Zaključno poročilo o rezultatih ciljnega raziskovalnega projekta - 2012 Oznaka poročila: ARRS-CRP-ZP-2012/8 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta V5-1020 Naslov projekta Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji Vodja projekta 18306 Mateja Drnovšek Naziv težišča v okviru CRP 2 Težišče 2: Učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta Obseg raziskovalnih ur 362 Cenovni razred A Trajanje projekta 10.2010 - 03.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 584 Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Raziskovalne organizacije -soizvajalke 502 Inštitut za ekonomska raziskovanja Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.02 Ekonomija 5.02.01 Ekonomske vede Družbeno-ekonomski cilj .3 05 Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.05 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 5.02 - Veda 5 Družbene vede - Področje 5.02 Ekonomija in poslovne vede 3.Sofinancerji2 Sofinancerji 1. Naziv Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS Naslov Tivolska cesta 30, 1000 Ljubljana 2. Naziv Ministrstvo za kulturo Naslov Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 3. Naziv Ministrstvo za gospodarstvo Naslov Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana 4. Naziv Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve Naslov Gregorčičeva ulica 25-25a, 1000 Ljubljana 5. Naziv Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Naslov Kotnikova ulica 38, 1000 Ljubljana B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 4.Povzetek projekta3 SLO Na podlagi analize kulturnih in kreativnih industrij (KKI), stanja oblikovanja v Sloveniji (analiza ponudbe in povpraševanja po oblikovalskih storitvah, izobrazbe in podpornih inštitucij) ter analize oblikovalskih politik in dobrih praks v drugih državah, je bil oblikovan predlog ukrepov za spodbujanje razvoja (industrijskega) oblikovanja.Za namen analize je poleg pregleda literature in analize obstoječih baz podatkov (AJPES, SRDAP), bilo opravljenih tudi 18 intervjujev s poznavalci področja, anketa med oblikovalci (56 oblikovalcev) ter anketa med potencialnimi uporabniki oblikovalskih storitev (503 direktorjev podjetij).KI ustvarijo 6% bruto dodane vrednosti (BDV) celotnega slovenskega gospodarstva in z ustvarjenih 44.867 evrov BDV na zaposlenega močno presegajo povprečje gospodarstva (33.173 evrov) in tudi povprečje srednje-visokotehnoloških panog (32.063 evrov). BDV na zaposlenega, ki jo ustvarijo podjetja v SKD panogi Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo (27.756 evrov) pa zaostaja za povprečjem gospodarstva, kar je odraz stanja na tem področju. Izobraževalni sistem na področju oblikovanja ima kar nekaj pomanjkljivosti, vendar pa je kakovost slovenskih oblikovalcev kljub temu mednarodno primerljiva. Imamo relativno veliko talentiranih posameznikov, vendar pa na drugi strani tudi množico nizkokakovostnih ponudnikov, kar je odraz dejstva, da se v Sloveniji z oblikovanjem lahko ukvarja kdorkoli. Ključni problemi pa po mnenju oblikovalcev ležijo v prenizki razvojni usmerjenosti in prenizki prepoznavnosti slovenskih podjetij in njihovih blagovnih znamk ter neosveščenosti menedžerjev o uporabi in pomenu oblikovanja.Anketa med direktorji podjetij kaže na relativno visoko oceno lastne osveščenosti in uporabe oblikovanja, vendar pa nadaljnja analiza razkrije, da ima oblikovanje v večini podjetij dejansko le postransko vlogo, ne pa strateške. Podatki potrjujejo povezanost med oblikovanjem in razvojem novih izdelkov/storitev/procesov, še posebej takšnih, ki vsebujejo bistveno inovacijo/dizajn. Poleg tega je razvidna tudi povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja v smislu dobičkonosnosti, rasti prihodkov, rasti tržnega deleža in mednarodne usmerjenosti.Analiza dobrih praks in produkcijskih/oblikovalskih politik v drugih državah jasno kaže, da Slovenija na tem področju zaostaja. Na osnovi analiz stanja, analiz uspešnih tujih produkcijskih/oblikovalskih politik, intervjujev in delavnic z naročniki, oblikovalci in podjetji smo pripravili predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike, vključno z opredelitvijo ključnega strateškega cilja in naborom kazalnikov za spremljanje uresničevanja zastavljenega cilja. Predlogi ukrepov predstavljajo strokovno podlago za nadaljnje delo pri pripravi slovenske produkcijske politike. Zato smo v okviru poročila pripravili tudi predlog aktivnosti nadaljnje priprave slovenske produkcijske politike. ANG Based on the analysis of cultural and creative industries (CCI), the state of design in Slovenia (supply and demand-side, education and support institutions) and the analysis of design policies and good practices in other countries, a set of measures for fostering the development of (industrial) design was proposed.For the purpose of the analysis, on top of the literature review and the analysis of the existing databases (AJPES, SRDAP), also 18 interviews with field experts, a survey among designers (56 designers) and a survey among potential users of design services (503 managers) were carried out.CCI account for 6% of the created Slovenian GVA, and with 44,867 euros GVA per employee by far exceed the average of the Slovenian economy (33,173 euros), and also the average of the mid-hightech sectors (32,063 euros). However, GVA per employee, created by companies in the NACE category Specialised design activities (27,756 euros), laggs behind the average of the economy, which is a reflection of the situation in this field.The educational system has several weaknesses, but despite that, the quality of the Slovenian designers is internationally comparable. Speaking in relative terms, there are a lot of talented individuals, on the other hand, there is however also a big number of low quality service providers. This is a consequence of the fact, that in Slovenia, anyone can work as a designer. However, the key problems based on the designers' oppinions are: the low development orinetation and low recognition of the Slovenian companies and their brands, and too low managers' awareness about the use and potential of design.The results of the survey among managers demonstrate a relatively high self-evaluation of the awareness and use of design, however, a further analysis reveals that in most of the companies, design in fact only plays a minor, not a strategic role. The survey data confirm the positive relation between design and new product/service/process development, specially in the case of major innovations/design. Furthermore, the positive relation between the use of design and company's success measured by profit, growth of turnover and international orientation, is evident as well.The analysis of good practices and production/design policies in other countries clearly demonstrates, that Slovenia is lagging behind. Based on the analysis of the state, analysis of the successful foreign production policies, interviews and workshops with representatives of the project's financers, designers and companies, a set of measures for Slovenian production policy was prepared. The proposition includes the definition of the key strategic goal and a set of indicators for evaluation of the achieved goals. The proposed measures present an expert groundwork for further work on preparation of the Slovenian production policy, therefore, the report includes also a proposition of future activities. S.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu4 Program dela na raziskovalnem projektu je bil v celoti realiziran v skladu s predlogom. Vsebina raziskovalnega dela je bila tekom celotnega projekta sproti usklajevana z željami in potrebami naročnikov. V prvem delu projekta smo se najprej osredotočili na kreativne in kulturne industrije (KKI) ter v njihovem okviru posebej izpostavili in opredelili vlogo oblikovanja. V ta namen smo uporabili predvsem sekundarne podatke, na podlagi katerih smo vlogo KKI in oblikovanja skušali opredeliti ne le teoretično, ampak tudi številčno. S pomočjo obstoječih zbirk podatkov o poslovnih subjektih in prebivalcih (AJPES, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva) smo ugotavljali vlogo oblikovanja v primerjavi s celotnimi KKI, z visokotehnološkimi in srednje-visokotehnološkimi panogami ter s celotnim gospodarstvom. Ugotovili smo, da KKI v Sloveniji skupno ustvarijo 6% bruto dodane vrednosti (BDV) celotnega slovenskega gospodarstva in so bistveno bolj skoncentrirane v Osrednjeslovenski regiji, v primerjavi z ostalimi regijami. Glede na izvozno usmerjenost sicer močno zaostajajo za visokotehnološkimi in srednje-visokotehnološkimi panogami, vendar pa izračun povprečne ustvarjene BDV na zaposlenega pokaže, da KKI z ustvarjenih 44.867 evrov na zaposlenega močno presegajo povprečje gospodarstva (33.173 evrov) in tudi povprečje srednje-visokotehnoloških panog (32.063 evrov). Kreativne industrije se z ustvarjenimi 51.280 evri BDV na zaposlenega celo približajo visokotehnološkim panogam (58.218 evrov). Dobičkonosnost KKI je približno enkrat višja od povprečne dobičkonosnosti celotnega gospodarstva, močno pa zaostaja za visokotehnološkimi panogami. BDV na zaposlenega, ki jo ustvarijo podjetja v SKD panogi Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo (27.756 evrov) pa zaostaja za povprečjem gospodarstva, kar je odraz stanja na tem področju. V nadaljevanju raziskave smo se osredotočili na oblikovanje (s poudarkom na industrijskem oblikovanju) in izdelali oceno stanja oblikovanja v Sloveniji, za kar smo poleg sekundarnih, uporabili tudi primarne podatke. Najprej smo analizirali ponudbo oblikovalskih storitev v Sloveniji (s poudarkom na industrijskem oblikovanju) in sicer kvantitativno in kvalitativno, pri čemer smo uporabili primarne in sekundarne podatke. Izvedli smo intervjuje z 12 strokovnjaki s področja oblikovanja, kar nam je omogočilo globinski vpogled v problematiko ponudbe oblikovanja v Sloveniji. Pogovori so potekali na temo ponudbe in kvalitete oblikovalskih storitev v Sloveniji, kvalitete izobrazbe, konkurenčnih prednosti in tuje konkurence, možnosti za izboljšanje trenutne situacije, ipd. Na podlagi informacij iz intervjujev smo oblikovali nekaj ključnih trditev o ponudbi oblikovalskih storitev v Sloveniji, ki smo jih nato s pomočjo anketnega vprašalnika testirali na večjem vzorcu oblikovalcev. Anketni vprašalnik je bil poslan na naslove 180 oblikovalcev, prejeli pa smo 56 izpolnjenih vprašalnikov. V naslednjem koraku analize ponudbe smo posebej proučili tudi izobraževalni sistem in podporne inštitucije na področju oblikovanja. Kot glavni vir informacij smo pri tem uporabili tako intervjuje kot tudi podatke iz anket in sekundarne podatke. Drugi del ocene stanja oblikovanja predstavlja analiza povpraševanja po oblikovalskih storitvah v Sloveniji. V zvezi s tem smo prav tako najprej izvedli intervjuje, in sicer z mangerji 6 slovenskih predelovalnih podjetij, ki so jih priporočili sodelujoči v prvem krogu intervjujev. Teme, ki so nas v intervjujih zanimale, vključujejo način in obseg uporabe različnih vrst oblikovanja v podjetju, odnose podjetja z oblikovalci (notranjimi ali zunanjimi), pomen oblikovanja za podjetje v smislu dodane vrednosti, prihodnje usmeritve na tem področju, ovire za večje povpraševanje po oblikovalskih storitvah, itd. Podobno kot pri analizi ponudbe oblikovalskih storitev, smo na podlagi intervjujev oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga poslali na naslove 4000 direktorjev podjetij v Sloveniji z več kot 4 zaposlenimi. Glavne rezultate, pridobljene z različnimi zgoraj opisanimi analitičnimi metodami, smo združili v matriki prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki je predstavljena spodaj. PREDNOSTI bstoj podjetij, ki vlagajo v oblikovanje oraba oblikovanja v podjetjih je povezana z njihovo uspešnostjo in inovativnostjo, tudi v Sloveniji evilčno bogata ponudba oblikovalskih storitev, vendar vprašanje kakovosti ednarodno primerljiva kakovost oblikovalskih storitev (vsaj dela oblikovalcev), kar kaže prejem mednarodnih nagrad (npr. red dot design award), vendar so te nagrade trženjsko premalo izkoriščene kaj mednarodno uspešnih oblikovalcev (pozitiven zgled) adovoljiva splošna kakovost izobrazbe, vendar premalo skladnosti izobraževalnih programov s sodobnimi trendi )stoj podporne infrastrukture, vendar razdrobljenost evilni dogodki povezani z oblikovanjem in kreativnostjo, predvsem v zadnjih letih ogata tradicija oblikovanja v Sloveniji, ki pa je zamrla (oblikovanje je v preteklosti imelo večji pomen) SLABOSTI ^razumevanje strateške vloge oblikovanja v podjetjih (pogled na oblikovanje kot na strošek, ki ga je potrebno minimizirati) ter pomanjkanje dolgoročnih pristopov, še posebej v tradicionalnih panogah blikovalci zelo redko sodelujejo v razvojnih projektih od samega začetka (postavitev projektnih izhodišč) pa do konca projekta (trženje) Jsotnost vpliva oblikovalcev na strateške odločitve podjetij (odsotnost „in-house designa", pomanjkanje znanj o „design managementu") renizka inovativnost podjetij in premajhna vlaganja v razvoj lastnih izdelkov/storitev ter blagovnih znamk (odmikanje od končnih kupcev) bka trženjska znanja v podjetjih (tudi ko imajo produkt, ga ne znajo tržita) manjkanje interdisciplinarnih znanj (produkcijska usmerjenost) emajhno število velikih oblikovalskih studijev (multidisciplinarnost) ^preglednost in heterogenost ponudbe oblikovalskih storitev isotnost nizkocenovnih in nizkokakovostnih, nekvalificiranih ponudnikov (nobenih pogojev za dejavnost) ešibka osveščenosti o oblikovanju kot gospodarsko pomembni dejavnosti v politiki: odsotnost designa v nacionalnih razvojnih politikah evelik pomen najnižje cene pri javnih naročilih dsotnost oblikovalske politike zpršenost (nepovezanost) izobraževalnih programov na področju oblikovanja, slabi materialni pogoji (predvsem Oddelek za oblikovanje na ALUO) manjkanje poslovnih znanj, znanj o „design managementu", premajhna usmerjenost v prakso, premajhna interdisciplinarnost manjkanje znanj o „design managementu" v javnem sektorju dročje oblikovanja storitev („service design") v javnem sektorju ni razvito dsotnost design centra (ni koordinacije obstoječe infrastrukture) sotnost kulture povezovanja PRILOŽNOSTI večano povpraševanje po kreativnih produktih, večano povpraševanje po nišnih dobrinah, ospodarska kriza (za preživetje potrebne „user-driven" inovacije, investiranje v razvoj podjetij), manjkanje javnih sredstev (bolj preudarno oblikovanje razvojnih politik in reševanje sistemskih problemov), formiranje javnega sektorja („service design"). NEVARNOSTI očna konkurenca iz drugih držav na trgu končnih produktov, nkurenca iz drugih držav na trgu ponudnikov oblikovalskih storitev, gracija najbolj talentiranih oblikovalcev, opad slovenskih podjetij (predvsem podjetij, ki delujejo na trgu končnih odjemalcev). Po analizi stanja oblikovanja je bilo delo osredotočeno na analizo nacionalnih oblikovalskih politik drugih držav z namenom, da bi oblikovali predlog za Slovenijo. Ugotavljali smo kateri so ukrepi oblikovalskih politik v razvitih državah EU (vsebina), na katere ciljne skupine so usmerjeni in kako razvite države spremljajo in vrednotijo njihove produkcijske/oblikovalske politike. V Sloveniji je razumevanje vloge oblikovanja pri razvoju gospodarstva in celotne družbe še vedno nepopolno. Slovenija je na področju produkcijske politike vsaj 10-15 let za razvitimi evropskimi in azijskimi državami. Slovenska produkcijska politika je eden od temeljev bodočega razvoja Slovenije, saj učinkovita uporaba oblikovanja predstavlja orodje pri prestrukturiranju podjetij in tradicionalnih gospodarskih panog v globalno konkurenčna podjetja in panoge ter omogoča nadgradnjo raziskovalno-razvojnih projektov v inovativne izdelke in storitve z visoko stopnjo dodane vrednosti. Tudi na področju javnega sektorja lahko po zgledu razvitih držav uporaba oblikovanja prinesla k izboljšani kakovosti javnih storitev in nižjim stroškom. Na osnovi analiz uspešnih tujih produkcijskih politik, na osnovi intervjujev in delavnic z naročniki, oblikovalci in podjetji smo pripravili predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike, vključno z opredelitvijo ključnega strateškega cilja in naborom kazalnikov za spremljanje uresničevanja zastavljenega cilja. Predlogi ukrepov predstavljajo strokovno podlago za nadaljnje delo pri pripravi slovenske produkcijske politike, zato smo v okviru poročila pripravili tudi predlog aktivnosti nadaljnje priprave slovenske produkcijske politike. Formalno sodelovanje s tujimi partnerji v okviru projekta ni bilo predvideno. Za namen pridobivanja informacij smo v okviru strokovne ekskurzije obiskali Creative Industries Styria, ki se ukvarja pretežno s podporo oblikovanja. Informacije o KKI in oblikovanju smo izmenjevali tudi z mednarodnimi partnerji na projektu Creative Cities (Aufbauwerk Region Leipzig, Gdansk Entrepreneurship Foundation, The Municipality of Geonoa, City Hall of Gdansk, Job Centre Genoa, City of Pecs, The Cultural Innovation Competency Centre Association Pecs, German Association for Housing, Urban and Spatial Development) Na osnovi znanj in informacij, pridobljenih v okviru CRP projekta, smo skupaj z 8 mednarodnimi partnerji tudi prijavili projekt na razpis South-East Europe. V primeru odobritve projekta bomo tudi sami lahko pripomogli k nadgrajevanju rezultatov pričujočega CRP projekta in spodbjanju področja oblikovanja v Sloveniji. 6.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem in zastavljenih raziskovalnih ciljev5 Program dela na raziskovalnem projektu je bil v celoti realiziran, kot je razvidno in podrobneje opisano že v prejšnji točki. Raziskovalna hipoteza je bila sestavljena iz več delov: H1: KKI predstavljajo pomemben del gospodarstva tudi v Sloveniji. H2: Ponudba oblikovanja v Sloveniji je zadostna in relativno kakovostna. H3: Podjetja v Sloveniji se potenciala oblikovanja premalo zavedajo in ga ne izkoriščajo. H4: Oblikovanje v Sloveniji predstavlja neizkoriščen potencial. H5: Za spodbujanje razvoja oblikovanja in ustrezno izkoriščanje njegovega potenciala v drugih gospodarskih panogah je potrebna obsežna podpora in tudi spremljanje učinkov te podpore. Vse zastavljene hipoteze so bile skozi raziskovalno delo realizirane in potrjene s številnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi dokazi, pridobljenimi na podlagi analize literature, statističnih baz podatkov, dveh anket, številnih intervjujev in delavnic. H1: KKI tudi v Sloveniji predstavljajo pomemben del gospodarstva. To smo prikazali s številnimi kazalci, predstavljenimi v poročilu, kot so: število podjetij, število zaposlenih, dobičkonostnost,^ Od vseh predstavljenih kazalcev pa o pomenu KKI še najpomembneje priča dejstvo, da povprečna ustvarjena BDV v KKI močno presega povprečje gospodarstva in tudi povprečje srednje-visokotehnoloških panog. H2: Tako intervjuji kot tudi obe anketi (med oblikovalci in med direktorji podjetij) potrjujeta, da je kakovost oblikovanja v Sloveniji mednarodno primerljiva in da imamo v Sloveniji relativno veliko nadarjenih oblikovalcev. Zaradi metodoloških težav pri ocenjevanju obsega ponudbe oblikovalskih storitev se posamezne ocene med seboj precej razlikujejo, zaključek pa je kljub temu enak - v Sloveniji je ponudbe oblikovalskih storitev dovolj, da zadosti povpraševanju. H3: Intervjuji in ankete prav tako potrjujejo hipotezo o tem, da se podjetja v Sloveniji potenciala oblikovanja premalo zavedajo in ga ne izkoriščajo. H4: Intervjuji in anketni podatki kažejo, da je tudi na primeru slovenskih podjetij jasno vidna povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo ter inovativnostjo podjetij. Oblikovanje torej tudi v Sloveniji predstavlja velik potencial, čeprav je le malo takšnih podjetij, ki bi ta potencial znala izkoristiti. Poleg tega primerjava z drugimi državami kaže, da oblikovanje in njegova uporaba v Sloveniji nista ustrezno podprta s strani države in torej potencial oblikovanja ni izkoriščen. H5: Če želimo potencial oblikovanja v večji meri izkoristiti, je po zgledu številnih razvitih držav tudi v Sloveniji potrebno zagotoviti ustrezno podporo oblikovanju in njegovi uporabi. Na podlagi analize produkcijskih/oblikovalskih politik v drugih državah smo tako v študiji pripravili predlog ukrepov ter predlog aktivnosti nadaljnje priprave slovenske produkcijske politike. Pripravljen je bil tudi nabor kazalnikov za spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev. 7.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine6 Bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta ni bilo. Zaradi smrti vodje projekta, dr. Igorja Prodana, je v letu 2011 vodenje projektne skupine prevzela dr. Mateja Drnovšek. 8.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine7 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 19393510 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Podjetniška samo-učinkovitost in podjetja v začetni fazi poslovanja ANG Entrepreneurial self-efficacy and business start-up Opis SLO Namen študije je napraviti kritičen pregled vrzeli v literaturo s področja podjetniške samučinkovitosti, razviti opredelitev podjetniške samoučinkovitosti in preučiti vlogo podjetniške samoučinkovitosti v posameznih fazah podjetniškega procesa. Naša opredelitev predlaga tri dimenzije samoučinkovitosti: prva dimenzija se nanaša na fazo procesa -začetna faza procesa ali rast podjetja. Druga dimenzija se nanaša na vsebino prepričanj - naravnanost na posamezne naloge ali rezultate in tretja dimenzija se nanaša na vrednost prepričanj - pozitivna ali negativna prepričanja o nadzoru nad negativnimi mislimi. ANG The aims of this study are to: (a) critically review and identify gaps in current literature on entrepreneurial self-efficacy, (b) provide a definition of entrepreneurial self-efficacy that addresses some of those gaps, and (c) explore the role of entrepreneurial self-efficacy during the phases of a business start-up process. Our research defines entrepreneurial self-efficacy using three sources of dimensionality. The first includes the particular aspect of entrepreneurship to which self-efficacy is applied, whether to business start-up or business growth activities. The second sources of dimensionality refers to the content of self-efficacy beliefs (task or outcome goal beliefs), and the third source to the valence of entrepreneurial self-efficacy beliefs (positive or negative control beliefs). Objavljeno v MCB University Press; International journal of entrepreneurial behaviour & research; 2010; Vol. 14, no. 4; str. 329-348; Avtorji / Authors: Drnovšek Mateja, Wincent Joakim, Cardon Melissa S. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 19206886 Vir: COBISS.SI Naslov SLO ANG Konceptualiziranje akademskih podjetniških namenov Conceptualizing academic- entrepreneurial intentions Opis SLO Oblikovalci podpornih politik vse bolj prepoznavajo katalitično vlogo spin-off podjetij iz akademskega sveta, ki prispevajo inovativne proizvode, novo vrednost in delovna mesta v gospodarstvu. Čeprav raziskovalni output na tem področju narašča, še vedno obstajajo vrzeli, ki opredeljujejo specifične determinante, ki vplivajo na akademikovo odločitev o oblikovanju spin-off podjetja. V tej raziskavi izhajamo iz psihološke in podjetniške literature na področju podjetniških namenov in predlagamo konceptni model podjetniških namenov. Rezultati potrjujejo predhodne teze, da je za ustanavljanje spin-off podjetij iz univerz ključna siceršnja klima za podjetništvo na fakultetah. Klimo za podjetništvo lahko fakultete spodbujajo z organizacijo podjetniških delavnic, predstavitvami uspešnih podjetniških primerov in drugimi podobnimi aktivnostmi, ki razvijajo posameznikovo zaznano samoučinkovitost za podjetništvo, spodbujajo povezovanje in sodelovanje med raziskovalci in posledično vplivajo na oblikovanje podjetniških namenov. ANG Policy makers are increasingly recognizing the catalytic role of academics' spin-off companies in a national economy, which derives from their innovativeness that result in new value generation, and job creation. Although research on academics' spin-off companies has been increasing, knowledge gaps exist as to the specific determinants and processes that characterize the emergence of academics' entrepreneurial intentions that lead them to spin off companies. This research aims to fill this gap. Drawing from psychological and entrepreneurship research on intentionality, the authors propose a conceptual model of academics' entrepreneurial intentions. They empirically test the model using structural equation modeling and a robust data set collected in two European academic settings to guide future research on this important topic. Objavljeno v Elsevier; Technovation; 2010; Vol. 30, no. 5/6; str. 332-347; Impact Factor: 2.993;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.116; A'': 1;A': 1; WoS: IJ, PE, PC; Avtorji / Authors: Prodan Igor, Drnovšek Mateja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 256046336 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Eko-tehnologije v slovenskih podjetjih ANG Eco-technologies in Slovenian companies Opis SLO Monografija predstavlja oceno stanja in namer investiranja v eko-tehnologije ter razvoj in testiranje modela uvajanja eko-tehnologij v slovenskih podjetjih. Rezultati kažejo, da spodbujevalni ukrepi države resnično pozitivno vplivajo na uvajanje eko-tehnologij v podjetjih. Pozitiven vpliv na eko-investicije imajo tudi eko-investicije v preteklosti, pomembnost za potrošnike in poslovna uspešnost. Slovenska podjetja na okoljska vprašanja ne gledajo izključno kot na strošek in torej niso zgolj pasivna v svojem pogledu na okoljsko problematiko. Vsaj do neke mere se očitno zavedajo, kaj jim lahko prinese in da prihodki iz tega presegajo stroške. Takšni rezultati dajejo dober obet za prihodnost. ANG The monography provides an assessment of the current state and intentions to invest in eco-technologies as well as the development and testing of the model of introduction of eco-technologies for Slovenian firms. The results show that incentive-providing policy measures in fact have a positive impact on eco-investments. Eco-investments in the past, the importance for consumers and business performance also have positive effects on eco-investments. Slovenian firms do not recognize environmental issues only as a cost and are therefore not merely passive in their views on environmental issues. To some extent at least, firms are obviously aware of what eco-investments can bring them and that revenues can exceed costs. These results offer good promises for the future. Objavljeno v Ekonomska fakulteta; 2011; III, 93 str.; Avtorji / Authors: Prodan Igor, Slabe Erker Renata, Murovec Nika, Koman Klemen Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 260798208 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Merjenje inovativnosti podjetij ANG Measuring innovativeness in companies Opis SLO Na osnovi podrobne analize literature s področja merjenja inovativnosti je bila razvita lastna metodologija merjenja inovativnosti. Ta za razliko od večine tovrstnih metodologij celoviteje vključuje vse faze inoviranja - od samega vrednotenja inputov v proces inoviranja do outputov oz. rezultatov. Ključna prednost predstavljene metodologije je, da celovito obravnava tudi vsebinsko najzahtevnejši del tega procesa - to je samo obvladovanje procesa inoviranja, torej osrednjo fazo, kjer se inputi preoblikujejo v outpute inoviranja. Predstavljena statistična analiza podatkov, zbranih na podlagi izvedene ankete, omogoča podporo nosilcem ekonomske politike pri načrtovanju njihovih ukrepov na področju spodbujanja inovativnosti in konkurenčnosti v Sloveniji. ANG Based on the detailed analysis of literature in the field of measuring innovativeness, a new methodology for measuring innovativeness was developed. Unlike most of the similar mehodologies, it comprehensevely includes all phases of innovation - from the evaluation of innovation process inputs to its outputs/results. The key advantage of the presented methodology is a more total inclusion of the most demanding part of this process - the innovation process management, the central phase, where innovation inputs are transformed into outputs. The statistical analysis of the data, gather with a survey, is also presented. This analysis offers support to the policymakers for designing the measures for increasing innovation and competitiveness in Slovenia. Objavljeno v Inštitut za ekonomska raziskovanja = Institute for Economic Research; 2012; 148 str.; Avtorji / Authors: Bešter Janez, Murovec Nika Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 9.Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine8 Družbenoekonomsko relevantni dosežki 1. COBISS ID 19393510 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Podjetniška samo-učinkovitost in podjetja v začetni fazi poslovanja ANG Entrepreneurial self-efficacy and business start-up Opis SLO Namen študije je napraviti kritičen pregled vrzeli v literaturo s področja podjetniške samučinkovitosti, razviti opredelitev podjetniške samoučinkovitosti in preučiti vlogo podjetniške samoučinkovitosti v posameznih fazah podjetniškega procesa. Naša opredelitev predlaga tri dimenzije samoučinkovitosti: prva dimenzija se nanaša na fazo procesa -začetna faza procesa ali rast podjetja. Druga dimenzija se nanaša na vsebino prepričanj - naravnanost na posamezne naloge ali rezultate in tretja dimenzija se nanaša na vrednost prepričanj - pozitivna ali negativna prepričanja o nadzoru nad negativnimi mislimi. The aims of this study are to: (a) critically review and identify gaps in current literature on entrepreneurial self-efficacy, (b) provide a definition of ANG entrepreneurial self-efficacy that addresses some of those gaps, and (c) explore the role of entrepreneurial self-efficacy during the phases of a business start-up process. Our research defines entrepreneurial self-efficacy using three sources of dimensionality. The first includes the particular aspect of entrepreneurship to which self-efficacy is applied, whether to business start-up or business growth activities. The second sources of dimensionality refers to the content of self-efficacy beliefs (task or outcome goal beliefs), and the third source to the valence of entrepreneurial self-efficacy beliefs (positive or negative control beliefs). Šifra B.06 Drugo Objavljeno v MCB University Press; International journal of entrepreneurial behaviour & research; 2010; Vol. 14, no. 4; str. 329-348; Avtorji / Authors: Drnovšek Mateja, Wincent Joakim, Cardon Melissa S. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 19206886 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Konceptualiziranje akademskih podjetniških namenov ANG Conceptualizing academic- entrepreneurial intentions Opis SLO Oblikovalci podpornih politik vse bolj prepoznavajo katalitično vlogo spin-off podjetij iz akademskega sveta, ki prispevajo inovativne proizvode, novo vrednost in delovna mesta v gospodarstvu. Čeprav raziskovalni output na tem področju narašča, še vedno obstajajo vrzeli, ki opredeljujejo specifične determinante, ki vplivajo na akademikovo odločitev o oblikovanju spin-off podjetja. V tej raziskavi izhajamo iz psihološke in podjetniške literature na področju podjetniških namenov in predlagamo konceptni model podjetniških namenov. Rezultati potrjujejo predhodne teze, da je za ustanavljanje spin-off podjetij iz univerz ključna siceršnja klima za podjetništvo na fakultetah. Klimo za podjetništvo lahko fakultete spodbujajo z organizacijo podjetniških delavnic, predstavitvami uspešnih podjetniških primerov in drugimi podobnimi aktivnostmi, ki razvijajo posameznikovo zaznano samoučinkovitost za podjetništvo, spodbujajo povezovanje in sodelovanje med raziskovalci in posledično vplivajo na oblikovanje podjetniških namenov. ANG Policy makers are increasingly recognizing the catalytic role of academics' spin-off companies in a national economy, which derives from their innovativeness that result in new value generation, and job creation. Although research on academics' spin-off companies has been increasing, knowledge gaps exist as to the specific determinants and processes that characterize the emergence of academics' entrepreneurial intentions that lead them to spin off companies. This research aims to fill this gap. Drawing from psychological and entrepreneurship research on intentionality, the authors propose a conceptual model of academics' entrepreneurial intentions. They empirically test the model using structural equation modeling and a robust data set collected in two European academic settings to guide future research on this important topic. Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v Elsevier; Technovation; 2010; Vol. 30, no. 5/6; str. 332-347; Impact Factor: 2.993;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.116; A'': 1;A': 1; WoS: IJ, PE, PC; Avtorji / Authors: Prodan Igor, Drnovšek Mateja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Kulturne in kreativne industrije v Sloveniji ANG Cultural and creative industries in Slovenia Opis SLO V prispevku je predstavljeno stanje kulturnih in kreativnih industrij v Sloveniji. Prispevek je nastal na podlagi rezultatov pričujočega projekta in srednjeevropskega projekta Creative Cities. Ker so osrednja tema konference bili potenciali ustvarjalnih industrij, je prispevek predstavljal priložnost za predstavitev stanja pravzaprav vsem ciljnim skupinam - od kreativcev, do podjetnikov in managerjev, medijev, izobraževalnih institucij in oblikovalcem politik. Tako predstavlja pomemben korak k povečanju osveščenosti o kulturnih in kreativnih industrijah v Sloveniji. ANG The article presents the state of cultural and creative industries in Slovenia. It combines the results of this project with the Central Europe project Creative Cities. Since the Potential of creative industries was the main topic of the conference, this contributtion was a great opportunity to present the issues to all different target groups gathered there - from the creatives to entrepreneurs and managers, media, educational institutions and policymakers. Therefore, this presents an important contribution towards the improvement of the awareness about cultural and creative industries in Slovenia. Šifra F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Objavljeno v PODIM conference proceedings Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 4. COBISS ID 1645710 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Neizkoriščen potencial oblikovanja ANG The unexploited potential of design Opis SLO Eden od rezultatov dela na projektu je tudi ugotovitev, da je osveščenost o potencialu oblikovanja in njegovi vlogi v Sloveniji bistveno prenizka in jo je nujno potrebno povečati. Objavljen strokovni članek v reviji Podjetnik predstavlja enega od korakov k uresničitvi tega družbeno-ekonomskega cilja, saj ciljna skupina revije predstavlja prav eno od najbolj kritičnih skupin v zvezi s to problematiko. Poleg tega članka smo k dosegi tega družbeno-ekonomskega cilja že pripomogli tudi z različnimi drugimi predstavitvami, omenjenimi v naslednjem razdelku in prispevki/predstavitvami, ko bodo še sledili v prihodnosti. ANG One of the project results presents also the finding, that in Slovenia, the awareness about the role and potential of design is far too low and needs to be increased. The published article in the Podjetnik (Entrepreneur) magazine presents one of the steps towards achieving this socio-economic goal. Namely, this magazines target group (entrepreneurs) at the same time presents one of the most critical groups with regard to this issue. Besides this article, there were also other presentations (mentioned in the next section) which made a contribution towards achieving this goal, and in the future, there will be others. Šifra F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Objavljeno v Podjetnik; Podjetnik; 2012; Letn. 21, št. 3; str. 40-41; Avtorji / Authors: Murovec Nika Tipologija 1.04 Strokovni članek 10.Drugi pomembni rezultati projektne skupine9 Pomemben rezultat projekta je, da so predlogi ukrepov bili predhodno usklajeni s predstavniki različnih skupin (naročniki, oblikovalci, direktorji podjetij, podporne in izobraževalne institucije) in sicer v številnih intervjujih in tudi na treh delavnicah (2. 2. 2012, 6. 3. 2012, 16. 3. 2012), kar bistveno povečuje uporabnost rezultatov. Rezultati projekta so bili različnim ciljnim skupinam predstavljeni tudi ob več drugih priložnostih, kar prispeva k povečevanju osveščenosti o pomenu oblikovanja, ki je, kot ugotavljamo v poročilu, v Sloveniji bistveno prenizka. Poleg že omenjenih predstavitev (delavnice, PODIM, strokovni članek v reviji Podjetnik), so bili vmesni rezultati projekta tako predstavljeni tudi kot vabljeno uvodno predavanje na 6. Slovenskem forumu inovacij (22. 11. 2011) ter v okviru Open Days 2011 v Ljubljani (26.10.2011). 11.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine10 11.1.Pomen za razvoj znanosti11 SLO Osnovni cilj projekta ni napredek v znanosti, temveč aplikativni rezultati, kljub temu pa so rezultati projekta pomembni tudi za razvoj znanosti. Slovenija namreč zaostaja tako na področju analiz KKI kot tudi analiz oblikovanja. Rezultati projekta predstavljajo prvo celovito in poglobljeno ekonomsko analizo KKI in oblikovanja v Sloveniji. Tudi v svetovnem merilu je kvantitativnih ekonomskih analiz KKI in oblikovanja premalo. Razlog za to leži v številnih metodoloških problemih, ki so povezani s takšnimi analizami in ki vodijo v problem neprimerljivosti posameznih rezultatov. V projektu uporabili več različnih metodoloških pristopov, ki smo jih med seboj kombinirali. Takšen način zagotavlja vsaj delno primerljivost rezultatov z drugimi študijami kot tudi večjo zanesljivost tako pridobljenih ocen. V okviru dela na projektu smo razvili tudi dva vprašalnika, namenjena analizi oblikovanja in kreativnosti. Oba vprašalnika predstavljata pomembni znanstveni orodji, ki sta lahko v celoti ali delno uporabljeni tudi v drugih bodočih raziskavah doma ali v tujini. Na podlagi obeh izvedenih anket smo pridobili dve bazi podatkov, pridobljenih posebej za namen analize oblikovanja in kreativnosti. Takšne baze so redkost tudi v svetovnem merilu. Zaradi že omenjenega pomanjkanja kvantitativnih dokazov na tem področju si zato na podlagi teh baz lahko v prihodnosti obetamo objavo odmevnih znanstvenih prispevkov, ki so že v pripravi. Še posebej pomembno je pomanjkanje dokazov o povezanosti uporabe oblikovanja v podjetjih in uspešnostjo ter inovativnostjo podjetij. Naša baza vsebuje vse potrebne podatke tudi za preverjanje takšnih povezav in izgradnjo modelov strukturnih enačb ali drugih statističnih modelov. Osnovne povezave med oblikovanjem in uspešnostjo/inovativnostjo, ki prav tako predstavljajo prispevek za znanost, so predstavljene že v vsebinskem poročilu projekta. ANG The main objective of this project was not the contribution to science, but policy applicable results. Despite that, the project results contain also relevant scientific contributions. The analysis of CCI and design in Slovenia is lagging behind and the project results present the first comprehensive in-depth economic analysis of CCI and design in Slovenia. There is a lack of quantitative economic analyses of CCI and design also in global terms. The reason for this is in several methodological issues which are related with these analyses and which lead towards incomparability of the specific results. Within this project, several different methodological approaches were used and combined. This way, at least partial comparability of results is assured, as well as greater reliability of the provided estimates. Within this project, two questionnaires for the analysis of design and creativity were developed. Those questionnaires present important scientific tools, which can be fully or partially used in future research on this topic in Slovenia or abroad. Two surveys were carried out within the project. Based on those surveys, two databases were created, designed specifically for the purpose of design and creativity analysis. These kind of databases are scarce also in global terms. Due to the above mentioned lack of quantitative evidence in this field, we can therefore look forward to publishing relevant scientific contributions, which are already being prepared. There is an even more important lack of evidence with regard to the relationship between the use of design and success/innovation in companies. Our database contains all necessary data to study this relationship and possibly build a structural equation model or other statistical models. Some of the basic statistics about this relationship are already included in the project final report, which therefore itself also presents a scientific contribution. 11.2.Pomen za razvoj Slovenije12 SLO Študija predstavlja analizo kreativnih industrij v Sloveniji in prvo celovito analizo stanja na področju industrijskega oblikovanja. Študija tako nudi analitično podlago za pripravo ukrepov na področju oblikovanja in je bila narejena po zgledu podobnih študij v razvitih evropskih državah. Poleg analize stanja smo pripravili tudi analizo nacionalnih oblikovalskih politik drugih držav z namenom, da bi oblikovali predlog za Slovenijo. Ugotavljali smo kateri so ukrepi oblikovalskih politik v razvitih državah EU (vsebina), na katere ciljne skupine so usmerjeni in kako razvite države spremljajo in vrednotijo njihove produkcijske/oblikovalske politike. Medtem ko v Sloveniji razumevanja »designa« (oblikovanja) še vedno večinoma povezuje z estetiko, pa je v razvitih državah že vsaj dve desetletji razumljen kot sinteza načrtovalskih, tržnih in tehnoloških dejavnikov (dizajnersko razmišljanje). Opravljena vrednotenja potrjujejo pomemben vpliv oblikovanja na konkurenčnost podjetij, regij in držav. Trenutno svetovno najuspešnejša podjetja (npr. Apple, Microsoft, Lego, Alesi, Sony, Virgin, BT, Yahoo) uporabljajo oblikovanje in predvsem dizajnersko razmišljanje, kar je v veliki meri razlog njihovega uspeha. V zadnjih letih omogoča dizajnersko razmišljanje reševanje številnih družbenih vprašanj. Razvite države (predvsem skandinavske države, Velika Britanija) uporabljajo oblikovanje za izboljšanje učinkovitosti javnih storitev in za reševanje širših družbenih problemov kot so onesnaževanje, socialna izključenost, slab urbanizem. Slovenija ima nekaj oblikovalsko orientiranih podjetij, ki so praviloma nadpovprečno poslovno uspešna. Analiza anketnih podatkov kaže na jasno povezanost med oblikovanjem in razvojem novih izdelkov/storitev/procesov, še posebej takšnih, ki vsebujejo bistveno inovacijo/dizajn. Poleg tega je razvidna tudi povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja v smislu dobičkonosnosti, rasti tržnega deleža in rasti prihodkov. Podjetja, ki so uspešnejša na evropskih trgih, v oblikovanje vlagajo več kot podjetja, ki nastopajo le na lokalnem ali nacionalnem trgu. Slovenija ima tudi nekaj uveljavljenih oblikovalskih skupin ter posameznikov, vendar je stanje še vedno nezadovoljivo. Razumevanje pomena oblikovanja je nezadostno in neustrezno tako v poslovnem kot v javnem sektorju, kakor tudi v politiki. Tako Slovenija nima celovite podpore ukrepov produkcijske/oblikovalske politike, kar je značilno za razvite države v zadnjih 15-20 letih. Tudi spodbujanje raziskav in razvoja v Sloveniji ne daje pričakovanih rezultatov, saj je prevelik poudarek namenjen tehnološkim inovacijam. Slovenska produkcijska politika bi morala biti eden od temeljev bodočega razvoja Slovenije, saj učinkovita uporaba oblikovanja predstavlja orodje pri prestrukturiranju podjetij in tradicionalnih gospodarskih panog v globalno konkurenčna podjetja in panoge ter omogoča nadgradnjo raziskovalno-razvojnih projektov v inovativne izdelke in storitve z visoko stopnjo dodane vrednosti. Tudi na področju javnega sektorja lahko po zgledu razvitih držav uporaba oblikovanja prinesla k izboljšani kakovosti javnih storitev in nižjim stroškom. Zato predstavljajo predlagani ukrepi v študiji strokovno podlago za pripravo produkcijske politike, ki bi lahko predstavljala pomembno vsebino (netehnološke inovacije) programskih dokumentov za črpanje EU sredstev v obdobju 2014-2020 in pomemben vzvod dviga konkurenčnosti slovenskih podjetij in javnega sektorja v bližnji prihodnosti. ANG The study presents the analysis of the creative industries and a first comprehensive analysis of the state in the field of industrial design. As such, the study provides an analytical groundwork for the preparation of policy measures in the field of design. The study was carried out based on the examples of similar studies in other developed European countries. Besides the analysis of state, also the analysis of national design policies in other countries was prepared, with the purpose to design a suitable proposition for Slovenia. An overview of the design policy measures, used in other developed EU countries (their content) is provided, together with the target groups of specific measures and the monitoring and evaluation system of their production/design policies. While in Slovenia, design is still mostly perceived as an esthetical issue, in the developed countries it has been perceived as a synthesis of (strategic) planning, marketing and technological factors (design thinking) for more than 20 years. Existing evaluations confirm the importance of design for competitiveness of companies, regions and countries. In the most successful global companies at the moment (such as Apple, Microsoft, Lego, Alesi, Sony, Virgin, Yahoo) the use design and above all, design thinking, was the key factor which significantly contributed to their success. In the last years, design thinking also provided solutions for several issues of modern society. Developed countries (specially Scandinavian countries, Great Britain) use design to improve the efficiency of the public services and to solve different problems in the society, such as pollution, social exclusion, inappropriate town planning, etc. In Slovenia, there are a couple of companies which are design oriented, and as a general rule, the success of these companies is above average. Also the analysis of survey data demonstrates a clear positive relationship between design and products/services/processes innovation, specially substantial innovation. Furthermore, there is also a positive relationship between the use of design and success of the companies, measured by profit, increased market share and increased turnover. Companies, which compete on European markets invest more in design, compared to companies, which compete only on local or national markets. In Slovenia, there are some established design studios and individuals, but the situation is still unsatisfactory. The understanding of the importance of design is inadequate in the private as well as in public sector and among policymakers. Therefore, unlike most of the developed countries in the last decade, Slovenia does not have comprehensive production/design policy measures. Furthermore, also the existing research and development support measures in Slovenia do not provide satisfactory results, since too much emphasis is given to technological innovations. The Slovenian production policy should present one of the foundations for the future development of the country, since the effective use of design presents a tool for restructuring companies and traditional business sectors into globally competitive companies and sectors. Furthermore, it enables the application of the research-developmental projects into innovative products and services with a high added value. Following the lead of the developed countries, the use of design in the public sector could improve the quality of public services and decrease their costs. Therefore, the measures, proposed in the study present an expert groundwork for the preparation of the production policy, which could present an important content (non-technological innovations) of the programme documents for the acquisition of the EU funds in the period 2014-2020, and an important lever for improvement of competitiveness of Slovenian companies and public sector, in the near future. 12.Vpetost raziskovalnih rezultatov projektne skupine. 12.1.Vpetost raziskave v domače okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v domačih znanstvenih krogih 0 pri domačih uporabnikih Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih?13 Velik interes so že tekom projekta izražali predstavniki vseh vpletenih strani - oblikovalcev, podpornih institucij, izobraževalnih ustanov, podjetij, ministrstev in novinarjev. Projektna skupina je prejela številna povabila za predstavitev rezultatov projektov, vključujoč predstavitev na Slovenskem forumu inovacij, Slavnostni akademiji DOS, predstavitve v okviru drugih projektov, povabilo za pripravo strokovnega članka ter ogromno število prošenj za posredovanje rezultatov projekta. 12.2.Vpetost raziskave v tuje okolje Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? 0 v mednarodnih znanstvenih krogih 0 pri mednarodnih uporabnikih Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujini raziskovalnimi inštitucijami:14 Formalno raziskovalno sodelovanje s tujimi raziskovalnimi inštitucijami v okviru projekta ni bilo predvideno. Kljub temu člani projektne skupine sodelujejo s tujimi raziskovalnimi inštitucijami v različnih mednarodnih projektih in pri pripravah prijav na nove projekte. Kateri so rezultati tovrstnega sodelovanja:15 Mateja Drnovšek je partner v slovenski projektni skupini WEF in IMD za merjenje svetovne konkurenčnosti; sodelovanje v dveh mednarodnih raziskavah, prva pod okriljem World Economic Forum, druga pod okriljem Institute of Management Development. Rezultat je letna izdaja poročila svetovne konkurenčnosti. Mateja Drnovšek sodeluje tudi na mednarodnem projektu CrossInno. Damjan Kavaš in Nika Murovec sodelujeta v projektu Creative Cities (Central Europe Programme), ki se ukvarja z analizo in spodbujanjem kreativnih industrij v 5 partnerskih mestih (Leipzig, Pecs, Genova, Gdansk, Ljubljana. Damjan Kavaš sodeluje tudi na mednarodnih projektih ACT4PPP (Central Europe) in RegioLab (Cross-border). Rezultat dela na pričujočem CRP projektu je tudi aktualna prijava projekta SEE-Design (SouthEast Europe Programme), ki je nastala v sodelovanju z 8 mednarodnimi partnerji. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino letnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta • bomo sofinancerjem istočasno z zaključnim poročilom predložili tudi študijo ali elaborat, skladno z zahtevami sofinancerjev Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba in vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: i Univerza v Ljubljani, Ekonomska Mateja Drnovšek fakulteta ŽIG Kraj in datum: [Ljubljana_[4.4.2012 Oznaka prijave: ARRS-CRP-ZP-2012/8 1 Zaradi spremembe klasifikacije je potrebno v poročilu opredeliti raziskovalno področje po novi klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Podpisano izjavo sofinancerja/sofinancerjev, s katero potrjuje/jo, da delo na projektu potekalo skladno s programom, skupaj z vsebinsko obrazložitvijo o potencialnih učinkih rezultatov projekta obvezno priložite obrazcu kot priponko (v skeniranem PDF formatu) in jo v primeru, da poročilo ni polno digitalno podpisano, pošljite po pošti na Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Nazaj 3 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 4 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11) Nazaj 6 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 7 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 8 Znanstveni in družbeno-ekonomski dosežki v programu in projektu so lahko enaki, saj se projekna vsebina praviloma nanaša na širšo problematiko raziskovalnega programa, zato pričakujemo, da bo večina izjemnih dosežkov raziskovalnih programov dokumentirana tudi med izjemnimi dosežki različnih raziskovalnih projektov. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbenoekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen, kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno ekonomsko relevantnega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. v preteklem letu vodja meni, da je izjemen dosežek to, da sta se dva mlajša sodelavca zaposlila v gospodarstvu na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovila svoje podjetje, ki je rezultat prejšnjega dela _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 9 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 10 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 13 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 14 Največ 500 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj 15 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (velikosti pisave 11) Nazaj Obrazec: ARRS-CRP-ZP/2012 v1.00b 3E-49-5C-9C-23-EA-4A-2B-0F-86-EC-3B-70-5B-8B-85-1E-B6-BF-BF Univerza v Ljubljani EKONOMSKA FAKULTETA Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research KONČNO POROČILO ZA CIUNI RAZISKOVALNI PROJEKT (CRP) »Stanje oblikovanja, s poudarkom na industrijskem oblikovanju, kot dela kreativnih industrij in primeri dobre prakse v svetu kot podlaga za krepitev te dejavnosti v Sloveniji« (šifra projekta V5-1020) Avtorji: dr. Nika Murovec, lER mag. Damjan Kavaš, lER dr. Igor Prodan, EF dr. Mateja Drnovšek, EF Marec, 2012 KAZALO 1 Uvod_1 2 Definicije in obseg kulturnih in kreativnih industrij _3 2.1 Definicije kulturnih in kreativnih industrij...................................................................3 2.2 Obseg kulturnih in kreativnih industrij........................................................................4 2.2.1 Obseg na podlagi klasifikacije dejavnosti...................................................4 2.2.2 Obseg na podlagi klasifikacije poklicev.......................................................6 3 Pomen kulturnih in kreativnih industrij_7 4 Analiza KKI v Sloveniji_10 4.1 Analiza KKI na podlagi dejavnosti..............................................................................11 4.1.1 Metodološka pojasnila..............................................................................11 4.1.2 Rezultati....................................................................................................14 4.2 Analiza KKI na podlagi poklicev.................................................................................31 5 Analiza oblikovanja s poudarkom na industrijskem oblikovanju_35 5.1 Opredelitev oblikovanja............................................................................................35 5.2 Pomen oblikovanja in industrijskega oblikovanja.......................................................36 5.3 Metodološka pojasnila.............................................................................................37 5.4 Analiza ponudbe oblikovanja.....................................................................................39 5.4.1 Obseg ponudbe oblikovalskih storitev......................................................39 5.4.2 Kakovost ponudbe oblikovalskih storitev..................................................43 5.4.3 Oblikovalske rešitve in sodelovanje z naročniki........................................46 5.4.4 Osveščenost o oblikovanju........................................................................49 5.4.5 Ključni problemi za razvoj oblikovalske panoge........................................50 5.4.6 Prihodki oblikovalcev.................................................................................52 5.5 Podporna infrastruktura.........................................................................................53 5.5.1 Muzej za arhitekturo in oblikovanje..........................................................53 5.5.2 Društvo oblikovalcev Slovenije..................................................................53 5.5.3 Fundacija Brumen.....................................................................................55 5.5.4 Zavod BIG..................................................................................................55 5.6 Izobrazba..................................................................................................................55 5.6.1 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje.........................................56 5.6.2 Naravoslovno-tehniška fakulteta..............................................................56 5.6.3 Visoka šola za dizajn.................................................................................56 5.6.4 Oblikovanje na drugih fakultetah.............................................................56 5.6.5 d.School in dizajnerski način razmišljanja: osnove in izkušnje v Sloveniji. 57 5.6.6 Študij oblikovanja v Sloveniji - ocena oblikovalcev...................................59 5.6.7 Izboljšanje izobraževanja na področju oblikovanja..................................61 5.7 Povpraševanje po oblikovalskih storitvah.................................................................62 5.7.1 Poslovanje in inovativnost anketiranih podjetij........................................63 5.7.2 Vlaganja v razvoj in oblikovanje ter vloga oblikovanja v podjetjih...........63 5.7.3 Razumevanje oblikovanja.........................................................................65 5.7.4 Ponudniki oblikovalskih storitev................................................................67 5.7.5 Vpliv uporabe oblikovanja na poslovanje podjetja...................................67 6 Produkcijska/oblikovalska politika_75 6.1 Izhodišča...................................................................................................................75 6.2 Produkcijske/oblikovalske politike v izbranih državah...............................................78 6.2.1 Uvod..........................................................................................................78 6.2.2 Koraki produkcijske/oblikovalske politike.................................................80 6.2.3 Produkcijske /oblikovalske politike v izbranih evropskih državah............80 6.2.4 Povzetek produkcijskih/oblikovalskih politik.............................................89 6.2.5 Spremljanje in vrednotenje produkcijskih/oblikovalskih politik................90 7 Produkcijska/oblikovalska politika v Sloveniji_98 7.1 Analiza produkcijske/oblikovalske politike v Sloveniji................................................98 7.2 PSPN analiza oblikovanja v Sloveniji.........................................................................99 7.3 Predlog ukrepov produkcijske/oblikovalske politike v Sloveniji................................100 7.3.1 Uvod........................................................................................................100 7.3.2 Predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike..............101 8 Zaključki_115 9 Viri in literatura_117 KAZALO SLIK Slika 1: Kreativnost v sodobni ekonomiji..........................................................................3 Slika 2: Tipologija kreativnih industrij...............................................................................5 Slika 3: Ekonomski učinki kulturnih in kreativnih industrij...............................................7 Slika 4: Število zaposlenih in samozaposlenih v posameznih kreativnih poklicih v Sloveniji...............................................................................................................33 Slika 5: Deleži zaposlenih v posameznih kreativnih poklicih v Sloveniji.........................34 Slika 6: Delež zaposlenih in samozaposlenih v različnih oblikovalskih poklicih..............40 Slika 7: Struktura članov DOS..........................................................................................41 Slika 8: Struktura najpomembnejših področij anketiranih oblikovalcev........................42 Slika 9: Struktura vseh pomembnih področij anketiranih oblikovalcev.........................43 Slika 10: Rezultati dela oblikovalcev.................................................................................43 Slika 11 Slika 12 Slika 13 Slika 14 Slika 15 Slika 16 Slika 17 Dizajnerski pristop..............................................................................................58 Proces dizajnerskega načina razmišljanja...........................................................59 Izobrazbena struktura anketiranih oblikovalcev................................................60 Investicije v R&R in oblikovanje po panogah.....................................................75 Spreminjajoče se kompetence oblikovalcev......................................................77 Temeljni kriteriji vrednotenja.............................................................................92 Model produkcijske/oblikovalske politike........................................................101 KAZALO TABEL Tabela 1: Kreativne industrije - seznam panog po SKD 2008............................................12 Tabela 2: Razdelitev KKI na kreativne in kulturne industrije - seznam panog po SKD 2008....................................................................................................................13 Tabela 3: Opredelitev visokotehnoloških in srednje-visokotehnoloških panog (seznam panog po SKD 2008)...........................................................................................14 Tabela 4: Število podjetij in zaposlenih v KKI.....................................................................14 Tabela 5: Število podjetij in zaposlenih v kulturnih in v kreativnih industrijah.................15 Tabela 6: Število in delež gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter število zaposlenih v panogah znotraj kreativnih in kulturnih industrij..........................16 Tabela 7: Struktura podjetij po velikosti v KKI(ZK) in primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visokotehnološkimi panogami, ostalimi panogami in celotnim gospodarstvom....................................................................................18 Tabela 8: Primerjava povprečne višine sredstev podjetja med KKI(ZK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami.......19 Tabela 9: Struktura podjetij po regijah v KKI(ZK) in primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visokotehnološkimi panogami, ostalimi panogami in celotnim gospodarstvom....................................................................................20 Tabela 10: Povprečni strošek dela na zaposlenega v KKI(ZK) ter primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visoko tehnološkimi panogami, ostalimi panogami ter celotnim gospodarstvom...............................................22 Tabela 11: Čisti prihodek od prodaje po posameznih panogah znotraj KKI, skupno število zaposlenih v panogi ter povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega........................................................................................................23 Tabela 12: Primerjava čistega prihodka od prodaje ter povprečnega čistega prihodka od prodaje na zaposlenega med KKI(ZK), kreativnimi industrijami, kulturnimi industrijami, visokotehnološkimi panogami ter srednje- visokotehnološkimi panogami............................................................................24 Tabela 13: Primerjava čistega prihodka od prodaje na trgih EU (brez prodaje na domačem trgu) in trgih izven EU med KKI(ZK), visokotehnološkimi ter srednje-visokotehnološkimi panogami..............................................................25 Tabela 14: Dobičkonosnost (EBIT in neto marža) po posameznih panogah znotraj KKI ter primerjava z ostalimi panogami....................................................................27 Tabela 15: Primerjava dobičkonosnosti (EBIT in neto marža) med KKI(ZK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami.......28 Tabela 16: Primerjava bruto dodane vrednosti (BDV), števila zaposlenih in povprečne BDV med KKI(ZK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visoko tehnološkimi.......................................................................................................29 Tabela 17: Bruto dodana vrednost (BDV) po posameznih panogah znotraj KKI, skupno število zaposlenih v panogi ter povprečna BDV na zaposlenega.......................30 Tabela 18: Kreativni poklici ter število zaposlenih in samozaposlenih v njih......................32 Tabela 19: Število zaposlenih in samozaposlenih v različnih oblikovalskih poklicih............40 Tabela 20: Struktura članov DOS - frekvence......................................................................41 Tabela 21: Ponudba oblikovalskih storitev v Sloveniji in njihova kakovost.........................44 Tabela 22: Slovensko oblikovanje v mednarodnih okvirjih..................................................45 Tabela 23: Oblikovalske rešitve in sodelovanje z naročniki.................................................48 Tabela 24: Stopnje razvoja produktov/projektov, v katerih se oblikovalci vključijo...........49 Tabela 25: Naročniki oblikovalskih projektov......................................................................49 Tabela 26: Osveščenost potrošnikov o oblikovanju in njegova percepcija..........................50 Tabela 27: Ključni problemi za razvoj oblikovalske panoge v Sloveniji................................51 Tabela 28: Oblikovalske plače v primerjavi s povprečnimi plačami.....................................52 Tabela 29: Oblikovalske plače v primerjavi s plačami v drugih strokah...............................52 Tabela 30: Prejemniki proračunskih sredstev iz različnih virov za obdobje 2003-2011......54 Tabela 31: Oblikovalska izobrazba v Sloveniji......................................................................60 Tabela 32: Koliko podjetij uporablja oblikovanje.................................................................64 Tabela 33: Uporaba oblikovanja glede na glavno dejavnost...............................................64 Tabela 34: Razumevanje oblikovanja glede na glavno dejavnost........................................66 Tabela 35: Razumevanje in uporaba dizajna (kontingenčna tabela)...................................66 Tabela 36: Povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja............................67 Tabela 37: Povezava med pomembnostjo dizajna v procesu razvoja izdelka/storitve v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti in uspešnostjo podjetja...............68 Tabela 38: Geografski trg in sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov (kontingenčna tabela)..........................................................69 Tabela 39: Geografski trg in način uporabe oblikovanja pri razvoju novih izdelkov/storitev (oz. pri izboljšavi obstoječih) (kontingenčna tabela)..............70 Tabela 40: Načini konkuriranja in sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov (kontingenčna tabela)..........................................71 Tabela 41: Način konkuriranja in način uporabe oblikovanja pri razvoju novih izdelkov/storitev (oz. pri izboljšavi obstoječih) (kontingenčna tabela)..............72 Tabela 42: Razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn in sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov (kontingenčna tabela).....................................................73 Tabela 43: Razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn in pomembnost vloge oblikovanja pri razvoju izdelkov/storitev v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti (kontingenčna tabela).........................................................................................74 Tabela 44: Vloge oblikovanja...............................................................................................77 Tabela 45: Primeri kvantificiranih ciljev produkcijskih politik v izbranih državah...............93 Tabela 46: Cilji danske produkcijske politike.......................................................................94 Tabela 47: Pregled ovir in priložnosti pri vrednotenju oblikovanja.....................................96 Tabela 48: Predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike.......................102 Tabela 49: Nadaljnji koraki priprave programa slovenske produkcijske/oblikovalske politike..............................................................................................................112 KAZALO PRILOG PRILOGA 1: Analiza KKI v Sloveniji.......................................................................................120 PRILOGA 2: Izhodišča za intervju s ponudniki oblikovalskih storitev..................................132 PRILOGA 3: Izhodišča za intervju z izobraževalnimi ustanovami.........................................136 PRILOGA 4: Vprašalnik za analizo ponudbe oblikovalskih storitev......................................139 PRILOGA 5: Rezultati ankete med ponudniki - frekvenčne porazdelitve............................148 PRILOGA 6: Rezultati ankete med ponudniki - korelacije....................................................187 PRILOGA 7: Izhodišča za intervju s (potencialnimi) povpraševalci po oblikovalskih storitvah............................................................................................................191 PRILOGA 8: Vprašalnik o razumevanju dizajna med njegovimi uporabniki in neuporabniki v slovenskih podjetjih.................................................................195 PRILOGA 9: Rezultati ankete med (potencialnimi) povpraševalci - frekvenčne porazdelitve......................................................................................................204 PRILOGA 10: Rezultati ankete med (potencialnimi) povpraševalci - povprečne ocene.......248 PRILOGA 11: Rezultati ankete med (potencialnimi) povpraševalci - kontingenčne tabele .. 252 1 Uvod Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo aktivnosti na stičišču umetnosti, gospodarstva in tehnologije ter ustvarjajo simbolične proizvode, ki so močno odvisni od intelektualne lastnine (UNCTAD, 2004, str. 4). V literaturi sicer lahko najdemo precej različne definicije kulturnih in kreativnih industrij in tudi njihov obseg in klasifikacija še nista povsem jasna. Povsem jasno pa je to, da predstavljajo jedro kreativne ekonomije. Izraz »kreativna ekonomija« se je prvič pojavil leta 2001. Howkins (2001), je v svoji knjigi o odnosu med kreativnostjo in ekonomijo zapisal, da »ne kreativnost ne ekonomija nista nova pojma, nova pa je narava in obseg odnosa med njima ter način njunega kombiniranja za ustvarjanje izredne vrednosti in bogastva«. Prav ta »izredna vrednost in bogastvo«, ki naj bi ju kreativna ekonomija ustvarjala, sta KKI dvignila iz obrobnih debat o kulturi in jih postavila v samo središče debat o konkurenčnosti. Kulturne in kreativne industrije predstavljajo pomemben del gospodarskega in intelektualnega razvoja družbe, vir spodbud za razvoj novih podjetij ter kreativni potencial za povečanje konkurenčnosti obstoječih podjetij. Razvijajo se hitreje kot drugi deli nacionalnih ekonomij, kar pomeni, da postajajo eden najpomembnejših strateških dejavnikov globalne konkurenčnosti (Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008). Številne razvite države že vrsto let prepoznavajo pomen kreativnosti in kreativnih industrij za gospodarstvo. Znotraj kreativnih industrij ima še poseben pomen oblikovanje, ki ima velik neposreden vpliv na gospodarsko uspešnost. Države, ki so na področju oblikovanja najbolj razvite, veliko pomena posvečajo oblikovalski politiki in nacionalni infrastrukturi, namenjeni za podporo oblikovanju. To se odraža tako v večji kvaliteti in mednarodni konkurenčnosti njihovih oblikovalskih storitev kot tudi v večji uporabi oblikovanja s strani podjetij. Ta je ključnega pomena z vidika povečevanja inovativnosti in dviga dodane vrednosti v podjetjih, še posebnega pomena pa je oblikovanje v tradicionalnih industrijah in storitvenem sektorju. Poleg tega ima oblikovanje še številne druge pozitivne učinke tako na sama podjetja, kot tudi na gospodarstvo in družbo kot celoto. V Sloveniji je slika žal precej drugačna. Zaradi neprepoznavanja vloge oblikovanja v produkcijski politiki gospodarstva, je bilo to strokovno področje odrinjeno v sfero kulture, kjer je bilo obravnavano kot umetniška in ne kot gospodarsko pomembna panoga (Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008). Oblikovalska politika ne obstaja, prav tako ne nacionalna podporna infrastruktura. Le redka podjetja se zavedajo pomena oblikovanja in znajo izkoristiti njegov potencial, ki daleč presega zgolj estetsko funkcijo. Da bi oblikovalci politik sploh lahko sprejeli določene ukrepe ter področje oblikovanja ustrezno umestili v strateške dokumente, potrebujejo strokovno podporo za svoje odločitve, ki jo nudi ta študija. V njej bomo najprej opredelili kulturne in kreativne industrije ter prikazali njihov pomen, posebej pa tudi vlogo oblikovanja kot njihovega sestavnega dela. V nadaljevanju študije bomo analizirali stanje oblikovanja v Sloveniji, s poudarkom na industrijskem oblikovanju. V ta namen bomo s pomočjo sekundarnih podatkov in tudi primarnih podatkov, zbranih s pomočjo intervjujev in anket, analizirali ponudbo in povpraševanje po oblikovalskih storitvah v Sloveniji. V drugem delu študije bomo proučili produkcijske/oblikovalske politike drugih držav, ki so na tem področju uspešnejše. Na podlagi ugotovitev iz mednarodne primerjave politik, rezultatov analize stanja v Sloveniji ter intervjujev in delavnic za preverbo ukrepov, ki bodo vključevale tudi odločevalce, bomo podali predlog konkretnih rešitev in ukrepov slovenske produkcijske politike. Predlagali bomo načrt izvedbe in oblikovali nabor ustreznih kazalnikov, ki bodo omogočili spremljanje in evalvacijo izvajanja predlaganih ukrepov. Predlagani ukrepi slovenske produkcijske/oblikovalske politike ne rešujejo sistemskih problemov na področju oblikovanja, kot so status samostojnih kulturnih delavcev, plačilna nedisciplina, siva ekonomija, saj je to naloga zakonodaje in njenega uresničevanja. 2 Definicije in obseg kulturnih in kreativnih industrij 2.1 Definicije kulturnih in kreativnih industrij Kreativnost se v današnjem gospodarstvu pojavlja na različnih področjih; tako poznamo umetniško kreativnost, znanstveno kreativnost in gospodarsko kreativnost, vsaka od njih pa v večji ali manjši vključuje tudi tehnološko kreativnost. Kot prikazuje spodnji diagram, so vse omenjene kreativnosti med seboj tudi povezane. Slika 1: Kreativnost v sodobni ekonomiji Gospodarska kreativnost Kulturna kreativnost Vir: KEA European Affairs, 2006 Ne glede na to, na kakšen način interpretiramo kreativnost, je jasno, da kreativnost predstavlja ključni element pri definiranju kreativnih industrij in kreativne ekonomije. Ko govorimo o kreativni ekonomiji, se najpogosteje srečujemo s pojmoma »kreativne industrije« in »kulturne industrije«. Ta dva pojma se včasih uporabljata kot sinonima, včasih pa se njun pomen razlikuje. Izraz »kulturna industrija« se je pojavil v povojnem obdobju kot radikalna kritika množične zabave (UNCTAD, 2010); pomen tega izraza se je torej razlikoval od njegovega današnjega pomena, saj so njegovi uporabniki (Theodor Adorno, Max Horkheimer, Herbert Marcuse) smatrali, da sta kultura in industrija pojma, ki sta si v nasprotju. Danes pojem kulturne industrije najpogosteje razumemo kot industrije, katerih produkt so kulturni proizvodi in storitve. UNESCO tako na primer kulturne industrije definira kot industrije, ki »združujejo ustvarjanje, proizvodnjo in komercializacijo vsebin, ki so po svoji naravi neopredmetene in kulturne. Te vsebine so običajno zaščitene z avtorskimi pravicami in so lahko v obliki proizvodov ali storitev«. Pomemben aspekt kulturnih industrij je tudi to, da so »ključnega pomena za spodbujanje in ohranjanje kulturne raznolikosti in zagotavljanje demokratičnega dostopa do kulture« (http://portal.unesco.org/culture/). Prav ta dvojna narava - kombinacija kulturnega in ekonomskega - daje kulturnim industrijam poseben pečat (UNCTAD, 2010). Izraz »kreativne industrije« se je pričel uporabljati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pojav tega pojma je razumevanje kulturnih industrij premaknil preko meja samih umetniških aktivnosti ter pomenil premik v pogledu na potencialne komercialne aktivnosti, ki so bile pred tem obravnavane zgolj ali predvsem v ne-ekonomskem smislu (UNCTAD, 2010). Pomen izraza »kreativne industrije« se danes med državami precej razlikuje. V nadaljevanju podajamo eno izmed širše sprejetih definicij kreativnih industrij, ki jo je podal UNCTAD (2010). Kreativne industrije: - So cikli ustvarjanja, proizvodnje in distribucije dobrin in storitev, ki kot primarne inpute koristijo kreativnost in intelektualni kapital; - So sestavljene iz niza na znanju temelječih aktivnosti, ki so osredotočene, a ne omejene, na umetnost, in ki potencialno ustvarjajo prihodke iz trgovanja in pravic intelektualne lastnine; - Obsegajo opredmetene proizvode in neopredmetene intelektualne ali umetniške storitve s kreativno vsebino, ekonomsko vrednostjo in tržnimi cilji; - Stojijo na križišču rokodelstva, storitvenih in industrijskih sektorjev; - Predstavljajo nov dinamični sektor v svetovnem trgovanju. Kot že omenjeno, obstajajo tudi številne druge definicije kreativnih in kulturnih industrij, ki se med seboj precej razlikujejo. V skladu z Zeleno knjigo (EC, 2010) in publikacijo Kulturne in kreativne industrije po slovensko, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo (2011), v študiji uporabljamo izraz kulturne in kreativne industrije oz. okrajšavo KKI ter s tem zaobjemamo oba pojma - tako kulturne, kot tudi kreativne industrije, ne glede na njuno razmejitev. 2.2 Obseg kulturnih in kreativnih industrij 2.2.1 Obseg na podlagi klasifikacije dejavnosti V statističnem smislu kulturne in kreativne industrije niso dobro definirana panoga. V zadnjih letih se je pojavilo mnogo različnih modelov, ki so skušali zagotoviti tudi bolj sistematično razumevanje strukturnih karakteristik KKI in torej opredeliti katere panoge naj bi sodile v okvir KKI (glej UNCTAD, 2010). Tako kot same definicije, se tudi sistemi klasifikacije na podlagi teh modelov precej razlikujejo. Kljub temu, da so z ozirom na različne analitične namene, posamezne klasifikacije privlačnejše, je z vidika zbiranja statističnih podatkov potreben standardiziran nabor definicij in skupni sistem klasifikacije, ki bi omogočil okvir za analiziranje KKI znotraj obširnejših standardnih sistemov klasifikacij dejavnosti. KKI lahko v najožjem smislu razumemo kot tiste aktivnosti, pri katerih je osrednji produkt rezultat umetniške aktivnosti glasbenikov, slikarjev, pisateljev, igralcev, arhitektov, rokodelcev (mojstrov) ali oblikovalcev. Nekoliko širši pogled med KKI industrije vključuje tudi tiste panoge, v katerih osrednji produkt sicer ni tako neposredna posledica umetniške dejavnosti, ima pa določene umetniške in kulturne značilnosti. Takšni primeri panog so npr. založništvo, radio in TV dejavnosti, zabavna industrija ter profesionalni šport. V najširšem smislu pa KKI vključujejo tudi druge sorodne panoge, katerih ekonomske aktivnosti temeljijo na umetnosti in kulturi ali na vmesnih panogah. Primer takšne panoge je turizem (FORA, 2010). Slika 2: Tipologija kreativnih industrij Vir: FORA, 2010. Da bi lahko opredelili pomen KKI v odnosu do ostalih industrijskih panog, se bomo zato v tej analizi naslonili na definicijo in klasifikacijo KKI, kot jih opredeljuje Zelena knjiga o kulturnih in kreativnih industrijah (EC,2010) in v skladu z njo opredelili tudi SKD panoge, ki jih prištevamo med kulturne in kreativne (glej str. 12). Zelena knjiga (EC, 2010) definira kulturne industrije kot tiste industrije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in distribucijo takšnih dobrin ali storitev, za katere v času njihovega nastajanja smatramo, da imajo določene značilnosti, uporabo ali namen, ki uteleša ali prenaša kulturno izražanje, ne glede na njihovo komercialno vrednost. Poleg tradicionalnih umetniških sektorjev (uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, kulturna dediščina - vključujoč javni sektor), vključujejo tudi film, DVD in video, televizijo in radio, video igre, nove medije, glasbo, knjige in tisk.1 Kreativne industrije pa so v Zeleni knjigi (EC, 2010) opredeljene kot tiste industrije, ki kulturo uporabljajo kot input in imajo kulturno dimenzijo, kljub temu, da so njihovi outputi predvsem funkcionalnega značaja. Vključujejo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente integrirata v obsežnejše procese, kot tudi pod-sektorje kot je grafično oblikovanje, modno oblikovanje ali oglaševanje. 1 Ta koncept je definiran v povezavi s kulturnim izražanjem v kontekstu UNESCO Konvencije 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja. Na bolj periferni ravni se tudi mnoge druge industrije opirajo na proizvodnjo vsebin za njihov lastni razvoj in so zato do neke mere soodvisne s kreativnimi industrijami (npr. turizem in nove tehnologije). Te industrije s konceptom kreativnih industrij, kot je opredeljen v Zeleni knjigi, niso eksplicitno pokrite. 2.2.2 Obseg na podlagi klasifikacije poklicev Za razliko od EU, kjer se običajno uporablja izraz kreativne industrije, torej kreativne dejavnosti, je v ZDA pogosteje govora o »kreativnem razredu«, kot ga je poimenoval Florida (2002). V povezavi s tem lahko KKI za statistično analitične namene opredelimo tudi v okviru poklicnih klasifikacij; opredelimo torej kateri so tisti poklici, ki so kreativni. Opredelitev KKI na podlagi poklicev je torej pogosteje v uporabi v ZDA. Ključni razliki med opredelitvijo KKI na podlagi klasifikacije dejavnosti in opredelitvijo KKI na podlagi poklicne klasifikacije sta dve. Kategorizacija na podlagi dejavnosti namreč vključuje vse zaposlene znotraj določenih dejavnosti; tako tiste, ki opravljajo kreativno delo, kot tudi vse preostale zaposlene znotraj te dejavnosti. Poklicna kategorizacija pa na drugi strani vključuje vse kreativne delavce, ne glede na panogo, v kateri so zaposleni. Za pridobitev čim realnejše slike je zato smiselno uporabiti oba pristopa (FORA, 2010), kar bomo storili tudi v pričujoči analizi. Za namen opredelitve kreativnih poklicev bomo uporabili zgled FORA (2010), ki je primerljiv s kategorijami umetniških in kulturniških poklicev, kot jih je definiral Currid (2007). 3 Pomen kulturnih in kreativnih industrij KKI so en najhitreje rastočih sektorjev na svetu, z letnimi stopnjami rasti, ki znašajo med 5 in 20 odstotkov (FORA, 2010). Zaradi svojega obsega in hitre rasti so v zadnjih dveh desetletjih KKI zbudile tudi veliko zanimanja med oblikovalci politik na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh, in sicer tako pri tistih, ki se ukvarjajo z urbanim planiranjem, regionalnim razvojem, trgom dela, izobraževanjem kot v zadnjem času tudi pri tistih, ki se ukvarjajo z inovacijskimi politikami (European Competitiveness Report, 2010). Rast KKI je podprta z več trendi, ki delujejo v prid KKI (glej FORA, 2010; UNCTAD, 2010; European Competitiveness Report, 2010). Skrajševanje delovnega časa, izboljšanje izobrazbe ter rastoči prihodki, so se odrazili v strmem naraščanju povpraševanja po proizvodih in storitvah, ki ponujajo unikatna doživetja, kar predstavlja veliko priložnost za kreativne industrije. Najbolj očitne koristi iz omenjenega trenda imajo področja kot so film, glasba, uprizarjajoče umetnosti ter proizvodi povezani z življenjskim stilom. Naslednje pomembno gonilo rasti KKI je razvoj novih tehnologij (posebej IKT inovacije), ki je imel zelo velik vpliv na mnogo področij KKI ter je prispeval k hitri rasti predvsem programskih (software) in multimedijskih storitev. IKT in internet odpirajo nove možnosti za distribucijo, ponujajo potrošnikom več izbire ter omogočajo učinkovitejše proizvodne procese, hkrati pa so sprožili proces korenitega prestrukturiranja tradicionalnega založništva in medijev. Tretji ugoden trend je svetovna rast v turizmu in s tem dodatno povečanje povpraševanja po kreativnih proizvodih in kulturnih storitvah na turističnem trgu. KKI imajo več dimenzij in tako tudi njihov razvoj nima zgolj pozitivnih ekonomskih učinkov kot sektor sam zase, temveč ima tudi mnogo širše učinke; ne le ekonomske, temveč tudi družbene, kulturne in trajnostne. Ekonomske učinke, ki jih imajo KKI, European Competitiveness Report (2010), deli v štiri skupine, predstavljene v spodnji sliki - primarni učinki, sekundarni učinki, terciarni učinki in kvartarni učinki. Slika 3: Ekonomski učinki kulturnih in kreativnih industrij vii e m e z e Terciarni učinki Primarni učinki Kvartarni učinki Sekundarni učinki Direktni indirektni Vir: European Competitiveness Report, 2010 Primarni ekonomski učinki KKI predstavljajo neposreden prispevek panog KKI k gospodarstvu. Primarni učinki so še najlažje merljivi, čeprav v primeru KKI tudi ta naloga ni enostavna. Najobičajnejši način merjenja narodnogospodarskega prispevka določenega sektorja je namreč merjenje njegove dodane vrednosti, vključno z deležem delovne sile in kapitala. Težava pa je v tem, da podatki po posameznih KKI v večini držav niso dosegljivi, kar oceno prispevka KKI k svetovnemu gospodarstvu zelo otežuje. Iz tega razloga je pravzaprav glavni indikator ekonomskega učinka KKI na svetovni ravni mednarodna trgovina, kljub nekaterim pomanjkljivostim. Te podatke spremlja tudi UNCTAD, po podatkih katerega je v letih 2002-2008 svetovno trgovanje z izdelki in storitvami KKI naraščalo v povprečju 14% letno kljub upoštevanju močnega upada svetovnega povpraševanja in mednarodne trgovine v zadnjih mesecih leta 2008; naraščalo je celo med finančno krizo v letu 2008 (UNCTAD, 2010). Po podatkih Evropske komisije (European Competitiveness Report, 2010) so KKI v EU predstavljale 3,0% vseh zaposlenih v letu 2008 ter 3,3% celotnega BDP v letu 2006, njihov delež v izvozu pa je bil 4,3%. Sekundarni ekonomski učinki so v European Competitiveness Report (2010) opredeljeni kot prelivanje (spillover) učinkov, ki so posledica gospodarske aktivnosti podjetij v KKI, izven dotičnih panog v širše gospodarstvo. Primer sekundarnih učinkov so npr. KKI, ki proizvajajo vmesne proizvode za druge gospodarske panoge ter s tem dvigajo vrednost njihovih proizvodov (npr. z ustvarjanjem prepoznavnih blagovnih znamk) in večajo povpraševanje po njih ter posledično pospešujejo tudi rast takšnih podjetij. Ti učinki so težje merljivi, oceniti pa jih je možno s proučevanjem pomena KKI pri pospeševanju regionalne rasti preko regionalnih učinkov prelivanja (spillovers) ter pri pospeševanju povpraševanja v drugih sektorjih preko sektorskih učinkov prelivanja (spillovers). Pri terciarnih ekonomskih učinkih gre za sicer neposredne, vendar pa težko količinsko opredeljive učinke, ki jih imajo KKI na lastno inovativnost in tudi na inovativnost drugih gospodarskih panog. Kvartarni ekonomski učinki KKI pa sežejo še mnogo širše, saj v njihovem okviru razumemo vpliv KKI na izboljšanje kvalitete življenja, ohranjanje kulturne identitete ter doseganje širokega spektra drugih družbenih ciljev. UNCTAD (2010) podobne širše učinke opredeljuje kot socialne učinke, kulturne učinke in trajnostne učinke KKI. Kot glavni socialni učinek KKI smatra njihov prispevek k zaposlenosti. Ta je zelo pomemben, saj KKI običajno zaposlujejo od 2 do 8% celotne delovne sile, poleg tega pa KKI ustvarjajo delovna mesta, ki običajno zaposlenim nudijo višjo raven zadovoljstva v primerjavi z rutinskimi delovnimi mesti. Pomemben socialni učinek KKI je tudi njihova vloga pri podpiranju socialne vključenosti; saj KKI vključujejo aktivnosti, ki lahko igrajo pomembno vlogo pri povezovanju različni socialnih skupin v skupnostih in prispevajo k socialni koheziji. Kulturne in kreativne aktivnosti so pomembne za fizično zdravje in tudi psihično ravnovesje posameznika, poleg tega se KKI pripisuje tudi pomembna vloga pri spodbujanju ravnotežja med spoloma (še posebej v državah v razvoju), na daljši rok pa preko vpliva na izobraževalni sistem tudi zviševanje kulturne osveščenosti prebivalstva. Da so KKI tesno povezane s kulturo je jasno že iz njihove definicije, zatorej je jasno, da imajo KKI tudi kulturne učinke. Prav kulturna vrednost, ki jo imajo kreativni proizvodi in storitve za posameznike, gospodarstvo in celotno družbo, je namreč tista, ki kreativne proizvode razlikuje od ostalih. KKI kot svoj glavni input uporabljajo kreativnost, ki je resurs, ki je v izobilju po celem svetu. Proizvodni procesi v KKI so običajno manj odvisni od težke industrijske infrastrukture in so zato kompatibilni z okoljevarstvenimi zahtevami in cilji. Koncept trajnosti pa je že zdavnaj presegel zgolj aplikacijo na okolje. K traj'nostnemu razvoj'u tako KKI prispevajo tudi s tem, ko za prihodnje generacije pomagajo ohranjati otipljivi in neotipljivi kulturni kapital skupnosti, naroda ali regije. Kulturna trajnost pomeni proces razvoja, ki ohranja vse vrste kulturnega premoženja, od manjšinskih jezikov in tradicionalnih obredov do umetnin, artefaktov, ter stavb in prizorišč kulturne dediščine. 4 Analiza KKI v Sloveniji Podobno kot mnoge druge države, se tudi Slovenija sooča s problemom pomanjkanja podatkov o KKI. Statistični urad RS (v nadaljevanju SURS), kreativnih industrij ne spremlja kot ločeno kategorijo, kar otežuje podrobnejšo analizo in tudi mednarodno primerjavo podatkov. Kljub vsemu nekatere obsežne mednarodne študije (kot sta npr. UNCTAD, 2010, European Competitiveness Report, 2010, KEA, 2006) vsebujejo tudi določene podatke o Sloveniji, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. KEA (2006, str. 66-69) tako ocenjuje, da so KKI v Sloveniji v letu 2003 ustvarile 1771 milijonov evrov prihodkov, njihova dodana vrednost k nacionalnemu BDP-ju pa naj bi bila 2,2 %, kar Slovenijo uvršča na 14. mesto izmed proučevanih 30 evropskih držav. Ista študija je s primerjavo z drugimi sektorji tudi pokazala, da v Evropi le redko kateri sektorji prispevajo več kot 3% k nacionalnemu BDP-ju. Z 2,2% KKI v Sloveniji tako zaostajajo le za proizvodnjo kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken (3,4% BDP), izenačene pa so z proizvodnjo strojev in naprav (prav tako 2,2% BDP). Povprečna rast prihodkov v KKI v Sloveniji je v obdobju 1999-2003 bila 17,9%, kar je v primerjavi s preostalimi državami sicer zelo veliko (2. mesto), rast njihove dodane vrednosti k evropskemu BDP-ju pa je bila v istem obdobju 5,4%, kar pa nas uvršča na rep lestvice. Po deležu zaposlenih v kulturi in kulturnem turizmu se Slovenija s 3,6% uvršča v vrh evropskih držav (na 4. mesto) (KEA, 2006, str. 80). Slovenija izstopa tudi po deležu visoko izobraženih v kulturi, ki je kar 47,4% (povprečje za vse sektorje pa je 21%), deležu zaposlenih za določen čas (30,7%), ki je celo najvišji med vsemi proučevanimi državami, ter deležu zaposlenih za polovičen delovni čas (18,3%), ki v kulturnem sektorju več kot dvakrat presega delež v celotnem gospodarstvu (KEA, 2006, str. 88-95). Po podatkih UNCTAD-a (2010, str. 302), je bila stopnja rasti izvoza kreativnih proizvodov v Sloveniji v obdobju 2003-2008 12,59%, kar nas uvršča na 9. mesto med proučevanimi 27 evropskimi državami (glej UNCTAD, 2010, str. 302). Na drugi strani pa je po skoraj identični stopnji rasti (12,1%) v istem obdobju v Sloveniji naraščal tudi uvoz kreativnih dobrin (glej UNCTAD, 2010, str. 303), vendar pa vrednost izvoza v letu 2008 (977 mio USD) kljub temu presega vrednost uvoza v istem letu (711 mio USD) . Tudi izvoz kreativnih storitev je vseskozi naraščal, razen v letu 2007, ko je močno upadel. V letu 2008 je Slovenija izvozila za 479 mio USD kreativnih storitev, kar nas uvršča na 22. mesto med proučevanimi 36 razvitimi ekonomijami na svetu, kar je glede na majhnost Slovenije sorazmerno visoko (glej UNCTAD, 2010, str. 319). Vendar pa je na drugi strani z izjemo leta 2007, vseskozi naraščal tudi slovenski uvoz kreativnih storitev, katerega absolutna vrednost v letu 2008 je bila 578 mio USD in je tako precej presegala vrednost izvoza. Podatki o izvozu intelektualne lastnine (avtorske pravice in licenčnine, franšize in podobne pravice ter druge avtorske pravice in licenčnine) kažejo, da tudi prihodki iz tega naslova vseskozi naraščajo, še posebej med letoma 2007 in 2008 (glej UNCTAD, 2010, str. 359). Kljub temu je absoluten znesek izvoza intelektualne lastnine med najnižjimi, če ga primerjamo z drugimi evropskimi državami, kar pa je glede na majhnost Slovenije razumljivo. Na drugi strani podobno velja tudi za uvoz, ki pa je rastel še hitreje in tudi dosegal mnogo višje zneske od izvoza (glej UNCTAD, 2010, str. 367). V European Competitiveness Report (2010), lahko v zvezi s Slovenijo najdemo le en podatek, in sicer lokacijski kvocient KKI za Ljubljano, ki se po tem kriteriju uvršča celo na najvišje mesto med proučevanimi 26 evropskimi glavnimi mesti in drugimi velikimi mesti. Študija Pro Inno Europe/INNO Metrics (Hollanders, van Cruysen, 2009) Slovenijo uvršča po indikatorju »kreativne klime« (kamor prišteva kreativno izobrazbo, samo izražanje ter odprtost in tolerantost) na 16. mesto od proučevanih 27 evropskih držav. Znotraj tega indikatorja so vse tri dimenzije približno enako razporejene in ne moremo trditi, da katera od omenjenih dimenzij predstavlja za Slovenijo relativno prednost ali slabost. Indikator kreativnosti in oblikovanja uvršča Slovenijo v EU27 na 14. mesto, vendar pa sodeč po tem kazalcu, Slovenija prav tako ne izkazuje ne relativnih prednosti, ne relativnih slabosti v primerjavi s preostalimi državami. Indikator »kreativnost in oblikovanje« je sicer sestavljen iz indikatorjev kreativnega sektorja, kreativnosti v R&R, oblikovalskih aktivnosti in konkurenčnosti v oblikovanju. Izmed omenjenih dimenzij se Slovenija najslabše odreže pri kreativnem sektorju in pri oblikovalskih aktivnostih. Po skupnem indeksu, ki upošteva vseh 7 dimenzij (DCI Index), se Slovenija uvršča na 15. mesto, torej med države z zmerno učinkovitostjo. Konec leta 2010 je bila v okviru projekta Creative Cities zaključena prva obsežnejša analiza KKI v Sloveniji (Murovec, Kavaš, 2010), ki pa v skladu z dogovorjeno metodologijo na ravni projekta, vključuje podatke o dejavnostih zgolj do leta 2007 in na 3-mestni SKD 2002 kodi, fokus raziskave pa je na Mestni občini Ljubljana. Analiza ugotavlja, da KKI v Sloveniji predstavljajo 7% vseh zaposlenih, rast števila zaposlenih v tem sektorju pa za približno 15 odstotnih točk presega povprečno rast števila zaposlenih v celotnem gospodarstvu. Kreativna podjetja po številu predstavljajo 13% vseh podjetij v Sloveniji in tudi njihova rast je višja od povprečja vseh sektorjev, in sicer kar za 22 odstotnih točk. Kot je značilno za KKI tudi drugod po svetu, močno prevladujejo mikro podjetja. Da bi pridobili dodatne informacije o pomenu in prispevku KKI v Sloveniji, smo v nadaljevanju uporabili dve bazi podatkov - bazo zaključnih računov podjetij leta 2009 (AJPES) in Statistični register delovno aktivnega prebivalstva 2008 (SURS). 4.1 Analiza KKI na podlagi dejavnosti 4.1.1 Metodološka pojasnila V skladu z Zeleno knjigo o kulturnih in kreativnih industrijah (EC, 2010), smo kot kulturne in kreativne opredelili SKD panoge, navedene v spodnji tabeli. V nadaljevanju analize to kategorijo označujemo kot KKI(ZK). Za potrebe primerljivosti s podatki Ministrstva RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) pa smo ločeno obravnavali tudi panoge, ki so navedene v prvem delu spodnje tabele (torej brez panog oglaševanje in programska oprema). V nadaljevanju analize to kategorijo označujemo kot KKI(MK). Tabela 1: Kreativne industrije - seznam panog po SKD 2008 DEJAVNOSTI, KI JIH KOT KKI OBRAVNAVA MK (2011) SKD32990 Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti SKD58110 Izdajanje knjig SKD58120 Izdajanje imenikov in adresarjev SKD58130 Izdajanje časopisov SKD58140 Izdajanje revij in druge periodike SKD59200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij SKD58190 Drugo založništvo SKD47610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami SKD47621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami SKD47622 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami SKD74100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo SKD71112 Arhitekturna in urbanistična dejavnost SKD71111 Arhitekturna in urbanistična dejavnost SKD71129 Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje SKD59110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj SKD59120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj SKD59130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj SKD59140 Kinematografska dejavnost SKD60100 Radijska dejavnost SKD60200 Televizijska dejavnost SKD90010 Umetniško uprizarjanje SKD90020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje SKD90030 Umetniško ustvarjanje SKD79900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti SKD90040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve SKD93210 Dejavnost zabaviščnih parkov SKD85520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti SKD93299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas SKD63910 Dejavnost tiskovnih agencij SKD74200 Fotografska dejavnost SKD91011 Dejavnost knjižnic in arhivov SKD91012 Dejavnost knjižnic in arhivov SKD91020 Dejavnost muzejev SKD91030 Varstvo kulturne dediščine SKD91040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot DODATNI PANOGI, v skladu z definicijo v Zeleni knjigi o kreativnih industrijah (EC, 2010) SKD73100 Oglaševanje SKD62010 Računalniško programiranje V skladu s številnimi aktualnimi diskusijami o potrebnem razlikovanju med kulturnimi in kreativnimi industrijami, smo v analizi posebej obravnavali tako kreativne, kot tudi kulturne industrije, hkrati pa smo jih obravnavali tudi skupaj, torej kulturne in kreativne industrije. Pri razdelitvi KKI na kulturne in kreativne industrij smo kot vodilo prav tako uporabljali Zeleno knjigo o in kulturnih kreativnih industrijah (EC, 2010). Razdelitev po panogah prikazujemo v spodnji tabeli. Tabela 2: Razdelitev KKI na kreativne in kulturne industrije - seznam panog po SKD 2008 DEJAVNOSTI, KI SO OBRAVNAVANE KOT KULTURNE INDUSTRIJE SKD32990 Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti SKD58110 Izdajanje knjig SKD58120 Izdajanje imenikov in adresarjev SKD58130 Izdajanje časopisov SKD58140 Izdajanje revij in druge periodike SKD59200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij SKD58190 Drugo založništvo SKD47610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami SKD47621 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami SKD47622 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami SKD59110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj SKD59120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj SKD59130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj SKD59140 Kinematografska dejavnost SKD60100 Radijska dejavnost SKD60200 Televizijska dejavnost SKD90010 Umetniško uprizarjanje SKD90020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje SKD90030 Umetniško ustvarjanje SKD79900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti SKD90040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve SKD93210 Dejavnost zabaviščnih parkov SKD85520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti SKD93299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas SKD63910 Dejavnost tiskovnih agencij SKD74200 Fotografska dejavnost SKD91011 Dejavnost knjižnic in arhivov SKD91012 Dejavnost knjižnic in arhivov SKD91020 Dejavnost muzejev SKD91030 Varstvo kulturne dediščine SKD91040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot SKD62010 Računalniško programiranje DEJAVNOSTI, KI SO OBRAVNAVANE KOT KREATIVNE INDUSTRIJE SKD71112 Arhitekturna in urbanistična dejavnost SKD71111 Arhitekturna in urbanistična dejavnost SKD71129 Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje SKD74100 Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo SKD73100 Oglaševanje Izračuni, predstavljeni v nadaljevanju so opravljeni na podlagi uporabe dveh podatkovnih baz, in sicer baze zaključnih računov podjetij leta 2009 (AJPES) in Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva 2008 (SURS). Pri izračunih so upoštevane tako gospodarske družbe kot tudi samostojni podjetniki. V analizi je predstavljena tudi primerjava KKI(ZK) in KKI(MK) z visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami. Pri opredelitvi SKD panog, ki sodijo v omenjeni kategoriji in ki so predstavljene tudi v spodnji tabeli, smo upoštevali Eurostatovo metodologijo (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY SDDS/Annexes/htec esms an3.pdf). Tabela 3: Opredelitev visokotehnoloških in srednje-visokotehnoloških panog (seznam panog po SKD 2008) dejavnosti, ki so obravnavane kot visokotehnološke SKD21 Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov SKD26 Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov SKD30.3 Proizvodnja letal in vesoljskih plovil dejavnosti, ki so obravnavane kot srednje-visokotehnološke SKD20 Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov SKD25.4 Proizvodnja orožja in streliva SKD27 Proizvodnja električnih naprav SKD28 Proizvodnja drugih strojev in naprav SKD29 Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic SKD30.2 Proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil SKD30.4 Proizvodnja bojnih vozil SKD30.9 Proizvodnja drugih vozil SKD32.5 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov Pri izračunih bruto dodane vrednosti (glej tabele 16 in 17) je bila uporabljena metodologija kot jo navaja Statistični urad RS (http://www.stat.si/doc/metod poiasnila/14-208-MP.htm). 4.1.2 Rezultati Tabela 4: Število podjetij in zaposlenih v KKI Število podjetij % v celotnem gospodarstvu Število zaposlenih % v celotnem gospodarstvu KKI (MK) 9156 7,4 % 18299 3,4% KKI (ZK) 11941 9,6% 23503 4,4% Vir podatkov: AJPES, 2009 Analiza zaključnih računov je pokazala, da je v Sloveniji leta 2009 v KKI(ZK) delovalo 11941 podjetij (gospodarskih družb in s.p.), kar predstavlja 9,6% vseh podjetij. KKI so zaposlovale 23503 ljudi oz. 4,4% vseh zaposlenih. Ob upoštevanju nekoliko ožjega nabora panog (glej Metodološka pojasnila str. 11) v skladu z analizo Ministrstva RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011), pa so te številke nekoliko nižje, in sicer 9156 podjetij oz. 7,4% celotnega gospodarstva ter 18299 vseh zaposlenih, kar predstavlja 3,4% celotnega gospodarstva. Tabela 5: Število podjetij in zaposlenih v kulturnih in v kreativnih industrijah Število podjetij % v celotnem gospodarstvu Število zaposlenih % v celotnem gospodarstvu Kulturne industrije 5202 4,1% 10449 1,9% Kreativne industrije 6739 5,4% 13055 2,4% Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: Upoštevana je definicija KKI glede na Zeleno knjigo o kulturnih in kreativnih industrijah (EC, 2010). Upoštevajoč število podjetij in število zaposlenih ugotavljamo, da kreativne industrije predstavljajo nekoliko večji delež v primerjavi s kulturnimi industrijami, kar je razvidno iz zgornje tabele. V spodnji tabeli predstavljamo število podjetij (gospodarskih družb in s.p.) in zaposlenih po posameznih panogah KKI. Daleč največje število podjetij in zaposlenih je v arhitekturi, ki s svojimi pod-dejavnostmi (71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje) skupaj šteje kar 4836 podjetij, kar predstavlja kar 40% vseh podjetij v KKI(ZK), in zaposluje 11.046 ljudi oz. 47% vseh zaposlenih v KKI(ZK). Ločeni tabeli za gospodarske družbe in samostojne podjetnike sta predstavljeni v Prilogi 1 (tabela 1 in 2). Tabela 6: Število in delež gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov ter število zaposlenih v panogah znotraj kreativnih in kulturnih industrij O e; cc < O Q. O o z UJ u ro m "ŠT k a n 3 cc 3 UJ cc KKI(ZK) skupaj OSTALE panoge skupaj CELOTNO gospodarstvo skupaj SKD šifra panoge Število podjetij Delež števila podjetij glede na vsa podjetja Skupno število zaposlenih v panogi Delež števila zaposlenih glede na vsa podjetja 32990 231 0,186% 438 0,081% 47610 37 0,030% 561 0,104% 47621 79 0,064% 150 0,028% 47622 114 0,092% 399 0,074% 58110 170 0,137% 868 0,161% 58120 3 0,002% 18 0,003% 58130 63 0,051% 1.427 0,265% 58140 142 0,115% 582 0,108% 58190 1 127 0,103% 192 0,036% 59110 356 0,287% 378 0,070% It UJ ÖE 3 2: Ul z cc 3 3 z: Ul z UJ CC 59120 32 0,026% 28 0,005% 59130 26 0,021% 52 0,010% 59140 19 0,015% 97 0,018% 59200 106 0,086% 102 0,019% 60100 137 0,111% 347 0,064% 60200 126 0,102% 179 0,033% 63910 51 0,041% 86 0,016% 71111 1.085 0,876% 1.353 0,251% 71112 167 0,135% 574 0,107% 71129 3.584 2,893% 9.119 1,693% 74100 633 0,511% 294 0,055% 74200 300 0,242% 366 0,068% 79900 175 0,141% 188 0,035% 85520 217 0,175% 53 0,010% 90010 244 0,197% 27 0,005% 90020 132 0,107% 43 0,008% 90030 558 0,450% 148 0,027% 90040 51 0,041% 31 0,006% 91012 7 0,006% 80 0,015% 91020 11 0,009% 9 0,002% 91030 15 0,012% 9 0,002% 91040 5 0,004% 0 0,000% 93210 22 0,018% 23 0,004% 93299 131 0,106% 79 0,015% KKI(MK) skupaj 9.156 7,390% 18.299 3,398% 62010 1.515 1 1,223% 1 3.489 1 0,648% 73100 1.270 II 1,025% II 1.715 II 0,319% 11.941 111.951 123.892 9,638% 90,362% 100,000°% 23.503 515.033 4,364°% 95,636% 538.536 100,000% Vir podatkov: AJPES, 2009 Legenda: 32990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 47610 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; 47621 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami ; 47622 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 58110 - Izdajanje knjig; 58120 - Izdajanje imenikov in adresarjev; 58130 - Izdajanje časopisov; 58140 - Izdajanje revij in druge periodike; 58190 - Drugo založništvo; 59110 -Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59120 - Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59130 - Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59140 -Kinematografska dejavnost; 59200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; 60100 - Radijska dejavnost; 60200 - Televizijska dejavnost; 62010 - Računalniško programiranje; 63910 - Dejavnost tiskovnih agencij; 71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; 73100 - Oglaševanje; 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74200 - Fotografska dejavnost; 79900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; 85520 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 90010 - Umetniško uprizarjanje; 90020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ;90030 - Umetniško ustvarjanje;90040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve; 91012 - Dejavnost knjižnic in arhivov; 91020 - Dejavnost muzejev; 91030 - Varstvo kulturne dediščine; 91040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; 93210 - Dejavnost zabaviščnih parkov; 93299 - Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Za KKI je v še nekoliko večji meri kot v celotnem gospodarstvu, in v precej večji meri kot v visokotehnoloških in srednje-visokotehnoloških panogah, značilno prevladovanje mikro podjetij. Strukturo podjetij v KKI(ZK) po velikosti in primerjavo te strukture s podjetji v celotnem gospodarstvu, visokotehnoloških panogah in srednje-visokotehnoloških panogah, predstavljamo v spodnji tabeli. Tabela 7: Struktura podjetij po velikosti v KKI(ZK) in primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visokotehnološkimi panogami, ostalimi panogami in celotnim gospodarstvom Velikost podjetja po ZGD-1 Število podjetij Delež števila podjetij glede na »industrijo« KREATIVNE INDUSTRIJE Mikro 6.599 97,923% Majhno 101 1,499% Srednje veliko 17 0,252% Veliko 22 0,326% SKUPAJ 6.739 100,000% KULTURNE INDUSTRIJE Mikro 5.116 98,347% Majhno 62 1,192% Srednje veliko 9 0,173% Veliko 15 0,288% SKUPAJ 5.202 100,000°% KKI (ZK) SKUPAJ Mikro 11.715 98,107°% Majhno 163 1,365% Srednje veliko 26 0,218% Veliko 37 0,310% SKUPAJ 11.941 100,000°% VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE Mikro 333 84,949% Majhno 30 7,653% Srednje veliko 16 4,082% Veliko 13 3,316% SKUPAJ 392 100,000°% SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE Mikro 1.414 82,787% Majhno 145 8,489% Srednje veliko 79 4,625% Veliko 70 4,098% SKUPAJ 1.708 100,000%% OSTALE PANOGE Mikro 106.244 96,716% Majhno 2.288 2,083% Srednje veliko 682 0,621% Veliko 637 0,580% SKUPAJ 109.851 100,000%% CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ Mikro 119.706 96,621% Majhno | 2.626 2,120% Srednje veliko 803 0,648% Veliko 1 757 0,611% SKUPAJ 123.892 100,000%% Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 3). Podatki o povprečni višini sredstev podjetja, ki so predstavljeni v spodnji tabeli, kažejo na to, da so podjetja v KKI precej podpovprečna. Povprečna višina sredstev podjetja v kreativnih industrijah namreč znaša 363.920 evrov, medtem ko v kulturnih industrijah le 251.749 evrov. To je bistveno manj od povprečja gospodarstva, ki znaša 876.347 evrov. Povprečje srednje-visokotehnoloških panog znaša 3.852.417 evrov, povprečje visokotehnoloških panog pa znaša kar 7.762.523 evrov. Tabela 8: Primerjava povprečne višine sredstev podjetja med KKI(ZK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 4). Podjetja se običajno koncentrirajo v večjih mestih in njihovi okolici, za kreativne industrije pa naj bi bila koncentracija v velikih mestih še posebej značilna. To potrjujejo tudi rezultati, predstavljeni v spodnji tabeli, ki kažejo, da so KKI bistveno bolj skoncentrirane v Osrednjeslovenski regiji. Izmed vseh podjetij v KKI(ZK) se jih namreč v Osrednjeslovenski regiji nahaja skoraj 42%, medtem ko je za visokotehnološke panoge delež v Osrednjeslovenski regiji 35%, za srednje-visokotehnološke panoge 29%, za vse panoge (celotno gospodarstvo) pa 34%. Za vse ostale slovenske regije velja, da je zastopanosti KKI v njih vsaj nekoliko nižja od zastopanosti celotnega gospodarstva v njih. Tabela 9: Struktura podjetij po regijah v KKI(ZK) in primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visokotehnološkimi panogami, ostalimi panogami in celotnim gospodarstvom Regija Število podjetij Delež števila podjetij glede na »industrijo« KREATIVNE INDUSTRIJE 1 Pomurska 179 2,656% 2 Podravska 901 13,370% 3 Koroška 158 2,345% 4 Savinjska 642 9,527% 5 Zasavska 105 1,558% 6 Posavska 160 2,374% 7 Jugovzhodna Slovenija 258 3,828% 8 Osrednjeslovenska 2.814 41,757% 9 Gorenjska 569 8,443% 10 Notranjskokraška 101 1,499% 11 Goriška 410 6,084% 12 Obalnokraška 442 6,559% skupaj 6.739 100,000% kulturne industrije 1 Pomurska 178 3,422% 2 Podravska 736 14,148% 3 Koroška 133 2,557% 4 Savinjska 468 8,997% 5 Zasavska 51 0,980% 6 Posavska 106 2,038% 7 Jugovzhodna Slovenija 207 3,979% 8 Osrednjeslovenska 2.169 41,696% 9 Gorenjska 476 9,150% 10 Notranjskokraška 70 1,346% 11 Goriška 277 5,325% 12 Obalnokraška 331 6,363% skupaj 5.202 100,000% KKI (ZK) skupaj 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška skupaj 357 1.637 291 1.110 156 266 465 4.983 1.045 171 687 773 11.941 2,990% 13,709% 2,437% 9,296% 1,306% 2,228% 3,894% 41,730% 8,751% 1,432% 5,753% 6,473% 100,000% VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 obalnokraška skupaj 6 34 24 11 17 24 138 75 17 33 392 1,531% 8,673% 2,041% 6,122% 2,806% 4,337% 6,122% 35,204% 19,133% 1,276% 4,337% 8,418% 100,000% 8 5 SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE OSTALE PANOGE Regija 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ SKUPAJ 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ Število podjetij 62 227 54 231 40 60 109 491 161 47 139 87 1.708 4.282 15.287 3.184 11.951 1.523 3.217 5.740 36.364 10.688 2.522 7.097 7.996 109.851 4.707 17.185 3.537 13.316 1.730 3.560 6.338 41.976 11.969 2.745 7.940 8.889 123.892 Delež števila podjetij glede na »industrijo« 3,630% 13,290% 3,162% 13,525% 2,342% 3,513% 6,382% 28,747% 9,426% 2,752% 8,138% 5,094% 100,000% 3,898% 13,916% 2,898% 10,879% 1,386% 2,929% 5,225% 33,103% 9,730% 2,296% 6,461% 7,279% 100,000% 3,799% 13,871% 2,855% 10,748% 1,396% 2,873% 5,116% 33,881% 9,661% 2,216% 6,409% 7,175% 100,000% Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 5). Eden od mnogih razlogov, zakaj so KKI zelo zaželene in se jih spodbuja, je tudi ta, da naj bi zagotavljale nadpovprečno dobro plačana delovna mesta. Rezultati predstavljeni v spodnji tabeli to potrjujejo. Povprečni stroški dela na zaposlenega so namreč v KKI(ZK) sicer nekoliko nižji od visokotehnoloških panog, vendar pa kar za približno četrtino višji od povprečja srednje-visokotehnoloških panogah ter od povprečja celotnega gospodarstva. Iz spodnje tabele je razvidno tudi, da so povprečni stroški dela na zaposlenega v kreativnih industrijah (27.447 evrov) nekoliko višji kot v kulturnih industrijah (26.508 evrov). Tabela 10: Povprečni strošek dela na zaposlenega v KKI(ZK) ter primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visoko tehnološkimi panogami, ostalimi panogami ter celotnim gospodarstvom Skupni stroški dela Skupno število Povprečni strošek v panogi zaposlenih v dela na panogi zaposlenega KREATIVNE INDUSTRIJE 358.314.867 € 13.055 27.447 € KULTURNE INDUSTRIJE 276.968.312 € 10.449 26.508 € KKI (ZK) SKUPAJ 635.283.179 € 23.503 27.030 € VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 466.738.584 € 1.100.751.323 € 15.925 53.244 29.308 € 20.674 € OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 9.002.500.385 € 11.205.273.471 € 445.863 538.536 20.191 € 20.807 € Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 6). V nadaljevanju predstavljamo čiste prihodke od prodaje po posameznih panogah KKI ter povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega. Kot je razvidno iz Tabele 11, skupno sicer največ prihodkov ustvari arhitektura, kar pa je seveda posledica velikosti te panoge. Izračun povprečnega čistega prihodka od prodaje na zaposlenega namreč pokaže, da v tem smislu izstopa predvsem Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem in pisalnimi potrebščinami, v kateri povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega znaša 327.880 evrov. Panoge z najnižjim ustvarjenim povprečnim čistim prihodkom od prodaje na zaposlenega so na drugi strani Dejavnost tiskovnih agencij (55.581 evrov), Dejavnost knjižnic in arhivov (54.071 evrov) ter Dejavnost muzejev (55.647 evrov). Povprečni ustvarjen čisti prihodek od prodaje na zaposlenega je sicer v KKI(ZK) nižji od povprečja za celotno gospodarstvo ter nižji od povprečja srednje-visokotehnoloških panog, vendar pa višji od visokotehnoloških panog. Pri tem je povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega v kreativnih industrijah (144.458 evrov) bistveno višji od povprečnega čistega prihodka od prodaje na zaposlenega ustvarjenega v kulturnih industrijah (109.260 evrov). Primerjave so razvidne v tabeli 12 ter v Prilogi 1 (Tabela 7), kjer so iste primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011). Tabela 11: Čisti prihodek od prodaje po posameznih panogah znotraj KKI, skupno število zaposlenih v panogi ter povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega O e; cc < O Q. O o z UJ u (Z C ro C OJ M 3 SJČ UJ cc SKD šifra Skupni čisti Delež glede Skupno Povprečni čisti panoge prihodek od prodaje znotraj panoge na vse panoge skupaj število zaposlenih v panogi prihodek od prodaje na zaposlenega 32990 44.763.027 € 0,061% 438 102.231 € 47610 78.375.069 € 0,108% 561 139.781 € 47621 49.093.431 € 0,067% 150 327.880 € 47622 43.607.127 € 0,060% 399 109.401 € 58110 97.762.504 € 0,134% 868 112.641 € 58120 1.655.116 € 0,002% 18 90.791 € 58130 162.686.383 € 0,223% 1.427 114.001 € 58140 66.505.039 € 0,091% 582 114.368 € 58190 25.513.711 € 0,035% 192 132.663 € 59110 83.495.617 € 0,115% 378 220.882 € SE 59120 2.674.179 € 0,004% 28 94.361 € UJ 59130 9.415.392 € 0,013% 52 180.718 € al 59140 22.857.631 € 0,031% 97 236.230 € 59200 14.952.905 € 0,021% 102 146.583 € 3 z: 60100 29.596.816 € 0,041% 347 85.362 € 60200 24.276.454 € 0,033% 179 135.698 € UJ 63910 4.804.955 € 0,007% 86 55.581 € z rv* 71111 173.945.975 € 0,239% 1.353 128.553 € 3 71112 44.485.574 € 0,061% 574 77.532 € 71129 1.261.602.137 € 1,733% 9.119 138.356 € 3 ^ 74100 29.467.436 € 0,040% 294 100.322 € 74200 25.260.249 € 0,035% 366 69.066 € Ul 79900 32.449.040 € 0,045% 188 172.281 € Z > 85520 5.657.298 € 0,008% 53 106.862 € 90010 6.029.614 € 0,008% 27 227.019 € < UJ 90020 8.043.089 € 0,011% 43 186.918 € CC 90030 17.976.426 € 0,025% 148 121.775 € 90040 3.649.945 € 0,005% 31 117.930 € 91012 4.346.195 € 0,006% 80 54.071 € 91020 520.297 € 0,001% 9 55.647 € 91030 1.750.375 € 0,002% 9 186.806 € 91040 42.681 € 0,000% 0 170.724 € 93210 5.022.354 € 0,007% 23 216.108 € 93299 7.413.027 € 0,010% 79 94.421 € KKI(MK) SKUPAJ 2.389.697.068 € 3,282% 18.299 130.594 € 62010 261.423.340 € 0,359% 3.489 1 74.925 € 73100 376.341.652 € 0,517% 1.715 ] 219.384 € KKI(ZK) SKUPAJ 3.027.462.060 € 4,158% 23.503 128.811 € OSTALE PANOGE SKUPAJ CELOTNO GOSPODARSTVO SKUPAJ 69.776.949.414 € 72.804.411.474 € 95,842% 100,000% 515.033 538.536 135.481 € 135.189 € Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Legenda: 32990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 47610 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; 47621 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami ; 47622 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 58110 - Izdajanje knjig; 58120 - Izdajanje imenikov in adresarjev; 58130 - Izdajanje časopisov; 58140 - Izdajanje revij in druge periodike; 58190 - Drugo založništvo; 59110 -Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59120 - Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59130 - Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59140 -Kinematografska dejavnost; 59200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; 60100 - Radijska dejavnost; 60200 - Televizijska dejavnost; 62010 - Računalniško programiranje; 63910 - Dejavnost tiskovnih agencij; 71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; 73100 - Oglaševanje; 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74200 - Fotografska dejavnost; 79900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; 85520 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 90010 - Umetniško uprizarjanje; 90020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ;90030 - Umetniško ustvarjanje;90040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve; 91012 - Dejavnost knjižnic in arhivov; 91020 - Dejavnost muzejev; 91030 - Varstvo kulturne dediščine; 91040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; 93210 - Dejavnost zabaviščnih parkov; 93299 - Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Tabela 12: Primerjava čistega prihodka od prodaje ter povprečnega čistega prihodka od prodaje na zaposlenega med KKI(ZK), kreativnimi industrijami, kulturnimi industrijami, visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami Skupni čisti prihodek od prodaje znotraj panoge Delež glede na vse panoge skupaj Skupno število zaposlenih v panogi Povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega I KREATIVNE INDUSTRIJE 1.885.842.774 € 2,590% 13.055 144.458 € KULTURNE INDUSTRIJE 1.141.619.286 € 1,568% 10.449 109.260 € KKI (ZK) SKUPAJ 3.027.462.060 € 4,158% 23.503 128.811 € VISOKOTEHNOLOSKE PANOGE 2.017.327.743 € 2,771% 15.925 126.676 € SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 7.343.187.518 € 10,086% 53.244 137.915 € OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 60.416 72.804 434.153 € 411.474 € 82,985% 100,000°% 445.863 538.536 135.504 € 135.189 € Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. V spodnji tabeli je prikazana primerjava med različnimi industrijami glede na čisti prihodek, ustvarjen na tujih trgih. Iz tabele je razvidno, da glede na izvozno usmerjenost KKI močno zaostajajo za visokotehnološkimi in srednje-visokotehnološkimi panogami. Med tem ko je iz prejšnje tabele razvidno, da KKI(ZK) ustvarijo več kot 4% vseh čistih prihodkov, je njihov delež pri prihodkih, ustvarjenih od prodaje na trgih EU le nekaj več kot 1%. Delež KKI(ZK) v prihodkih, ustvarjenih izven EU je sicer precej večji, in sicer nad 3%, vendar pa kljub temu bistveno nižji v primerjavi z visokotehnološkimi in srednje-visokotehnološkimi panogami. Tabela 13: Primerjava čistega prihodka od prodaje na trgih EU (brez prodaje na domačem trgu) in trgih izven EU med KKI(ZK), visokotehnološkimi ter srednje-visokotehnološkimi panogami Skupni čisti prihodek od prodaje na trgih EU (brez prodaje na domačem trgu) znotraj panoge Delež glede na vse panoge skupaj Skupni čisti prihodek od prodaje na trgih izven EU Delež glede na vse panoge skupaj KREATIVNE INDUSTRIJE 101.783.369 € 0,779% 165.634.047 € 2,608% KULTURNE INDUSTRIJE 73.238.844 € 0,560% 39.236.040 € 0,618% KKI (ZK) SKUPAJ 175.022.213 € 1,339%% 204.870.087 € 3,225°/o VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 882.348.901 € 6,752% 812.660.449 € 12,794% SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 4.473.300.315 € 34,229% 1.093.892.766 € 17,221% OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 7.538.208.551 € 13.068.879.980 € 57,681% 4.240.643.196 € 66,760% 100,000°/ 6.352.066.498 € 100,000°/ Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 8). V nadaljevanju analize smo izračunali dva od najpogostejših kazalcev dobičkonosnosti gospodarskih družb, in sicer tako imenovano EBIT maržo (dobiček oz. izguba iz poslovanja/prihodki iz prodaje) in neto maržo (čisti dobiček oz. izguba/prihodki iz prodaje). Rezultate predstavljamo v spodnji tabeli. Po pričakovanjih se vse dejavnosti, povezane z arhitekturo (71111, 71112 in 71129) po kazalcih dobičkonosnosti odrežejo sorazmerno dobro. Presenetljivo pa ima sorazmerno visoko dobičkonosnost tudi založniška dejavnost (58110, 58120 in 58190) z izjemo izdajanja časopisov, revij in druge periodike (58130, 58140), pri čemer še posebej preseneča tako visoka dobičkonosnost v panogi 58110 - Izdajanje knjig (EBIT marža 7%, neto marža 6%), ki je delno subvencionirana dejavnost. Nadalje zelo preseneča dejstvo, da so med najbolj dobičkonosne uvrščene gospodarske družbe v panogi 91030 - Varstvo kulturne dediščine (EBIT marža kar 19%, neto marža pa 15%), 91012 - Dejavnost knjižnic in arhivov (11% EBIT marža in 5% neto marža) ter 91020 - Dejavnost muzejev z EBIT maržo 4%, neto maržo pa kar 41%. Pri interpretaciji teh rezultatov moramo sicer biti pozorni na dejstva, omenjena v nadaljevanju. Najprej je ponovno potrebno poudariti, da so v to analizo zajete le gospodarske družbe in se torej izračuni ne nanašajo na javne zavode, kamor sodi mnogo organizacij v omenjenih panogah. Nadalje je pri interpretaciji rezultatov relevantna tudi Tabela 11. Možno je namreč, da so podjetja sicer visoko dobičkonosna (kar po definiciji pomeni, da z ustvarjenimi prihodki ustvarijo tudi velik delež dobička), vendar pa v kolikor so ustvarjeni prihodki zelo nizki, lahko ima podjetje kljub relativno visoki profitabilnosti vseeno zelo nizke dobičke in likvidnostne težave pri poslovanju. Glede na podatke lahko sklepamo, da je ta razlaga relevantna predvsem v primeru dejavnosti knjižnic in arhivov (91012) ter muzejev (91020), ne pa v primeru varstva kulturne dediščine (91030). Nadalje je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da je v teh panogah tudi majhno število podjetij (predvsem v 91012 in 91020, kjer so le po 4 podjetja), kar pomeni, da potencialno lahko eno zelo uspešno podjetje precej dvigne povprečje celotne panoge, vendar pa se z analizo dobičkonosnosti posameznih podjetij v tej študiji nismo ukvarjali. Tabela 14: Dobičkonosnost (EBIT in neto marža) po posameznih panogah znotraj KKI ter primerjava z ostalimi panogami_ O cc < O Q. O o z UJ u (Z t« "ŠT ro C _cu cu M 3 CC 3 3 UJ oc 3 oc 3 3 SJČ UJ oc SKD šifra panoge EBIT marža 32990 47610 47621 47622 58110 58120 58130 58140 58190 59110 59120 59130 59140 59200 60100 60200 63910 71111 71112 71129 74100 74200 79900 85520 90010 90020 90030 90040 91012 91020 91030 91040 93210 93299 KKI(MK) SKUPAJ 4,30% 3,31% 1,42% 3,95% 7,44% 6,41% -2,82% -2,21% 11,73% 3,20% 1,33% -2,74% 10,77% 4,51% 0,25% -10,05% 0,94% 6,69% 9,67% 5,04% -0,21% 1,40% 2,56% -0,96% 1,66% 1,70% -0,67% -1,13% 11,01% 4,44% 19,08% 0,00% -3,13% 3,97% 4,02% KKI(ZK) SKUPAJ OSTALE PANOGE SKUPAJ CELOTNO GOSPODARSTVO SKUPAJ 4,07% 2,71% 2,77% Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so samo gospodarske družbe Neto marža 4,19% 4,02% 0,42% 2,46% 6,05% 3,46% -10,36% -2,29% 11,28% -0,50% 3,10% -3,65% -6,34% 4,55% -1,16% -9,97% -4,74% 3,20% 7,33% 3,89% -0,89% 0,43% 1,58% -2,26% 0,38% 0,81% -1,22% -1,58% 4,94% 41,36% 15,16% 0,00% -1,46% -19,08% 2,07% 62010 7,55% 5,77% 73100 1,91% 0,99% 2,26% 0,69% 0,75% Legenda: 32990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 47610 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; 47621 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami ; 47622 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 58110 - Izdajanje knjig; 58120 - Izdajanje imenikov in adresarjev; 58130 - Izdajanje časopisov; 58140 - Izdajanje revij in druge periodike; 58190 - Drugo založništvo; 59110 -Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59120 - Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59130 - Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59140 -Kinematografska dejavnost; 59200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; 60100 - Radijska dejavnost; 60200 - Televizijska dejavnost; 62010 - Računalniško programiranje; 63910 - Dejavnost tiskovnih agencij; 71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; 73100 - Oglaševanje; 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74200 - Fotografska dejavnost; 79900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; 85520 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 90010 - Umetniško uprizarjanje; 90020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ;90030 - Umetniško ustvarjanje;90040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve; 91012 - Dejavnost knjižnic in arhivov; 91020 - Dejavnost muzejev; 91030 - Varstvo kulturne dediščine; 91040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; 93210 - Dejavnost zabaviščnih parkov; 93299 - Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas V spodnji tabeli vidimo, da so KKI(ZK) znatno bolj dobičkonosne od povprečja celotnega gospodarstva ter tudi od srednje-visokotehnoloških panog. Dobičkonosnost kreativnih industrij je pri tem opazno višja od dobičkonosnosti kulturnih industrij. Kljub temu pa primerjava z visokotehnološkimi panogami pokaže, da KKI(ZK) močno zaostajajo, kar ni presenetljivo. Tabela 15: Primerjava dobičkonosnosti (EBIT in neto marža) med KKI(ZK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so samo gospodarske družbe Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 9). Kot je razvidno v spodnji tabeli, KKI(ZK) ustvarijo več kot milijardo evrov bruto dodane vrednosti na leto, kar predstavlja skoraj 6% bruto dodane vrednosti (BDV) celotnega slovenskega gospodarstva, kar je absolutno gledano več kot ustvarijo visokotehnološke panoge. Pričakovano je tako povprečna ustvarjena BDV na podjetje kot tudi povprečna ustvarjena BDV na zaposlenega znatno višja v kreativnih kot v kulturnih industrijah. Povprečna ustvarjena BDV na podjetje je v KKI(ZK) nižja v primerjavi s preostalim gospodarstvom, kar pa je očitno zgolj posledica majhnosti podjetij v KKI, saj primerjava povprečne ustvarjene BDV na zaposlenega pokaže, da KKI ustvarijo bistveno večjo BDV (44.867 evrov) kot je povprečje gospodarstva (33.173 evrov) in srednje-visokotehnoloških panog (32.063 evrov). Kreativne industrije pa s kar 51.280 evri ustvarjene BDV na zaposlenega močno presegajo omenjena povprečja in se celo približajo visokotehnološkim panogam, ki ustvarijo 58.218 evrov BDV na zaposlenega. Tabela 16: Primerjava bruto dodane vrednosti (BDV), števila zaposlenih in povprečne BDV med KKI(ZK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visoko tehnološkimi Skupna BDV Delež Povprečna Skupno Povprečna znotraj panoge glede na BDV na število BDV na vse podjetje v zaposlenih zaposlenega panoge panogi v panogi v panogi skupaj KREATIVNE INDUSTRIJE 669.435.593 € 3,747% 99.338 € 13.055 51.280 € kulturne industrije 385.086.622 € 2,156% 74.027 € 10.449 36.855 € KKI (ZK) skupaj 1.054.522.215 € 5,903% 88.311 € 23.503 44.867 € VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 927.122.280 € 5,190% 2.365.108 € 15.925 58.218 € SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 1.707.170.432 € 9,556% 999.514 € 53.244 32.063 € OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO skupaj 14.176.091.904 € 79,352% 129.048 € 445.863 31.795 € 17.864.906.831 € 100,000% 144.197 € 538.536 33.173 € Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela, v kateri so enake primerjave opravljene z upoštevanjem definicije KKI v skladu z Ministrstvom RS za kulturo (Kulturne in kreativne industrije po Slovensko, 2011) je predstavljena v Prilogi 1 (Tabela 10). Med posameznimi panogami KKI po ustvarjeni skupni BDV panoge zaradi svoje velikosti kot vidimo v spodnji tabeli seveda daleč najbolj izstopa arhitektura. Primerjava povprečnih ustvarjenih BDV na zaposlenega pa pokaže, daleč največjo prednost dejavnosti zabaviščnih parkov (81.752 evrov), ki jim sledi kinematografska dejavnost (69.815 evrov). Tako kot kazalci dobičkonosnosti pa tudi ustvarjena BDV na zaposlenega v ospredje med tri najuspešnejše postavi varovanje kulturne dediščine (62.653 evrov). Povprečje KKI(ZK) (44.867 evrov) po ustvarjeni BDV na zaposlenega sicer presegajo še panoge: drugo založništvo (52.857 evrov), produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj (56.011 evrov) in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje (56.389 evrov). Tabela 17: Bruto dodana vrednost (BDV) po posameznih panogah znotraj KKI, skupno število zaposlenih v panogi ter povprečna BDV na zaposlenega o cc < O O Q. 10 O ID O ^^ LU U (O bO ou M (/) D O CC D D 5> SSČ LU CC SKD šifra panoge Skupna BDV znotraj panoge Delež glede na vse panoge skupaj Povprečna BDV na podjetje v panogi Skupno število zaposleni h v panogi Povprečna BDV na zaposlenega v panogi 32990 12.970.492 € 0,073% 56.149 € 438 29.622 € 47610 16.088.278 € 0,090% 434.818 € 561 28.693 € 47621 5.353.414 € 0,030% 67.765 € 150 35.754 € 47622 9.755.060 € 0,055% 85.571 € 399 24.473 € 58110 35.042.994 € 0,196% 206.135 € 868 40.376 € 58120 370.868 € 0,002% 123.623 € 18 20.344 € 58130 55.741.130 € 0,312% 884.780 € 1.427 39.060 € 58140 15.634.876 € 0,088% 110.105 € 582 26.887 € 58190 10.165.428 € 0,057% 80.043 € 192 52.857 € 59110 21.172.611 € 0,119% 59.474 € 378 56.011 € 59120 1.210.885 € 0,007% 37.840 € 28 42.727 € 59130 1.331.856 € 0,007% 51.225 € 52 25.563 € 59140 6.755.279 € 0,038% 355.541 € 97 69.815 € 59200 4.038.613 € 0,023% 38.100 € 102 39.590 € 1- (/) 60100 9.776.765 € 0,055% 71.363 € 347 28.198 € 3 O 60200 5.340.612 € 0,030% 42.386 € 179 29.852 € ^ LU 63910 2.947.165 € 0,016% 57.788 € 86 34.091 € Z cc 71111 55.738.360 € 0,312% 51.372 € 1.353 41.193 € D h 71112 24.013.518 € 0,134% 143.794 € 574 41.852 € D 71129 514.099.123 € 2,878% 143.443 € 9.119 56.380 € 74100 8.152.835 € 0,046% 12.880 € 294 27.756 € LU Z 74200 9.126.768 € 0,051% 30.423 € 366 24.954 € 1— 79900 6.317.343 € 0,035% 36.099 € 188 33.540 € LU 85520 1.194.303 € 0,007% 5.504 € 53 22.560 € CC 90010 1.045.655 € 0,006% 4.285 € 27 39.370 € 90020 1.777.769 € 0,010% 13.468 € 43 41.315 € 90030 4.030.831 € 0,023% 7.224 € 148 27.305 € 90040 909.096 € 0,005% 17.825 € 31 29.373 € 91012 2.698.366 € 0,015% 385.481 € 80 33.570 € 91020 289.003 € 0,002% 26.273 € 9 30.909 € 91030 587.055 € 0,003% 39.137 € 9 62.653 € 91040 8.405 € 0,000% 1.681 € 0 33.620 € 93210 1.899.913 € 0,011% 86.360 € 23 81.752 € 93299 2.248.144 € 0,013% 17.161 € 79 28.635 € KKI(MK) skupaj 847.832.813 € 4,746% 92.599 € 18.299 46.333 € 62010 139.257.645 € 0,780% 91.919 € 3.489 39.912 € 73100 67.431.757 € 0,377% 53.096 € I 1.715 39.308 € KKI(ZK) skupaj OSTALE panoge skupaj CELOTNO gospodarstvo skupaj 1.054.522.215 € 16.810.384.616 € 17.864.906.831 € 5,903% 94,097°/o 100,000% 88.311 € 150.158 € 144.197 € 23.503 515.033 538.536 44.867 € 32.639 € 33.173 € Vir podatkov: AJPES, 2009 Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Legenda: 32990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 47610 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; 47621 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami ; 47622 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 58110 - Izdajanje knjig; 58120 - Izdajanje imenikov in adresarjev; 58130 - Izdajanje časopisov; 58140 - Izdajanje revij in druge periodike; 58190 - Drugo založništvo; 59110 -Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59120 - Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59130 - Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59140 -Kinematografska dejavnost; 59200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; 60100 - Radijska dejavnost; 60200 - Televizijska dejavnost; 62010 - Računalniško programiranje; 63910 - Dejavnost tiskovnih agencij; 71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; 73100 - Oglaševanje; 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74200 - Fotografska dejavnost; 79900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; 85520 - Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 90010 - Umetniško uprizarjanje; 90020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ;90030 - Umetniško ustvarjanje;90040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve; 91012 - Dejavnost knjižnic in arhivov; 91020 - Dejavnost muzejev; 91030 - Varstvo kulturne dediščine; 91040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; 93210 - Dejavnost zabaviščnih parkov; 93299 - Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 4.2 Analiza KKI na podlagi poklicev Podatke za poklicno analizo KKI smo črpali iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (v nadaljevanju SRDAP), v katerem so poklicne kategorije opredeljene v skladu s Standardno klasifikacijo poklicev (SKP-V2). Poklici, ki smo jih opredelili kot kreativne, so primerljivi s kategorijami umetniških in kulturniških poklicev, kot jih je opredelil Currid v delu The Warhol Economy (2007), z izjemo »operaterjev optične in elektronske opreme, ki niso klasificirani drugje«, saj v SKP-V2 klasifikaciji te kategorije ni. Upoštevane poklicne kategorije so skupaj z njihovimi šiframi predstavljene v spodnji tabeli, v kateri predstavljamo tudi frekvence zaposlenih v posameznih kreativnih poklicih med Slovenci in med tujci, ki so zaposleni pri nas. Tabela 18: Kreativni poklici ter število zaposlenih in samozaposlenih v njih ŠIFRA POKLIC ŠTEVILO ZAPOSLENIH ŠTEVILO TUJCEV IN SAMOZAPOSLENIH 2141 Arhitekti/arhitektke 1670 27 2451 Pisatelji/pisateljice, novinarji/novinarke ipd 2907 18 2452 Kiparji/kiparke, slikarji/slikarke ipd. 829 13 2453 Glasbeniki/glasbenice 942 35 2454 Plesalci/plesalke, koreografi/koreografke 180 14 2455 Igralci/igralke, režiserji/režiserke ipd. 479 3 3131 Fotografi/fotografke in operaterji/operaterke naprav za slikovni in zvočni zapis 1102 13 3132 Operaterji/operaterke oddajnih, telekomunikacijskih naprav 451 4 3471 Dekoraterji/dekoraterke, aranžerji/aranžerke, oblikovalci/oblikovalke ipd. 2771 33 Napovedovalci/napovedovalke, povezovalci/povezovalke 81 Z* 3472 ipd. 3473 Zabaviščni glasbeniki/zabaviščne glasbenice ipd. 642 323 3474 Artisti/artistke, komiki/komičarke ipd. 39 27 5210 Modeli ipd. Z* 0 7312 Izdelovalci/izdelovalke, uglaševalci/uglaševalke glasbil 71 Z* 7313 Izdelovalci/izdelovalke nakita in bižuterije 308 16 7324 Dekoraterji/dekoraterke stekla, keramike ipd. 109 5 Izdelovalci/izdelovalke predmetov domače obrti iz lesa in 167 Z* 7331 drugih materialov 7332 Izdelovalci/izdelovalke predmetov domače obrti iz tekstilij, usnja in podobnih materialov 104 Z* Kreativni poklici skupaj 12852 Vsi poklici 847069 56163 Delež kreativnih poklicev v vseh poklicih 1,5% Vir podatkov: SURS (SRDAP 2008) * Število zaposlenih v poklicu je manjše od 4, zato natančne frekvence tega poklica, v skladu z določili SURS-a, ne moremo navesti Slika 4: Število zaposlenih in samozaposlenih v posameznih kreativnih poklicih v Sloveniji 3000 2500 „S'?'" ^O ^^^ Z' -c^^ sT / A? s/ Vir podatkov: SURS (SRDAP 2008) * Število zaposlenih v poklicu modela je manjše od 4, zato natančne frekvence tega poklica, v skladu z določili SURS-a, ne moremo navesti V kreativnih poklicih je bilo torej v letu 2008 skupno zaposlenih 12852 ljudi, kar predstavlja 1,5% vseh zaposlenih. Najštevilčnejši izmed kreativnih poklicev je poklic pisatelja, novinarja ipd., ki mu sledi poklic dekoraterja, aranžerja, oblikovalca, ipd. Kot je razvidno iz spodnje slike, ta dva poklica skupaj predstavljata kar 55% vseh zaposlenih v kreativnih poklicih. Na tretjem mestu po deležu med kreativnimi poklici je s 13% poklic arhitekta. Slika 5: Deleži zaposlenih v posameznih kreativnih poklicih v Sloveniji 1% 1% I Arhitekti I Pisatelji, novinarji ipd. I Kiparji, slikarji ipd. I Glasbeniki I Plesalci, koreografi I Igralci, režiserji ipd. I Fotografi in operaterji naprav za slikovni in zvočni zapis I Operaterji oddajnih, telekomunikacijskih naprav I Dekoraterji, aranžerji, oblikovalci ipd. I Napovedovalci, povezovalci ipd. I Zabaviščni glasbeniki ipd. Artisti, komiki ipd. I *Modeli ipd. I Izdelovalci, uglaševalci glasbil I Izdelovalci nakita in bižuterije I Dekoraterji stekla, keramike ipd. Izdelovalci predmetov domače obrti iz lesa in drugih materialov Izdelovalci predmetov domače obrti iz tekstilij, usnja in podobnih materialov Vir podatkov: SURS (SRDAP 2008) * Število zaposlenih v poklicu modela je manjše od 4, zato natančne frekvence tega poklica, v skladu z določili SURS-a, ne moremo navesti 5 Analiza oblikovanja s poudarkom na industrijskem oblikovanju 5.1 Opredelitev oblikovanja Besedo oblikovanje (dizajn) v vsakdanji rabi pogosto uporabljamo, ko govorimo o zunanjem izgledu proizvodov. Oblikovanje pa je v evoluciji že zdavnaj preseglo zgolj estetske kriterije in predstavlja križišče vseh dejavnikov, ki vplivajo na izdelek, sporočilo, identiteto podjetja. Je kompromis med uporabniško izkušnjo, tehnologijo, ceno in znanjem v podjetju. Prevod angleške besede »design« ni le oblikovanje, temveč tudi načrtovanje. Oblikovanje se v tem smislu nanaša predvsem na proces in na rezultate tega procesa. Oblikovanje je strukturiran kreativen proces (DTI, 2005). Oblikovanje pogosto povezujemo s proizvodi, vendar je zelo pomemben element oblikovanja tudi oblikovanje storitev (service design), ki vpliva na uporabniško izkušnjo pri potrošnji storitev (npr. v banki ali restavraciji, vključno z izkušnjo čakanja na vrsto) (DTI, 2005). Oblikovanje ima tako zelo pomembno vlogo tudi javnih storitvah. Javni sektor se sooča s številnimi izzivi, ki zahtevajo korenite spremembe v javnih storitvah. Oblikovalske metode lahko zato ključno prispevajo k inovativnosti javnih storitev (Design Council briefing, 2008). Vsak proizvod oziroma storitev je oblikovana, kljub temu, da ga je/ni oblikoval profesionalni dizajner in njegovo/njeno oblikovanje poteka v določenem smislu nezavedno. Takemu oblikovanju pravimo tiho oblikovanje (Gorb, Dumas, 1987). Oblikovanje vključuje tudi arhitekturo, čeprav arhitekturo običajno obravnavamo kot ločeno kategorijo. Oblikovanje ima mnogo različnih definicij, zato ga ljudje pogosto precej različno razumejo. V Sloveniji je osveščenost o oblikovanju in njegovem pomenu že tako na zelo nizki ravni tako v splošni javnosti kot tudi med menedžerji, zgoraj omenjene jezikovne omejitve pa predstavljajo le še dodatno oviro za razumevanje, ko je govora o oblikovanju. V nadaljevanju navajamo definicijo oblikovanja po ICSIDu (International Council of Societies of Industrial Design), ki jo je prevedla Nataša Velikonja: »Oblikovanje je ustvarjalna dejavnost, katere namen je vzpostavitev mnogoterih lastnosti predmetov, procesov, storitev in sistemov skozi ves njihov življenjski ciklus. Oblikovanje je torej osrednji dejavnik inovativne humanizacije tehnologij in temeljni dejavnik kulturne in ekonomske izmenjave.« Oblikovanje razkriva in vrednoti strukturna, organizacijska, funkcionalna, izrazna in ekonomska razmerja. S tem želi: - poudarjati globalni trajnostni razvoj in zaščito okolja (globalna etika); - nuditi dobrobit in svobodo vsej človeški skupnosti, posameznim in kolektivnim končnim uporabnikom, proizvajalcem ter akterjem na trgu (družbena etika); - podpirati kulturne različnosti kljub globalizaciji sveta (kulturna etika); - ponujati produkte, storitve in sisteme z oblikami, ki odražajo njihovo kompleksnost (semiologija) in so z njo skladne (estetika). Oblikovanje se ukvarja s produkti, storitvami in sistemi, ki jih ustvarjajo sredstva, organizacija in logika industrializacije - a ne le tedaj, ko gre za serijske procese. Pridevnik »industrijsko«, ki spremlja besedo oblikovanje, je povezan z izrazom industrija ali s pomenom produkcijskega sektorja ali njenim starim izrazom, »podjetno dejavnostjo«. Oblikovanje je torej dejavnost, ki vključuje širok spekter poklicev in kjer sodelujejo tako izdelki, storitve in grafika, kot tudi interier in arhitektura. Te dejavnosti naj združno in v soglasju z drugimi sorodnimi dejavnostmi poudarjajo vrednoto življenja. Izraz oblikovalec/oblikovalka se torej nanaša na posameznika ali posameznico, ki izvaja intelektualno dejavnost, ne pa zgolj obrtno pomoč ali servis podjetništvu (http://sl-si.facebook.com/note.php?note_id=184247018264092; http://www.icsid.org/about/about/articles31). 5.2 Pomen oblikovanja in industrijskega oblikovanja Pomemben del kreativnih industrij, ki ima velik neposreden vpliv na gospodarstvo, predstavlja oblikovanje, znotraj njega pa še posebej industrijsko oblikovanje. Industrijsko oblikovanje je v svetu vedno bolj prepoznano kot pomembna komponenta ekonomske prosperitete ter eden ključnih dejavnikov nacionalne konkurenčnosti. Predstavlja pomembno gonilo inovacij - v najširšem smislu ga lahko razumemo kot most med kreativnostjo in inovacijami (Cox, 2005). Tako kot R&R, tudi oblikovanje predstavlja način za usmerjanje kreativnosti v komercialne namene. Pomembno pa je izpostaviti dejstvo, da je oblikovanje pomemben vir inovacij in povečanja dodane vrednosti v tistih gospodarskih panogah, v katerih so investicije v R&R sicer nizke, kot npr. v pohištveni ali tekstilni industriji (DTI, 2005) ter kot tako predstavlja pomembno orodje pri prestrukturiranju podjetij in tradicionalnih gospodarskih panog. Podjetjem oblikovanje omogoča necenovno konkuriranje z diferenciacijo njihovih proizvodov ali storitev na podlagi njihove funkcije, estetike, trajnosti, zanesljivosti, čakalnih vrst, ipd. Poleg tega uporaba oblikovanja podjetjem olajša izgradnjo prepoznavne podobe, trženje, gradi lojalnost blagovni znamki, optimizira produkcijski proces in tako zmanjšuje produkcijske stroške, itd. (DTI, 2005). Pri izgradnji prepoznavnosti podjetja in njegovih produktov ter njihovemu trženju igra seveda zelo pomembno vlogo tudi grafično oblikovanje. Poleg pomena, ki ga ima oblikovanje za posamezna podjetja in za konkurenčnost gospodarstva, pa ima tudi širši družbeni pomen in vpliv na kvaliteto življenja, saj je lahko vpeto v »vse upravljalne in načrtovalske strukture, ki se ukvarjajo z rešitvami za izboljšanje javnega prometa, mestne opreme in infrastrukture, okoljsko občutljivimi projekti, vključevanjem skupin s posebnimi potrebami, internetnim opismenjevanjem, razumljivimi in logičnimi sistemi za komunikacijo med institucijami in državljani, učinkovitimi informacijskimi sistemi, projekti za zmanjšanje socialnih razlik med državljani, projekti v ekonomskem interesu gospodarskih družb, javnih institucij, regionalnih enot in končno nacionalno vizualno kulturo in s tem identiteto države« (Klinar, 2008). Da bi oblikovalci politik lahko sprejeli različne ukrepe za podporo oblikovanju, potrebujejo merljive dokaze o pomenu oblikovanja in njegovemu vplivu na uspešnost podjetja in celotnega gospodarstva. Ocenjevanje pomena oblikovanja sicer ni enostavna naloga, saj ne obstaja splošno sprejet okvir za merjenje oblikovanja, kakor tudi ne splošno sprejeta in enoznačna definicija oblikovanja (Finbarr, Moultrie, 2008). V nadaljevanju študije bomo zato uporabili več različnih podatkov in metod, s pomočjo katerih bomo skušali oceniti pomen in vlogo oblikovanja v Slovenskem gospodarstvu. 5.3 Metodološka pojasnila Pri analizi oblikovalske panoge naletimo na več metodoloških težav in izzivov, ki jih je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Prvi izziv, s katerim se srečamo pri analizi na podlagi dejavnosti, je sama klasifikacija oblikovalske dejavnosti. V okviru SKD2008 je namreč oblikovanje klasificirano kot dejavnost 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo. Pri tem je oblikovanje, ki je poklic, za katerega je običajno predvidena visokošolska izobrazba, obravnavano skupaj z aranžerstvom in dekoraterstvom. Druga težava je, da v Sloveniji ne obstajajo nikakršne formalne zahteve v zvezi s tem kdo lahko poklic oblikovalca opravlja. Dejavnost oblikovanja lahko tako registrira praktično kdorkoli, brez kakršnekoli potrebne formalne izobrazbe ali minimalnih izkušenj na tem področju. Logična posledica tega dejstva je, da je ponudba oblikovalskih storitev zelo heterogena in nepregledna, pri analizi ponudbe oblikovalskih storitev pa se odpira vprašanje kdo sploh je oblikovalec v pravem smislu besede. Pri analizi ponudbe oblikovalskih storitev je v obzir nujno potrebno vzeti tudi dejstvo, da je bil oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje osnovan šele leta 1984. Pred tem se je večina oblikovalcev izobraževala na Fakulteti za arhitekturo in ima tako pravzaprav poklic arhitekta in pogosto arhitekturo registrirano tudi kot dejavnost. Še posebej veliko prekrivanja med arhitekti in oblikovalci je na področju oblikovanja prostora in notranje opreme. Da bi kljub številnim omejitvam skušali podati čim realnejšo oceno ponudbe oblikovanja, tako v kvantitativnem, kot tudi v kvalitativnem smislu, smo pri ocenjevanju uporabili več različnih metod. Poleg analize podatkov iz dveh različnih virov (AJPES in SURS) in na različnih osnovah (podatki o dejavnosti, podatki o poklicih), v zvezi s katero so podrobnosti predstavljene že v poglavju 4.1, smo opravili tudi intervjuje s poznavalci področja ter anketo med oblikovalci kot tudi med uporabniki oblikovalskih storitev. Intervjuji med ponudniki oblikovalskih storitev so bili izvedeni v maju 2011. Za intervju smo zaprosili uspešnejše predstavnike slovenskih oblikovalcev, pri čemer smo kot kriterij za izbor uporabili mednarodno odmevnost njihovega dela, ki se je odrazila v prejemu mednarodne nagrade ali odmevnosti v mednarodnih medijih ali sejmih. V drugem krogu smo za intervju zaprosili tudi nekatere druge oblikovalce, ki so jih intervjuvanci v prvem krogu priporočili kot zelo dobre oblikovalce in poznavalce področja. Poleg oblikovalcev smo s prošnjami za intervju kontaktirali tudi druge pomembne deležnike na področju oblikovanja. Na našo prošnjo so se odzvali: - Miha Klinar, Gigodesign - Gorazd Malačič, Asobi - Katja Burger, Oloop - Jasminka Ferček, Oloop - Jana Mršnik, BelaBela - Vesna Štih, BelaBela - Nina Mihovec, Wilsonic Design - Robert Ilovar, IlovarStritar - Jernej Stritar, IlovarStritar - Jurij Dobrila, Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) - Nada Matičič, Visoka šola za dizajn - Vladimir Pezdirc, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelek za oblikovanje Izhodišča za intervjuje so razvidna v Prilogah 2 in 3. Ob tej priložnosti se vsem sodelujočim v intervjujih še enkrat iskreno zahvaljujemo za številne informacije, ki smo jih od njih prejeli in ki so pomagale usmeriti našo raziskavo. Na podlagi intervjujev smo namreč oblikovali vprašalnik, s pomočjo katerega smo želeli različne problematike, ki so bile omenjene v intervjujih, podrobneje raziskati in informacije preveriti na širšem vzorcu oblikovalcev, da bi povečali njihovo veljavnost. Vprašalnik »Ponudba oblikovalskih storitev« (glej Prilogo 4) je bil poslan 160 oblikovalcem. Nabor oblikovalcev je bil osnovan s pomočjo spletne strani Društva oblikovalcev Slovenije, pri čemer je bil vprašalnik poslan vsem tam navedenim oblikovalcem, ki se ukvarjajo z grafičnim oblikovanjem, industrijskim oblikovanjem, opremo prostorov, oblikovanjem oblačil ali unikatnim oblikovanjem in katerih kontaktne podatke smo lahko pridobili. Za povečanje odzivnosti smo po desetih dneh oblikovalce, ki na vprašalnik niso odgovorili, kontaktirali preko telefona in jih še enkrat zaprosili za odgovor. V drugem krogu (24.6.2011) smo vprašalnik naknadno poslali še 20 oblikovalcem, ki so jih priporočili oblikovalci, anketirani v prvem krogu. Skupaj smo prejeli 56 odgovorov in torej dosegli 31% odzivnost. Rezultati ankete med oblikovalci so predstavljeni v točki 5.4. V nadaljevanju raziskave smo intervjuvali povpraševalce po oblikovalskih storitvah, torej menedžerje iz gospodarstva. Za intervju smo zaprosili menedžerje tistih podjetij, ki so jih priporočili sodelujoči v prvem krogu intervjujev med oblikovalci in predstavniki drugih pomembnih deležnikov s področja oblikovanja. Na našo prošnjo so se odzvali: - Jože Cerkovnik in Branko Jurca, Javor Pohištvo - Franc Zupanc, Alples - Matjaž Grm, Adria-mobil - Bojan Zalar, Lpkf - Aleksander Vukovič, Kovinoplastika Lož - Igor Zupan, Alpina Izhodišča za intervjuje so razvidna v Prilogi 7. Na tem mestu se vsem sodelujočim v intervjujih še enkrat najlepše zahvaljujemo. Njihove informacije so nam omogočile vpogled v problematiko oblikovanja še z vidika njegovih uporabnikov in so nam tako bile v veliko pomoč pri oblikovanju drugega anketnega vprašalnika, namenjenega gospodarstvu -uporabnikom in potencialnim uporabnikom oblikovalskih storitev. Vprašalnik »Razumevanje dizajna med njegovimi uporabniki in neuporabniki v slovenskih podjetjih« (Priloga 8) je bil 26.8. poslan na naslove naključno izbranih 4000 direktorjev slovenskih podjetij z 4 ali več zaposlenimi. Za povečanje odzivnosti smo po desetih dneh direktorje, ki na vprašalnik niso odgovorili, še enkrat kontaktirali preko e-maila in jih ponovno prosili za izpolnitev pisnega ali spletnega vprašalnika. Skupaj je bilo vrnjenih 536 vprašalnikov, od tega 407 po pošti in 129 elektronsko. Iz nadaljnje raziskave je bilo izločenih 33 vrnjenih vprašalnikov, ker so vsebovali več kot 20% manjkajočih vrednosti. Število uporabnih vrnjenih vprašalnikov je tako 503. Rezultati ankete med direktorji so predstavljeni v točki 5.6. 5.4 Analiza ponudbe oblikovanja 5.4.1 Obseg ponudbe oblikovalskih storitev Kot smo že omenili v Metodoloških pojasnilih (Poglavje 5.3.), obstaja mnogo ovir za realno oceno obsega oblikovalske ponudbe. Vsaka od metod ima svoje pomanjkljivosti, zato bomo v nadaljevanju podali več različnih ocen obsega. Ob upoštevanju podatkov AJPES (2009) lahko ugotovimo, da je v panogi oblikovanja (74100 po SKD 2008 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo) v letu 2009 delovalo 415 podjetij, kar predstavlja 3,5% vseh podjetij v KKI(ZK2) in 0,3% vseh podjetij. Pri tem številu so gospodarske družbe predstavljale nekoliko manj kot polovico (46%), več kot polovica pa je bilo samostojnih podjetnikov (54%). Panoga (SKD 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo) je zaposlovala 294 ljudi, kar predstavlja 1,2% KKI(ZK). Oblikovanje je v letu 2009 ustvarilo 8.152.835 evrov bruto dodane vrednosti (BDV), kar predstavlja 0,046% celotne ustvarjene BDV v gospodarstvu in 0,96% celotne ustvarjene BDV v KKI(ZK). Povprečna ustvarjena BDV na oblikovalsko podjetje je znašala 12.880 evrov, kar je precej pod povprečjem v celotnem gospodarstvu (144.197 evrov) in je delno tudi odraz majhnosti oblikovalskih podjetij. Kljub temu oblikovalska podjetja za povprečjem zaostajajo tudi pri primerjavi povprečne ustvarjene BDV na zaposlenega (27.756 evrov v oblikovanju, 33.173 evrov povprečje). Kot že omenjeno v Metodoloških pojasnilih (Poglavje 5.3), je problem ocene na podlagi SKD klasifikacije dejavnosti v tem, da oblikovanje v tej klasifikaciji ni obravnavano kot ločena dejavnost, temveč sta v panogi, klasificirani pod šifro 74100 zajeta poleg oblikovanja tudi aranžerstvo in dekoraterstvo. Poleg tega število zaposlenih zajema vse zaposlene v tej panogi, kljub temu, da ne opravljajo oblikovalskega poklica (npr. tajnice, čistilke,^). Na podlagi podatkov iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP, 2008), smo proučili tudi strukturo samega oblikovalskega poklica. V spodnji tabeli so predstavljene podkategorije oblikovalskega poklica skupaj s frekvencami zaposlenih in samozaposlenih v njih. 2 KKI so bile definirane v skladu z Zeleno knjigo o kulturnih in kreativnih industrijah (EC, 2010) - glej Metodološka pojasnila str. 11 Tabela 19: Število zaposlenih in samozaposlenih v različnih oblikovalskih poklicih ŠIFRA POKLIC ŠTEVILO 3471.00 Dekoraterji/dekoraterke, aranžerji/aranžerke, oblikovalci/oblikovalke ipd., n.o. 47 3471.01 Aranžer/aranžerka 252 3471.02 Dekorater/dekoraterka 62 3471.03 Grafični oblikovalec/grafična oblikovalka 1640 3471.04 Industrijski oblikovalec/industrijska oblikovalka 394 3471.05 Modni oblikovalec/modna oblikovalka 196 3471.06 Oblikovalec/oblikovalka gledališke in filmske scene in scenske opreme 180 3471 SKUPAJ: 2771 Vir podatkov: SURS (SRDAP 2008) Kot je razvidno tudi iz spodnje slike, je daleč največji delež grafičnih oblikovalcev (59%). Delež industrijskih oblikovalcev, ki so po številu na drugem mestu, je zgolj 14%. Slika 6: Delež zaposlenih in samozaposlenih v različnih oblikovalskih poklicih 2% I Dekoraterji/dekoraterke, aranžerji/aranžerke, oblikovalci/oblikovalke ipd., n.o. I Aranžer/aranžerka I Dekorater/dekoraterka I Grafični oblikovalec/grafična oblikovalka I Industrijski oblikovalec/industrijska oblikovalka I Modni oblikovalec/modna oblikovalka I Oblikovalec/oblikovalka gledališke in filmske scene in scenske opreme Vir podatkov: SURS (SRDAP 2008) Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) na svojih spletnih straneh navaja 198 članov. Vsi oblikovalci seveda niso člani tega društva, čeprav je po oceni predstavnikov društva med njihovimi člani velika večina aktivnejših in kvalificiranih oblikovalcev v Sloveniji. Tudi v društvu opozarjajo na problematiko ljudi, ki se deklarirajo kot oblikovalci in opravljajo poklic oblikovalca, kljub temu da nimajo ustrezne izobrazbe, včasih pa niti primernih delovnih izkušenj. Ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 250 posameznikov, ki so oblikovalci v pravem smislu besede. Ogromen razkorak med oceno samih oblikovalcev o njihovem številu (različne ocene v intervjujih, ki pa ne presegajo števila 300) in številom zaposlenih v oblikovalskih poklicih (glej tabelo 19 - po SRDAP 2008 kar 1640 samo grafičnih oblikovalcev) potrjuje razsežnost problema o nekvalificiranih oblikovalcih, ki ga pogosto izpostavljajo oblikovalci sami. Struktura oblikovalcev, članov DOS, je prikazana v spodnji sliki. Pri tem je potrebno opomniti, da se mnogo oblikovalcev ukvarja z več kot enim samim področjem in so tako upoštevani večkrat. Na drugi strani pa niso vsi člani društva zajeti v klasifikacijo oblikovalskih dejavnosti, ki je tudi sicer nekoliko drugačna od klasifikacije poklicev, kot jo vodi SURS. Slika 7: Struktura članov DOS i Grafično oblikovanje i Industrijsko oblikovanje i Oprema prostorov i Oblikovanje oblačil i Unikatno oblikovanje i Ilustracija i Fotografija ■ Scenografija i Kostumografija Vir podatkov: http://www.dos-design.si/ Tabela 20: Struktura članov DOS - frekvence Dejavnosti Število članov Grafično oblikovanje 43 Industrijsko oblikovanje 33 Oprema prostorov 19 Oblikovanje oblačil 7 Unikatno oblikovanje 22 Ilustracija 14 Fotografija 8 Scenografija 8 Kostumografija 6 Tudi rezultati ankete, kot že prej intervjuji, potrjujejo, da oblikovalci v Sloveniji niso specializirani, temveč je prevladujoča praksa, da se ukvarjajo z več različnimi področji oblikovanja. Le 7 odstotkov anketiranih oblikovalcev je namreč takih, ki so specializirani in se ukvarjajo v veliki meri le z enim oblikovalskim področjem. Kar 93 odstotkov oblikovalcev pa pogosto opravlja storitve z več kot enega področja oblikovanja. V spodnji sliki predstavljamo strukturo anketiranih oblikovalcev glede na področje oblikovanja, s katerim se najpogosteje ukvarjajo. Med anketiranimi oblikovalci so sicer razmerja med posameznimi področji nekoliko drugačna, drugačna pa je tudi opredelitev področij oblikovanja. Kljub temu je tudi iz te slike jasno razvidno, da se daleč največji delež oblikovalcev najpogosteje ukvarja s področjem oblikovanja izdelkov in področjem oblikovanja vizualnih komunikacij, kar sovpada s podatki DOS. Naslednja pomembna ugotovitev, razvidna tudi iz slike je, da se nihče od anketiranih oblikovalcev ne ukvarja z oblikovanjem storitev kot glavno dejavnostjo, kar več kot jasno kaže na to, da področje oblikovanja storitev v Sloveniji ni razvito. Slika 8: Struktura najpomembnejših področij anketiranih oblikovalcev 0% 2% 11% 8% 45% i Oblikovanje izdelkov i Oblikovanje vizualnih komunikacij i Oblikovanje okolja/prostora i Oblikovanje identitete i Oblikovanje storitev I Drugo V naslednji sliki prikazujemo vsa področja, s katerimi se anketirani oblikovalci pogosto ukvarjajo. Slika kaže nekoliko večjo razpršenost med področji. Močno še vedno prevladujeta oblikovanje izdelkov in oblikovanje vizualnih komunikacij. Iz slike pa je v primerjavi s prejšnjo razviden predvsem velik porast deleža področja oblikovanja identitete, iz česar bi lahko sklepali, da je oblikovanje identitete najpomembnejše »postransko« področje slovenskih oblikovalcev. Slika 9: Struktura vseh pomembnih področij anketiranih oblikovalcev 2% 5% 24% 11% I Oblikovanje izdelkov I Oblikovanje vizualnih komunikacij I Oblikovanje okolja/prostora I Oblikovanje identitete Oblikovanje storitev I Drugo Anketirane oblikovalce smo povprašali tudi o tem v katero kategorijo najpogosteje sodi končni rezultat njihovega dela. Iz strukture odgovorov, prikazanih v spodnji sliki vidimo, da je zgolj idejna zasnova v več kot četrtini primerov še vedno najpogostejši rezultat dela oblikovalcev. To seveda ni optimalno iz gospodarskega vidika, kjer si želimo, da bi oblikovalci s svojim delom naročnika pripeljali do končne faze, to je npr. do dokončanih 3D načrtov za izvedbo izdelka, produkcije tiskovin ali izvedbe projekta (npr. spletna stran). Slednje je najpogostejši rezultat dela v 44 odstotkih. Slika 10: Rezultati dela oblikovalcev 5.4.2 Kakovost ponudbe oblikovalskih storitev V intervjujih smo ponudnike, pa tudi povpraševalce po oblikovalskih storitvah, povprašali o njihovi percepciji kakovosti oblikovalskih storitev v Sloveniji ter trditve s tega področja preverili tudi z obema anketama. Predvsem med ponudniki oblikovalskih storitev smo pogosto zasledili izpostavljanje problematike urejenosti področja oblikovanja v Sloveniji. Ker se v Sloveniji z oblikovanjem lahko ukvarja vsak, je ponudba oblikovalskih storitev kakovostno zelo heterogena, kar po prepričanju nekaterih oblikovalcev meče slabo luč na celotno panogo. Na drugi strani so tako oblikovalci sami kot tudi predstavniki podjetij v intervjujih pogosto izrazili prepričanje, da v Sloveniji na tem področju deluje precej zelo nadarjenih oblikovalcev ter da je kakovostne ponudbe oblikovalskih storitev dovolj za zadovoljitev obstoječega povpraševanja. V spodnji tabeli so predstavljene trditve, povezane s kakovostjo ponudbe oblikovalskih storitev v Sloveniji, ki smo jih oblikovali na podlagi intervjujev ter jih vključili v vprašalnik, namenjen ponudnikom oblikovalskih storitev. V desnem stolpcu tabele so prikazane povprečne vrednosti ocen, ki so jih posamezne trditve prejele pri ocenjevanju na lestvici od 1 do 7, pri čemer 1 pomeni, da se anketiranci s trditvijo sploh ne strinjajo, 7 pa, da se z navedeno trditvijo popolnoma strinjajo. Tabela 21: Ponudba oblikovalskih storitev v Sloveniji in njihova kakovost Trditev Povprečna ocena V Sloveniji je dovolj kakovostnih oblikovalcev za pokritje trenutnega povpraševanja. 5,87 Konkurenca za posel je med oblikovalci močna. 5,76 V Sloveniji ponudniki oblikovalskih storitev pogosto ponujajo najrazličnejše oblikovalske storitve in niso specializirani. 6,11 Pomanjkanje specializacije ponudnikov oblikovalskih storitev znižuje kvaliteto njihovih storitev. 5,44 Veliko težo pri izbiri ponudnika pogosto igra zgolj cena njegovih storitev. 6,09 Naročniki so zadovoljni s kakovostjo storitev, ki jim jih nudijo slovenski oblikovalci. 5,53 V Sloveniji deluje relativno veliko nadarjenih oblikovalcev. 5,53 Dejstvo, da v Sloveniji oblikovalski poklic lahko opravlja kdorkoli (ni potreben nikakršen izkaz usposobljenosti), predstavlja problem. 6,04 V povprečju je kakovost storitev, ki jo oblikovalci nudijo, nizka. 3,98 Nizkokakovostni ponudniki oblikovalskih storitev kvarijo ugled celotnega oblikovalskega področja. 6,13 Nizkokakovostni ponudniki oblikovalskih storitev znižujejo ceno oblikovalskim storitvam. 6,11 Splošna raven kakovosti ponudbe na področju grafičnega oblikovanja je v Sloveniji na nekoliko višji ravni v primerjavi z ostalimi področji oblikovanja. 4,49 Pri svojem delu se oblikovalci pogosto srečujemo s težavami v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine. 5,96 Opomba: Frekvence odgovorov na posamezna vprašanja so prikazane v Prilogi 5. Kot je razvidno iz povprečnih vrednosti v tabeli, se oblikovalci bolj ali manj strinjajo z vsemi trditvami, ki smo jih oblikovali na podlagi intervjujev. Trditvi, ki sta prejeli najvišji oceni (6,13 in 6,11) potrjujeta že omenjeno ugotovitev,da je ponudba oblikovalskih storitev zelo heterogena in da nizkokakovostni ponudniki znižujejo ceno oblikovalskim storitvam ter kvarijo ugled celotnega področja, kljub temu, da v Sloveniji sicer deluje relativno veliko nadarjenih oblikovalcev (5,53). Zelo visoko oceno (6,04) je prejela tudi s tem povezana trditev, ki pravi, da dejstvo, da v Sloveniji oblikovalski poklic lahko opravlja kdorkoli (ni potreben nikakršen izkaz usposobljenosti), predstavlja problem, veliko težo pri izbiri ponudnika pa žal pogosto igra zgolj cena njegovih storitev (ocena 6,09). Kljub dejstvu, da ponudniki oblikovalskih storitev v Sloveniji niso specializirani in ponujajo najrazličnejše oblikovalske storitve (ocena 6,11), kar sicer znižuje njihovo kakovost (5,44), pa je dovolj kakovostnih oblikovalcev za pokritje trenutnega povpraševanja (5,87), naročniki pa naj bi bili z delom oblikovalcev zadovoljni (5,53). Trditev, ki pravi, da je v povprečju kakovost storitev, ki jo slovenski oblikovalci nudijo, nizka, je prejela najnižjo povprečno oceno (3,98), ki je na meji strinjanja. Zaključimo torej lahko, da je po mnenju oblikovalcev ponudba oblikovalskih storitev v Sloveniji v povprečju zadovoljive kakovosti (še nekoliko bolj na področju grafičnega oblikovanja), čeprav je zelo heterogena. Z drugim sklopom trditev, ki so predstavljene v spodnji tabeli, smo preverjali konkurenčnost slovenske oblikovalske ponudbe v mednarodnem smislu. Povprečne ocene potrjujejo ugotovitve iz intervjujev, da je kakovost slovenskih oblikovalcev v povprečju mednarodno primerljiva. To potrjuje tudi dejstvo, da je več kot 50% (54,5%) anketiranih že prejelo eno ali več nagrad za oblikovalske dosežke v tujini, prav tako pa jih je več kot 50% (52,7%) doseglo druge večje dosežke v tujini (npr. vabilo na pomembne sejme, medijska odmevnost, interes tujih naročnikov,..). Na slovenskem trgu sicer mednarodna konkurenca ni prisotna v večji meri, z izjemo nizkocenovnih ponudnikov storitev na medmrežju. Prav tako tudi slovenski oblikovalci redko konkurirajo na tujih trgih, kar mnogi pripisujejo zgolj pomanjkanju motivacije za to (ocena 5,07) pa tudi značilnostim samega oblikovalskega posla, ki zahteva tesen stik z naročnikom (ocena 4,98). Kljub temu, da večina oblikovalcev sicer nastopa pretežno na domačem trgu, pa se močno strinjajo, da obstajajo določene ovire za njihov boljši nastop na tujih trgih. Ovira, ki je na prvem mestu (ocena 6,09), je tako prenizek izvoz slovenskega gospodarstva in njegova prešibka promocija v tujini, takoj za njo pa (ocena 6,02) pa je potreba po skupni predstavitvi slovenskih oblikovalcev in komercialnih proizvodov/storitev, ki so rezultat njihovega dela, na tujih trgih. Anketiranci se močno strinjajo (ocena 5,96) tudi s trditvijo, da se slovenski oblikovalci v tujini težko izkažejo zaradi pomanjkanja finančne podpore, saj udeležba na sejmih in tekmovanjih predstavlja visoke stroške. Tabela 22: Slovensko oblikovanje v mednarodnih okvirjih Trditev Povprečna ocena Kakovost slovenskih oblikovalcev je mednarodno primerljiva. 5,82 Slovenski oblikovalci v splošnem nimajo posebnih mednarodnih konkurenčnih prednosti. 5,45 Mednarodni ponudniki oblikovalskih storitev so v Sloveniji prisotni predvsem kot nizkocenovni ponudniki storitev na medmrežju. 4,33 Temelj dobrega oblikovanja je tesen stik z naročnikom, kar zmanjšuje možnosti za nastopanje na oddaljenih trgih. 4,98 Za boljši nastop slovenskih oblikovalcev na tujih trgih je nujno potrebno izboljšati promocijo slovenskega gospodarstva v tujini in povečati izvoz. 6,09 Za boljši nastop slovenskih oblikovalcev na tujih trgih je potrebna skupna predstavitev slovenskih oblikovalcev in komercialnih proizvodov/storitev, ki so rezultat njihovega dela. 6,02 Slovenski oblikovalci se v tujini težko izkažejo zaradi pomanjkanja finančne podpore (visoki stroški udeležbe na sejmih in nagradah). 5,96 Glavna ovira za nastop slovenskih oblikovalcev na tujih trgih je zgolj miselni preskok in motivacija, ki je potrebna za usmeritev na tuji trg. 5,07 Opomba: Frekvence odgovorov na posamezna vprašanja so prikazane v Prilogi 5. Tudi anketa med naročniki oblikovalskih storitev (glej poglavje 5.6) potrjuje, da je kakovost slovenskih oblikovalcev bolj ali manj mednarodno primerljiva. V povprečju so naročniki zadovoljni tako s fazo, v kateri so zunanji oblikovalci zaključili svoj projekt, še bolj pa z njihovim odnosom/sodelovanjem (glej Prilogo 9 in Prilogo 10). 5.4.3 Oblikovalske rešitve in sodelovanje z naročniki Kot že omenjeno, je bila v intervjujih izpostavljena problematika heterogenosti oblikovalske ponudbe. Pri tem ne gre zgolj za heterogenost v smislu kakovosti in izobrazbe oblikovalcev, o kateri je bilo govora že v prejšnji točki, temveč tudi za heterogenost v smislu razumevanja bistva njihovega dela in sodelovanja z naročniki. Del oblikovalcev je namreč izrazito gospodarsko usmerjen ter vidi smisel svojega dela v tesni navezavi z gospodarstvom pri ustvarjanju večje dodane vrednosti njihovih izdelkov/storitev. Na drugi strani pa je skupina oblikovalcev, ki bolj izpostavlja umetniško vrednost svojega dela ter svobodno kreativnost, kljub temu, da zanjo ni profitnega motiva. Obnašanje obeh skupin se, sodeč po intervjujih, precej razlikuje; tako pri samem načinu pridobivanja poslov, odnosu do naročnikov, kot tudi pri končnih ciljih. Na drugi strani je iz intervjujev razvidno, da velike razlike obstajajo tudi med naročniki. Po mnenju oblikovalcev je zelo malo takšnih, ki razumejo pomen oblikovanja in ga tudi uspešno uporabljajo v svoj prid. Oblikovalci so v intervjujih večkrat izpostavili, da ključen problem predstavlja že dejstvo, da je v Sloveniji malo podjetij, ki vlagajo v razvoj lastnih izdelkov/storitev in blagovnih znamk, ter preveč podjetij, ki se zadovoljujejo s statusom podizvajalca in s konkuriranjem na osnovi cene. Sogovorniki so bili v intervjujih pogosto zelo kritični tudi do države in kulturnih ustanov kot (potencialnih) naročnikov oblikovalskih storitev. V tabeli 23, na naslednji strani, so navedene trditve, povezane z oblikovalskimi rešitvami in sodelovanjem oblikovalcev z naročniki ter povprečne ocene strinjanja anketirancev s temi trditvami. Iz tabele je razvidno, da so trditve, povezane z gospodarskim aspektom oblikovanja, dobile precej višje povprečne ocene kot trditve, povezane z umetniškim aspektom oblikovanja. Na drugi strani pa nikakor ne gre zanemariti dejstva, da tudi povprečne ocene trditev, ki kažejo na to, da je oblikovanje predvsem umetnost, niso zelo nizke. Frekvenčne porazdelitve, ki so predstavljene v Prilogi 5, kažejo na to, da se pri teh trditvah odgovori anketirancev precej razlikujejo in da kljub nizki povprečni oceni ni zanemarljiv delež tistih, ki se s temi trditvami strinjajo. Za razliko od večine drugih trditev, pri katerih je porazdelitev ocen izrazito asimetrična, pri večini trditev, povezanih z umetniškim aspektom oblikovanja, temu ni tako. Obstoj dveh različnih skupin anketirancev potrjujejo tudi precej visoke (pozitivne ali negativne) korelacije med ocenami različnih trditev, povezanih z »umetniškim« in »gospodarskim« aspektom oblikovanja. Korelacijski koeficienti nam tako kažejo, da se tisti oblikovalci, ki bolj preferirajo svobodno kreativno oblikovanje in šele naknadno iskanje možnosti za komercializacijo statistično značilno (stopnja tveganja > 0,005) tudi bolj strinjajo s tem, da je smisel njihovega oblikovalskega ustvarjanja izpolnjevanje lastnih umetniških potreb (korel. koef. 0,526). Na drugi strani je statistično značilna tudi negativna korelacija z ocenami trditve »Moje oblikovalsko ustvarjanje se prične z interesom naročnika in jasnim komercialnim ciljem« (korel. koef -0,402) ter trditve »Ustvarjam v območju, kjer so pomembni objektivni (merljivi) kriteriji uspešnosti, kot npr. dosežena maloprodajna cena, dodana vrednost, dobiček,^«. Hkrati se kaže tudi negativna korelacija s številom naročenih oblikovalskih projektov, na katerih so sodelovali v letu 2010 (korel. koef. -0,319). Na drugo skupino oblikovalcev, ki so usmerjeni bolj v sodelovanje z gospodarstvom, kaže statistično značilna pozitivna korelacija med ocenami trditve »Moje oblikovalsko ustvarjanje se prične z interesom naročnika in jasnim komercialnim ciljem« ter trditve »Smisel mojega oblikovalskega ustvarjanja je interpretacija in odgovor na potrebe podjetij (naročnikov) oz. končnih porabnikov« (korel. koef. 0,320) in trditve »Ustvarjam v območju, kjer so pomembni objektivni (merljivi) kriteriji uspešnosti, kot npr. dosežena maloprodajna cena, dodana vrednost, dobiček,^«. Hkrati so ocene anketirancev pri trditvi »Moje oblikovalsko ustvarjanje se prične z interesom naročnika in jasnim komercialnim ciljem« v statistično značilni negativni korelaciji z ocenami pri trditvah »Preferiram svobodno kreativno oblikovanje in šele naknadno iskanje možnosti za komercializacijo« (korel. koef. -0,402) in »Smisel mojega oblikovalskega ustvarjanja je izpopolnjevanje lastnih umetniških potreb« (korel. koef. -0,394). Nadalje je ta trditev statistično značilno negativno korelirana z številom let izkušenj, ki jih anketirani ima z oblikovanjem (korel. koef. = -0,279), kar kaže na to, da so mlajši bolj usmerjeni k naročnikom in komercialnim ciljem, kar je spodbudno z vidika sodelovanja z gospodarstvom. Podobno sklepanje omogočajo še številni drugi korelacijski koeficienti znotraj skupine trditev, povezanih z oblikovalskimi rešitvami in sodelovanjem z naročniki, ki so poleg omenjenih predstavljeni v Prilogi 6. Če povzamemo, tako na podlagi razgovorov kot tudi na podlagi ankete lahko sklepamo, da obstajata dve skupini oblikovalcev. Prva skupina, je izrazito usmerjena v sodelovanje z gospodarstvom ter druga skupina, ki bolj izpostavlja umetniško plat svojega dela ter svobodno kreativnost, kljub temu, da zanjo ni neposrednega profitnega motiva. Tabela 23: Oblikovalske rešitve in sodelovanje z naročniki Trditev Povprečna ocena Preferiram svobodno kreativno oblikovanje in šele naknadno iskanje možnosti za komercializacijo. 3,64 Moje oblikovalsko ustvarjanje se prične z interesom naročnika in jasnim komercialnim ciljem. 5,40 Smisel mojega oblikovalskega ustvarjanja je izpolnjevanje lastnih umetniških potreb. 3,06 Smisel mojega oblikovalskega ustvarjanja je interpretacija in odgovor na potrebe podjetij (naročnikov) oz. končnih porabnikov. 6,09 Ustvarjam v območju, kjer so pomembni objektivni (merljivi) kriteriji uspešnosti, kot npr. dosežena maloprodajna cena, dodana vrednost, dobiček,^ 5,07 Ustvarjam v območju, kjer so pomembni subjektivni (težko merljivi) kriteriji uspešnosti. 4,50 Gospodarska kriza je vplivala na zmanjšanje števila naročil. 5,51 Sodelujem(o) pretežno s stalnimi naročniki. 5,00 Z naročniki vzpostavim(o) partnerski odnos. 5,31 Med mojimi (našimi) naročniki prevladujejo manjši naročniki. 4,96 Posel običajno pridobim(o) tako, da naročniki sami kontaktirajo mene (nas). 5,27 Posel običajno pridobim(o) z aktivnim iskanjem in kontaktiranjem potencialnih naročnikov. 3,37 Naročniki oblikovanje pogosto razumejo zgolj kot vprašanje estetike. 5,42 Naročniki na oblikovanje ne gledajo kot na investicijo temveč kot na strošek. 5,64 Organizacijska struktura v podjetjih onemogoča kakovostno vodenje procesa oblikovanja. 5,17 Uprava podjetja je običajno neposredno vpletena v proces oblikovanja. 4,98 Kulturne institucije so zgleden naročnik oblikovalskih storitev. 3,98 Državna uprava je zgleden naročnik oblikovalskih storitev. 2,96 Državna uprava je na področju oblikovanja zgled ostalim subjektom družbe. 2,94 Vloga oblikovanja na nivoju države v storitvah državnih organov ni prepoznavna. 5,11 Opomba: Frekvence odgovorov na posamezna vprašanja so prikazane v Prilogi 5. Iz povprečnih ocen trditev, navedenih v zgornji tabeli, ugotovimo tudi, da je gospodarska kriza v splošnem imela pomemben vpliv na zmanjšanje števila naročil oblikovalcem (ocena 5,51). Skoraj 60% anketiranih se s to trditvijo popolnoma strinja (ocena 7), pri čemer pa je potrebno omeniti tudi, da se več kot 20% anketiranih s tem ne strinja (ocene 1, 2 ali 3), kar je razvidno iz frekvenčne porazdelitve (Priloga 5). Sodeč po povprečnih ocenah trditev, oblikovalci pogosto sodelujejo z manjšimi naročniki (ocena 4,96) ter s stalnimi naročniki (ocena 5,00), s katerimi vzpostavijo partnerski odnos (ocena 5,31). Posel oblikovalci običajno pridobijo tako, da naročniki sami kontaktirajo njih (ocena 5,27) in ne tako, da bi sami aktivno iskali in kontaktirali potencialne naročnike (ocena 3,37). Tako intervjuji kot tudi rezultati ankete kažejo, da naročniki oblikovanje pogosto razumejo zgolj kot vprašanje estetike (ocena 5,42) in nanj gledajo kot na strošek, ne kot na investicijo (ocena 5,64). Kakovostno vodenje procesa oblikovanja pogosto onemogoča tudi organizacijska struktura podjetij (ocena 5,17), v katerih imajo le redko funkcijo produktnega menedžerja. Kljub temu, da je bilo na osnovi intervjujev možno sklepati, da uprava podjetij ni neposredno vpletena v proces oblikovanja, rezultati ankete tega ne potrjujejo, saj se anketiranci v povprečju strinjajo s tem, da je uprava podjetja običajno neposredno vpletena (ocena 4,98). Ker so v intervjujih oblikovalci sami večkrat izpostavili problem odnosa kulturnih institucij in državne uprave do oblikovanja, smo želeli to preveriti tudi z anketo. Ta je predpostavke, oblikovane na podlagi intervjujev potrdila, kot je razvidno v zgornji tabeli. Oblikovalci so torej precej kritični do državne uprave kot naročnika oblikovalskih storitev, nekoliko manj pa do kulturnih institucij. Pogosta pripomba oblikovalcev, ki smo jo zasledili v intervjujih je bila tudi, da naročniki oblikovalce prepozno vključujejo v proces razvoja produktov/projektov. Rezultati ankete tega sicer najbolj ne potrjujejo, saj kljub temu, da le 9% oblikovalcev pravi, da se običajno vključijo v stopnji priprave projektnih izhodišč, se jih kar 45,5% vključi v stopnji priprave idejnega predloga. Kljub temu pa ni zanemarljivo, da se 12,7% vprašanih vključi šele v fazi testiranja in priprave na produkcijo, 14,5% pa šele v fazi trženja. Skoraj 13% vprašanih oblikovalcev pa z naročniki pri razvoju produktov/projektov ne sodeluje. Tabela 24: Stopnje razvoja produktov/projektov, v katerih se oblikovalci vključijo V kateri stopnji razvoja produktov/projektov pri naročniku, se običajno vključite kot oblikovalci? Frekvenca Odstotek Priprava projektnih izhodišč 5 9,1 Idejni predlog 25 45,5 Validacija 1 1,8 Tehnične dopolnitve in prototipiranje 2 3,6 Testiranje in priprava na produkcijo 7 12,7 Trženje 8 14,5 Ne sodelujemo 7 12,7 Skupaj 55 100,0 Naslednja pripomba oblikovalcev, večkrat zapažena v intervjujih, je tudi, da uprava podjetij oblikovanje pogosto prepušča nižjemu menedžmentu, ki nima kompetenc za sprejemanje strateških odločitev, kamor bi morale soditi tudi odločitve, povezane z oblikovanjem. Rezultati ankete med oblikovalci kljub temu kažejo, da na strani naročnika oblikovalski projekt najpogosteje naroča uprava oz. lastniki. Tabela 25: Naročniki oblikovalskih projektov Kdo na strani naročnika običajno naroča oblikovalski projekt? Frekvenca Odstotek Uprava/lastnik 32 43,2 Projektni menedžment 17 23,0 Trženjski oddelek 18 24,3 Drugo 4 5,4 Običajno ne oblikujem po naročilu naročnikov 3 4,1 Skupaj 74 100,0 5.4.4 Osveščenost o oblikovanju V nekaterih intervjujih z oblikovalci je bilo zaslediti mnenje, da je osveščenost o oblikovanju v Sloveniji slaba. Slovenski kupci naj oblikovanja ne bi znali ceniti, prav tako naj bi bili izdelki dobrega (slovenskega) oblikovanja premalo prisotni v trgovinah pri nas. Poklic oblikovalca in oblikovalski dosežki naj ne bi bili ustrezno cenjeni. Te domneve smo z več trditvami, ki so navedene v spodnji tabeli, preverili tudi z anketo. Tabela 26: Osveščenost potrošnikov o oblikovanju in njegova percepcija Trditev Povprečna ocena Slovenski potrošniki prepoznajo in kupujejo izdelke dobrega oblikovanja. 3,75 Asortimenti trgovin v Sloveniji vsebujejo dobro oblikovane slovenske izdelke. 3,09 Ponudba izdelkov v Sloveniji je primerljiva s ponudbo v drugih razvitih evropskih državah. 3,37 V Sloveniji vzgajamo bodoče potrošnike k nakupu trajnostnih izdelkov. 2,75 Študij oblikovanja je v očeh (bodočih) študentov pozicioniran kot ugleden študij v primerjavi z drugimi študiji. 4,94 Študij oblikovanja je v očeh (bodočih) študentov pozicioniran kot študij, ki ne omogoča visokih prihodkov. 3,77 Splošni mediji slovenskim oblikovalskim dosežkom ne posvečajo dovolj pozornosti. 5,67 V Sloveniji je percepcija oblikovanja kot gospodarsko pomembne dejavnosti prenizka. 6,56 Opomba: Frekvence odgovorov na posamezna vprašanja so prikazane v Prilogi 5. Prvi sklop trditev kaže na to, da v Sloveniji potrošniki niso vzgajani k nakupu trajnostnih izdelkov (ocena 2,75). Kljub temu, da nekoliko manj prepričljivo, rezultati ankete kažejo tudi na to, da asortimenti v trgovinah v Sloveniji ne vsebujejo dovolj dobro oblikovanih domačih izdelkov (3,09) ter da ponudba izdelkov ni povsem primerljiva s ponudbo v drugih razvitih evropskih državah (3,37). Domneva, postavljena na podlagi nekaterih intervjujev, da slovenski potrošniki ne prepoznajo in kupujejo izdelkov dobrega oblikovanja, se ni povsem potrdila, saj so oblikovalci v povprečju do te trditve skoraj nevtralni (ocena 3,75). Prav tako se z anketo tudi niso potrdile domneve nekaterih oblikovalcev, da študij oblikovanja ni pozicioniran kot ugleden študij v očeh (bodočih) študentov, saj rezultati ankete kažejo ravno obratno mnenje oblikovalcev (ocena 4,94). Prav tako se ni potrdila domneva, da je študij oblikovanja pozicioniran kot študij, ki ne omogoča visokih prihodkov (ocena 3,77). Rezultati ankete potrjujejo, da je po mnenju oblikovalcev percepcija oblikovanja kot gospodarsko pomembne dejavnosti prenizka. Skoraj vsi oblikovalci se s to trditvijo popolnoma strinjajo, saj je prejela povprečno oceno strinjanja kar 6,56. Oblikovalci se močno strinjajo tudi s trditvijo, da splošni mediji ne posvečajo dovolj pozornosti slovenskim oblikovalskim dosežkom (ocena 5,67). 5.4.5 Ključni problemi za razvoj oblikovalske panoge V sklopu trditev, ki so predstavljene v spodnji tabeli, smo skušali zajeti različne probleme, ki so jih intervjuvanci navajali kot zelo pomembne. Medtem ko smo z ostalimi sklopi trditev lahko ugotovili obstoj določenih problematik, je bil namen tega sklopa trditev pridobiti še oceno teže posameznih problemov. Anketirani oblikovalci so posamezne probleme ocenjevali na lestvici od 1 do 7, pri čemer 1 pomeni, da navedeno ni problem, 7 pa, da navedeno predstavlja ključen problem. Tabela 27: Ključni problemi za razvoj oblikovalske panoge v Sloveniji Trditev Povprečna ocena Slovenska podjetja so običajno v vlogi podizvajalcev in ne razvijajo lastnih končnih izdelkov. 5,89 Slovenska podjetja ne vlagajo dovolj v razvoj lastne, na trgu prepoznavne identitete. 6,36 Slovenska podjetja ne razumejo pomena oblikovanja in ga ne vključujejo ustrezno v razvojne procese. 6,11 Promocija v tujini (sejmi, nagrade) predstavlja za oblikovalce prehudo finančno breme. 5,89 Kvalitetnih ponudnikov oblikovalskih storitev je v Sloveniji premalo. 3,75 Univerzitetni študijski programi v Sloveniji oblikovalcem ne ponujajo ustreznih znanj. 4,25 Slovenija nima strategije za razvoj in ukrepov za podporo oblikovalski panogi. 6,53 V Sloveniji ne obstaja Nacionalni center za dizajn. 5,83 Osveščenost slovenskih menedžerjev o pomenu oblikovanja je prenizka. 6,33 Osveščenost potrošnikov o pomenu oblikovanja je v Sloveniji prenizka. 6,13 DRUGO (napišite, če po vašem mnenju ključni problem za razvoj oblikovalske panoge v Sloveniji leži kje drugje): 6,47 Opomba: Frekvence odgovorov na posamezna vprašanja so prikazane v Prilogi 5. Na podlagi primerjave višine povprečnih ocen pomembnosti posameznih problemov najprej ugotovimo, da anketirani oblikovalci najpomembnejše problematike ne zaznavajo na strani ponudbe, in sicer ne v smislu števila kakovostnih ponudnikov, niti v smislu kvalitete njihove izobrazbe. Tako npr. premajhno število kvalitetnih ponudnikov v Sloveniji sploh ni prepoznano kot problem (ocena 3,75), neustrezna znanja, ki jih oblikovalcem ponujajo univerzitetni študijski programi pa so ocenjena kot manj pomemben problem (ocena 4,25). Kot zelo pomembni pa so ocenjeni tako problemi na strani povpraševanja, kot tudi problemi v zvezi z neustrezno državno podporo oblikovalski panogi. Kot najpomembnejši problem (ocena 6,53) je bilo tako ocenjeno dejstvo, da Slovenija nima strategije za razvoj in ukrepov za podporo oblikovalski panogi. Dejstvo, da v Sloveniji ne obstaja Nacionalni center za dizajn je prav tako ocenjeno kot zelo pomemben problem, vendar ne eden najpomembnejših (ocena 5,83). Nadalje oblikovalci ugotavljajo, da promocija v tujini (sejmi, nagrade) zanje predstavlja prehudo finančno breme (ocena 5,89). Kot najpomembnejši problemi na strani povpraševanja so bile ocenjene trditve, da slovenska podjetja ne vlagajo dovolj v razvoj lastne, na trgu prepoznavne identitete (ocena 6,36), ne razumejo pomena oblikovanja in ga ne vključujejo ustrezno v razvojne procese (ocena 6,11) ter da je osveščenost slovenskih menedžerjev o pomenu oblikovanja prenizka (ocena 6,33). Kot nekoliko manjši, a še vedno zelo pomemben problem je bila ocenjena trditev, da so slovenska podjetja običajno v vlogi podizvajalcev in ne razvijajo lastnih končnih izdelkov (ocena 5,89). Kot zelo pomemben problem je bila ocenjena tudi prenizka osveščenost slovenskih potrošnikov o pomenu oblikovanja (ocena 6,13). Da bi se prepričali, da smo v analizi zajeli vse pomembne probleme v slovenski oblikovalski panogi, smo anketiranim oblikovalcem ponudili možnost, da sami izpostavijo kakršnekoli druge, po njihovem mnenju pomembne probleme in ocenijo njihov pomen. To možnost je izkoristilo 18 od 55 anketiranih oblikovalcev. Njihove odgovore bi lahko vsebinsko smiselno združili v nekaj skupin. Prva večja skupina odgovorov (6) je povezanih s problemi na strani ponudbe oblikovalskih storitev, in sicer z velikim številom nekakovostnih ponudnikov in pomanjkanjem nadzora (licence) ter tudi samovšečnostjo nekaterih oblikovalcev, kar se posledično vse odrazi v slabem ugledu panoge na nacionalni ravni. Druga večja skupina odgovorov (5) je povezana s povpraševanjem po oblikovalskih storitvah, in sicer z neambicioznostjo slovenskega gospodarstva in neustreznim odnosom gospodarstva do oblikovanja. Oblikovalci kot problem večkrat omenjajo tudi problematiko majhnosti slovenskega trga, na strani potrošnikov pa kot problem omenjajo dajanje prednosti tujim oblikovalskim izdelkom ali preferenco nizkocenovnih izdelkov iz tujine. Ko je govora o ključnih problemih za razvoj oblikovanja v Sloveniji, je potrebno izpostaviti tudi mnenje številnih intervjuvanih oblikovalcev, ki kritično ugotavljajo, da je položaj oblikovanja v Sloveniji danes celo slabši kot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. 5.4.6 Prihodki oblikovalcev Anketni podatki kažejo, da oblikovalski poklic v Sloveniji zagotavlja le povprečne prihodke kljub visoki izobrazbi velike večine anketirancev. 87,3% anketiranih je namreč dokončalo vsaj dodiplomski študij, pri čemer pa jih kljub temu kar 61% ocenjuje, da so njihovi mesečni dohodki, ki jim jih prinaša oblikovalska dejavnost, primerljivi s povprečno slovensko mesečno plačo ali celo nižji od nje, kot je razvidno iz spodnje tabele. Tabela 28: Oblikovalske plače v primerjavi s povprečnimi plačami V primerjavi s povprečno mesečno plačo v Sloveniji, ki je v mesecu marcu znašala 987 evrov neto (1524 evrov bruto), je mesečni dohodek, ki vam ga prinaša oblikovalska dejavnost: Frekvenca Odstotek Precej podpovprečen 11 20,4 Nekoliko podpovprečen 6 11,1 Povprečen 16 29,6 Nekoliko nadpovprečen 15 27,8 Precej nadpovprečen 2 3,7 Ne želim odgovoriti 4 7,4 Skupaj 54 100,0 Kar 34 odstotkov anketiranih oblikovalcev ocenjuje, da je njihova plača precej nižja v primerjavi s plačo zaposlenih v drugih strokah, ki imajo primerljivo raven izobrazbe in primerljive delovne izkušnje, še dodatnih 22,6 odstotkov anketiranih pa meni, da je njihova plača nekoliko nižja. Tabela 29: Oblikovalske plače v primerjavi s plačami v drugih strokah V primerjavi s plačo zaposlenih v drugih strokah, ki imajo podobno raven izobrazbe in podobne delovne izkušnje, je moja plača: Frekvenca Odstotek Precej nižja 18 34,0 Nekoliko nižja 12 22,6 Primerljiva 13 24,5 Nekoliko višja 5 9,4 Ne želim odgovoriti/ne morem odgovoriti 5 9,4 Skupaj 18 100,0 5.5 Podporna infrastruktura V Sloveniji obstaja osnovna infrastruktura institucij, namenjenih podpori interesom oblikovalske stroke. Zaradi nekoordiniranosti delovanja organizacij pa se njihove posamezne vloge prekrivajo, poleg tega v nekaterih primerih njihovo poslanstvo in področje oblikovanja ni jasno opredeljeno. Eden od pomembnih vzrokov, zakaj posamezne institucije niso ustrezno povezane, je tudi tekmovanje pri pridobivanju sredstev. Obstoječa podporna infrastruktura ne izpolnjuje vloge, ki bi bila primerljiva vlogi nekaterih nacionalnih oblikovalskih centrov drugih držav. (Klinar, 2008). 5.5.1 Muzej za arhitekturo in oblikovanje Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je osrednja slovenska muzejska ustanova, ki deluje tudi na področju oblikovanja (www.aml.si). MAO hrani zbirko industrijskega oblikovanja v kateri so zastopani predvsem staroste slovenskega oblikovanja kot tudi številni poznejši slovenski in različni svetovni avtorji. Hkrati je MAO edina javna ustanova v Sloveniji, ki hrani zbirko vizualnih komunikacij. MAO je tudi prireditelj Bienala industrijskega oblikovanja (BIO), mednarodne oblikovalske razstave, ki poteka že od leta 1964 in vsaki dve leti predstavlja strokovno izbrane izdelke industrijskega oblikovanja slovenskih in tujih oblikovalcev ter s tem v Sloveniji predstavlja sodobne tokove v svetovnem industrijskem oblikovanju. Ob vsaki razstavi BIO izide pregleden dvojezičen katalog BIO, ki je distribuiran svetovnim in domačim oblikovalskim organizacijam, posameznikom in podjetjem. obdobjih med bienali se sekretariat BIO ukvarja s: prirejanjem oblikovalskih dogodkov, predavanj, delavnic in razstav, s promocijo slovenskega oblikovanja, sodeluje z mednarodnimi oblikovalskimi organizacijami in deluje kot strokovna referenčna institucija, ki tujim strokovnim ustanovam in posameznikom zagotavlja podatke o slovenskem oblikovanju (Klinar, 2008). 5.5.2 Društvo oblikovalcev Slovenije Društvo oblikovalcev Slovenije (DOS) je bilo ustanovljeno leta 1951 in je od tedaj edino stanovsko združenje v Sloveniji, ki združuje vse oblikovalske profile v katerega se prostovoljno združujejo avtorji s področja oblikovanja (www.dos-design.si). DOS je soustanovitelj Arhitekturnega muzeja in mednarodnega Bienala industrijskega oblikovanja in avtor koncepta te prireditve. Osrednji cilji društva so: promocija stroke, organizacija preglednih razstav in drugih oblik javnih predstavitev dela članov društva, vzpostavitev vezi med stroko in njenimi uporabniki/naročniki. Oblikovalci, združeni v DOS, delujejo v okviru sekcij: oblikovanje vizualnih komunikacij, industrijsko in unikatno oblikovanje, fotografi ja, scenografi ja in kostumografija. DOS je prispeval ključne regulative, ki opredeljujejo strokovno delo in etični kodeks oblikovalcev. V splošni veljavi sta oba cenika oblikovalskih storitev za grafično in industrijsko oblikovanje, izdan, a ne uveljavljen je pravilnik o natečajih, ki v skladu s pravilniki mednarodnih strokovnih oblikovalskih združenj ICOGRADA, ICSID in BEDA zagotavlja možnost poštene in strokovne presoje del udeleženih oblikovalcev, ustrezno finančno nadomestilo za njihovo delo, razpisovalcem natečajev pa zagotovi kvaliteten izbor najboljših rešitev. Skladnost z mednarodnimi pravilniki oblikovalske stroke pomeni razpisovalcu tudi verodostojnost natečaja in izbranih oziroma nagrajenih natečajnih del v mednarodnih okvirih (Klinar, 2008). DOS sicer v zadnjih letih ne igra več tako pomembne vloge pri razvoju področja oblikovanja kot jo je igral pred desetletji. V letih njegove stagnacije je DOS zapustilo tudi precej članov. Enega večjih problemov, s katerimi se srečuje DOS, predstavlja financiranje njegovega delovanja. V spodnji tabeli prikazujemo podatke o prejemnikih proračunskih sredstev iz različnih virov za obdobje 2003-2011. Tabelo je pripravil DOS in ne predstavlja strokovne analize, temveč pregled podatkov po naključnem izboru. Podatki so sami zase precej zgovorni, kljub temu pa moramo seveda upoštevati dejstvo, da navedena sredstva ne predstavljajo zgolj dotacij za dejavnost, ampak lahko vključujejo tudi opravljene in zaračunane storitve. Tabela 30: Prejemniki proračunskih sredstev iz različnih virov za obdobje 2003-2011 SKUPAJ SREDSTVA IZ (PREDVIDOMA) STROKOVNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU KULTURNEGA PRORAČUNA 2003 - USTVARJANJA 2011 Društvo slovenskih pisateljev 4.122.613,09 Študentski kulturni center 3.960.139,82 Društvo slovenskih skladateljev 3.797.067,38 KUD France Prešeren 3.265.314,93 Zveze glasbene mladine Slovenije 2.546.109,75 Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov 1.685.388,53 Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 1.127.968,03 Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International 960.378,79 Društvo slovenskih književnih prevajalcev 841.678,37 Aksioma 813.048,74 Slovenski center Pen 701.891,30 Društvo baletnih umetnikov Slovenije 616.771,61 Društvo arhitektov Ljubljane (DAL) 495.743,59 Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev 267.240,43 Slovensko muzejsko društvo 229.309,67 Slovensko društvo za primerjalno književnost 176.758,19 Slovensko arheološko društvo 150.041,79 Združenje slovenskih splošnih knjižnic 126.131,15 Društvo oblikovalcev Slovenije 89.296,19 NEKATERE ORGANIZACIJE LJUBITELJSKE KULTURE Zveza kulturnih društev Grosuplje 1.846.256,68 Zveza kulturnih društev Ljubljana 1.746.311,58 Zveza kulturnih društev Tolmin 1.533.360,44 Zveza kulturnih društev Trebnje 847.153,99 Zveza kulturnih društev Maribor 807.305,32 Društvo ljubiteljev stare glasbe 674.206,92 Zveza kulturnih društev Novo mesto 42.708,75 DRUGI PRIMERI Gasilska zveza Slovenije 8.922.977,62 Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije 5.454.380,40 Nogometna zveza Slovenije 5.208.198,33 Zveza za tehnično kulturo Slovenije 5.132.752,99 Zveza veteranov vojne za Slovenijo 5.085.946,68 Čebelarska zveza Slovenije 4.793.531,54 Slovensko zdravniško društvo 2.997.347,68 Namiznoteniška zveza Slovenije 1.170.716,44 Jamarska zveza Slovenije 1.057.583,86 Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije 580.601,01 Badminton zveza Slovenije 580.462,55 Šahovska zveza Slovenije 472.447,35 Župnija Beltinci 411.839,08 Pripravil: DOS, vir:http://supervizor.kpk-rs.si/ 5.5.3 Fundacija Brumen Fundacija Brumen je neodvisna oblikovalska organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom, da se oblikuje program dejavnosti, ki naj pripomore k dvigu kakovosti vidnih sporočil v slovenskem prostoru in njihovi promociji v tujini. Najpomembnejši dogodek predstavlja Bienale vidnih sporočil, ki ga spremlja Mednarodni oblikovalski dogodek. Bienale predstavlja tematsko specializiran in strokovno utemeljen pregled področja oblikovanja vidnih sporočil v Sloveniji. O umestitvi prijavljenih del na razstavo odloča komisija slovenskih strokovnjakov. Med razstavljenimi deli mednarodna komisija podeli Brumnovo nagrado za najboljše vidno sporočilo Slovenije v vsaki kategoriji. Fundacija je v zadnjih letih organizirala tudi številne simpozije, strokovna predavanja in razstave (Klinar, 2008). 5.5.4 Zavod BIG Zavod BIG se opisuje kot največji slovenski center za promocijo, raziskavo in kritiko kreativnih industrij, dejaven tudi v širšem prostoru JV Evrope. Predstavlja novosti na področju arhitekture, industrijskega oblikovanja in mode v Sloveniji. Je izdajatelj revije Hiše in organizator Meseca oblikovanja, v okviru katerega se strokovni, pa tudi širši javnosti predstavljajo dosežki slovenskega oblikovanja, najboljši oblikovalci in podjetja z najbolj zanimivimi in inovativnimi oblikovalskimi strategijami. Dogajanje zaokrožajo konferenca, predavanja uglednih oblikovalcev z vsega sveta, razstava bienala in vrsta spremljevalnih dogodkov v mestu (Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2011). 5.6 Izobrazba V okviru analize izobraževanja na področju oblikovanja v prvem delu predstavljamo najpomembnejše ponudnike znanja na tem področju. Podatki za ta del so bili pridobljeni na podlagi sekundarnih virov in intervjujev (glej Metodološka pojasnila, str. 37). V drugem delu pa predstavljamo tudi oceno znanja, ki ga ponujajo. Ocena je bila prav tako narejena na podlagi intervjujev in tudi na podlagi ankete med ponudniki oblikovalskih storitev (glej Metodološka pojasnila, str. 37). Javno izobraževanje na področju oblikovanja na Univerzi v Ljubljani izvajata Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in Oddelek za tekstilstvo in oblikovanje na Naravoslovno tehniški fakulteti. Poleg njiju je potrebno omeniti tudi Visoko šolo za dizajn, ki je samostojni visokošolski zavod ter pridružena članica Univerze na Primorskem, ter v zadnjih letih pridobiva vedno vidnejšo vlogo. Na Univerzi v Mariboru poteka izobraževanje na področju oblikovanja v največji meri na Fakulteti za strojništvo. 5.6.1 Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Najdaljšo tradicijo kot ponudnik visokošolskih oblikovalskih izobraževalnih programov ima pri nas Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani. Oddelek za oblikovanje je bil v okviru akademije osnovan leta 1984. V okviru ALUO programa za oblikovanje obstaja smer za vizualne komunikacije in smer za industrijsko oblikovanje. V Sloveniji je to edini študij tako grafičnega, kot industrijskega oblikovanja na univerzitetnem nivoju (http://www.aluo.uni-li.si). V študijskem letu 2010/2011 je bilo na ALUO vpisanih 156 študentov na program Oblikovanje (stari program - 2., 3., 4. letniki in absolventi), 28 študentov na program Oblikovanje vizualnih komunikacij ter 29 študentov na program Industrijsko ter unikatno oblikovanje (novi bolonjski programi - 1. letnik) (Akademija za likovno umetnost in oblikovanje - Poslovno poročilo za leto 2010). Na ALUO trenutno vpis na podiplomske študijske programe ni več možen. 5.6.2 Naravoslovno-tehniška fakulteta Diplomske in podiplomske programe na področju oblikovanja ponuja v okviru Univerze v Ljubljani tudi Naravoslovno-tehniška fakulteta. Znotraj Oddelka za tekstilstvo na njej potekata tudi študij grafike (grafična in medijska tehnika ter grafične in interaktivne komunikacije) in tekstilnega oblikovanja. Na Naravoslovno-tehniški fakulteti je na teh programih možen tudi podiplomski študij, in sicer tako magistrski kot tudi doktorski. 5.6.3 Visoka šola za dizajn Visoka šola za dizajn je samostojni visokošolski zavod, ki je prav tako lociran v Ljubljani. Pred kratkim (januarja, 2011) je VŠD postala pridružena članica Univerze na Primorskem, šola pa v kratkem pričakuje tudi spremembo naziva v fakulteto, ki bo ponujala univerzitetni študij. Študijski program VŠD obsega smer za notranjo opremo, tekstilije in oblačila ter vizualne komunikacije. V okviru Visoke šole za dizajn deluje tudi Inštitut za dizajn, katerega cilj je preboj slovenskega gospodarstva na področju inovativnega dizajna novih funkcionalnih izdelkov iz različnih materialov za različne segmente trgov. V sodelovanju s slovensko lesno in pohištveno industrijo želijo razviti raziskovalni program, kjer bo raziskovalni del voden na izobraževalnem nivoju, pridobljeno znanje pa direktno namenjeno potrebam gospodarstva in kot tako uporabljeno za realizacijo (http://www.vsd.si/). 5.6.4 Oblikovanje na drugih fakultetah Ko govorimo o izobraževanju oblikovalcev, je vsekakor potrebno omeniti tudi Fakulteto za arhitekturo (Univerza v Ljubljani). Kljub temu, da Fakulteta za arhitekturo sicer ne ponuja programov, usmerjenih neposredno v oblikovanje, pa med oblikovalci najdemo veliko takšnih, ki so po izobrazbi arhitekti. Prvi razlog za to leži v tem, da se je pred ustanovitvijo Oddelka za oblikovanje na ALUO večina oblikovalcev izobraževala na Fakulteti za arhitekturo. Poleg tega pa se tudi sicer precej arhitektov ukvarja z oblikovanjem notranjega interjerja in tudi z grafičnim oblikovanjem. Trenutno fakulteta tudi pripravlja poseben program za študij oblikovanja interjerja. Fakulteta za strojništvo na Univerzi v Ljubljani se v zadnjih letih prav tako kaže kot vedno pomembnejši igralec na področju oblikovanja. Nima sicer posebne smeri za oblikovanje, vendar pa je predvsem inženirsko oblikovanje sestavni del predavanih vsebin in tudi raziskovalnega ter projektnega dela. Program za dizajn inženiring je sicer v pripravi. Nekateri industrijski oblikovalci prihajajo na Fakulteto za strojništvo tudi po dodatna znanja o materialih in tehnologijah, ki jih (sodeč po intervjujih z oblikovalci) na ALUO primanjkuje. Na tem mestu je smiselno omeniti tudi mednarodno šolo oz. projektni seminar European Global Product Realization (EGPR), ki ga Fakulteta za strojništvo organizira v Ljubljani. EGPR združuje študente iz različnih evropskih univerz z različnimi kulturami, izkušnjami in znanjem, ki v virtualnih timih razvijajo nove izdelke za specifično podjetje (http://www.lecad.fs.uni-li.si/proiect/egpr/index). Prav tako relevanten ponudnik izobraževanja za oblikovalce je Fakulteta za strojništvo na Univerzi v Mariboru, ki ponuja dodiplomski in magistrski študij na programu Oblikovanje in tekstilni materiali ter magistrski študij na programu Inženirsko oblikovanje izdelkov. V Sloveniji so na Ekonomski fakulteti v Ljubljani že v študijskem letu 2005/2006 po zgledu univerze Stanford povezali dizajnerski način razmišljanja s podjetništvom in pričeli podjetništvo poučevati po metodologiji d.School, in sicer na dodiplomski kot tudi podiplomski ravni, vključeni pa so tudi študentje iz tujine, ki so v Sloveniji na izmenjavi. Poučevanje podjetništva preko dizajnerskega načina razmišljanja so pedagogi iz Ekonomske fakultete v Ljubljani prenesli tudi na druge fakultete, na primer na: Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovno-tehniško fakulteto, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Visoko šolo za design,^ Osnovne principe d.School pristopa podrobneje predstavljamo v nadaljevanju. 5.6.5 d.School in dizajnerski način razmišljanja: osnove in izkušnje v Sloveniji »Design thinking« oziroma dizajnerski način razmišljanja je poseben pristop k reševanju problemov, ki inovacijsko aktivnost gradi na osnovi vzorcev obnašanja družbe (značilnosti, običajev), probleme pa skuša razložiti z vidika različnih strok. Podjetja spodbuja k razmišljanju izven ustaljenih meja in pomaga doseči rešitve z novim, drugačnim razumevanjem kompleksnih situacij (Brown, 2008). Bistvo procesa dizajnerskega razmišljanja je prikazano na Sliki 11. Če se lotimo reševanja kateregakoli problema, se moramo vprašati tri stvari: ali je predlagana rešitev tehnično izvedljiva (technical feasibility), ali je rešitev za nekoga uporabljiva oziroma zaželena (usability, desirability) in ali se ekonomsko splača (economic viability). Šele v primeru, da je rešitev v vseh treh pogledih zadovoljiva, ima možnost za uspeh. Iz tega sledi, da je za učinkovito reševanje problemov nujna interdisciplinarnost, kjer člani tima prispevajo k reševanju problema vsak s svojega zornega kota. Slika 11: Dizajnerski pristop Vir: Stanford Institute of Design: Multidisciplinary Approach. Različni avtorji poudarjajo različne korake procesa dizajnerskega mišljenja, vendar gre v osnovi za iste sestavine, ki so le drugače razvrščene po posameznih skupinah glede na podrobnosti, ki jih izražajo. Po Brownu (2008), ki je eden od utemeljiteljev uporabe dizajnerskega mišljenja, naj bi vsak projekt vseboval naslednje faze: • faza navdiha (angl. inspiration): V fazi navdiha je najprej potrebno definirati okoliščine, ugotoviti, kaj se je spremenilo, se odločiti, kateri problem želimo rešiti in koga ta zadeva. Poskusiti moramo odgovoriti na vprašanj, kje se za nas skriva priložnost in kaj je tisto, kar bo projekt naredilo uspešen; • faza zmožnosti predstav (angl. ideation): v tej fazi se vsa dognanja, ki izhajajo iz prejšnjega koraka, zbere, organizira in podrobneje preuči s pomočjo vizualizacije (hitrega prototipiranja) in vihre možganov; • faza izvedbe (angl. implementation); izbor in uresničitev končne zamisli. V tej fazi iz predhodnih nizko-cenovnih prototipov nastanejo visoko kvalitetni produkti. Slika 12: Proces dizajnerskega načina razmišljanja Vir: T. Brown, Design Thinking, 2008, str. 88-89. S poučevanjem preko dizajnerskega načina razmišljanja v povezavi s celostnim razvojem novih storitev in produktov so začeli na univerzi Stanford, kmalu pa so s podobnimi zamislimi začele še ostale šole. d.School je odgovor na tradicionalne poslovne šole, ki skuša na trg vpeljati prepotrebno kreativnost pri iskanju rešitev in ustvarjanju novega znanja. Govorimo o drugačnem pojmovanju in razmišljanju - pristopu z novih zornih kotov. Program posameznike s pomočjo hitrega prototipiranja nauči kreativnega reševanja problemov v interdisciplinarnih timih. Dolgoročni cilj je naučiti uporabnike ustvarjanja boljše uporabniške izkušnje, sprejemanje kritike, prihrankov časa in ostalih vrlin. 5.6.6 Študij oblikovanja v Sloveniji - ocena oblikovalcev Oblikovalcem smo v intervjujih in v anketi (glej Metodološka pojasnila str. 37) zastavili tudi vprašanja v zvezi izobrazbo. Med anketiranimi oblikovalci je daleč največji delež tistih, ki so svoj dodiplomski študij zaključili na ALUO. Sledi Fakulteta za arhitekturo, kar potrjuje že omenjeno dejstvo, da je mnogo oblikovalcev v Sloveniji po svoji formalni izobrazbi arhitektov. Deleža okoli 10 odstotkov predstavljajo diplomanti Naravoslovnotehniške fakultete in diplomanti drugih fakultet. 13 odstotkov anketiranih oblikovalcev dodiplomskega študija ni dokončalo. Delež diplomantov Visoke šole za dizajn je zelo nizek, kar je najverjetneje povezano z kratkim časom obstoja te šole. Slika 13: Izobrazbena struktura anketiranih oblikovalcev 13% 9% 22% 11% 2% I Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Naravoslovnotehniška fakulteta (Uni. v LJ) Visoka šola za dizajn (Uni. na Primorskem) I Fakulteta za arhitekturo (Uni. v D) Drugo Nisem dokončal(a) dodiplomskega študija V spodnji tabeli so predstavljene trditve, povezane z oblikovalsko izobrazbo v Sloveniji, ki smo jih oblikovali na podlagi intervjujev ter jih vključili v vprašalnik, namenjen ponudnikom oblikovalskih storitev. V desnem stolpcu tabele so prikazane povprečne vrednosti ocen, ki so jih posamezne trditve prejele pri ocenjevanju na lestvici od 1 do 7, pri čemer 1 pomeni, da se anketiranci s trditvijo sploh ne strinjajo, 7 pa, da se z navedeno trditvijo popolnoma strinjajo. Tabela 31: Oblikovalska izobrazba v Sloveniji Trditev Povprečna ocena V okviru svojega izobraževanja v Sloveniji sem pridobil vsa ključna znanja, potrebna za uspešno opravljanje oblikovalskega poklica. 4,48 Kakovost oblikovalske izobrazbe v Sloveniji je primerljiva s tujino. 4,40 Oblikovalci med študijem pridobijo ustrezna umetniška znanja. 4,89 Oblikovalci med študijem pridobijo ustrezna znanja o dizajn menedžmentu. 2,94 Oblikovalci med študijem pridobijo ustrezna znanja o sodobnih oblikovalskih trendih. 4,10 Oblikovalci med študijem pridobijo dovolj poslovnih znanj. 2,42 Oblikovalci med študijem pridobijo dovolj računalniških znanj. 3,81 Oblikovalci med študijem pridobijo dovolj tehničnih znanj (o materialih, proizvodnih tehnologijah,^). 3,87 Študij oblikovanja v Sloveniji ni dovolj interdisciplinaren. 5,21 Študij oblikovanja v Sloveniji ni dovolj usmerjen v prakso. 5,00 Izobraževalne inštitucije ne predstavljajo ustreznega veznega člena med nadarjenimi študenti in njihovimi potencialnimi delodajalci. 5,58 Za uspeh oblikovalca je ključna predvsem njegova nadarjenost, izobrazba je drugotnega pomena. 4,26 Opomba: Frekvence odgovorov na posamezna vprašanja so prikazane v Prilogi 5. Iz zgornje tabele je razvidno, da se oblikovalci v povprečju najbolj strinjajo s trditvami, ki pravijo, da izobraževalne inštitucije ne predstavljajo ustreznega veznega člena med nadarjenimi študenti in njihovimi potencialnimi delodajalci (ocena 5,58), da študij oblikovanja v Sloveniji ni dovolj interdisciplinaren (5,21) ter da ni dovolj usmerjen v prakso (5,00). Na drugi strani pa daleč najnižji povprečni oceni trditev kažeta na to, da oblikovalci med študijem ne pridobijo dovolj poslovnih znanj (ocena 2,42) ter da ne pridobijo ustreznih znanj o dizajn menedžmentu (ocena 2,94). Sodeč po rezultatih ankete so to torej ključne slabosti študija oblikovanja v Sloveniji. Iz pregleda preostalih povprečnih ocen pa lahko kljub temu ugotovimo, da oblikovalci v povprečju niso zelo nezadovoljni s kvaliteto študija oblikovanja pri nas, saj se s trditvama, da jim je ta študij priskrbel vsa znanja, ključna za opravljanje oblikovalskega poklica, ter da je kakovost oblikovalske izobrazbe v Sloveniji primerljiva s tujino, v povprečju nekoliko bolj strinjajo, kot ne strinjajo. To je najverjetneje povezano tudi z dejstvom, da je mnogo oblikovalcev (več kot 50% anketiranih) mnenja, da je za uspeh oblikovalca ključna predvsem njegova nadarjenost, izobrazba pa je drugotnega pomena (povprečna ocena 4,26). 5.6.7 Izboljšanje izobraževanja na področju oblikovanja Glavnih pomanjkljivosti študija oblikovanja v Sloveniji, ki so omenjene že v prejšnji točki, se zavedajo tudi mnogi predstavniki fakultet. Zato je v zadnjih letih prišlo do kar nekaj pobud za spremembe na tem področju. Najprej so se postopki za reorganizacijo pričeli na NTF, kar je spodbudilo pobudo tudi na ALUO, Fakulteti za strojništvo in Fakulteti za arhitekturo. Študijski programi oblikovanja so se na Univerzi v Ljubljani razvijali na več različnih fakultetah. Senat Univerze v Ljubljani je leta 2010 sklenil, da bo oblikovalske in nekatere tehnološke oddelke različnih fakultet združil pod eno streho. Nova fakulteta bi tako postala osrednja pedagoška in raziskovalna ustanova na področju oblikovanja v širšem geografskem prostoru in bi se lahko postavila ob bok modernim uveljavljenim evropskim tovrstnim fakultetam. Tako bi bil narejen pomemben korak k zmanjšanju problema pomanjkanja interdisciplinarnosti. Nekateri vodilni profesorji na oddelku za oblikovanje znotraj ALUO, se že vrsto let zavzemajo za avtonomijo oblikovanja znotraj ALUO, zato prav tako podpirajo sklep senata. Oblikovanje je v Sloveniji pogosto obravnavano kot umetniška in ne kot gospodarsko pomembna disciplina in umeščenost študija oblikovanja v okvir Akademije in izolirano od drugih, bolj tehniških študijskih smeri, ta položaj le še utrjuje. Nova fakulteta naj bi ponujala tudi študij design managementa, ki v Sloveniji v tem trenutku še ne obstaja, pa je vsekakor potreben, saj teh znanj primanjkuje. Poleg nove fakultete za oblikovanje, pa Fakulteta za strojništvo v sodelovanju z Oddelkom za oblikovanje (ALUO) pripravlja tudi nov študijski program dizajn inženiringa. V bližnji prihodnosti se torej na področju izobraževanja obetajo precejšnje spremembe, za katere upamo, da bodo odpravile nekatere od pomembnih trenutnih pomanjkljivosti. 5.7 Povpraševanje po oblikovalskih storitvah V zadnjem tednu avgusta 2011 je bil anketni vprašalnik (Priloga 8) poslan na naslove 4000 direktorjev podjetij v Sloveniji, ki imajo več kot 4 zaposlene. Deset dni kasneje smo preko elektronske pošte poslali sodelujočim zahvalo za sodelovanje pri raziskavi in hkrati z namenom, da bi se zagotovila čim večja odzivnost, poslali tudi opomnik, ki je ponujal možnost elektronske izpolnitve vprašalnika. Na podlagi izvedenih intervjujev, pregledanih študij primerov in pregleda strokovne in znanstvene literature smo oblikovali vprašalnik, pri čemer smo sledili Dillmanovi (2007) metodi oblikovanja vprašalnikov. Dillman (2007) je oblikoval niz postopkov za izvajanje samostojnih uspešnih raziskav, ki dosežejo visoke kakovostne informacije in visoko stopnjo odziva. Dillman (2007) namreč opozarja, da sta stopnja odzivnosti in velikost merske napake odvisni tudi od oblike vprašalnika. Slabo in nepopolno oblikovanje vprašalnika lahko povzroči pristranskost ponujenih odgovorov oz. da vprašani spregleda vprašanja. Vprašalnik prijazen do ljudi, ki jim je le-ta namenjen (angl. respondent-friendly questionnaire), je privlačen in zagotavlja, da vsi vprašani enako razumejo vprašanja. Vprašanega skozi celoten vprašalnik od naslovnice do zadnjega vprašanja vodijo grafični simboli. Dobro oblikovan vprašalnik preprečuje, da bi respondent spregledal določen del vprašalnika oziroma vprašanj (Dillman, 2007). Vidiki oblikovanja, ki smo jih vključili v vprašalnik, so naslednji: • uporaba formata za knjige: za vprašalnik, ki ima 8 strani, sta bila prepognjena in po hrbtni strani speta dva A3 lista, uporaba smernic za urejanje vprašanj, postavitev navodil točno tam, kjer so potrebna, uporaba povečane velikosti pisave za nekatere pisne elemente, da bi pritegnili pozornost (npr. številke vprašanj), uporaba in vzdrževanje enostavnosti, točnosti in simetrije skozi celotni vprašalnik, uporaba smernic glede številčenja vprašanj, uporaba besedne zveze »ZAČNITE TUKAJ« z velikimi tiskanimi in odebeljenimi črkami pred prvim vprašanjem, uporaba večjega praznega prostora med vprašanji kot med podvprašanji, uporaba navpične poravnave podvprašanj in na naslovni strani so preprosta, a razločna črno-bela slika, naslov raziskave in naslov, kamor je potrebno vrniti izpolnjeni vprašalnik. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejše ugotovitve na podlagi ankete, v prilogah 9, 10 in 11 pa prilagamo vse glavne rezultate analize. V analizo so bila vključena tako podjetja iz predelovalnih dejavnosti kot tudi iz storitvenih dejavnosti. Skupaj je bilo vrnjenih 536 vprašalnikov, od tega 407 po pošti in 129 elektronsko. Iz nadaljnje raziskave je bilo izločenih 33 vrnjenih vprašalnikov, ker so vsebovali več kot 20% manjkajočih vrednosti. Število uporabnih vrnjenih vprašalnikov je tako 503. Med podjetji (sicer maloštevilnimi), ki so ob zavrnitvi sodelovanja posebej navedla, da na vprašalnik ne morejo odgovoriti, ker po njihovem mnenju vprašanja o oblikovanju za njihovo dejavnost niso relevantna, so bila izključno storitvena podjetja. To dejstvo kaže na neosveščenost o pomenu in uporabi oblikovanja med nekaterimi storitvenimi podjetji ter slabo razvitost oblikovanja storitev (service design) pri nas. Glede na to, da je vsak proizvod oziroma storitev oblikovana, kljub temu, da ga/je ni oblikoval profesionalni oblikovalec, lahko sklepamo, da gre v primerih teh podjetij za oblikovanje, ki poteka v določenem smislu nezavedno (t.i. tiho oblikovanje - glej Gorb, Dumas, 1987). V vprašalniku za podjetja smo namenoma uporabljali besedo dizajn in ne oblikovanje. Za to smo se odločili, ker so intervjuji v podjetjih in tudi testiranje vprašalnika pokazali, da je beseda oblikovanje v mnogih podjetjih razumljena še ožje kot dizajn, ki ga naša podjetja že tako pogosto razumejo v zelo ozkem smislu. Med tem ko pojem oblikovanje pogosto razumejo zgolj kot vprašanje estetike, je dizajn po naših opažanjih pogosteje razumljen še vsaj v tehničnem smislu, poleg estetskega. 5.7.1 Poslovanje in inovativnost anketiranih podjetij V prvem sklopu vprašalnika (vprašanja 1 - 16) smo direktorjem podjetij zastavljali predvsem splošna vprašanja o poslovanju in tudi inovativnosti njihovih podjetij. Hiter pregled rezultatov pokaže, da anketirana podjetja svoje poslovne rezultate ocenjujejo kot precej dobre. V primerjavi s konkurenco v zadnjih 3 letih se namreč v povprečju smatrajo za povsem primerljivo dobičkonosne in inovativne (glej Prilogo 10 - povprečne ocene pri vprašanju 4 in 12). Poleg tega v povprečju kažejo precejšnjo usmerjenost v razvoj in inovacije (glej Prilogo 10 - povprečne ocene pri vprašanju 16). Tako tržni delež kot tudi prihodki in investicije v oblikovanje so v povprečju v zadnjih treh letih kljub gospodarski krizi ostale približno nespremenjene. Kar 71% anketiranih podjetij je v zadnjih treh letih razvilo izdelke, storitve ali procese, ki so za podjetje novi, 4% pa jih je razvilo takšne nove izdelke, storitve ali procese, ki so vključevali bistveno inovacijo ali dizajn. Petina podjetij ima funkcijo produktnega managerja. Več kot 60% podjetij ustvari glavnino prihodkov s prodajo končnim kupcem, 22% pa ustvari največ prihodkov s prodajo polizdelkov drugim podjetjem. Podjetja konkurirajo v največji meri na lokalnem/regionalnem trgu (49%) in nacionalnem trgu (30%) in tudi njihove blagovne znamke ter identiteta podjetja so prepoznavne predvsem na domačem trgu (Priloga 10 povprečne ocene pri vprašanju 11). 5.7.2 Vlaganja v razvoj in oblikovanje ter vloga oblikovanja v podjetjih Iz prvega sklopa vprašanj izvemo tudi, da največji delež anketiranih podjetij (39%) v razvoj ali izboljšave izdelkov/storitev vlaga od 1 do vključno 5% prihodkov. Kar 38% podjetij vlaga več kot toliko, le 6 odstotkov pa je takih, ki ne vlagajo v razvoj/izboljšave. Kar 22% anketiranih podjetij pa nič od sredstev, namenjenih razvoju, ne nameni za oblikovanje. Največji delež podjetij (39,6%) za oblikovanje nameni le nekoliko več, in sicer od 0-1% sredstev za razvoj. Le slabih 15% anketiranih podjetij vlaga v oblikovanje več kot 5% vseh sredstev, namenjenih za razvoj/izboljšave, pri čemer je le 1% takih, ki temu namenijo več kot petino sredstev. Stroški oblikovanja v več kot 60% primerov predstavljajo do 1% prodajne cene izdelka/storitve. Glede na zanemarljivost stroškov oblikovanja pri večini podjetij tako ni presenetljivo, da ima manj kot 8% podjetij vzpostavljene računovodske mehanizme za merjenje donosnosti investicij v oblikovanje. Več kot 60% podjetij v trženje vloži do 5% prihodkov, medtem ko je takih, ki v trženje vložijo več kot to, dobra četrtina. V intervjujih z uveljavljenimi oblikovalci smo pogosto lahko zasledili mnenje, da slovenska podjetja premalo vlagajo v trženje oz. so trženja nevešča. Brez kakovostnega trženja in konstantnega vlaganja v prepoznavnost blagovnih znamk seveda ni mogoče žeti vseh koristi, ki jih podjetju lahko prinese dobro oblikovan izdelek. Kot nazoren primer je bilo omenjeno slovensko podjetje, ki ima vrhunsko oblikovane izdelke, ki so bili nagrajeni z eno najpomembnejših mednarodnih oblikovalskih nagrad, vendar pa tega ne zna izkoristiti v svoj prid in svojih izdelkov v tujini sploh ne trži pod lastno blagovno znamko. Le za 7% podjetij oblikovanje predstavlja strateško funkcijo v podjetju, pri 13% podjetij pa dizajn menedžer ali tim vodi in usmerja celoten proces razvoja novih izdelkov/storitev. Pri 39% vprašanih oblikovalci v proces razvoja niso vključeni, pri 41% pa so vključeni le pri določenih stopnjah razvoja izdelkov/storitev. Četrtina podjetij nima nobenih izkušenj z oblikovanjem, skoraj 40% podjetij pa v zadnjih treh letih v podjetju ni uporabljalo oblikovanja. Tabela 32: Koliko podjetij uporablja oblikovanje Vprašanje Uporaba dizajna N Ne (v %) Da (v%) 26. Ali ima podjetje zaposlene dizajnerje 501 89,4% 10,6% 27. Ali je podjetje v zadnjih 3 letih (2008-2010) sodelovalo z zunanjimi dizajnerji 498 49,0% 51,0% 28. Ali je podjetje v zadnjih 3 letih (2008-2010) kakorkoli uporabljalo dizajn - dizajn izdelkov in storitev, vizualnih komunikacij, identitete, okolja/prostora, procesov, itd.? 501 39,5% 60,5% Podjetja, ki uporabljajo dizajn (to so podjetja, ki so na katerokoli od zgornjih treh vprašanj odgovorila z DA) 503 37,8% 62,2% Tabela 33: Uporaba oblikovanja glede na glavno dejavnost Dejavnost Uporaba dizajna N Ne (v %) Da (v%) C (Predelovalne dejavnosti) 154 42,9% 57,1% F (Gradbeništvo) 40 62,5% 37,5% G (Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil) 98 34,7% 65,3% H (Promet in skladiščenje) 17 52,9% 47,1% I (Gostinstvo) 21 42,9% 57,1% J (Informacijske in komunikacijske dejavnosti) 25 12,0% 88,0% M (Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti) 73 30,1% 69,9% Ostale dejavnosti skupaj (dejavnosti z manj kot 15 respondenti) 75 29,3% 70,7% SKUPAJ 503 37,8% 62,2% Podatki o uporabi oblikovanja glede na glavno dejavnost podjetja pokažejo, da najbolj odstopa gradbeništvo, kjer je v zadnjih 3 letih oblikovanje na kakršenkoli način uporabljalo manj kot 40% podjetij, na drugi strani pa informacijske in komunikacijske dejavnosti, kjer oblikovanje uporablja skoraj 90% podjetij. 5.7.3 Razumevanje oblikovanja V prejšnji točki navedeni podatki o vlaganjih v oblikovanje kažejo, da podjetja v splošnem oblikovanja ne dojemajo kot strateško pomembnega in mu ne namenjajo dovolj velike pozornosti. Na drugi strani pa je slika, ki jo dajejo subjektivne ocene direktorjev o pomenu oblikovanja v njihovih podjetjih, nekoliko drugačna. Velika večina anketiranih je namreč mnenja, da ima v primerjavi s konkurenti pri njih oblikovanje primerljivo ali celo pomembnejšo vlogo v procesu razvoja izdelka/storitve. Več kot polovica vprašanih je celo mnenja, da ima oblikovanje v njihovem podjetju primerljivo ali pomembnejšo vlogo v primerjavi z vodilnimi tujimi podjetji na njihovem področju delovanja. Nadalje se več kot 30% večinoma ali močno strinja s trditvijo, da je oblikovanje v njihovem podjetju pomemben dejavnik pri razvoju izdelkov/storitev ter da ga razumejo kot investicijo. Prav tako več kot 30% anketiranih podjetij trdi (odgovor »večinoma se strinjam« ali »močno se strinjam« oz. oceni 6 ali 7 na 7-stopenjski lestvici strinjanja), da je pomen oblikovanja opredeljen v viziji, poslanstvu podjetja ali drugih strateških dokumentih ter da je oblikovanje del organizacijske kulture v njihovem podjetju. Odgovori na ta vprašanja so nekoliko v neskladju s podatki o vložkih v oblikovanje, zato sklepamo, da mnoga podjetja vloge oblikovanja v podjetju ne razumejo najbolje in posledično tudi ne izrabljajo vseh njegovih potencialov. Odgovori, ki temeljijo na samooceni direktorjev, tako kažejo boljšo sliko kot je tista, ki jo kažejo nekoliko bolj »trdi« podatki, predstavljeni v prejšnjem razdelku. To potrjujejo tudi odgovori na nekatera druga vprašanja v nadaljevanju. Odgovori na vprašanje 25 tako kažejo, da podjetja v največji meri oblikovanje razumejo zunanji izgled izdelka/storitve, še najmanj pa kot integralni/povezovalni dejavnik za razvoj novih izdelkov/storitev (glej Prilogo 10). Odgovori na vprašanje 29 (glej Prilogo 10) nadalje kažejo, da podjetja z oblikovalci najpogosteje sodelujejo pri načrtovanju identitete/komunikacij podjetja. Na drugi strani v podjetjih oblikovalce najredkeje uporabljajo pri načrtovanju postopkov/procesov. Oblikovalci so v procesu razvoja izdelkov/storitev najredkeje vključeni pri pripravi projektnih izhodišč, najpogosteje pa sodelujejo pri idejnih predlogih. Uporaba oblikovanja lahko podjetju prinese številne pozitivne učinke na različnih področjih. Anketirana podjetja ocenjujejo, da je imelo oblikovanje najpomembnejšo vlogo pri izboljšanju podobe blagovne znamke in javne podobe (imidža) podjetja, izboljšanju izgleda izdelka/storitve ter pri ustvarjanju konkurenčne prednosti (glej Prilogo 10 - povprečne ocene odgovorov na vprašanje 30). Potreba po povečanju ugleda blagovne znamke je bil sicer tudi najpomembnejši motiv podjetij za uporabo oblikovanja (glej Prilogo 10 - povprečne ocene odgovorov na vprašanje 31). Najmanj pomembno vlogo pa je v anketiranih podjetjih oblikovanje igralo pri zmanjševanju proizvodnih stroškov in zmanjševanju števila komponent izdelka/storitve (glej Prilogo 10 - povprečne ocene odgovorov na vprašanje 30). Podatek, da je v kar 39% uprava oz. lastnik podjetja tisti, ki neposredno sodeluje z oblikovalci, je sicer na prvi pogled zelo pozitiven, vendar moramo pri interpretaciji tega podatka upoštevati dejstvo, da je večina anketiranih podjetij majhnih podjetij, kjer je seveda vpletenost lastnika oz. podjetnika v vse posle izredno visoka. V nadaljevanju analize smo na podlagi odgovorov na vprašanje o razumevanju oblikovanja v podjetju (vprašanje 30) podjetja razdelili v dve skupini - tista, ki razumejo oblikovanje in tista, ki oblikovanja ne razumejo. Kot je razvidno iz spodnjih tabel, najprej prikazujemo »razumevanje oblikovanja« v podjetjih glede na glavno dejavnost podjetja. Pri tem se podobno kot pri sami uporabi oblikovanja pokaže, da oblikovanje najbolje razumejo v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, sledita pa jim gostinstvo in predelovalne dejavnosti. Odstopanja po panogah v razumevanju oblikovanja so sicer manjša kot odstopanja v uporabi oblikovanja. Tabela 34: Razumevanje oblikovanja glede na glavno dejavnost Dejavnost V podjetju razumejo uporabo dizajna N Ne (v %) Da (v%) C (Predelovalne dejavnosti) 151 41,1% 58,9% F (Gradbeništvo) 36 47,2% 52,8% G (Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil) 96 40,6% 59,4% H (Promet in skladiščenje) 17 58,8% 41,2% I (Gostinstvo) 21 38,1% 61,9% J (Informacijske in komunikacijske dejavnosti) 25 36,0% 64,0% M (Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti) 73 49,3% 50,7% Ostale dejavnosti skupaj (dejavnosti z manj kot 15 respondenti) 71 56,34% 43,66% skupaj 490 45,1% 54,9% Opomba: Za podjetja za katere štejemo, da razumejo dizajn smo šteli tista, ki so na vprašanja glede razumevanja dizajna v podjetju odgovorila v povprečju z vsaj oceno 5 (Rahlo se strinjam) na 7-stopenjski lestvici. Ta vprašanja so: V našem podjetju razumemo dizajn kot^ • ^ integralni/povezovali dejavnik za razvoj novih izdelkov/storitev. (vpr. 25.1) • ^zunanji izgled izdelka/storitve. (vpr. 25.2) • ^ delovanje izdekov/storitev v smislu čim boljšega zadovoljevanja potreb uporabnikov. (vpr. 25.3) • ^ eden od dejavnikov za povečevanje kreativnosti v podjetju. (vpr. 25.4) • ^ sredstvo za podaljševanje življenjske dobe izdelka na trgu. (vpr. 25.5) • ^ principe za izboljšanje poslovanja podjetja. (vpr. 25.6) V naslednji tabeli prikazujemo povezavo med razumevanjem in uporabo oblikovanja. Iz spodnje tabele je jasno razvidno, da podjetja, ki so o oblikovanju bolje osveščena in ga torej bolje razumejo, oblikovanje tudi v večjem odstotku uporabljajo. Tabela 35: Razumevanje in uporaba dizajna (kontingenčna tabela) V podjetju uporabljajo dizajn V podjetju razumejo uporabo dizajna Ne Da Skupaj Ne N 118 64 182 % glede na uporabo dizajna 64,8% 35,2% 100,0% % glede na razumevanje dizajna 53,4% 23,8% 37,1% Da N 103 205 308 % glede na uporabo dizajna 33,4% 66,6% 100,0% % glede na razumevanje dizajna 46,6% 76,2% 62,9% Skupaj N 221 269 490 % glede na uporabo dizajna 45,1% 54,9% 100,0% % glede na razumevanje dizajna 100,0% 100,0% 100,0% 5.7.4 Ponudniki oblikovalskih storitev Tudi podjetja, ki so naročniki oblikovalskih storitev se v večini strinjajo, da je kakovost slovenskih oblikovalcev bolj ali manj mednarodno primerljiva. V povprečju so zadovoljni tako s fazo, v kateri so zunanji oblikovalci zaključili svoj projekt, še bolj pa z njihovim odnosom/sodelovanjem (glej Prilogo 9 in Prilogo 10). Oblikovalce naj bi podjetja sicer večinoma izbirala na podlagi njihove kvalitete, čeprav je pri dobri petini naročnikov ključni dejavnik cena. Izbranih ponudnikov podjetja ne menjujejo pogosto. 5.7.5 Vpliv uporabe oblikovanja na poslovanje podjetja Glavni namen splošnih vprašanj o poslovanju in inovativnosti podjetij, ki smo jih zastavili direktorjem v prvem sklopu vprašalnika in smo jih kratko že predstavili, je bil ugotavljanje povezav med uporabo oblikovanja v podjetjih in poslovnimi učinki podjetja, kar prikazujemo v tabelah v nadaljevanju. Tabela 36: Povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja Uspešnost podjetja glede na: Uporaba dizajna N Srednja vrednost na 5-stopenjski lestvici Razlika med sr. vred.skupin (uporabniki oz. ne-uporabniki dizajna) Stopnja značilnosti pri preskušanju razlik med skupinama Dobičkonosnost (vpr. št. 4) NE 190 3,14 0,23 0,000 DA 310 3,37 Rast tržnega deleža (vpr. št. 5) NE 185 2,81 0,4 0,000 DA 313 3,21 Rast prihodkov (vpr. št. 6) NE 190 2,67 0,37 0,000 DA 312 3,04 V povprečju imajo podjetja, ki uporabljajo oblikovanje statistično značilno (p<0,01) višjo dobičkonosnost (povprečna ocena na 5 stopenjski lestvici = 3,37) kakor podjetja, ki ne uporabljajo oblikovanja (povprečna ocena = 3,14). Poleg tega so podjetja, ki uporabljajo oblikovanje v zadnjih treh letih statistično značilno (p<0,01) dosegala višjo rast tržnega deleža (povprečna ocena na 5 stopenjski lestvici = 3,21) kakor podjetja, ki ne uporabljajo oblikovanja (povprečna ocena = 2,81). Podobno velja tudi za rast prihodkov. Podjetja, ki uporabljajo oblikovanje so v zadnjih treh letih statistično značilno (p<0,01) dosegala višjo rast prihodkov (povprečna ocena na 5 stopenjski lestvici = 3,04) kakor podjetja, ki ne uporabljajo oblikovanja (povprečna ocena = 2,67). Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko zaključimo, da so podjetja, ki uporabljajo oblikovanje bolj uspešna v smislu dobičkonosnosti, rasti tržnega deleža in rasti prihodkov. Povezanost med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja še dodatno potrjuje tudi spodnja tabela. Tabela 37: Povezava med pomembnostjo dizajna v procesu razvoja izdelka/storitve v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti in uspešnostjo podjetja Uspešnost podjetja glede na: Pomemb nost dizajna N Srednja vrednost na 5-stopenjski lestvici Razlika med sr. vred. skupin (uporabniki oz. ne-uporabniki dizajna) Stopnja značilnosti pri preskušanju razlik med skupinama Dobičkonosnost (vpr. št. 4) NE 147 3,11 0,25 0,001 DA 352 3,36 Rast tržnega deleža (vpr. št. 5) NE 145 2,88 0,25 0,012 DA 352 3,13 Rast prihodkov (vpr. št. 6) NE 147 2,74 0,23 0,035 DA 354 2,97 Opomba: Pomembnost dizajna v procesu razvoja izdelka/storitve v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti smo merili na 5 stopenjski lestvici od »Precej manj pomembno vlogo« do »Precej bolj pomembno vlogo«. Za podjetja za katera štejemo, da ima dizajn v procesu razvoja izdelka/storitve v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti pomembno vlogo smo šteli tista podjetja, ki so na to vprašanje odgovorila z vsaj oceno 3 (srednja vrednost). V povprečju podjetja, pri katerih dizajn igra pomembnejšo vlogo kot pri konkurentih statistično značilno (p<0,05) dosegajo višjo dobičkonosnost (sr. vred. na 5 stopenjski lestvici = 3,36) kakor podjetja, pri katerih dizajn igra manj pomembno vlogo kot pri konkurentih (sr. vred. = 3,11). Poleg tega podjetja pri katerih dizajn igra pomembnejšo vlogo kot pri konkurentih statistično značilno (p<0,05) dosegajo višjo rast tržnega deleža (sr. vred. na 5 stopenjski lestvici = 3,13) kakor podjetja, pri katerih dizajn igra manj pomembno vlogo kot pri konkurentih (sr. vred. = 2,88). Podobno velja tudi za rast prihodkov. Podjetja, pri katerih dizajn igra pomembnejšo vlogo kot pri konkurentih so v zadnjih treh letih statistično značilno (p<0,05) dosegala višjo rast prihodkov (sr. vred. na 5 stopenjski lestvici = 2,97) kakor podjetja, pri katerih dizajn igra manj pomembno vlogo kot pri konkurentih (sr. vred. = 3,74). Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko ponovno zaključimo, da so podjetja, v katerih oblikovanje igra pomembnejšo vlogo v primerjavi s konkurenti, tudi uspešnejša v smislu dobičkonosnosti, rasti tržnega deleža in rasti prihodkov. Tabela 38: Geografski trg in sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov (kontingenčna tabela) Geografski trg kjer je podjetje ustvarilo največji delež prihodkov v zadnjih treh letih Sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov 0% Več kot 0 do vključn o 1% Več kot 1 do vključn o 5% Več kot 5 do vključn o 10% Več kot 10 do vključn o 20% Nad 20% Skupaj Lokalni oz. regionalni trg N 63 91 59 18 8 3 242 % glede na geografski trg 26,03% 37,60% 24,38% 7,44% 3,31% 1,24% 100,00% % glede na sredstva 56,76% 46,19% 50,43% 41,86% 38,10% 50,00% 48,89% Nacionalni trg N 29 62 39 14 6 1 151 % glede na geografski trg 19,21% 41,06% 25,83% 9,27% 3,97% 0,66% 100,00% % glede na sredstva 26,13% 31,47% 33,33% 32,56% 28,57% 16,67% 30,51% Evropski trg N 18 37 19 9 6 2 91 % glede na geografski trg 19,78% 40,66% 20,88% 9,89% 6,59% 2,20% 100,00% % glede na sredstva 16,22% 18,78% 16,24% 20,93% 28,57% 33,33% 18,38% Globalni trg N 1 7 0 2 1 0 11 % glede na geografski trg 9,09% 63,64% 0,00% 18,18% 9,09% 0,00% 100,00% % glede na sredstva 0,90% 3,55% 0,00% 4,65% 4,76% 0,00% 2,22% Skupaj N 111 197 117 43 21 6 495 % glede na geografski trg 22,42% 39,80% 23,64% 8,69% 4,24% 1,21% 100,00% % glede na sredstva 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% Kot je razvidno iz zgornje tabele, rezultati ankete kažejo tudi na povezanost geografskega trga, na katerem podjetje ustvari največji delež prihodkov, in vlaganji v oblikovanje. Od podjetij, ki največji delež prihodkov ustvarijo na evropskem trgu, je kar 19% takih, ki v oblikovanje vlagajo več kot 5% sredstev za razvoj, med tem ko je med tistimi, ki največji delež prihodkov ustvarijo na nacionalnem trgu, delež takih, ki v oblikovanje vlagajo več kot 5% sredstev za razvoj le 14%, na lokalnem/regionalnem trgu pa je ta delež še nižji, in sicer 12%. Delež podjetij, ki največji delež prihodkov ustvarijo na evropskem trgu je vedno večji, ko narašča delež sredstev, vloženih v razvoj. Med podjetji, ki v oblikovanje vlagajo več kot 20% sredstev za razvoj, je tako kar 33% takih, ki največji delež prihodkov ustvarijo na evropskem trgu. V anketnem vzorcu je premajhno število podjetij, ki največji delež prihodkov ustvarijo na globalnem trgu, da bi lahko prišli do podobnih zaključkov tudi za ta podjetja. V spodnji tabeli vidimo, da raziskava kaže podobne rezultate tudi v zvezi s povezavo za podjetje glavnim geografskim trgom in načinom uporabe oblikovanja pri razvoju novih izdelkov. Tabela 39: Geografski trg in način uporabe oblikovanja pri razvoju novih izdelkov/storitev (oz. pri izboljšavi obstoječih) (kontingenčna tabela) Način uporabe dizajna pri razvoju novi h izdelkov/stori tev Profesionalni Dizajn Dizajn Dizajn je Skupaj dizajn (dizajnerji) je manager ali strateška (dizajnerji) ni vključen pri tim vodi in funkcija v vključen v nekaterih usmerja podjetju Geografski trg kjer je podjetje proces specifičnih celoten ustvarilo največji delež stopnjah process prihodkov v zadnjih treh letih razvoja Lokalni oz. N 111 87 26 17 241 regionalni % glede na 46,06% 36,10% 10,79% 7,05% 100,00% trg geografski trg % glede na način 58,42% 42,86% 41,94% 51,52% 49,39% uporabe Nacionalni N 51 67 22 8 148 trg % glede na geografski trg 34,46% 45,27% 14,86% 5,41% 100,00% % glede na način 26,84% 33,00% 35,48% 24,24% 30,33% uporabe Evropski N 25 44 13 7 89 trg % glede na geografski trg 28,09% 49,44% 14,61% 7,87% 100,00% % glede na način 13,16% 21,67% 20,97% 21,21% 18,24% uporabe Globalni N 3 5 1 1 10 trg % glede na geografski trg 30,00% 50,00% 10,00% 10,00% 100,00% % glede na način 1,58% 2,46% 1,61% 3,03% 2,05% uporabe Skupaj N 190 203 62 33 488 % glede na 38,93% 41,60% 12,70% 6,76% 100,00% geografski trg % glede na način 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% uporabe Zanimiv podatek, razviden iz zgornje tabele je tudi, da je med podjetji, ki največji delež svojih prihodkov ustvarijo s prodajo na lokalnem/regionalnem trgu, kar 46% takih, ki oblikovalcev v razvojne procese sploh ne vključujejo. Med podjetji, ki največji delež svojih prihodkov ustvarijo s prodajo na nacionalnem trgu je delež takšnih, ki oblikovalcev ne vključujejo v razvojne procese 34%, med tistimi, ki največji delež prihodkov ustvarijo na evropskem trgu, pa je delež takih, ki oblikovanja ne vključujejo v razvojne procese le 28%. Zaključimo torej lahko, da podjetja, ki so uspešnejša na evropskih trgih, v oblikovanje vlagajo več kot podjetja, ki nastopajo le na lokalnem ali nacionalnem trgu. Med anketiranimi podjetji je premajhen delež takšnih, ki nastopajo na globalnem trgu, da bi lahko opravili relevantno primerjavo tudi s temi podjetji. Med podjetji, ki oblikovanje smatrajo kot strateško funkcijo v podjetju, je kar 56% takšnih podjetij, ki največji delež svojih prihodkov ustvarijo s prodajo končnim kupcem. Na drugi strani je med podjetji, ki največji delež svojih prihodkov ustvarijo s prodajo javni upravi (tudi če je ta končni kupec), kar 59% takšnih podjetij, ki oblikovanja sploh ne vključujejo v proces razvoja novih izdelkov/storitev in nobenega takšnega podjetja, ki bi oblikovanje smatralo kot strateško funkcijo (glej Priloga 11, Tabela 1). Da je glavna skupina kupcev povezana z uporabo oblikovanja potrjujejo tudi drugi rezultati (glej Prilogo 11, Tabela 2), ki kažejo, da med podjetji, katerih glavno skupino kupcev predstavlja javna uprava, sploh ni takšnih, v katerih bi oblikovanje smatrali kot precej bolj pomembno v primerjavi s konkurenti. Tudi med podjetji, ki večino prodaje predstavljajo polizdelki za druga podjetja, je zelo malo takšnih. Nekoliko presenetljivo je med podjetji, pri katerih ima oblikovanje bolj pomembno ali precej bolj pomembno vlogo kot pri konkurentih, relativno še največji delež tistih, ki največji delež prihodkov ustvarijo s prodajo distributerjem. Tabela 40: Načini konkuriranja in sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov (kontingenčna tabela) Osnova za konkuriranje drugim ponudnikom: Sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov 0% Več kot 0 do vključn o 1% Več kot 1 do vključn o 5% Več kot 5 do vključn o 10% Več kot 10 do vključn o 20% Nad 20% Skupaj Dodana vrednost izdelka/ storitve N 43 83 51 20 7 4 208 % glede na način konkuriranja 20,67% 39,90% 24,52% 9,62% 3,37% 1,92% 100,00% % glede na sredstva 39,45% 42,56% 46,79% 44,44% 38,89% 80,00% 43,24% Dsitribucij a/ dostopnos t N 15 30 11 4 2 0 62 % glede na način konkuriranja 24,19% 48,39% 17,74% 6,45% 3,23% 0,00% 100,00% % glede na sredstva 13,76% 15,38% 10,09% 8,89% 11,11% 0,00% 12,89% Inovacije N 2 20 16 9 4 0 51 % glede na način konkuriranja 3,92% 39,22% 31,37% 17,65% 7,84% 0,00% 100,00% % glede na sredstva 1,83% 10,26% 14,68% 20,00% 22,22% 0,00% 10,60% Cena/ stroški N 49 62 31 12 5 1 160 % glede na način konkuriranja 30,63% 38,75% 19,38% 7,50% 3,13% 0,63% 100,00% % glede na sredstva 44,95% 31,79% 28,44% 26,67% 27,78% 20,00% 33,26% Skupaj N 109 195 109 45 18 5 481 % glede na način konkuriranja 22,66% 40,54% 22,66% 9,36% 3,74% 1,04% 100,00% % glede na sredstva 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% Rezultati, predstavljeni v zgornji tabeli potrjujejo, da podjetja, ki konkurirajo predvsem na osnovi cene/stroškov, v oblikovanje vlagajo bistveno manj kot ostali, kar je pričakovano. Poleg tega ima pri takšnih podjetjih oblikovanje precej manj pomembno vlogo pri razvoju novih izdelkov/storitev, kot pri ostalih podjetjih, kar je razvidno iz spodnje tabele. To potrjuje tudi kontingenčna tabela, ki prikazuje povezanost med osnovo za konkuriranje drugim ponudnikom in načinom uporabe oblikovanja pri razvoju novih izdelkov/storitev (glej Prilogo 11, Tabela 3). Tabela 41: Način konkuriranja in način uporabe oblikovanja pri razvoju novih izdelkov/storitev (oz. pri izboljšavi obstoječih) (kontingenčna tabela) Osnova za konkuriranje drugim ponudnikom: Način uporabe dizajna pri razvoju novih izdelkov/storitev Profesionalni dizajn (dizajnerji) ni vključen v proces Dizajn (dizajnerji) je vključen pri nekaterih specifičnih stopnjah razvoja Dizajn manager ali tim vodi in usmerja celoten process Dizajn je strateška funkcija v podjetju Skupaj Dodana vrednost izdelka/ storitve N 72 93 24 17 206 % glede na način konkuriranja 34,95% 45,15% 11,65% 8,25% 100,00% % glede na način uporabe 38,71% 47,45% 40,00% 51,52% 43,37% Dsitribucij a/ dostopnos t N 26 24 8 3 61 % glede na način konkuriranja 42,62% 39,34% 13,11% 4,92% 100,00% % glede na način uporabe 13,98% 12,24% 13,33% 9,09% 12,84% Inovacije N 10 26 9 5 50 % glede na način konkuriranja 20,00% 52,00% 18,00% 10,00% 100,00% % glede na način uporabe 5,38% 13,27% 15,00% 15,15% 10,53% Cena/ stroški N 78 53 19 8 158 % glede na način konkuriranja 49,37% 33,54% 12,03% 5,06% 100,00% % glede na način uporabe 41,94% 27,04% 31,67% 24,24% 33,26% Skupaj N 186 196 60 33 475 % glede na način konkuriranja 39,16% 41,26% 12,63% 6,95% 100,00% % glede na način uporabe 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% Oblikovanje naj bi spodbujalo tudi inovativnost podjetij in povečevalo uspešnost inovacijskih projektov. Rezultati, predstavljeni v spodnjih tabelah vsi kažejo na povezanost med uporabo oblikovanja in razvojem novih izdelkov/storitev/procesov. Tabela 42: Razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn in sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov (kontingenčna tabela) Razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn v zadnjih treh letih Sredstva za dizajn kot delež celotnih sredstev za razvoj ali izboljšave izdelkov 0% Več kot 0 do vključn o 1% Več kot 1 do vključn o 5% Več kot 5 do vključn o 10% Več kot 10 do vključn o 20% Nad 20% Skupaj NE N 94 106 63 15 8 0 286 % glede na razvoj izd./sto./proc. 32,87% 37,06% 22,03% 5,24% 2,80% 0,00% 100,00% % glede na sredstva 83,93% 53,54% 53,85% 32,61% 38,10% 0,00% 57,20% DA N 18 92 54 31 13 6 214 % glede na razvoj izd./sto./proc. 8,41% 42,99% 25,23% 14,49% 6,07% 2,80% 100,00% % glede na sredstva 16,07% 46,46% 46,15% 67,39% 61,90% 100,00% 42,80% Skupaj N 112 198 117 46 21 6 500 % glede na razvoj izd./sto./proc. 22,40% 39,60% 23,40% 9,20% 4,20% 1,20% 100,00% % glede na sredstva 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% Iz zgornje tabele je jasno razvidno, kako delež podjetij, ki v preteklih treh letih niso razvila nobenih novih izdelkov, storitev ali procesov, ki bi vsebovali bistveno inovacijo/dizajn, pada z naraščanjem relativnih vložkov v oblikovanje. Na drugi strani delež podjetij, ki so razvila za podjetje nove izdelke, storitve ali procese, narašča z naraščanjem vložkov v oblikovanje. Pri podjetjih, ki so v oblikovanje vložila 20 ali več odstotkov vseh sredstev za razvoj je tako kar 100% takšnih, ki so v preteklih treh letih razvila izdelke/storitve/procese, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn. Med podjetji, ki v oblikovanje sploh niso vlagala pa je kar 84% takšnih, ki v zadnjih treh letih niso razvila nobenega izdelka/storitve/procesa, ki bi vseboval bistveno inovacijo/dizajn. Podobni, le nekoliko manj izraziti rezultati so razvidni tudi iz kontingenčne tabele, v kateri je predstavljena povezava med relativnimi vložki v oblikovanje in razvojem izdelkov, storitev ali procesov, ki so novi za podjetje (glej Prilogo 1, Tabela 4). Tabela 43: Razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn in pomembnost vloge oblikovanja pri razvoju izdelkov/storitev v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti (kontingenčna tabela) Razvoj novih izdelkov, storitev ali procesov, ki so vsebovali bistveno inovacijo/dizajn v zadnjih treh letih Pomembnost vloge dizajna pri razvoju izdelko s konkurenti primerljive velik v/storitev v primerjavi kosti Precej manj pomemb na vloga Manj pomemb na vloga Niti manj niti bolj pomemb na vloga Bolj pomemb na vloga Precej bolj pomemb na vloga Skupaj NE N 71 49 104 55 9 288 % glede na razvoj izd./sto./proc. 24,65% 17,01% 36,11% 19,10% 3,13% 100,00% % glede na pomembnost vloge 86,59% 75,38% 60,12% 37,67% 25,00% 57,37% DA N 11 16 69 91 27 214 % glede na razvoj izd./sto./proc. 5,14% 7,48% 32,24% 42,52% 12,62% 100,00% % glede na pomembnost vloge 13,41% 24,62% 39,88% 62,33% 75,00% 42,63% Skupaj N 82 65 173 146 36 502 % glede na razvoj izd./sto./proc. 16,33% 12,95% 34,46% 29,08% 7,17% 100,00% % glede na način uporabe 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% Zgornja tabela jasno kaže tudi na povezavo med relativno pomembnostjo vloge oblikovanja v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti ter razvojem izdelka/storitve/procesa, ki bi vseboval bistveno inovacijo/dizajn, v zadnjih treh letih. Z naraščanjem pomembnosti vloge oblikovanja v podjetjih, v primerjavi s konkurenti primerljive velikosti, bistveno narašča tudi delež podjetij, ki so v zadnjih treh letih razvila kakšen nov izdelek/storitev/proces, ki je vseboval bistveno inovacijo/dizajn. Tako je med podjetji, pri katerih ima oblikovanje precej manj pomembno vlogo kot pri konkurentih, le 13% takšnih, ki so v zadnjih treh razvila bistveno nov izdelek/storitev/proces, med tem ko je med podjetji, v katerih ima oblikovanje precej bolj pomembno vlogo kot pri konkurentih, kar 75% takšnih, ki so v zadnjih treh letih razvila bistveno nov izdelek/storitev/proces. Podobni, le nekoliko manj izraziti rezultati so razvidni tudi iz kontingenčne tabele, v kateri je predstavljena povezava med relativnimi vložki v oblikovanje in razvojem izdelkov, storitev ali procesov, ki so novi za podjetje (glej Prilogo 11, Tabela 6). Zaključimo torej lahko, da podjetja, ki več vlagajo v oblikovanje oz. v katerih ima oblikovanje pomembnejšo vlogo, razvijajo več izdelkov/storitev/procesov, ki so novi za podjetje in tudi več takšnih novih izdelkov/storitev/procesov, ki predstavljajo bistveno inovacijo/dizajn. 6 Produkcijska/oblikovalska politika 6.1 Izhodišča Pri opredelitvi javne politike na posameznem področju je potrebno predhodno opredeliti vsebino same politike. Tako je vsebina produkcijske politike odvisna od opredelitve besede »design« oz. oblikovanje. Kljub različnim poskusom ni enotne opredelitve oblikovanja, saj je oblikovanje različno opredeljeno v posameznih državah; niti oblikovalci ter raziskovalci ne uporabljajo istega izrazoslovja. Tako smo priča razlikam v razumevanju med gospodarstvom (oblikovanje kot konkurenčna prednost), raziskovalcev (razlikovanje med oblikovanjem in R&R) in politike (zelo splošno razumevanje problematike)3. Oblikovanje tako nastopa kot povezovalec med tehnologijo, kreativnostjo in uporabnikom ter skupaj s produktom (proizvod, storitev) in trženjem omogoča ustvarjanje konkurenčne prednosti4. Dober »design« v ospredje vedno postavi uporabnika5. Oblikovanje je zelo pomembno tudi, ker omogoča konkurenčno prednost podjetjem tudi/predvsem v zrelih panogah in ne le v visoko-tehnoloških panogah, kar je predvsem značilno za raziskave in razvoj (R&R). Slika 14: Investicije v R&R in oblikovanje po panogah Vir: Creativity, Design and Business Performance, 2005 Tudi med državami, ki imajo dolgo tradicijo industrijskega oblikovanja, je bila v preteklosti razlika v samem razumevanju oblikovanja. Angleži so razumeli pojem »design« veliko širše kot npr. Finci. V Angliji se pojem »design« bolj uporablja širše, in sicer kot razvoj, zato je pojem »design« bolj povezan z inženirstvom in arhitekturo6. Finci pogosto še danes uporabljajo izraz »design« predvsem kot izgled Bitard Pierre, Basset Julie: Mini Study 05 - Design as a tool for Innovation, 2008, str. i. ' Cunningham Paul, 2008, str. 3. ' Design as a driver of user-centred innovation, 2009, str. 19. ' Koskinen Janni: Service design: Perspectives on turning-points in design, 2007, str.11. ali obliko proizvoda in tako ločijo grafični design, industrijski design, tekstilni design in design notranje opreme. »Design« je na Finskem del nacionalne identitete. Šele v zadnjih letih je design pridobil ostale karakteristike (proces, način razmišljanja, prepletenost različnih funkcij). Vendar pa so tudi na Finskem postali oblikovalci in oblikovanje pomemben del konkurenčnosti podjetij in niso le "umetniki" v industriji in je razumevanje »designa« na Finskem vedno bolj podobno razumevanju Angležev. Tako so danes oblikovalci sestavni del družbe znanja7. Čeprav imajo industrijski oblikovalci še vedno navezavo na kulturo in na akademsko raziskovanje, pa ima na delovanje industrijskih oblikovalcev največji vpliv ekonomija in tako je postalo industrijsko oblikovanje na Finskem predvsem poklic in vse manj umetnost8. Tudi ICSID9 razume oblikovanje (design) kot ustvarjalno dejavnost, katere namen je vzpostavitev mnogoterih lastnosti predmetov, procesov, storitev in sistemov skozi ves njihov življenjski ciklus. Oblikovanje je torej osrednji dejavnik inovativne humanizacije tehnologij ter temeljni dejavnik kulturne in ekonomske izmenjave. Oblikovanje se ukvarja s produkti, storitvami in sistemi, ki jih ustvarjajo sredstva, organizacija in logika industrializacije - a ne le tedaj, ko gre za serijske procese. Na različna poimenovanja opozarjajo tudi slovenski avtorji. Tako »design« pomeni razvojni proces, v katerem nastane nov proizvod. Slovenska beseda »oblikovanje« označuje le nastajanje nečesa, ki pa ni nujno nekaj novega in s tem ni nujno element razvoja. Razlika v pomenu obeh izrazov kaže tudi na nerazumevanje vloge področja v našem okolju, kjer najdemo tudi zvezo »oblikovanje designa« ali zapis »dizajn«, ki ne pomenita popolnoma nič10. Tudi Klinar opozarja na napačno razumevanje besede »design«, ki se v slovenskem okolju prevečkrat prevaja kot nosilec subjektivnih estetskih meril in ne kot sinteza načrtovalskih, tržnih in tehnoloških dejavnikov11. Ker pa je beseda oblikovanje udomačena, bomo tudi mi v besedilu besedi »design« in oblikovanje uporabljali kot sinonima. Oblikovalci se vse bolj pojavljajo pri oblikovanju storitev (»service design«). Z razširitvijo pristopa do inovacij na področju storitev, kjer so značilnosti kupca še bolj izpostavljene, storitve pridobijo koristi na podlagi načrtnega oblikovalskega procesa. Oblikovanje storitev pomeni celovito analizo, kako se uporabniki povežejo s storitvijo, ter uporabo ustvarjalnih tehnik za identifikacijo najboljše rešitve, s katero pridobita tako uporabnik kot izvajalec. Čeprav je področje oblikovanja storitev razmeroma novo, že nastajajo metodologije primerov dobre prakse, ki organizacijam pomagajo oceniti obstoječe storitve, ustvariti storitve z novo dodano vrednostjo in spremeniti organizacijsko kulturo za boljšo izvedbo in podporo storitev. Za zapolnjevanje vrzeli pri zagotavljanju znanja oblikovanja storitev v zasebnem sektorju sta potrebna pospešitev rasti s prenosom znanja z akademskega področja in ustvarjanje povpraševanja z oblikovanjem storitev v javnem sektorju. Pri oblikovanju storitev se srečujemo z neskladjem med teorijo in prakso. Tako lahko rečemo, da je oblikovanje storitev še v povojih12. Tudi podpora inovacijam v storitvah je v razvitih državah in v EU še vedno relativno skromna13. To kaže, da je uporaba oblikovanja možna tako v podjetjih (industrija, storitve), družbi, v javnem sektorju in pri oblikovanju politik. Oblikovanje ni le vir konkurenčnosti, temveč nudi tudi rešitve za 7 https://www.taik.fi/kirjakauppa/product_info.php?cPath=6&products_id=79 8 Valtonen Anna: The Professionalization of Product Design: Reflections on the Finnish Case, 2008, str. 15. 9 The International Council of Societies of Industrial Design. 10 Dobrila Jurij, 2012, str. 23. 11 Klinar, 2010, str. 8. 12 Koskinen Janni: Service design: Perspectives on turning-points in design, 2007, str. 4. 13 Policies in Support of Service Innovation: INNO-Grips Policy Brief No. 3. Budapest: ICEG European Center, 2011, str. 50. starajočo družbo (ergonomija), demografijo (urbano oblikovanje), okoljske izzive (eko-oblikovanje) in socialno izključevanje (oblikovanje za vse)14. Tabela 44: Vloge oblikovanja V industriji V skupnosti V javnem sektorju Pri snovanju politik Proces Ustvarjalne tehnike, ki pritegnejo deležnike k pretvarjanju idej v oprijemljive rezultate z upoštevanjem gospodarskih, družbenih in okoljskih premislekov. Izid Več k uporabniku usmerjenih in zaželenih izdelkov, procesov, sistemov in storitev. Pobude družbenih inovacij, ki lahko bolje dodajo vrednost vsem vidikom družbe. Javne storitve, ki se bolje odzivajo na potrebe prebivalstva. Bolj vključujoče, inovativno snovanje politike in javne administracije. Vir: Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi, 2010. Ne glede na sorazmerno skromno uporabo oblikovanja storitev pa se vloga oblikovanja temeljito spreminja. Tako smo priča naslednjim trendom: 1. Tudi področje oblikovanja se globalizira. Pri tem so pomembni trije vidiki: oblikovanje je postalo tržno blago, oblikovanje je v mnogih državah ostala še edina na znanju temelječa storitev (ostale storitve so bile prenesene v države z nizko ceno delovne sile), multinacionalna podjetja imajo oblikovalske oddelke po vsem svetu, saj le tako lahko analizirajo potrebe lokalnih tržišč.15 2. Oblikovanje zahteva multidisciplinarni pristop, kar je potrebno upoštevati tudi pri izobraževanju. Posledično smo priča spremembam izobraževalnih programov (d-school). 3. Spreminjajo se potrebne kompetence oblikovalcev.16 Slika 15: Spreminjajoče se kompetence oblikovalcev Obrtništvo Umetnost Oblikovanje Koncepti Strategije Predvidevanje Vir: Koskinen Janni, 2007. Številne analize (angleške, nemške, danske), tudi naša (slovenska), kažejo pozitivne učinke oblikovanja na konkurenčnost podjetij in tudi držav (predvsem povezava med tradicijo in konkurenčnostjo gospodarstva)17. Oblikovanje tako postaja pomemben del inovacijskih procesov v podjetjih, saj so podjetja, kjer je izpostavljen pomen oblikovanja (»design-driven«), bolj inovativna kot ostala podjetja. V strokovni literaturi se uporablja tudi t.i. lestev oblikovanja (»design ladder«). Razvili so jo na Danish Design Center leta 2003 kot orodje za merjenje uporabe oblikovanja v danskih podjetjih. S podatki iz ankete so bila podjetja razvrščena v štiri faze oblikovalske zrelosti, odvisno od svojega pristopa k vlaganju v oblikovalske storitve. Višje ko je bilo podjetje uvrščeno na oblikovalski lestvici, večji strateški pomen je pripisovalo oblikovanju. Faze so naslednje: 1. faza: Brez oblikovanja: Oblikovanje pri razvoju izdelka/storitev ne igra nobene vloge. 2. faza: Oblikovanje kot stiliranje: Oblikovanje je pomembno le v stilskem smislu. Cunningham Paul, 2008, str. 3. Bitard Pierre, Basset Julie: Mini Study 05 - Design as a tool for Innovation, 2008, str. 16. Koskinen Janni: Service design: Perspectives on turning-points in design, 2007, str. 5. Bitard Pierre, Basset Julie: Mini Study 05 - Design as a tool for Innovation, 2008, str. 15. 3. faza: Oblikovanje kot proces: Oblikovanje je sestavni del razvojnega procesa. 4. faza: Oblikovanje kot strategija: Oblikovanje je ključni strateški dejavnik za spodbujanje inovacij. Podobno lestev produkcijskih/oblikovalskih politik so pripravili v okviru projekta SEE za oblikovalske politike. Faze so naslednje18: 1. faza: Brez oblikovalske politike. 2. faza: Oblikovalska politika za področje industrijskega oblikovanja. 3. faza: Oblikovalska politika za področje oblikovanja storitev. 4. faza: Oblikovalska politika za področje strateškega oblikovanja (»strategic design«). Kot smo že omenili, so študije pokazale pozitivno povezanost med nacionalno produkcijsko politiko in nacionalno konkurenčnostjo19. Produkcijske/oblikovalske politike je možno oblikovati na različnih nivojih: • lokalno (raven mest, predvsem z vidika spodbujanja kreativnih industrij, čeprav nekatera mesta izpostavljajo pomen »designa« za njihov razvoj; najbližje Sloveniji je mesto Graz kot UNESCO mesto designa), • regionalno: tudi na regionalni ravni izstopa spodbujanje kreativnih industrij, čeprav v federalnih državah na ravni regij izstopajo predvsem produkcijske politike (npr. Belgija, Nemčija), • nacionalno (produkcijske politike), • nadnacionalno (EU): Evropska Komisija se vedno bolj zaveda pomena oblikovanja za evropsko konkurenčnost. Zaveda se, da so tehnološke inovacije pomembne, a vsaj takšen prostor obstaja tudi za inovacije, ki niso povezane s tehnologijo, na primer spremembe poslovnih modelov, boljše oblikovanje in procesi v organizacijah; širše razumevanje inovacij zajema spremembo od kvantitativnega dojemanja tehnoloških inovacij k inovacijam, ki so usmerjene k uporabniku in pripisujejo večjo strateško pomembnost navadno manj pomembnim delom inovacijskega procesa, kot sta oblikovanje in kreativnost. 6. oktobra 2010 je Evropska komisija izdala novo evropsko inovacijsko strategijo: Evropa 2020 - vodilna pobuda Inovacijske unije. Ta navaja, da je »za dosego Inovacijske unije potrebno naslednje: naše prednosti v oblikovanju in kreativnosti je treba bolje izkoristiti. Podpirati moramo družbene inovacije. Razviti moramo boljše razumevanje inovacij javnega sektorja, prepoznati in poudariti uspešne pobude ter primerjati napredek.« Oblikovanje napreduje na lestvici nacionalne politike po vsej Evropi kot orodje za uresničevanje inovativnosti in trajnostnega razvoja v industriji, skupnostih, javnem sektorju, pa tudi v snovanju politike. Oblikovanje je tako orodje za uresničitev inovacij. Pomeni aktivnost zasnove in razvoja načrta za nov ali bistveno izboljšan izdelek, storitev ali sistem, ki zagotavlja najboljšo povezavo s potrebami, željami in sposobnostmi uporabnika ter omogoča upoštevanje vidikov ekonomskega, socialnega in okoljskega trajnostnega razvoja. 6.2 Produkcijske/oblikovalske politike v izbranih državah 6.2.1 Uvod Vsaka javna politika potrebuje teoretično in praktično obrazložitev. Tako se v strokovni in splošni javnosti postavlja vprašanje, zakaj je produkcijska/oblikovalska politika potrebna. V teoriji poznamo tri teoretične razloge za oblikovalsko politiko. Večina avtorjev poudarja »nepopolnost trga« ali »market failure«. To pomeni, da aktivnost javnih oblasti ustvari večje ekonomske koristi kot delovanje trga. V preteklosti je bilo narejeno kar nekaj študij, ki so analizirale, zakaj podjetja, 18 Reviewing Innovation and Design Policies across Europe: SEE Report 2011, str. 8. The Vision of Danish Design 2020 Committee, 2011, str. 9. predvsem srednja in mala, premalo investirajo v inovacije in v oblikovanje. Najpogostejša razloga sta naslednja20: • Podjetja predvsem zmanjšujejo stroške, se posvečajo vsakodnevnim aktivnostim in so osredotočena na inkrementalne (manjše) spremembe. Razlogi so različni, in sicer od pomanjkanja virov (financ, kadrov) do pomanjkanja znanj (upravljavskih, trženjskih, razvojnih), pomanjkanja informacij (tržni trendi, regulativa, razpisi) in nesistematičnega upravljanja podjetij, kjer je predvsem v malih podjetjih upravljanje odvisno od izkušenj, znanja in pogledov lastnika. • Podjetja premalo verjamejo v uspeh inovacij in oblikovanja. K temu prispeva tudi pomanjkanje zavedanja in znanja o vključitvi oblikovanja v razvoj podjetij in nepoznavanje potencialnih rezultatov. Predvsem pri malih podjetjih je prisoten strah pred neuspehom, saj so mala podjetja bolj odvisna od uspeha posameznih projektov (večje tveganje propada). V zadnjih letih se poleg teorije nepopolnosti trga pojavlja tudi teorija sistemske napake. Razlog je v nepovezanosti posameznih elementov nacionalnega produkcijskega/oblikovalskega sistema (»national design system«). Tako je premalo povezovanja med oblikovalci in podjetji, neustrezno razmerje med zasebnimi in javnimi programi, neustrezno sodelovanje izobraževalnih in raziskovalnih organizacij ter podjetij. Tretja teoretična razlaga potrebe za produkcijsko/oblikovalsko politiko temelji na teoriji selitve multinacionalnih podjetij (»footloose multinationals«). Multinacionalna podjetja imajo drugačne interese kot nacionalna ekonomija, zato se selijo v skladu s pogoji poslovanja v posamezni državi, vključno z izkoriščanjem investicijskih in ostalih spodbud, ki jih nudijo države in regije. Država zato investira v lokalne vire, saj to po eni strani izboljšuje privlačnost območja, po drugi strani pa multinacionalna podjetja praviloma nimajo interesa za investiranje v lokalne vire21. Generalno imajo produkcijske/oblikovalske politike, podobno kot inovacijske politike, široko podporo akademikov in gospodarstvenikov. Razlogi so v dvigu konkurenčnosti podjetij in posledično konkurenčnosti držav in regij. Pri spodbujanju oblikovanja ni enotne definicije produkcijske/oblikovalske politike (»design policy«). Dejstvo je, da oblikovanje lahko prispeva k doseganju strateških prioritet z vključevanjem izkušnje uporabnikov v inovacijski proces ter z uporabo multidisciplinarnih metod in izkušenj pri iskanju sinergij med različnimi uporabniškimi zahtevami, z bistveno izboljšanimi izdelki, procesi, storitvami in sistemi22. Čeprav poznamo v svetu različne podpore oblikovanju, pa je akademsko raziskovanje oblikovalskih politik zelo skopo23. V razvitih državah podpora oblikovanju praviloma temelji na naslednjih politikah: • Produkcijska/oblikovalska politika: politika je usmerjena na oblikovanje, ki pa je v različnih državah različno definirano. Izstopajo Velika Britanija, Italija, Danska in Finska. Izven EU še Norveška, Indija, Brazilija, Japonska in tudi ZDA (na nižjih administrativnih ravneh). • Politika podpore kreativnim industrijam: Oblikovanje se delno prekriva s pojmom kreativnih industrij, vendar tudi te niso enotno opredeljene. Kreativne industrije so v Zeleni knjigi o kulturnih in kreativnih industrijah opredeljene kot tiste industrije, ki kulturo uporabljajo kot input in imajo kulturno dimenzijo, kljub temu, da so njihovi outputi predvsem funkcionalnega značaja. Vključujejo arhitekturo in oblikovanje, ki kreativne elemente integrirata v obsežnejše procese, kot tudi podsektorje, kot so grafično oblikovanje, modno oblikovanje ali oglaševanje. Podpora kreativnim industrijam je mnogokrat vzpostavljena na regionalni in/ali lokalni ravni. 20 Raulik-Murphy Gisele, Cawood Gavin, 2009, str. 1-3. 21 The economic rationale for a national design policy: BIS Occasional Paper No. 2, 2010, str. 20. 22 Vključevanje oblikovanja v regionalno inovacijsko politiko, 2009, str. 3. 23 Raulik-Murphy Gisele, 2010, str. 13. Inovacijska politika: oblikovanje je pomemben del razvoja izdelka/storitve, zato je podpora oblikovanju vključena v inovacijsko politiko (npr. Nemčija). 6.2.2 Koraki produkcijske/oblikovalske politike Kot vsaka politika ima tudi produkcijska/oblikovalska politika posamezne faze (korake). Tuje izkušnje kažejo naslednji vrstni red24: • Ozaveščanje in promocija oblikovanja je najbolj osnovna oblika produkcijske/oblikovalske politike in je običajno prvi vladni ukrep na področju oblikovanja (nagrade, razstave, konference, publikacije). • V naslednji fazi vzporedno: - podpora izobraževalnim in raziskovalnim institucijam (promocija posameznih pristopov, metodologij), - podpora podjetjem: »design councils«, infrastruktura (design centri, inkubatorji, razstavni prostori), subvencije, davčne olajšave. • Oblikovanje celovite produkcijske/oblikovalske politike (cilji, ukrepi, kazalniki, vrednotenje) s ciljem dviga konkurenčnosti države, ustvarjanja novih delovnih mest, dviga izvoza, okrepljene uporabe oblikovanja v podjetjih (predvsem v MSP), profesionalizacije oblikovalskega sektorja, dviga privlačnosti za NTI. Produkcijske/oblikovalske politike rešujejo tudi širše družbene cilje (okoljski cilji, socialni cilji, zdravstvo, staranje prebivalstva, in vse bolj vključujejo aktivnosti javnega sektorja. Vrednotenje vpliva oblikovalskih politik/ukrepov je še vedno omejeno, vendar pa dosedanje aktivnosti kažejo na pozitivne rezultate25. 6.2.3 Produkcijske /oblikovalske politike v izbranih evropskih državah V evropskih državah imajo produkcijske/oblikovalske politike že dolgo zgodovino. Tako prvi okrepi segajo v čas pred 150 leti, ko so bili v Skandinaviji sprejeti prvi ukrepi, potrebno je izpostaviti aktivno vlogo Nemčije (1907) in Velike Britanije (1944), vendar je celovita produkcijska/oblikovalska politika uveljavljena v zadnjih 20 letih26. V nadaljevanju so kratko predstavljene produkcijske/oblikovalske politike po državah. Avstrija V Avstriji sta oblikovanje in kreativnost omenjena v strateških dokumentih na nacionalni in na regionalni ravni. V Avstriji se oblikovanje obravnava v okviru kreativnih industrij, kjer je oblikovanje leta 2008 predstavljalo 8,6 % vseh podjetij v kreativnih industrijah in 5 % vseh zaposlenih v kreativnih industrijah27. V Avstriji obstojijo številne reprezentativne organizacije, ki predstavljajo oblikovalska oziroma kreativna podjetja (npr. Design Austria, ARGE creativ wirtschaft). Design Austria predstavlja 24 Mapping of International Design Policies and the Strategies for Leading Design Schools and Research Institutions, 2011, str. 35-36. 25 Bitard Pierre, Basset Julie: Mini Study 05 - Design as a tool for Innovation, 2008, str. iii. Opis produkcijskih/oblikovalskih politik temelji predvsem na naslednjih dokumentih: 1) Cunningham Paul: National and regional policies for design, creativity and user-driven innovation: Thematic Report. Manchester: Manchester Institute of Innovation Research, 2008 in Global Design Watch: 2010: Design Policy and Promotion Programmes in Selected Countries and Regions. Aalto: School of Art and Design, 2011. 27 Third Austrian Report on Creative Industries, 2009, str. 19. platformo za povezovanje podjetij, oblikovalcev politik, politikov in javnosti. Organizira delavnice, nagrade (državna nagrada za oblikovanje), nudi pravne nasvete in pomoč pri ustanavljanju podjetij. Desigforum je sestavljen iz designforum Wien, designforum Vorarlberg in designforum Steiermark in predstavlja lokacijo, kjer se oblikovalci predstavljajo. Poleg nacionalnih je potrebno omeniti tudi regionalne programe spodbujanja kreativnih industrij (npr. Dunaj, Zgornja Avstrija, avstrijska Štajerska). Belgija V Belgiji, podobno kot na ostalih področjih, ločimo podporo oblikovanju v valonskem in v flamskem delu države. V valonskem delu je bil leta 2005 ustanovljen »Wallonie-design«, ki predstavlja platformo za sodelovanje med oblikovalci, podjetji in javnostjo. Platforma promovira valonsko oblikovanje in nudi informacije, storitve in spodbuja različne oblike partnerstva. Potrebno je omeniti tudi agencijo AWEX (Wallonia Export and Investment Agency), ki je odgovorna za internacionalizacijo. Agencija spodbuja sodelovanje oblikovalcev in izvoznih podjetij ter pomaga oblikovalcem pri prodoru na tuje trge, predvsem s svetovanjem na področju pravic industrijske lastnine. Valonska vlada tudi financira »Wallon innovation grant«, namenjen srednjim in malim podjetjem. Ukrepi so naslednji: zaposlitvena shema, svetovanja in aktivnosti kompetenčnega centra za oblikovanje. V flamskem delu deluje Design Flanders, ki je del Agencije za spodbujanje podjetništva in promovira oblikovalce ter spodbuja podjetja in javnost k uporabi oblikovanja. Design Flanders povezuje podjetja z oblikovalci, usposablja managerje za uporabo oblikovanja (delavnice, obiski podjetij, dogodki povezovanja med oblikovalci in podjetji). V lastnih prostorih omogoča ogled izdelkov, podpira udeležbo na sejmih in financira projekte uporabe oblikovanja v podjetjih. Organizira tudi natečaje, predavanja, analizira stanje oblikovanja v Flandriji, podaja informacije (promocija) preko interneta, časopise, revije in ima lastno knjižnico. Bolgarija Bolgarija nima oblikovalske politike, ima pa večje število izobraževalnih organizacij, ki nudijo izobraževanje na področju oblikovanja, umetnosti in kulture. Češka Na Češkem so oblikovalski center ukinili leta 2008. Center je tudi razpisoval natečaje za oblikovalske nagrade in nagrade za študente. Prvotni program spodbujanja oblikovanja v čeških podjetjih je obsegal svetovanje, izbor oblikovalca, sofinanciranje storitve oblikovalca in promocijo novih proizvodov. Program se je leta 2008 preoblikoval v dva programa, in sicer podpora srednjim in malim podjetjem pri izvozu proizvodov z visoko ravnijo oblikovanja in pomoč pri uporabi oblikovanja v podjetjih (svetovanje, usposabljanje, informiranje, izobraževanje). Danska Danska ima že zelo dolgo tradicijo na področju oblikovanja. Tako je Danska zaslovela predvsem z oblikovanjem pohištva v 50-ih in 60-ih letih. Za dansko oblikovanje je bila značilna čista forma, kakovostni materiali in veliko znanja. Tako ima še danes dansko oblikovanje med strokovnjaki dober sloves. Vendar, ker dansko oblikovanje ni sledilo trendom v svetu (strateški pristop, nove metodologije, multidisciplinarnost), se je sloves danskega oblikovanja poslabšal. Zato je Danska začela s pripravo ukrepov na področju promocije oblikovanja, ki so temeljili na podlagi podrobne analize stanja, čemur je sledila priprava ukrepov in sicer najprej na področju kreativnih industrij (npr. Denmark's creative potential leta 2000), kasneje pa v okviru samostojne produkcijske politike. Tako je promocija danskega oblikovanja del vladne razvojne strategije (Danish Design), saj želi Danska zopet postati ena vodilnih oblikovalskih držav. Tako je Danska leta 2003 naredila reformo izobraževanja na področju oblikovanja, ki ga je prilagodila potrebam poslovnega sektorja. Leta 2005 je vlada uvedla promocijo izvoza danskega oblikovanja, istega leta je tudi prvič organizirala natečaj za nagrado INDEX, ki ga organizirajo vsaki dve leti. Nagrada INDEX je s 500.000 evri nagradnega sklada največja nagrada na področju oblikovanja v svetu28. Jeseni 2005 je vlada imenovala Komisijo za promocijo danskega oblikovanja, ki je maja 2006 objavila nabor 16 ukrepov, združenih v 5 sklopov29: • uporaba oblikovanja v poslovnem sektorju, • ponudba oblikovalskih storitev, • izobraževanje in raziskovanje v/o oblikovanju, • pravice industrijske lastnine, • boljša prepoznavnost danskega oblikovanja. Leta 2007 so Danci začeli s strategijo »Creative Nation«, ki predstavlja branding strategijo, tega leta so tudi objavili Belo knjigo »Design Denmark«. V njej danska vlada predlaga naslednje tri sklope aktivnosti: 1. Ukrepi za boljše delovanje trga oblikovalskih storitev: bolj poslovno orientirane in regionalizirane aktivnosti danskega oblikovalskega centra (Danish Design Centre), oblikovanje javnih storitev, razvoj danskih modnih con30 (Danish fashion zones) in zaščita pravic industrijske lastnine, 2. Komercialno orientirane in internacionalizirane oblikovalske kompetence: izobraževalni programi, krajši izobraževalni programi, izboljšanje kompetenc delujočih oblikovalcev, 3. Okrepljena internacionalizacija danskega oblikovanja: mednarodni teden oblikovanja in potujoče razstave, internacionalizacija danskega oblikovanja. Za Dansko je značilno tesno povezovanje oblikovanja in gospodarstva ter številne aktivnosti na ozaveščanju in promociji danskega oblikovanja v tujini, kjer ima poleg ministrstev pomembno vlogo Danish Design Centre. Junija 2011 je bil objavljen dokument »The Vision of the Design2020 Committee«, ki opredeljuje vizijo danskega oblikovanja do leta 2020. Tako naj bi bila leta 2020 Danska prepoznavna kot družba oblikovanja na vseh ravneh, in sicer z uporabo oblikovanja za izboljšanje življenjske ravni prebivalstva, z uporabo oblikovanja v poslovnem in javnem sektorju (kakovostnejši in učinkovitejši javni sektor)31. Estonija Razvoj oblikovanja v Estoniji temelji predvsem na aktivnostih države. Glavni cilj je dvig konkurenčnosti gospodarstva in dvig kakovosti življenja. Osnova je bila analiza oblikovanja v Estoniji, ki je bila narejena leta 2004. Enterprise Estonia je ustanovila Oblikovalsko-inovacijski center (Design Innovation Centre), ki je bil lociran na Akademiji za umetnost. Leto 2007 je bilo proglašeno za leto oblikovanja. Aktivnosti je koordiniral Oblikovalsko-inovacijski center s podporo Enterprise Estonia. V okviru leta oblikovanja je bilo organizirano veliko dogodkov, med ostalim predavanja tujih in domačih predavateljev. Stroški za oblikovanje so postali upravičeni strošek podpore R&R. 28 http://www.designtoimprovelife.dk/ 29 Design Denmark, 2007, str. 10. 30 Danska posebno pozornost posveča modi, saj želi postati peto največje središče mode, poleg New Yorka, Londona, Pariza in Milana. 31 The Vision of the Design2020 Committee, 2011, str. 8. V Estoniji trenutno ni samostojne oblikovalske politike, temveč je podpora oblikovanju del R&R in inovacijske politike. Tako je potreba po uporabi kakovostnega oblikovanja vsebovana v dokumentu "Knowledge-based Estonia: Research and Development and Innovation Strategy 2007-2013". V dokumentu je izražena potreba po uporabi inovacij in kakovostnega oblikovanja v javnem sektorju, da morajo estonska podjetja biti inovativna in uporabljati profesionalno oblikovanje, če želijo biti konkurenčna. Potrebna je tudi diseminacija izkušenj o uporabi oblikovanja. Leta 2008 je bil ustanovljen Estonski center za design (Estonian Design Centre), in sicer so bili ustanovitelji naslednji: Estonska akademija za umetnost, Tehnološka univerza Tallin, Združenje estonskih oblikovalcev in Estonski inštitut za design. Glavne naloge Estonskega centra za design so naslednje: promocija estonskega designa (ozaveščanje), izobraževanje ter promocija uporabe estonskega designa v vseh sferah družbe32. V okviru centra deluje tudi Design Excellence Estonia, ki predstavlja povezavo 20 estonskih oblikovalskih podjetij. Finska Oblikovanje na Finskem ima zelo dolgo tradicijo. Prve aktivnosti na področju oblikovanja segajo v leto 1875, ko je bila ustanovljena Finska družba za umetnost in oblikovanje33. Po 2. svetovni vojni je bilo finsko oblikovanje del nacionalne identitete in ena od osnov socio-ekonomskega razvoja. Blagovna znamka »Finish Design« je omogočila trženje finskih proizvodov v tujini. Z gospodarsko krizo na koncu 80-ih in začetku 90-ih (razpad SZ) so bile najbolj prizadete tradicionalne panoge, ki so uporabljale oblikovanje (tekstil, pohištvo, steklarstvo, keramika). Gospodarska kriza je vplivala na spremembo javnih politik, predvsem z vidika podpore konkurenčnim prednostim finskih podjetij. Tako je postalo oblikovanje del prestrukturiranja finskega gospodarstva. Med podjetji je začela izstopati elektro industrija z Nokio. Finska je ena izmed pionirjev pri razvoju oblikovalske politike od začetka do konca. Politika je bila pripravljena v partnerstvu med podjetji, oblikovalskim sektorjem in oblikovalci. Politika vsebuje vse cikle in je bila pripravljena na podlagi partnerstva. Tudi oblikovalska politika je pomagala Finski prebroditi recesijo, ki se je začela v poznih 80-ih34. Tako je bilo v 90-ih veliko analitskega napora posvečeno bodoči vlogi oblikovanja (2 poročili v letih 1998 in 1999). Na podlagi analize stanja v finskem oblikovanju in na podlagi številnih razprav je bil pripravljen Nacionalni akcijski načrt za oblikovanje pod imenom Design 2005!. Glavni namen programa Design 2005! je izboljšanje nacionalne konkurenčnosti na podlagi razvoja izobraževanja, usposabljanja in razvoja na področju oblikovanja ter vključitev oblikovanja v nacionalni inovacijski sistem. Oblikovanje lahko prispeva k inovacijskemu sistemu z novimi aktivnostmi, novimi projekti in z usposabljanjem strokovnjakov. Dokument je predstavljal finsko oblikovalsko politiko, osnovni cilji pa so bili naslednji35: • izboljšanje kakovosti oblikovanja, • uporaba oblikovanja za izboljšanje konkurenčnosti in za delovna mesta, • izboljšanje življenjskega okolja in promocija nacionalne kulture. V okviru nacionalne oblikovalske politike so bile financirane številne aktivnosti: • Okrogla miza o oblikovanju: forum izmenjave pogledov na oblikovanje zasebnega in javnega sektorja. 32 http://www.seeproject.org/map. 33 Raulik-Murphy Gisele et al., 2008, str. 5. http://www.dcdr.dk/uk/Menu/Update/Webzine/Articles/National+Design+Policy+Improves+ Competitiveness 35 Design 2005!: Finland. Case Studies in Design Policy & Programmes: SEE Project. 2011. str. 2. • Ustanovitev Centra za inovacije in oblikovanje Designium v okviru Univerze za umetnost in oblikovanje v Helsinkih. Center nudi pomoč (svetovanje) o vseh vidikih inovacij. Storitve so namenjene tako študentom kakor tudi (oblikovalskim) podjetjem. • Tekes' Industrial Design Technology Programme je leta 2002 za obdobje 2002-2005 oblikoval in izvajal Tekes, finska akademija pa je leta 2004 za obdobje 2004-2007 izvajala Industrial Design Research Academy's Programme. Oba programa sta bila medsebojno usklajena in sta imela cilj izboljšati raven raziskovanja na področju oblikovanja, vključitev oblikovanja v razvoj proizvodov/storitev, vključitev oblikovanja v strategije podjetij in izboljšanje storitev oblikovalskega sektorja. Finska je posebna tudi zato, ker je kot ena redkih držav uspela oblikovati in tudi izvesti celovito produkcijsko politiko, ki je nastala na podlagi partnerstva med gospodarstvom, oblikovalskimi podjetji, oblikovalci in vlado. Vlada je pripravila ukrepe, katerim je zagotovila tudi ustrezna finančna sredstva36. Finska podjetja so tesno vpeta v oblikovanje finske produkcijske politike in so naklonjena naslednjim ukrepom: • investicije v R&R projekte, • m reženje, • uporaba informacijske tehnologije in specializiranih storitev, • usposabljanje in izobraževanje. Potrebno je omeniti delovanje Design Forum-a Finska. Forum deluje v okviru finskega društva za obrt in oblikovanje. Namen foruma je promovirati finsko oblikovanje in njegovo uporabo v podjetjih. Forum izvaja številne aktivnosti, kot so: informacijski center za oblikovanje, sodelovanje in vodenje projektov promocije oblikovanja, izdaja publikacije in organizacija predstavitev doma in v tujini. Forum tudi organizira dodelitev različnih nagrad za oblikovalske dosežke, kot je Fennia Prize Competition, ki nagrajuje industrijske proizvode. Na Finskem podeljujejo še številne druge nagrade kot so Mladi oblikovalec leta, Kaj Franck Design Award, namenjen oblikovalcem, in Estlander Prize Award, ki je namenjen organizacijam izven oblikovanja, ki so največ prispevali k promociji oblikovanja. Finska ima tudi mnogo odličnih izobraževalnih organizacij na področju oblikovanja. S ciljem nudenja celovitega (multidisciplinarnega) poučevanja in raziskovanja na svetovni ravni je bila ustanovljena Univerza Aalto, in sicer na osnovi združevanja Tehnološke univerze Helsinki (Helsinki University of Technology), Ekonomske fakultete Helsinki (Helsinki School of Economics) in Univerze za umetnost in oblikovanje (University of Art and Design Helsinki). Osnova njenega delovanja je koncept dizajnerskega razmišljanja ali »design thinking«. Nova univerza je začela delovati leta 2010, ko je imela 17.000 študentov in 4.000 zaposlenih. Vlada je za delovanje univerze dodelila dodatnih 500 mio evrov37. Pomembno vlogo ima tudi Inštitut za raziskovanje oblikovanja (Institute for Design Research), ki pomaga predvsem MSP brez ustreznih oblikovalskih kapacitet pri oblikovanju proizvodov. Oblikovanje izboljšuje kakovost, konkurenčnost in povpraševanje po finskih proizvodih in storitvah ter tako izboljšuje blaginjo prebivalstva. Oblikovanje tudi ustvarja nove produktne, storitvene in proizvodne inovacije. Tako so podjetja po krizi konec 90-ih začela intenzivno uporabljati storitve 36 Bom Mette, 2008, str. 1. Valtonen Anna, 2010, str. 5. oblikovanja, začela so ustanavljati lastne oddelke in povečalo se je število diplomantov oblikovanja, kar je tudi prispevalo k ugodnim gospodarskim rezultatom Finske. Leta 2008 je bilo oblikovanje opredeljeno kot sestavni del finskega inovacijskega sistema in k uporabniku usmerjene inovacije so postale pomemben del nove inovacijske politike za obdobje 20122015. V zadnjih letih se je Finska znašla tudi na področju oblikovanja pred novimi izzivi. Mnogo podjetij še vedno ni dovolj naprednih pri uporabi oblikovanja; podjetja so predvsem osredotočena na oblikovanje proizvodov in premalo na oblikovanje storitev (service design), oblikovalska podjetja so še vedno preveč orientirana na domači trg, izobraževalne organizacije so večinoma premalo usmerjene k potrebam gospodarstva38. Med aktivnostmi, ki naj bi spremenile obstoječe stanje, je poleg ustanovitve Univerze Aalto potrebno prišteti tudi imenovanje Helsinkov za World Design Capital za leto 2012. Nemčija Nemčija ima že dolgo zgodovino na področju oblikovanja. Tako je bil že leta 1907 ustanovljen »The Deutscher Werkbund«, ki je imel 12 arhitektov, vključenih je bilo tudi 12 podjetij. Namen združenja je bilo tekmovanje z ZDA in Veliko Britanijo na področju industrijskih proizvodov. Nemški arhitekt Peter Behrens je oblikoval celovito grafično podobo za podjetje AEG in velja za prvega industrijskega oblikovalca v zgodovini. Oblikovanje je v zadnjih letih eden najhitreje rastočih delov kreativnih industrij. Tako je bilo v oblikovanju leta 2004 60.500 podjetij, kar je predstavljalo 7,4 % vseh podjetij v poslovnih storitvah. Omenjena podjetja so imela 17 mio evrov letnih prihodkov39. V Nemčiji je podpora oblikovanju del R&R in inovacijskih programov, saj je industrijsko oblikovanje kot del R&R aktivnosti upravičeno do podpore v skoraj vseh R&R programih. Aktivnosti, ki so neposredno osredotočene na oblikovanje, so naslednje: • Nagrada za oblikovalske dosežke (Design Award of the Federal Republic of Germany): prva podelitev nagrade je bila leta 2006, nagrada se podeljuje letno. Poleg najvišje nagrade se letno podeli tudi nagrada za mladega oblikovalca. • German Design Council je bil ustanovljen leta 1953 na pobudo nemškega zveznega parlamenta. Danes je German Design Council ena od svetovno najpomembnejših organizacij na področju promocije oblikovanja, in sicer z naslednjimi storitvami namenjenimi podjetjem in oblikovalcem: natečaji, razstave, konference, svetovanja, raziskave in publikacije. German Design Council je neprofitna fundacija, ki ima okoli 170 članov (podjetja, oblikovalci, združenja) in se financira tudi z donacijami vodilnih nemških podjetij40. • Pomoč pri zaščiti industrijske lastnine, predvsem zaščita modelov. Na regionalni/lokalni ravni je podpora oblikovanju pogosto del podpore kreativnim industrijam. Irska Na Irskem ni bilo pripravljene celovite analize oblikovanja do leta 1998. Takrat je Enterprise Ireland naročila poročilo »Opportunities in Design«, ki je pokazalo potrebo po pripravi irske produkcijske 38 Aminoff Christian et al, 2010, str. 3. 39 Bernd Fesel, Michael Söndermann, 2007, str. 29. http://www.german-design-council.de/en/german-design-council/foundation.html politike. Kot posledico omenjenega poročila je Enterprise Ireland ustanovila poseben oddelek, odgovoren za oblikovanje (Design Unit), ki je bil kasneje ukinjen. Irska gospodarska rast je v veliki meri temeljila na neposrednih tujih investicijah in manj na razvoju irskih podjetij. Podobno kot pri inovativnosti tudi na na področju oblikovanja velja, da irska podjetja še vedno ne razumejo pomena oblikovanja za njihovo konkurenčnost. To še posebej velja za podjetja izven Dublina. Med institucijami, ki podpirajo uporabo oblikovanja v podjetjih, je najbolj znan Centre for Design Innovation Sligo41, ki izvaja naslednje ukrepe: »Innovation by Design« (pomaga podjetjem pri uvajanju oblikovanja), »Innovation voucher« (podjetja lahko pridobijo voucher v velikosti 5.000 evrov), delavnice in hitro prototipiranje. Na Irskem je tudi veliko zasebnih organizacij, ki spodbujajo uporabo oblikovanja v predelovalnih in storitvenih podjetjih, kot je Design Business Ireland. Irska je v zadnjih letih v ekonomski recesiji in oblikovanje predstavlja eno od rešitev gospodarskih težav. Tako je Dublin poleg Cape Town-a in Bilba-a ostal kandidat za naziv World Design Capital za leto 201442. Italija Italijanska industrija (avtomobilska, pohištvena, oblačilna, čevljarska, keramika, notranja oprema) je že desetletja poznana po lepem oblikovanju in po kreativnosti. Sloves je v veliki meri posledica njihovega občutka za estetiko in veliko manj rezultat sistematičnega spodbujanja oblikovanja. Tako je bilo zelo malo ukrepov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki bi spodbujali uporabo oblikovanja. Šele v 90-ih so se oblikovali posamezni programi na visokošolskih institucijah in leta 1996 je bil v Milanu ustanovljen Evropski inštitut za oblikovanje (European Institute of Design), ki ima danes izpostave v Italiji in tudi v tujini (Španija, Brazilija). Naslednji korak je bila ustanovitev Italijanskega združenja za industrijsko oblikovanje (Italian Association for Industrial Design) leta 2001, ki nudi oblikovalcem informacije in strokovno podporo (informacije o industrijski lastnini) ter vodi različne projekte sodelovanja s poslovnim sektorjem. ADI tudi podeljuje nagradi ADI Design Index in ADI Compasso d'Oro Award, ki je najstarejša oblikovalska nagrada v Evropi. V Italiji je oblikovanje koncentrirano v severnem delu države, kjer se nahajajo tudi najboljše izobraževalne institucije. Leta 2008 je bil Torino World Design Capital. Pomembno vlogo ima regionalna gospodarska zbornica, ki organizira različne dogodke (konference), nudi informacije o zaščiti industrijske lastnine in informacije o ustanovitvi in delovanju podjetij. V zadnjih letih so bile ustanovljene tudi naslednje organizacije: • Industrial Property Consultants: svetuje srednjim in malim podjetjem pri zaščiti modelov. • Foundation Valore Italia: stalna razstava industrijskega oblikovanja v Rimu. • Italian Design Council: vzpostavlja stik med poslovnim sektorjem, oblikovalci in javno upravo, predvsem pa predstavlja svetovalno telo vlade, ki ima tudi odločujočo besedo pri določitvi članov. Nizozemska 41 http://www.designinnovation.ie/index.html 42 http://www.enterprise-ireland.com/en/News/PressReleases/2011-Press-Releases/Dublin-Shortlisted-For-World-Design-Capital-2014.html Kreativne industrije so na Nizozemskem prepoznane kot eden ključnih sektorjev nizozemskega gospodarstva. Znotraj kreativnih industrij ima pomembno vlogo oblikovanje. Na nacionalni ravni ima pomembno vlogo Premsela, ki je inštitut za oblikovanje in modo. Inštitut organizira razprave, predavanja in razstave in je osredotočen predvsem na oblikovanje kot kulturno dobrino. Obstojijo tudi številne javno-zasebne inciative za oblikovanje, arhitekturo in modo, ki združujejo združenja in ministrstva. Med ukrepi promocije oblikovanja ima pomembno vlogo večletni program DutchDFA, ki podpira krepitev ekonomskega in kulturnega pomena nizozemskega oblikovanja v tujini. Na regionalni ravni imajo pomembno vlogo mesta, kot so Amsterdam, Utrecht in Eindhoven. Medtem ko so v Amsterdamu pomembne kreativne industrije v celoti, pa predvsem Eindhoven slovi kot regija oblikovanja. Pomembno vlogo imajo podjetja, ki so locirana v regiji (Philips, AMSL, DAF). Regionalna organizacija »Brainport« predstavlja most med podjetji, univerzami in raziskovalnimi organizacijami v regiji. Aktivnosti, ki potekajo v regiji so naslednje: • nagrade: nizozemske oblikovalske nagrade, • promocija izvoza: program NL4Design, ki spodbuja izvoz nizozemskega oblikovanja, • dogodki: teden oblikovanja, • infrastruktura: design cafe, co-working place (Redevelopment NatLab), inkubator, • publikacije: magazin, • projekti s podjetji: projekti uvajanja oblikovanja v podjetja, sodelovanje med oblikovalci in trgovskimi podjetji, • povezovanje: design forum, • privabljanje oblikovalcev, izobraževalnih organizacij in podjetij od drugod (Design Acquisition Plan), • razstave: potujoča razstava (Made in Brainport). Norveška Za norveško vlado je oblikovanje temeljni faktor uspešnosti inovacijskega procesa. Tako je Ministrstvo za trgovino in industrijo pripravilo norveški program oblikovanja, ki je namenjen podjetjem. Pomembno vlogo ima tudi davčna olajšava za investicije v R&R, kjer je možno uveljavljati olajšavo za izdatke za oblikovanje (shema SkatteFUNN). Po zgledu ostalih skandinavskih držav (npr. Danska) ima tudi Norveška »Ice-breaking scheme«, ki je namenjen podjetjem za prve projekte oblikovanja in za podjetja, ki želijo uporabljati oblikovanje v strateške namene. Pomembno vlogo ima norveški design council, ki podeljuje številne nagrade za oblikovalske dosežke. Leta 2009 je norveška vlada začela s programom »Design-driven Innovation Programme«, ki podpora uporabo dizajnerskega pristopa v zasebnem in javnem sektorju. Sredstva so namenjena tudi pripravi metodologij, ki se bodo kasneje uporabljale v zasebnem in javnem sektorju. Tako so tudi na Norveškem v zadnjih letih začeli uporabljati oblikovanje za reševanje širših družbenih vprašanj (»design for all«). Poljska Poljska ima že zelo dolgo tradicijo industrijskega oblikovanja. Že v 50-ih je bil ustanovljen Inštitut za industrijsko oblikovanje. Inštitut spodbuja uporabo oblikovanja v podjetjih, organizira izobraževanja, organizira razstave in nagrade, vključno z nagrado »Good Design«. Inštitut tudi izvaja program »Design Your Profit«, ki je z 18 milijoni evrov največji neposredni ukrep spodbujanja uporabe oblikovanja v Evropi. Program je sofinanciran iz EU sredstev (ESRR), kot del Operativnega programa Inovativno gospodarstvo 2007-2013. V okviru programa je poleg dostopa do informacij in samoocene na voljo brezplačno sodelovanje na naslednjih delavnicah: • design managament za podjetja, • načela sodelovanja v multidisciplinarnih skupinah (za podjetja), • metodologije sodelovanja s podjetji (za oblikovalce), • simulacija sodelovanje oblikovalcev in podjetij pri razvoju novega proizvoda (za oblikovalce in podjetja). Številne aktivnosti potekajo tudi na regionalni ravni. Tako mesto Gdynia skupaj z Inštitutom za industrijsko oblikovanje organizira Gdynia dneve oblikovanja. Velika Britanija Velika Britanija je eden pionirjev oblikovanja, saj je bil že leta 1944 ustanovljen »Council of Industrial Design«. Glavna naloga je bila promocija oblikovanja v britanski industriji in ta naloga je pomemben del njegovega delovanja še danes (predvsem do leta 2010). Med aktivnostmi izstopajo storitve za industrijo, publikacije in razstave. V Veliki Britaniji so že v 50-ih veliko pozornosti namenili izobraževanju na področju oblikovanja. Leta 1972 se je »Council of Industrial Design« preimenoval v »Design Council«, kjer so takrat združili področji industrijskega oblikovanja in inženiringa. V 80-ih je zaposloval preko 200 ljudi, ki so bili financirani tudi s strani države. V 90-ih se je število zmanjšalo na 40 in organizacija je postala most med podjetji, izobraževanjem in vlado. Uvedli so nekatere nove aktivnosti (inciative), kot so »Creative Britain«, »Design in Business Week« in »Design in Education Week«. Z njimi so želeli okrepiti vlogo britanskega oblikovanja pri konkurenčnosti britanskega gospodarstva. Ena od aktivnosti je bil tudi »Millenium Products«. V okviru projekta so izbrali 1.012 britanskih izdelkov, ki so jih nato predstavili v obliki razstav, publikacij, elektronskih gradiv in izobraževalnih gradiv. Konec leta 2005 je izšel »The Cox Review of Creativity in Business: building on the UK's strengths« oz. Coxovo poročilo. Le-ta postavlja kreativnost kot temelj konkurenčnosti Velike Britanije v prihodnosti. Predloženi ukrepi so vsebovali ustanovitev nacionalne mreže inovacijskih centrov, podporo srednjim in malim podjetjem pri uporabi oblikovanja (program »Design for Business«), vključitev oblikovalcev v uprave podjetij, izobraževanje poslovodnih delavcev in medijsko podporo kreativnosti in inovativnosti. Analize uspešnosti ukrepov so pokazale zgolj omejene rezultate, saj je bila večina ukrepov usmerjena na stran ponudbe oblikovalskih storitev, kjer je bila že prej prevelika konkurenca, in premalo ukrepov na strani povpraševanja po oblikovalskih storitvah43. Leta 2011 so združili Design Council and CABE (Commission for Architecture and the Built Environment) in s tem okrepili povezavo med arhitekturo in oblikovanjem. Razlogi so različni. Predvsem so se spremenili izzivi, s katerimi se sooča Velika Britanija (družbeni problemi) zaradi zmanjšanih javnih sredstev in močnejše povezave oblikovanja in inovacijske politike. Tako je Design Council decembra 2011 pripravil dokument »Design for Innovation«, kjer predlaga naslednje44: • tesnejšo povezavo oblikovanja in tehnoloških centrov, • nadaljnjo podporo malim in srednjim podjetjem (»Designing Demand programme«), • povezavo oblikovanja in transfera tehnologije, • izdelavo metodologij s katerimi bi merili rezultate in vplive oblikovanja, • promocijo izvoza britanskega oblikovanja in promocijo britanskega oblikovanja pri privabljanju neposrednih tujih investicij, • uporabo oblikovanja v javni upravi, • uporabo oblikovanja za reševanje družbenih problemov. 4? 43 Sun Qian, 2011, str. 4. Design for Innovation, 2011, str. 16-19. V zadnjih 10 letih je bilo v Angliji veliko aktivnosti promocije kreativnih industrij na regionalni ravni, vendar pa je z ukinitvijo regionalnih razvojnih agencij pod novo vlado prišlo do ukinjanja institucij in programov. Potrebno je omeniti tudi promocijo oblikovanja v Severni Irski in še posebej v Walesu. Tam ima pomembno vlogo Design Wales45, ki polega analiz na področju oblikovanja podpira preko programa »Service Design Programme« uporabo storitvenega oblikovanja v podjetjih. 6.2.4 Povzetek produkcijskih/oblikovalskih politik Za produkcijske/oblikovalske politike v obravnavanih državah velja naslednje: • Med državami/regijami obstojijo razlike v pristopu spodbujanja uporabe oblikovanja v poslovnem in javnem sektorju. • Produkcijske/oblikovalske politike imajo že dolgo tradicijo (nekateri ukrepi že pred 150 leti v Skandinaviji, aktivna vloga Nemčije (1907) in Velike Britanije (1944)), vendar se celovite politike pojavljajo šele v zadnjih 20 letih. • Tudi pri produkcijskih/oblikovalskih politikah je prisotno prepletanje različnih ravni: EU (šibko), nacionalna, regionalna, lokalna raven. • Produkcijske/oblikovalske politike so države/regije oblikovale s ciljem izboljšanja konkurenčnosti gospodarstva (slab gospodarski položaj, spodbujanje izvoza, neizkoriščenost oblikovalskega sektorja), izboljšanja konkurenčnosti države (tudi konkurenca med državami in mesti), izboljšanja konkurenčnosti regij (npr. Flandrija, Wales), kakor tudi iz nacionalnih razlogov, kot je krepitev nacionalne identitete (Finska). • Teorija opravičuje uvedbo produkcijskih/oblikovalskih politik. Teoretične podlage (teorije) so naslednje: - nepopolnost trga, - teorija sistemske napake, - »footloose multinationals«. • Danes obstajajo velike razlike med državami v pristopu. Vodilne države in regije na področju oblikovanja nimajo nujno nacionalne produkcijske/oblikovalske politike, vendar je teh vedno več, predvsem v razvitih državah v Aziji (npr. Južna Koreja, Singapur). V EU izstopajo VB, Finska, Danska, Italija, Avstrija, Flandrija. • V zadnjih letih smo predvsem v Evropi priča tesni povezanosti spodbujanja oblikovanja z inovacijsko politiko (Nemčija, Avstrija, Finska, Estonija, Velika Britanija). • Na regionalni/nacionalni ravni je podpora oblikovanju pogosto del promocije kreativnih industrij. • Produkcijske/oblikovalske politike zasledujejo različne cilje: ekonomski (gospodarski razvoj), socialni (preživetje ponudnikov), prostorski (urbana prenova, turizem), družbeni (reševanje problemov družbe: trajnostni razvoj, staranje prebivalstva, socialna vključenost, neučinkovitost javnega sektorja). • Oblike podpore so zelo različne od neposredne podpore (subvencije, davčne olajšave) do posredne podpore (infrastruktura, usposabljanje, promocija, izobraževanje _). Osredotočene so na stran ponudbe in/ali na stran povpraševanja. • Med podjetji so velike razlike v uporabi oblikovanja, odvisno od sektorja, velikosti podjetja, zgodovine, trga, poslovodstva (vprašanje fokusa). Neuporaba oblikovanja je značilna predvsem za mala in srednja podjetja. • V zadnjih letih se krepitev dizajnersko razmišljanje (»design thinking«) v zasebnem in v javnem sektorju. Oblikovalski pristop je vse bolj pristop reševanja širših družbenih problemov. http://www.designwales.org/ Ni pomemben le obseg sredstev za oblikovanje, temveč tudi raven oblikovalskih (dizajnerskih) znanj, tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Analize kažejo pozitivne učinke oblikovanja na konkurenčnost podjetij (prihodki, dobičkonosnost, tržni delež), kakor tudi držav in regij (predvsem povezava med tradicijo in konkurenčnostjo gospodarstva). Vsaka politika je rezultat stanja in časa, zato ni enostavnega prenosa pristopov med državami. 6.2.5 Spremljanje in vrednotenje produkcijskih/oblikovalskih politik Spremljanje in vrednotenje Če želimo učinkovite, uspešne in ustrezne projekte, razvojne programe in politike, je potrebno ustrezno izvesti vse faze, ki jih ima programski/projektni cikel, ki ga uporabljajo tako mednarodne organizacije kakor tudi države (npr. Velika Britanija), s k ciljem usmerjenim proračunom pa tudi Slovenija. Faze projektnega/programskega cikla so naslednje: načrtovanje, ocenjevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje (evalvacija). Usmerjanje razvoja zahteva tudi njegovo stalno spremljanje (monitoring), katerega poglavitni namen je ugotoviti učinkovitost in uspešnost izvajanja ukrepov in pri tem uporabljenih finančnih sredstev. Pri izvajanju različnih ukrepov in aktivnosti (predvsem pri izvajanju programov in tudi posameznih projektov) lahko zaradi vrste razlogov prihaja do odstopanj od zamišljenega. Odstopanja lahko ogrozijo uspešnost programa in v nadaljevanju onemogočijo dosego ciljev, postavljenih v fazi programiranja. S spremljanjem pridobivamo potrebne podatke, ki nas usmerjajo pri nadaljnjem izvajanju aktivnosti, spremljanje pa je nujno tudi za izvedbo vrednotenja. Sistem spremljanja ima naslednje tri pomembne elemente: • sistem kazalnikov, vključno z ustreznim informacijskim sistemom; • nadzorni organi (npr. nadzorni odbor - »monitoring committee«, »steering committee«); • vse oblike poročanja. Kazalniki so sredstvo, s pomočjo katerih merimo uspešnost izvajanja aktivnosti, kar pomeni, da je lahko kazalnik tudi statistični podatek. Kazalnik predstavlja skupek meritev določene spremenljivke skozi čas in/ali lokacijo. Kazalnik je informacija, ki je pomembna za izvajanje programa in je lahko statističen podatek ali pa druga informacija. Kazalnik lahko definiramo kot merilo za dosežen cilj, uporabljena sredstva ali želen učinek, za doseženo kakovost ali kot spremenljivko iz konteksta. Kazalnik mora imeti definicijo, vrednost in mersko enoto46. Na podlagi kazalnikov je možno kontrolirati, ali je doseženo (učinki, rezultati, vplivi) v skladu z načrtovanim tako s fizičnega kakor tudi s finančnega vidika. Kazalnike je potrebno skrbno izbrati, priporočeno je manjše število kazalnikov, ki pa so točno določeni (definicija, vrednost), so uporabni in po možnosti obstojijo že ustrezni podatki. Za spremljanje razvojnih programov so najpomembnejše naslednje vrste kazalnikov: 1. kontekstni kazalniki (»context indicators«), ki se nanašajo na celotno ozemlje (državo, regijo), prebivalstvo ali posamezno kategorijo (npr. kmetijstvo,^), ne glede na to, kdo je udeležen v aktivnostih razvojnega programa. 2. programski kazalniki (»programme indicators«). Ker ima vsaka raven spremljanja svoje prednosti in slabosti, pri spremljanju razvojnih programov uporabljamo obe vrsti kazalnikov. 46 Indicative Guidelines on Evaluation Methods: Monitoring and Evaluation Indicators, 2006, str. 5. Veliko težje je določiti in spremljati programske kazalnike. Programski kazalniki se nanašajo na aktivnosti znotraj programa in z njimi poskušamo spremljati in vrednotiti neposredne in posredne posledice posameznega razvojnega programa. Ločimo štiri vrste programskih kazalnikov: 1. Kazalniki virov (»resource«, »input indicators«): predstavljajo skupek vloženih sredstev (finančnih, človeških, materialnih in ostalih) v izvajanje določenega programa. 2. Kazalniki učinkov (»output«, »outcome indicators«): kažejo proizvod določene razvojne aktivnosti. Povezani so torej z izvajanjem aktivnosti projekta, merijo pa fizične in finančne enote projekta (dolžina zgrajene ceste, število podprtih podjetij, število prijavljenih udeležencev). 3. Kazalniki rezultatov (»result indicators«): kažejo neposredne posledice razvojnega programa in so lahko tako fizični kot tudi finančni. Torej odsevajo direktne in takojšnje učinke projekta, tj. spremembe v delovanju, obnašanju in podobno. Ti kazalniki so lahko fizični (na primer: število uspešnih udeležencev izobraževanj, število nesreč na cesti) ali pa so finančni (na primer: zmanjšanje izdatkov za socialno pomoč). 4. Kazalniki vplivov (»impact indicators«): kažejo vplive programa v daljšem obdobju. Značilnosti dobrega programskega kazalnika so: 1. Spremenljivka, ki predstavlja osnovo posameznega kazalnika, mora biti čim bolj povezana z aktivnostjo, ki jo merimo, torej mora biti prilagojena aktivnosti, ki jo meri. 2. Izbrana spremenljivka mora »reagirati« na posamezno razvojno aktivnost, kar je možno predvsem pri kazalnikih učinkov in kazalnikih rezultatov. 3. Izhodiščna vrednost in ciljna vrednost kazalnika morata biti določeni že na začetku. 4. Ciljne vrednosti kazalnika morajo biti realistične. 5. Kazalnik mora biti jasno določen. V skladu s sistemom programiranja in spremljanja imamo na različnih ravneh tudi različne kazalnike. Tako je mogoče kazalnike rezultatov in vplivov določati na ravni programov, medtem ko so kazalniki učinkov pomembni predvsem na ravni ukrepov in aktivnosti. Pri tem je mogoče večje število kazalnikov učinkov združiti na ravni programov, vendar se je potrebno zavedati, da fizične kazalnike pogosto ni možno enostavno združevati, kot je to primer pri finančnih kazalnikih, kar povzroča številne probleme. Ob izboru moramo kazalnike nujno navezati na izhodiščno vrednost posameznega kazalnika ob začetku izvajanja programa, saj so brez izhodiščnega stanja za vrednotenje popolnoma neuporabni. Vrednotenje (»evaluation«) je skupaj s spremljanjem bistveni del vsakega procesa načrtovanja, tako v zasebnem kakor tudi v javnem sektorju. Vrednotenje je pridobilo na pomenu po drugi svetovni vojni in se je uveljavilo predvsem v javnem sektorju, medtem ko zasebni sektor uporablja predvsem metode zagotavljanja kakovosti (»quality management systems«). Obstoji povezanost programov, politik in posameznih vrednotenj. Problem povezovanja projektov, programov in politik je stalen in zelo resen. Dobri projekti še ne pomenijo dobrega programa in dobri programi še ne pomenijo dobre politike, vendar pa je vrednotenje projektov vložek v vrednotenje programov in vrednotenje programov je vložek v vrednotenje politik. K temu je potrebno še prišteti še horizontalno vrednotenje. Trenutni trend je vrednotenje na višji ravni, torej vrednotenje programov in predvsem politik. Vrednotenje projektov, predvsem majhnih, je v veliki meri prepuščeno financerjem projektov ali celo izvajalcem (samovrednotenje) oziroma se vrednoti skupina majhnih projektov. Izjema so veliki projekti (npr. infrastruktura), ki imajo naravo programov. Vrednotenje nima enotne definicije. Tako MEANS priročnik opredeljuje vrednotenje javnih izdatkov kot oceno (»judgement«) vrednosti javnih izdatkov glede na izbrane kriterije in določene standarde (predvsem ustreznost in učinkovitost). Zlasti je pomembno, da javni izdatki zadovoljujejo potrebe (»needs«), ki so bile razlog za javne izdatke in imajo ustrezne rezultate. Vrednotenje naj bo: • analitično: temeljiti mora na ustreznih metodah; • sistematično: vrednotenje mora biti skrbno pripravljeno in izvedeno; • zanesljivo: več izvajalcev vrednotenja (evalvatorjev) mora ob uporabi ustreznih tehnik priti do podobnih rezultatov, vendar pa je potrebno poudariti, da vrednotenje vedno vsebuje sodbe, ki so pogosto subjektivne; • osredotočeno: vrednotenje mora biti osredotočeno na ključna vprašanja politik/programov/projektov; • naročniku prijazno: rezultati vrednotenja morajo služiti uporabniku ob upoštevanju značilnosti politik/programov/projektov, političnega okvira ter razpoložljivih sredstvih. Glavni cilji vrednotenja so naslednji: 1. Izboljšanje kvalitete projektov/programov/politik (vsebinsko, upravljalsko). 2. Utemeljiti (opravičiti) projekt/program/politiko v politični in civilni javnosti. 3. Pomoč pri usmerjanju sredstev (javnih, zasebnih). Vrednotenje želi odgovoriti na določena vprašanja (kriteriji vrednotenja): 1. Ustreznost: V kakšni meri so cilji projekta/programa/politike prilagojeni potrebam in prioritetam na nacionalni in EU ravni? 2. Učinkovitost: Kakšni so rezultati glede na porabljena sredstva? 3. Uspešnost: Ali projekt/program/politika dosega specifične in splošne cilje (načrtovano/doseženo)? 4. Koristnost: Ali je projekt/program/politika zadovoljil potrebe ciljne skupine? 5. Trajnost: Koliko časa po koncu projekta/program/politika bodo še vidni učinki programa? Slika 16: Temeljni kriteriji vrednotenja Potrebe Cilji Ustreznost Socio-ekonomski problemi Program Vplivi t / Rezultati V S S Vložki —► Izvajanje Učinki \ \ \ \ S Vredn^^^nje UčinkaV^to^it Vir: Indicators for Monitoring and Evaluation, 1999. Spremljanje in vrednotenje produkcijskih/oblikovalskih politik Tudi za oblikovalske politike velja, da je potrebno stalno spremljanje. Osnova za spremljanje so jasno zastavljene aktivnosti (oblika aktivnosti, ciljna skupina, razpoložljiva sredstva, časovnica). To omogoča določitev ciljev aktivnosti in njihovo spremljanje. Razvite države so v programskih dokumentih različno opredelila cilje. V naslednji tabeli so navedeni nekateri primeri kvantificiranih ciljev produkcijskih politik. Tabela 45: Primeri kvantificiranih ciljev produkcijskih politik v izbranih državah Država in časovno obdobje Kvantificiran cilj Danska za obdobje 1997-2002 • Delež podjetij, ki priznavajo pozitiven vpliv oblikovanja pri razvoju novih proizvodov: dvig z 62 % na 80 %. • Delež podjetij, ki uporabljajo pogodbeno oblikovanje v razvoju in oblikovanju novih proizvodov: dvig z 30 % na 50 %. Finska za obdobje 2000-2005 • 50 % podjetij uporablja profesionalne oblikovalce. • 30 % podjetij vključuje oblikovanje v strateške načrte podjetja. • 10 finskih oblikovalskih podjetij, ki delujejo na mednarodnem trgu. Finska za obdobje 2005-2010 • 200 novih podjetij začne uporabljati oblikovanje. • 80 % podjetij vključuje oblikovanje v strateške načrte podjetja. • 50 % podjetij uporablja oblikovanje pri operativnem poslovanju. • 20 finskih oblikovalskih podjetij, ki delujejo na mednarodnem trgu. Švedska za leto 2006 • 100 podjetij letno dvigne sposobnosti na področju oblikovanja in sprejema zavestne odločitve na področju oblikovanja. Norveška za obdobje 2001-2005 • Polovica podjetij uporablja oblikovanje pri razvoju novih proizvodov in storitev. Irska za obdobje 1999-2003 • Porast števila zaposlenih v oblikovalskih podjetjih: s 3.700 na 8.000. • Porast števila notranjih oblikovalcev: z 2.300 na 4.000. • Dvig letnih prihodkov oblikovalskih podjetij z £ 230 milijonov na £ 500 milijonov. Vir: Hytönen Jaana, Heikkinen Hanna, 2003. V dokumentu DesignDenmark iz leta 2007 si je danska vlada zastavila tri temeljne sklope aktivnosti in štiri cilje. Tabela 46: Cilji danske produkcijske politike Sklop aktivnosti Aktivnosti Cilj 1. Ukrepi za boljše delovanje trga oblikovalskih storitev • bolj poslovno orientirane in regionalizirane aktivnosti danskega oblikovalskega centra, • oblikovanje javnih storitev, • razvoj danskih modnih con, • zaščita pravic industrijske lastnine. • Dvig deleža podjetij, ki strateško uporabljajo oblikovanje. • Dodana vrednost na zaposlenega v oblikovalskih podjetjih enaka kot v poslovnih storitvah. 2. Komercialno orientirane in internacionalizirane oblikovalske kompetence • izobraževalni programi, • krajši izobraževalni programi, izboljšanje kompetenc delujočih oblikovalcev. • Stopnja zaposlenosti med mladimi oblikovalci enaka stopnji zaposlenosti ostalih mladih diplomirancev. 3. Okrepljena internacionalizacija danskega oblikovanja • mednarodni teden oblikovanja in potujoče razstave, • internacionalizacija danskega oblikovanja. • Delež prihodkov na tujih trgih enaka deležu arhitekture in inženirskih podjetij (pribl. 30 %). Vir: DesignDenmark, 2007. Tudi azijske države (Južna Koreja, Singapur, Hong Kong) imajo celovite produkcijske politike. Cilji njihovih produkcijskih politik so naslednji47: Dvig uporabe oblikovanja v podjetjih, še posebej srednjih in malih podjetij. Rast, profesionalizacija in globalizacija oblikovalskih podjetij. Izboljšana konkurenčnost gospodarstva (npr. Južna Koreja, Singapur). Dvig izvoza oblikovalskih podjetij (npr. Južna Koreja). Nova delovna mesta (npr. Hong Kong). Dvig privlačnosti za tuje investitorje (npr. Južna Koreja). Izboljšana kakovost izobraževalnih in raziskovalnih organizacij na področju oblikovanja in dvig števila diplomantov oblikovanja. Analiza kaže na pomanjkanje vrednotenja učinkov oblikovanja. Vrednotimo lahko vsaj naslednje vidike48: 1. donosnost naložb v oblikovalske storitve za posamezna podjetja; 2. profil oblikovalskega sektorja (panoge) in uporaba oblikovalskih storitev v domači industriji; 3. donosnost naložb javnih sredstev v posamezne oblikovalske programe/politike; 4. vloga oblikovanja in njegov učinek na domače gospodarstvo in družbo. Do sedaj je bilo največ analiz narejeno na ravni podjetij. Tako večina analiz jasno kaže, da uporaba oblikovanja v podjetjih prispeva k boljšim poslovnim rezultatom in da je danes oblikovanje ena temeljnih konkurenčnih prednosti najuspešnejših svetovnih podjetij. Pozitiven vpliv oblikovanja na poslovne rezultate podjetij je pokazala tudi naša analiza. Tako je junija 2009 Evropska komisija izrazila stališče, da so »ugotovitve mikroekonomskih raziskav glede oblikovanja dokončne: uporaba 47 Mapping of International Design Policies and the Strategies for Leading Design Schools and Research Institutions: Prepared for the Danish Vision Committee "Design 2020", 2011, str. 18-19. 48 Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi. SEE o politikah: Knjižica 3, 2010, str. 6. oblikovalskih storitev ima pozitiven učinek na uspešnost podjetja, merjeno denimo v smislu dobičkonosnosti, cene delnic, zaposlovanja ali izvoza«49. Kljub vsemu je vrednotenje uporabe oblikovanja v podjetju na poslovne rezultate redkost tudi v razvitih državah. Tako je tudi v Veliki Britaniji leta 2008 le 31% analiziranih podjetij merilo dobičkonosnost investicij v oblikovanje (ROI, ang. Return On Investments)50. Analize tudi kažejo, da je zelo težko oceniti ločiti prispevek oblikovalskih storitev od prispevka drugih aktivnosti (npr. razvoj, promocija) in ostalih panog, kar otežuje pripravo vrednotenj. Analiza profila oblikovalskega sektorja je danes sestavni del analiz oblikovanja in analiz kreativnih industrij, vendar je je zelo malo ocen o vplivu oblikovanja na domačo industrijo. Tako je bilo narejeno kar nekaj analiz o konkurenčnosti držav na področju oblikovanja: International Design Scoreboard (University of Cambridge), Global Design Watch (Aalto University) in Design, Creativity and Innovation: A Scoreboard Approach (UNU-Merit). Rezultati študij so zaradi problematičnih definicij oblikovanja ter kreativnih industrij51, omejenih statističnih informacij in nerazpoložljivosti ustreznih kazalnikov (uporaba proxy kazalnikov) zelo grobi52, in zato sami avtorji opozarjajo na previdnost pri njihovi uporabi. Vrednotenja posameznih produkcijskih programov/politik je malo. Trenutno se izvajajo številni projekti merjenja učinkov posameznih ukrepov produkcijske politike, vendar je veliko vrednotenj še v pilotni fazi53. V Veliki Britaniji zelo dobre rezultate izkazujejo ukrepi namenjeni uporabi oblikovanja v javnem sektorju. Tako naj bi bile koristi 1 £ javnega financiranja ukrepov oblikovanja v primeru javnih storitev (Public Services by Design public sector mentoring programme) kar 26 £54. V primeru pomoči malim in srednjim podjetjem (Designing Demand) je po ocenah neodvisnega vrednotenja vsak £ javnih sredstev v rku dveh let vključenemu podjetju prinesel koristi v višini 25 £55. Več nejasnosti je na oceni vpliva oblikovanja na makro-ekonomsko konkurenčnost (vloga oblikovanja in njegov učinek na domače gospodarstvo in družbo). Oblikovanje je le ena od spremenljivk, ki vpliva na konkurenčnost države. Potrebno bi bilo tudi izboljšati statistična spremljanja na EU, nacionalni in regionalni ravni. Analize pa vseeno kažejo, da so države, kjer je uporaba oblikovanja pomembna, med najbolj konkurenčnimi na svetu (npr. po metodologiji WEF)56. Merjenje inovacij ter raziskav in razvoja je snovalcem politik po vsem svetu pomagalo pri razvoju politik, ki izboljšujejo konkurenčnost in spodbujajo naložbe podjetij. Vedno bolj se priznava, da oblikovalske storitve prispevajo h konkurenčnosti podjetij, pa tudi narodov; vendar je bilo doslej premalo truda vloženega v to, da bi izmerili njihov obseg in učinek na državni ravni. Dosedanjim študijam ni uspelo nesporno potrditi vzročne povezave med oblikovanjem in družbenogospodarskim razvojem ter izolirati oblikovanja iz širšega konteksta57, kar pa ne negira pomena oblikovanja za konkurenčnost podjetij in držav, saj predvsem ankete med podjetji nesporno potrjujejo zelo pozitiven pomen oblikovanja na poslovne rezultate podjetij. Pregled ovir in priložnosti pri vrednotenju oblikovanja je podan v naslednji tabeli. 49 Design as a driver of user-centred innovation, 2009, str. 25. 50 http://www.designcouncil.org.uk/our-work/Insight/Research/How-businesses-use-design/Design-in-Britain-2008/Measuring-ROI-in-design/ 51 Global Design Watch 2010, 2011, str. 24. 52 Hollanders Hugo, vand Cruysen Adriana, 2009, str. 3. 53 Mapping of International Design Policies and the Strategies for Leading Design Schools and Research Institutions: Prepared for the Danish Vision Committee "Design 2020", 2011, str. 21. 54 Design for Innovation, 2011, str. 13. 55 Design for Innovation, 2011, str. 10. 56 Bitard Pierre, Basset Julie, 2008, str. 14. 57 Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi. SEE o politikah: Knjižica 3, 2010, str. 19. Tabela 47: Pregled ovir in priložnosti pri vrednotenju oblikovanja OVIRE PRILOŽNOSTI PREDLOGI Pomanjkanje splošnega razumevanja, definicij in parametrov oblikovalske panoge. Sprejeti definicije in parametre, ki bi bili lahko splošno razumljeni na ravni EU. Spodbuditi dogovor glede skupne definicije, bodisi z razvojem priročnika, ki preučuje definicije po Evropi, bodisi s sprejetjem definicije, ki jo predlaga Evropska komisija v delu "Oblikovanje kot spodbujevalec k uporabniku usmerjenih inovacij". Odsotnost splošno dostopnih statistik po Evropi in skupnega dogovora o osnovnih kazalnikih, ki jih je mogoče mednarodno primerjati. Ustvariti platformo/infrastrukturo za centralno zbiranje informacij ter vzpostaviti kazalnike/okvire, ki so primerljivi in združljivi z drugimi političnimi konteksti; pripraviti neobdelane podatke za boljše razumevanje statističnih ugotovitev, s tem povečati kredibilnost ter spodbuditi nadaljnjo analizo in nove vidike. Z isto metodo izvesti vseevropsko študijo ter tako pridobiti letno poročilo o razumevanju in uporabi oblikovanja; začetna točka je lahko vključitev vprašanja o oblikovanju v anketo skupnosti o inovacijah (Community Innovation Survey), ki je že predmet obravnave. Nejasna merila za uspeh, kadar cilji programa/politike niso dobro opredeljeni na samem začetku izvajanja. Poudarjati povezovanje dejavnosti z dosegljivimi in oprijemljivimi cilji skozi smiselne meritve, kot so: • kvalitativna in kvantitativna analiza podjetja pred oblikovalsko podporo in po njej; • primerjava prodaje oblikovalskih izdelkov in storitev z izdelki in storitvami, razvitimi brez oblikovalskega procesa; • dolgoročno merjenje deleža davčnih prihodkov od novih izdelkov. Na samem začetku postaviti jasne cilje in nato redno spremljati uspešnost programov/politik z dolgoročnimi meritvami; primerjati podjetja, ki imajo koristi od programov oblikovalske podpore, s tistimi, ki jih nimajo, in opraviti vrednotenje v daljšem obdobju, s čimer se zagotovi, da spremembe trajajo tudi po koncu programa in da je oblikovanje vgrajeno v kulturo podjetij. Težave pri določanju vloge oblikovanja in njegovega učinka iz širšega konteksta. Razviti merilne metode za analizo na mikro- in makroravni tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju ter tako povezati oblikovanje in posledični družbenogospodarski uspeh. Na makro- in mikroravni v javnem in zasebnem sektorju vzpostaviti sistem kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, ki kombinira dolgoročne meritve s kratkoročnimi cilji ter slednje nenehno spremlja. Stroški postopka vrednotenja. Strošek vrednotenja mora biti vgrajen v začetni program/politiko; spodbuditi podjetja, da analizirajo svojo pot razvoja z namenom izboljšanja svojih revizijskih orodij, tako da je ob uvedbi oblikovalskih storitev vidna razlika. Uporabljati že obstoječa orodja za vrednotenje in jih vključiti v začetne predloge; izkoristiti nova elektronska orodja za vrednotenje. Širše posledice izvajanja programa/politike so včasih večje od ciljev, predlaganih na začetku. Čeprav morajo biti cilji na začetku dobro opredeljeni, mora obstajati prilagodljivost pri vrednotenju stranskih učinkov; med drugim gre tu za: • analizo spremenljivega odnosa do oblikovanja v podjetjih, javnosti in javnem sektorju; - zadovoljstvo končnega uporabnika; • mrežno analizo sodelovanja grozdov ter povezav med podjetji in akademskimi ustanovami. Upoštevati nepričakovane (širše) neposredne učinke programov/politik zunaj prvotnih ciljev. Neuspešna uporaba postopka vrednotenja kot orodja za izboljševanje izvedbe. Priznati neuspehe in pomanjkljivosti, da bi lahko izboljšali izvajanje v naslednjem krogu. Uporabiti vrednotenje kot strateško orodje za izboljšanje procesa, ne le za promocijo rezultatov. Vir: Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi, 2010. 7 Produkcijska/oblikovalska politika v Sloveniji 7.1 Analiza produkcijske/oblikovalske politike v Sloveniji Za obdobje do leta 1990 lahko trdimo, da z nekaj izjemami uspešnih projektov, ki so posledica individualnih odlik in napora posameznikov (stol Rex, K 67) oblikovanje ni bilo nikoli ustrezno prepoznano kot dejavnik konkurenčnosti gospodarstva. V opisanih okoliščinah je treba iskati razloge, zakaj je uporaba oblikovalskih storitev konec osemdesetih zamirala58. Ob spremembah političnega sistema in prehodu v tržno gospodarstvo je potekalo lastninsko preoblikovanje gospodarskih družb. V tej preobrazbi ekonomije velja omeniti, da v prvih nekaj letih po osamosvojitvi nobeno večje slovensko podjetje oblikovanja ni vključilo v svoj proces prestrukturiranja kot del strategije pri preoblikovanju izdelkov in kot možnost za spremembo svojega položaja na trgu.59 V Sloveniji je premalo končnih izdelkov, torej tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, ki jo v procesu razvoja izdelka predstavlja zadnja faza trženja60. Na področju podpore s strani oblasti ni potrebne podpore, saj oblikovanje in kreativne industrije nikoli niso bile prepoznane kot vir konkurenčnosti Slovenije. Tako je sodelovanje z vladnimi službami, ki s svojim delom soustvarjajo pogoje na področju gospodarske politike, politike izobraževanja, kulturne politike in državnih izvajalskih inštitucij (javne agencije in javni skladi), priložnostno in ne kontinuirano. Ustrezen dolgoročni interes države pri spodbujanju razvoja stroke, vključevanju njenih strokovnih potencialov v lastne projekte in pospeševanju sodelovanja z gospodarstvom ni bil nikoli ustrezno vzpostavljen. Direktorati oziroma sektorji v okviru ministrstev ali področij dela vladnih služb, ki so relevantni z vidika kreativnih industrij, so slabo informirani tako o potencialu delovanja strokovnih področij kreativnih industrij kot o smiselnih spodbudah za uspešnejšo vlogo pri povečanju konkurenčnosti države. Posamezne pobude nikoli niso bile prepoznane ali obravnavane celostno61. Poglavitne ugotovitve o produkcijski politiki v Sloveniji so naslednje: • Slovenija nima produkcijske/oblikovalske politike. • Oblikovanje ni vključeno v strateške dokumente države. • Določene aktivnosti v preteklosti, vendar brez nadaljevanja (9. razvojna skupina) • Nimamo ukrepov, ki bili neposredno usmerjeni na oblikovanje (izjema deloma inovacijski vavčer, pilotni projekt JAPTI: Uvajanje modela izobraževanja in usposabljanja malih in srednje velikih podjetij za industrijsko oblikovanje izdelka, razstava Sodobno oblikovanje v Sloveniji). Ni povezave med ukrepi. • Šibka povezava med inovacijsko politiko in oblikovanjem oz. podjetja ne izkoristijo dovoljenih možnosti: stroški oblikovanja kot dela raziskovalno razvojne dejavnosti so v skladu z veljavno shemo državnih pomoči že več let upravičeni stroški pri vseh razpisih v Sloveniji, ki financirajo eksperimentalni razvoj. • Nekaj mednarodnih projektov: fokus predvsem kreativne industrije, kreativnost, tudi oblikovanje. • Vključenost ponudnikov oblikovanja v inovacijske projekte (RCSG), vendar z omejeno vlogo. • V zadnjem času številni dogodki na temo kreativnih industrij in na temo oblikovanja. • Potrebnost celovitega pristopa (multisektorski pristop). Klinar, 2008, str. 8. 59 Klinar, 2008, str. 10. fin Klinar, 2008, str. 11. 61 Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008, str. 18. 7.2 PSPN analiza oblikovanja v Sloveniji PSPN analiza je bila narejena na osnovi analiz, intervjujev in delavnic z naročniki, oblikovalci in podjetji62, podrobneje predstavljenih v Poglavju 5. Prednosti Slabosti Podjetja: • Obstoj podjetij, ki vlagajo v oblikovanje. • Uporaba oblikovanja v podjetjih je povezana z njihovo uspešnostjo in inovativnostjo, tudi v Sloveniji. Oblikovalski sektor: • Številčno bogata ponudba oblikovalskih storitev, vendar vprašanje kakovosti. • Mednarodno primerljiva kakovost oblikovalskih storitev (vsaj dela oblikovalcev), kar kaže prejem mednarodnih nagrad (npr. red dot design award), vendar so te nagrade trženjsko premalo izkoriščene. • Nekaj mednarodno uspešnih oblikovalcev (pozitiven zgled). Izobraževanje: • Zadovoljiva splošna kakovost izobrazbe, vendar premalo skladnosti izobraževalnih programov s sodobnimi trendi. Infrastruktura: • Obstoj podporne infrastrukture, vendar razdrobljenost. • Številni dogodki povezani z oblikovanjem in kreativnostjo, predvsem v zadnjih letih. Splošno: • Bogata tradicija oblikovanja v SLO, ki pa je zamrla (oblikovanje je v preteklosti imelo večji pomen). Podjetja: • Nerazumevanje strateške vloge oblikovanja v večini podjetij (pogled na oblikovanje kot na strošek, ki ga je potrebno minimizirati) ter pomanjkanje dolgoročnih pristopov, še posebej v tradicionalnih panogah. • Oblikovalci zelo redko sodelujejo v razvojnih projektih od samega začetka (postavitev projektnih izhodišč) pa do konca projekta (trženje). • Odsotnost vpliva oblikovalcev na strateške odločitve podjetij (odsotnost »in-house designa«, pomanjkanje znanj o »design managementu«). • Prenizka inovativnost podjetij in premajhna vlaganja v razvoj lastnih izdelkov/storitev ter blagovnih znamk (odmikanje od končnih kupcev). • Šibka trženjska znanja v podjetjih (tudi ko imajo produkt, ga pogosto ne znajo tržit _). • Pomanjkanje interdisciplinarnih znanj (produkcijska usmerjenost). Oblikovalski sektor: • Premajhno število velikih oblikovalskih studijev (multidisciplinarnost). • Nepreglednost in heterogenost ponudbe oblikovalskih storitev. • Prisotnost nizkocenovnih in nizkokakovostnih, nekvalificiranih ponudnikov (nobenih pogojev za dejavnost). Vlada: • Prešibka osveščenosti o oblikovanju kot gospodarsko pomembni dejavnosti v politiki: odsotnost designa v nacionalnih razvojnih politikah. • Prevelik pomen najnižje cene pri javnih naročilih. • Odsotnost produkcijske politike. Izobraževanje: 62 PSPN ali SWOT analiza se običajno uporablja v zgodnjih fazah načrtovanja podjetja ali projekta, njen namen je, da pomaga oceniti realno stanje s stališča konkurenčnosti in okoljske spremembe, s katerimi se bo potrebno soočiti v prihodnosti. Namen PSPN analize je pomoč pri strateških odločitvah, PSPN analiza je eno glavnih orodij v povezovanju analize poslovnega okolja z oblikovanjem strategij. Ugotoviti moramo, kje so glavne konkurenčne prednosti in slabosti ter katere priložnosti in potencialne nevarnosti. Iz tega tudi izhaja ime analize - prednosti (angl. strengths) in slabosti (angl. weaknesses) ter priložnosti (angl. opportunities) in nevarnosti (angl. threats) podjetja. • Razpršenost (nepovezanost) izobraževalnih programov na področju oblikovanja, slabi materialni pogoji (predvsem ALUO). • Pomanjkanje poslovnih znanj, znanj o »design managementu«, premajhna usmerjenost v prakso, premajhna interdisciplinarnost. Javni sektor: Pomanjkanje znanj o »design managementu« v javnem sektorju. Področje oblikovanja storitev (»service design«) v javnem sektorju ni razvito. odsotnost design centra. Splošno: Odsotnost kulture povezovanja. Priložnosti Nevarnosti Povečano povpraševanje po kreativnih produktih. Povečano povpraševanje po nišnih dobrinah. Gospodarska kriza (za preživetje potrebne »user-driven« inovacije, investiranje v razvoj podjetij). Pomanjkanje javnih sredstev (bolj preudarno oblikovanje razvojnih politik in reševanje sistemskih problemov). Reformiranje javnega sektorja (»service design«). Močna konkurenca iz drugih držav na trgu končnih produktov. Konkurenca iz drugih držav na trgu ponudnikov oblikovalskih storitev. Migracija najbolj talentiranih oblikovalcev. Propad slovenskih podjetij (predvsem podjetij, ki delujejo na trgu končnih odjemalcev). 7.3 Predlog ukrepov produkcijske/oblikovalske politike v Sloveniji 7.3.1 Uvod Sistematično spodbujanje oblikovanja ima različna imena. Miha Klinar predlaga izraz »nacionalna produkcijska politika«. Nacionalna produkcijska politika = vladna politika, ki vključuje izobraževanje, raziskave (foresight), promocijo in vladne podpore za uveljavljanje nacionalnih interesov na področju produkcije kvalitetnih, tržno uspešnih, inovativnih in trajnostno naravnanih izdelkov in storitev, ki omogočajo izboljšanje konkurenčnosti podjetij in nacionalnega gospodarstva ter s tem prispevajo k zagotavljanju visokega življenjskega standarda državljanov. Za celovitost ukrepov na področju spodbujanja oblikovanja je možno vzeti več pristopov. V okviru projekta smo se odločili za uporabo sistematizacije ukrepov produkcijske/oblikovalske politike, ki jo je za potrebe analize Cox-ovega poročila pripravila Sun. Cox-ovo poročilo je bilo zelo odmevno in uporabljeno pri številnih analizah in strategijah v zadnjih letih. Slika 17: Model produkcijske/oblikovalske politike Vir: Sun, 2011. V Sloveniji je razumevanje vloge oblikovanja pri razvoju gospodarstva in celotne družbe še vedno nepopolno. Predvsem pri pripravi strateških dokumentov, pri pripravi podpornih ukrepov in pri pripravi zakonodaje (npr. davčna zakonodaja) ima oblikovanje zgolj minorno vlogo. Medtem ko smo v preteklih letih znantna sredstva usmerili v RR projekte, kjer imamo težave z absorbcijsko sposobnostjo, pa so ostale netehnološke inovacije zapostavljene. Zato bi lahko bila slovenska produkcijska politika eden od temeljev bodočega razvoja Slovenije, saj učinkovita uporaba oblikovanja predstavlja orodje pri prestrukturiranju podjetij in tradicionalnih gospodarskih panog v globalno konkurenčna podjetja in panoge ter omogoča nadgradnjo raziskovalno-razvojnih projektov v inovativne izdelke in storitve z visoko stopnjo dodane vrednosti. Tudi na področju javnega sektorja lahko po zgledu razvitih držav uporaba oblikovanja prinesla k izboljšani kakovosti javnih storitev in nižjim stroškom, kar je v času gospodarske in finančne krize pomemben motiv. Slovenija je na področju produkcijske politike vsaj 10-15 let za razvitimi evropskimi in azijskimi državami. 7.3.2 Predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike Predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike V naslednji tabeli so predstavljeni predlogi ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike. Predlogi ukrepov so nastali na osnovi analize stanja v Sloveniji, na osnovi analiz uspešnih tujih produkcijskih politik, na osnovi intervjujev in delavnic z naročniki, oblikovalci in podjetji. Predlogi predstavljajo strokovno podlago za nadaljnje delo pri pripravi slovenske produkcijske politike. Tabela 48: Predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike UKREP VSEBINA AKTIVNOSTI PREDLOG KAZALNIKOV (U: učinek, R: rezultat, V: vpliv) POMEMBNOST NOSILEC ČASOVNICA PODPORA PROJEKTOM V POSLOVNEM SEKTORJU Subvencioniranje uporabe oblikovanja V okviru ukrepa država subvencionira uporabo oblikovanja v podjetjih. Ciljna skupina so predvsem srednja in mala podjetja, nova podjetja ter tradicionalne industrije. Vavčer: spodbujanje sodelovanja med podjetji in zunanjimi izvajalci oziroma svetovalci pri pripravi in izvedbi projekta, katerega namen je zaščita pravice industrijske lastnine ter spodbujanje podjetij k aktivni vlogi pri izboljšanju prepoznavnost podjetja oziroma njegovih produktov na trgu. Vrednost vavčerja je omejena. Ukrep je namenjen predvsem malim podjetjem, kakor tudi neuveljavljenim oblikovalcem/skupinam. Skupni projekti oblikovalcev in podjetij za prvi projekt oblikovanja in vzpostavitev »design managementa« v podjetju: na podlagi javnega razpisa odgovorno ministrstvo (MGRT) dodeli sredstva za izvedbo prvih projektov. Število podprtih projektov (U) Število pridobljenih pravic industrijske lastnine (patentov, modelov, znamk) (R) Povečanje prihodkih iz poslovanja podprtih podjetij po 18 mesecih (R) Nova ustvarjena bruto delovna mesta po 2 letih (ustvarjena na podlagi ukrepa) (V) MGRT 2014 Davčna olajšava Vključitev stroškov oblikovanja v davčno olajšavo za vlaganja v RR. Država s spremembo obstoječe zakonodaje dopolni olajšavo za vlaganja v RR z izdatki za oblikovanje (notranji, zunanji). Pri tem je smiselno postaviti pogoje kot so naslednji: oblikovanje vključeno v strategijo podjetja, podjetje mora postaviti funkcijo produktnega vodje. Dvig podjetniških investicij v oblikovanje (R) Delež podjetij, ki so uvedla eno ali več netehnoloških inovacij, med vsemi podjetji (R) MF, MGRT 2012 2 1 Povečanje prihodkih iz poslovanja podprtih podjetij po 18 mesecih (R) Povečanje izvoza v prihodkih podprtih podjetij po 18 mesecih (R) Nova ustvarjena bruto delovna mesta po 2 letih (ustvarjena na podlagi ukrepa) (V) Navezava na R&R projekte Jasnejša opredelitev upravičenosti, oblikovanje kot obvezen pogoj na javnem razpisu. V okviru inovacijskih razpisov (npr. razvojno-investicijski projekti podjetij, strateški RR projekti, je potrebno bolj točno opredeliti upravičenost uporabe zunanjih in notranjih storitev oblikovanja pri razvoju izdelkov in storitev. Dvig podjetniških investicij v oblikovanje (R) Delež podjetij, ki so uvedla eno ali več netehnoloških inovacij, med vsemi podjetji (R) Povečanje prihodkih iz poslovanja podprtih podjetij po 18 mesecih (R) Povečanje izvoza v prihodkih podprtih podjetij po 18 mesecih (R) Nova ustvarjena bruto delovna mesta po 2 letih (ustvarjena na podlagi ukrepa) (V) MGRT, MIZKS 2014 1 Sektorske prioritete Podpora panogam, ki prodajajo končnemu kupcu, predvsem tradicionalnim panogam in turizmu. V okviru razpisov namenjenih povezovanju subjektov inovativnega okolja, bi bilo potrebno poseben poudarek nameniti oblikovanju, predvsem v tradicionalnih industrijah. Dvig podjetniških investicij v oblikovanje Delež podjetij, ki so uvedla eno ali več netehnoloških inovacij, med vsemi podjetji Povečanje prihodkih iz poslovanja podprtih podjetij po 18 mesecih Povečanje izvoza v prihodkih podprtih podjetij po 18 mesecih ohranjena bruto delovna mesta po 2 letih (ohranjena na podlagi ukrepa) MGRT 2014 Mladi oblikovalci v gospodarstvu Stimulirati zaposljivost mladih industrijskih oblikovalcev (lahko jih imenujemo tudi »sodobni razvojni inženirji« do starosti 30 let). Skozi olajšave delodajalcem pri plačevanju prispevkov v prvih treh letih. Za te olajšave se lahko potegujejo uveljavljena oblikovalska podjetja, ki imajo ustrezne reference, kakor tudi industrijska ter storitvena podjetja. Usposobljenost preverja design center na podlagi kriterijev kot so: kriterij števila mladih oblikovalcev/inženirjev v strukturi zaposlenih, obseg poslovanja na mednarodnih trgih, delež novih izdelkov v strukturi prihodkov. Doseči je treba Število mladih oblikovalcev v gospodarstvu (U) MGRT 2014 3 2 kritično maso oz. število »oblikovalsko razvojnih inkubatorjev« v podjetjih, ki lahko hitro komercializirajo to znanje v končne izdelke. AKTIVNOSTI V JAVNEM SEKTORJU Javna naročila Krepitev pomena oblikovanja, arhitekture in tržnega komuniciranja v javnem sektorju. • Zagotoviti vključenost kriterijev oblikovanja, arhitekture in tržnega komuniciranja v vse razpise javnega sektorja, kjer je to smiselno. • Prizadevati si za povečanje povpraševanja po inovativnih dobrinah in storitvah prek procesa naročanja in javnih storitev (večji poudarek na značilnostih oblikovanja, kot so ergonomija in materiali). • Uvedba okvirnih pogodb (»framework contracts«) za daljše obdobje. 2 Javna Agencija za javno naročanje RS 2013 »Service design« v javni upravi Uporaba storitvenega oblikovanja v javni upravi (predvsem javni zavodi). Priprava strokovnih podlag (analiza stanja, opis tujih izkušenj); Priprava metodoloških priročnikov; Pilotni projekti (do 10) v izbranih sektorjih (zdravstvo, upravne enote, socialno varstvo, _); Usposabljanje javnih uslužbencev; Vključevanje v mednarodne projekte • Število strokovnih podlag (analiz, priročnikov) (U) • Število pilotnih projektov (U) • Število opravljenih usposabljanj (U) • Število mednarodnih projektov (U) 1 MPJU, ostala ministrstv a, Design Center 2012 Design center Vzpostavitev design centra Design center se ustanovi kot samostojna pravna oseba ali pa je del že delujoče agencije. Design center ima vlogo posrednika med podjetji, oblikovalci, • Število izvedenih dogodkov (razstave, novinarske konference, okrogle 1 MGRT, MIZKS 2013 izobraževalnimi organizacijami in državo. Aktivnosti design centra so naslednje: • Promocija oblikovanja (razstave, publikacije, branding). • Ozaveščanje javnosti. • Usposabljanja za podjetja in oblikovalce v sodelovanju z zunanjimi izvajalci (metodologije, smernice razvoja, tuji trendi). • Svetovanje za podjetja in oblikovalce (delo na skupnih projektih, uvedba dizajnerskega razmišljanja, področje industrijske lastnine v sodelovanju z URSIL) ter javnim sektorjem. • Svetovanje javnemu sektorju na področju storitvenih inovacij (priprava metodologij, spremljanje pilotnih projektov, usposabljanja) in na področju javnega prostora (povezava z arhitekturo). • Analize: analize trendov v oblikovanju, analize posameznih panog (stanje, trendi), analize posameznih trgov, analize dobrih praks v tujini, analize oblikovalskih politik. • Informacijska baza ponudnikov oblikovalskih storitev. • Informiranje: razpisi, dobre tuje in slovenske prakse. • Sodelovanje v projektih: mednarodni, slovenski. mize) (U) Število opravljenih usposabljanj (U) Število opravljenih svetovanj podjetjem (U) Število opravljenih svetovanj javnemu sektorju (U) Število strokovnih podlag (analiz, priročnikov) (U) Število skupnih projektov s podjetji (U) Število mednarodnih projektov (U) • Sodelovanje z ministrstvi pri oblikovanju produkcijske politike. • Administrativna in strokovna podpora Strateškemu svetu za oblikovanje. Sogovornik na vladni strani Določitev sogovornika. Vlada določi sogovornika na svoji strani: urad, ministrstvo MGRT 2012 AKTIVNOSTI V OBLIKOVALSKEM SEKTORJU Akreditacija Ureditev pogojev delovanja na trgu. Izobrazba, kategorizacija, Opredelitev možnosti študentskega dela (študenti le pod vodstvom mentorja) DOS PARTNERSTVO Ustanovitev Strateškega sveta za oblikovanje (Design Council) Ustanovitev Strateška sveta za oblikovanje. Strateški svet je posvetovalni organ Vlade sestavljen iz predstavnikov: • Gospodarstva: uveljavljena podjetja, ki proizvajajo za končnega kupca. • Oblikovalskega sektorja: predstavniki najuspešnejših oblikovalskih podjetij, predstavnik(i) interesnih združenj, izstopajoči oblikovalci (posamezniki, uveljavljeni oblikovalci, ki delajo v tujini). • Izobraževalnega sektorja: predstavniki visokošolskih organizacij. • Predstavniki ministrstev. Administrativno in strokovno podporo svetu nudi design center. Število sej (U) MGRT 2012 PROMOCIJA Promoviranje uporabe (slovenskega) Promocija kapacitet in dosežkov slovenskega oblikovanja in s • Prispevki v medijih. • Promocijska gradiva. • Število izvedenih dogodkov (razstave, novinarske 1 MGRT, MIZKS, MZZ, 2012 1 3 1 oblikovanja v poudarjanjem pomena • Razstave (podjetja, posamezniki, konference, okrogle Design Sloveniji in v oblikovanja za razvoj proizvodi). mize, sejmi, nagrade) Center tujini Slovenije; Promocija • Podeljevanje oblikovalskih nagrad (U) JAPTI oblikovanja kot (povezovanje z obstoječimi • Število izdanih potenciala Slovenije pri aktivnostmi). publikacij (U) privabljanju NTI; • Sodelovanje na sejmih doma in v Povezovanje tujini. oblikovalskih podjetij za • Publikacije (pregled dosežkov skupni nastop na tujih slovenskega oblikovanja). trgih. Ozaveščanje Promoviranje Publikacije, organizacija predstavitev za • Število izvedenih 1 MGRT, 2013 javnosti oblikovanja na različne ciljne skupine, prispevki v dogodkov MIZKS, področjih, kjer je medijih, sodelovanja na konferencah, (predstavitve, MPJU, potrebna večja uporaba podpora nevladnim organizacijam. novinarske Design oblikovanja (izboljšanje konference, okrogle Center javnega prometa, mize) (U) mestne opreme in • Število izdanih infrastrukture, okoljsko publikacij (U) občutljivi projekti, • Število prispevkov v vključevanjem skupin s medijih (U) posebnimi potrebami, komunikacija med institucijami in državljani, projekti za zmanjšanje socialnih razlik med državljani,^); Ozaveščanje splošne javnosti in politike o pomenu oblikovanja za razvoj Slovenije. Blagovna znamka Promocija (»branding«) Tri faze: • Število izvedenih 2 MGRT, 2012, slovenskega oblikovanja 1. Promocija slovenskega oblikovanja kot del promocije slovenske države (povezava na turizem, gospodarsko diplomacijo, podjetja, združenja). 2. Promocija Slovenije preko dosežkov oblikovanja. 3. Blagovna znamka »Slovenian Design«. dogodkov (predstavitve, novinarske konference, okrogle mize, udeležbe na sejmih, konference) (U) • Število izdanih publikacij (U) • Število prispevkov v medijih (U) • Blagovna znamka (R) MZZ blagovna znamka »Slovenian Design« 2016 IZOBRAZEVANJE&USPOSABLJANJE Promoviranje kreativnosti v šolah Vpeljava kreativnega razmišljanja v šole. • Navezava na poučevanje podjetništva v osnovnih ter srednjih šolah (povezovanje z zunanjimi zainteresiranimi partnerji). • Delavnice v osnovnih šolah (npr. aktivnosti za nadarjene učence). • Število opravljenih delavnic (U) • Število šol vključenih v izvajanje ukrepa (U) • Število prilagojenih študijskih programov (R) 2 MIZKS 2013 Usposabljanje za uporabo oblikovanja in dizajnerskega razmišljanja v podjetjih Usposabljanja za podjetja. • Organizacija usposabljanj za uporabo oblikovanja v podjetjih (več zahtevnostnih nivojev). • Organizacija usposabljanj za uporabo dizajnerskega razmišljanja. • Število razvitih usposabljanj (U) • Število opravljenih usposabljanj (U) • Število sodelujočih podjetij (U) 1 MGRT, Design Center 2013 Pridobivanje trženjskih znanj v oblikovalskem sektorju Svetovanje in usposabljanje. Usposabljanje oblikovalskega sektorja (predvsem nova podjetja) na področju trženja in podjetništva. • Število razvitih usposabljanj (U) • Število opravljenih usposabljanj (U) 1 MGRT, Design Center 2013 • Število sodelujočih podjetij (U) Posodobitev izobraževalnih programov na področju oblikovanja Posodobitev učnih programov. Poudarek na interdisciplinarnosti, tržna znanja, dizajnersko razmišljanje, večja navezava na prakso. • Število posodobljenih študijskih programov (R) 2 MIZKS 2013 Ustanovitev Fakultete za oblikovanje Ustanovitev nove fakultete. Že v teku. 2 MIZKS, Univerza v LJ 2013 SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE Spremljanje in vrednotenje ukrepov produkcijske politike v Sloveniji Spremljanje in vrednotenje ukrepov in politike. • Spremljanje izvajanja ukrepov. • Vrednotenje ukrepov. • Analiza uspešnih praks v tujini. • Število opravljenih vrednotenj (U) • Število opravljenih analiz (U) 2 MGRT 2013 Spremljanje in vrednotenje ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike S predlaganimi ukrepi slovenske produkcijske politike želimo doseči naslednji strateški cilj: DVIG UPORABE OBLIKOVANJA V SLOVENIJI. Uresničevanje strateškega cilja bomo merili z naslednjimi kazalniki: 1. Delež podjetij, ki oblikovanje (design) uporabljajo strateško. Oblikovanje je ključni strateški dejavnik za spodbujanje inovacij v skladu z oblikovalsko lestvico. 2. Rast prihodkov iz poslovanja oblikovalskih podjetij. Razporeditev podjetij v skladu z oblikovalsko lestvico omogoča posredno merjenje rezultatov produkcijske politike. Danes imamo pomanjkanje učinkovitih kazalnikov za vrednotenje ekonomskih koristi oblikovalskih storitev, kar je pomembna ovira za razprave o učinkoviti oblikovalski politiki oz. strategiji na regionalni, nacionalni ali evropski ravni. To metodologijo uporabljajo v drugih evropskih državah, vključno z Avstrijo, Irsko, Švedsko in Švico. Poudariti pa je treba, da je ključni problem za uspešnost procesa merjenja sistematičnost vrednotenja. Samo zbiranje podatkov v zaporednih obdobjih bo zagotovilo primerjalne podatke in tako tudi tehtne rezultate. Kaže, da je bila za uspešen razvoj danske metode ključnega pomena prav doslednost. Z oceno števila podjetij, ki so po izvedbi promocije in politike oblikovanja na oblikovalski lestvici napredovala za eno stopnjo, ima danska vlada v rokah oprijemljivo oceno vloge oblikovalskih storitev v industriji. Nadaljnje raziskave pa so vključene v trenutno izdelavo osnutka danske politike za področje oblikovanja. Navsezadnje je potrebna kombinacija informacij, vključno z informacijami o tem, kako se oblikovalska panoga prilega industriji in kako oblikovanje prispeva h konkurenčnosti industrije63. Osnovna metoda pridobivanja vrednosti kazalnika je anketa med podjetji. Rast prihodkov iz poslovanja oblikovalskih podjetij bo pokazalo povečano povpraševanje po oblikovalskih storitvah kot posledico ukrepov produkcijske politike. Pri tem je potrebno upoštevati tako vpliv gibanja gospodarstva, kakor tudi vpliv ukrepov na vzpostavljanje notranjih oblikovalskih oddelkov. Osnovni vir podatkov so javno dostopne analize poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Za posamezne ukrepe je smiselno pripraviti nabor kazalnikov med nadaljnjo razdelavo, zato v tem poročilu ni predloga nabora kazalnikov po posameznih ukrepih. Izbor kazalnikov je v veliki meri odvisen od vsebine posameznega ukrepa, razpoložljivih finančnih sredstev in časovnice izvedbe posameznih ukrepov. Ukrepe produkcijske politike bi bilo smiselno periodično vrednotiti. V Sloveniji kultura vrednotenja ni razvita. Zato nimamo niti zakonsko niti strateško niti organizacijsko urejenega spremljanja in vrednotenja vplivov razvojnih politik in razvojnih programov na posameznih ravneh (nacionalna, sektorska, regionalna). Izjema so ukrepi, financirani iz EU sredstev (kohezijska politika, kmetijska politika), kjer je potrebno že zaradi EU zakonodaje opraviti vrednotenja posameznih programov (predhodno vrednotenje) in po potrebi tudi ukrepov (tekoče vrednotenje). Končna vrednotenja (expost) so v pristojnosti Evropske komisije. Pri načrtovanju in izvajanju vrednotenj je potrebno poiskati odgovore na naslednja vprašanja vrednotenja produkcijskih politik64: 1. Ali je vrednotenje sistematično? Praviloma se mora za dosego ustrezne učinkovitosti vrednotenje izvajati v rednih časovnih presledkih. 63 Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi, 2010, str. 12. 64 Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi, 2010, str. 15. 2. Ali vrednotenje upošteva tako delovanje programa kot tudi njegove rezultate? Praviloma so pri vrednotenjih zanemarjeni rezultati ukrepov, saj je prevelik poudarek na učinkih ukrepov. 3. Ali se rezultati primerjajo tako s sprva zastavljenimi cilji kot tudi s cilji, ki se pojavijo med izvajanjem? Brez jasnih (objektivnih, količinsko opredeljenih, merljivih) ciljev ni mogoče zbrati ustreznih podatkov, da bi ocenili, ali je program izpolnil svoje cilje. 4. Ali se vrednotenje uporablja za izboljšanje procesa? Ker se nekateri programi periodično ponavljajo, je zaradi zagotavljanja izboljšav pomembno, da se vrednotenje upošteva ob koncu vsakega obdobja. Tako je pravi izziv poudarjanje učenja in prilagajanja, ne pa zgolj sporočanje odločitve o tem, ali program nadaljevati ali ne. Tako predlagamo sistematično vrednotenje učinkov in rezultatov ukrepov produkcijske politike vsake 4 leta. Vmesna vrednotenja posameznih ukrepov bi izvedli po potrebi. Nadaljnji koraki priprave programa slovenske produkcijske/oblikovalske politike (akcijski načrt) Priprava strokovnih podlag je zgolj prvi korak pri pripravi končnega programa. V nadaljevanju so predlagan naslednjii koraki. Tabela 49: Nadaljnji koraki priprave programa slovenske produkcijske/oblikovalske politike Aktivnost Obrazložitev Časovnica Ustanovitev medresorske skupine za pripravo slovenske produkcijske politike. Med glavnimi dejavniki, ki omejujejo učinkovitost inovacijske politike, je po mnenju OECD organizacija inovacijske politike na ravni vlade, ki jo zaznamujejo upravljavska razpršenost, pomanjkanje usklajevanje med zainteresiranimi stranmi in zaradi tega »izvedbeni primanjkljaj«. Z ustanovitvijo medresorske skupine bi okrepili koordinacijo med posameznimi ministrstvi in tako zmanjšali »izvedbeni primanjkljaj«. Člani so vsaj naslednji: MGRT, MIZKS, MZZ, MF maj 2012 Medresorsko posvetovanje o predlaganih ukrepih produkcijske politike. V okviru medresorskega posvetovanja je potrebno doseči konsenz o pomenu oblikovanja za razvoj Slovenije, o ukrepih produkcijske politike (pomembnost, finančna izvedljivost) in nadaljnjih korakih. maj - junij 2012 Priprava predloga programa produkcijske politike (akcijski načrt). Razdelava ukrepov slovenske produkcijske politike glede na prioriteto (pomembnost za konkurenčnost države), glede na razpoložljiva finančna sredstva in časovnico izvedbe ukrepov. Ukrepi imajo jasno določeno vsebino, ciljne skupine, oceno razpoložljivih sredstev, časovnico in kazalnike spremljanja izvedbe. junij -september 2012 Razprava o programu produkcijske politike z ostalimi deležniki (gospodarstvo, oblikovalci, izobraževanje). Organizacija vseslovenskega posveta o ukrepih produkcijske politike september 2012 Ustanovitev Strateškega sveta Strateški svet je posvetovalni organ Vlade oktober 2012 sestavljen iz predstavnikov: • Gospodarstva: uveljavljena podjetja, ki proizvajajo za končnega kupca. • Oblikovalskega sektorja: predstavniki najuspešnejših oblikovalskih podjetij, predstavnik(i) interesnih združenj, izstopajoči oblikovalci (posamezniki, uveljavljeni oblikovalci, ki delajo v tujini). • Izobraževalnega sektorja: predstavniki visokošolskih organizacij. • Predstavniki ministrstev. Administrativno in strokovno podporo svetu po ustanovitvi nudi design center. Sprejetje programa produkcijske politike in začetek uresničevanja ukrepov. Po razpravi na Strateškem svetu za oblikovanje november -(posvetovanje) vlada program slovenske december produkcijske politike vloži v medresorsko 2012 usklajevanje in dogovorjeno gradivo sprejme na seji vlade. Ustanovitev Design centra Design center se ustanovi kot samostojna pravna oseba ali pa je del že delujoče agencije. Design center ima vlogo posrednika med podjetji, oblikovalci, izobraževalnimi organizacijami in državo. 2013 Vključitev ukrepov produkcijske politike v strateške dokumente Slovenije, predvsem v programske dokumente, potrebne za črpanje EU sredstev. V letih 2012 in 2013 se bodo pripravili programski dokumenti, ki bodo predstavljali osnovo za črpanje EU sredstev, predvsem na področju kohezijske politike. V obdobju 20142020 bi bilo smiselno med upravičene aktivnosti v večji meri vključiti financiranje netehnoloških inovacij, vključno s financiranjem oblikovalskih storitev (storitev, proces). 2013 1. STROKOVNE PODLAGE • Analiza • Produkcijske politike v izbranih državah • Predlog slovenske produkcijske politike AKTIVNOSTI : 1. Ustanovitev medresorske skupine za pripravo slovenske produkcijske politike. 2. Medresorsko posvetovanje o predlaganih ukrepih produkcijske politike. 3. Priprava predloga programa produkcijske politike (akcijski načrt). 4. Razprava o programu produkcijske politike z ostalimi deležniki (gospodarstvo, oblikovalci, izobraževanje). 5. Ustanovitev Strateškega sveta za oblikovanje. 6. Sprejetje programa produkcijske politike in začetek uresničevanja ukrepov. 7. Ustanovitev Design centra. 8. Vključitev ukrepov produkcijske politike v strateške dokumente Slovenije, predvsem v dokumente, potrebne za črpanje EU sredstev. 2. DELEŽNIKI GOSPODARSTVO OBLIKOVALSKI SEKTOR IZOBRAŽEVANJE VLADA 8 Zaključki Kulturne in kreativne industrije (KKI) predstavljajo pomemben del gospodarskega in intelektualnega razvoja družbe, vir spodbud za razvoj novih podjetij ter kreativni potencial za povečanje konkurenčnosti obstoječih podjetij. Razvijajo se hitreje kot drugi deli nacionalnih ekonomij, kar pomeni, da postajajo eden najpomembnejših strateških dejavnikov globalne konkurenčnosti (Priporočila 9. Razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije, 2008). Analiza KKI v Sloveniji, ki smo jo predstavili v poglavju 4, je pokazala, da so KKI bistveno bolj skoncentrirane v Osrednjeslovenski regiji. Skupno ustvarijo 6% bruto dodane vrednosti (BDV) celotnega slovenskega gospodarstva. Glede na izvozno usmerjenost sicer močno zaostajajo za visokotehnološkimi in srednje-visokotehnološkimi panogami, vendar pa izračun povprečne ustvarjene BDV na zaposlenega pokaže, da KKI z ustvarjenih 44.867 evrov na zaposlenega močno presegajo povprečje gospodarstva (33.173 evrov) in tudi povprečje srednje-visokotehnoloških panog (32.063 evrov). Kreativne industrije se z ustvarjenimi 51.280 evri BDV na zaposlenega celo približajo visokotehnološkim panogam (58.218 evrov). Dobičkonosnost KKI je približno enkrat višja od povprečne dobičkonosnosti celotnega gospodarstva, močno pa zaostaja za visokotehnološkimi panogami. V nadaljevanju raziskave je bilo delo osredotočeno na analizo oblikovanja s poudarkom na industrijskem oblikovanju, ki ima znotraj KKI še poseben pomen zaradi velikega potencialnega vpliva na širšo gospodarsko uspešnost. V nadaljevanju povzemamo nekaj najpomembnejših zaključkov poglavja 5, do katerih smo prišli s sintezo ugotovitev iz intervjujev s ponudniki, z naročniki oblikovalskih storitev in z drugimi poznavalci področja kot tudi z anketo med ponudniki in (potencialnimi) povpraševalci po oblikovalskih storitvah. Izobraževalni sistem na področju oblikovanja bi potreboval kar nekaj sprememb in za nekatere od njih že obstajajo konkretne pobude. Kakovost slovenskih oblikovalcev je kljub temu mednarodno primerljiva. Imamo veliko zelo talentiranih posameznikov, vendar pa na drugi strani tudi množico nizkokakovostnih ponudnikov. Ponudba je zelo heterogena in nepregledna, saj se v Sloveniji z oblikovanjem lahko ukvarja kdorkoli. Oblikovalci so z »neredom«, ki vlada na njihovem področju zelo nezadovoljni in si želijo izboljšav ter strategije in ukrepov za podporo razvoja oblikovalskega področja. Ključni problem pa po mnenju oblikovalcev leži v prenizki razvojni usmerjenosti in prenizki prepoznavnosti slovenskih podjetij in njihovih blagovnih znamk, ter neosveščenosti menedžerjev o uporabi in pomenu oblikovanja. Anketa med direktorji podjetij sicer na prvi pogled kaže relativno visoko osveščenost in uporabo oblikovanja, vendar pa nadaljnja analiza razkrije, da ima oblikovanje v večini podjetij postransko vlogo, ne pa strateške, in je najpogosteje razumljeno kot zunanji izgled izdelka/storitve. Le dobrih 5% podjetij v oblikovanje vloži več kot 10% sredstev, ki jih namenja za razvoj. Prav tako je le dobrih 5% podjetij takšnih, v katerih strošek oblikovanja predstavlja več kot 10% prodajne cene izdelka/storitve. Analiza anketnih podatkov kaže na jasno povezanost med oblikovanjem in razvojem novih izdelkov/storitev/procesov, še posebej takšnih, ki vsebujejo bistveno inovacijo/dizajn. Poleg tega je razvidna tudi povezava med uporabo oblikovanja in uspešnostjo podjetja v smislu dobičkonosnosti, rasti tržnega deleža in rasti prihodkov. Podjetja, ki so uspešnejša na evropskih trgih, v oblikovanje vlagajo več kot podjetja, ki nastopajo le na lokalnem ali nacionalnem trgu. Po analizi stanja oblikovanja je bilo delo osredotočeno na analizo nacionalnih oblikovalskih politik drugih držav z namenom, da bi oblikovali predlog za Slovenijo. Ugotavljali smo kateri so ukrepi oblikovalskih politik v razvitih državah EU (vsebina), na katere ciljne skupine so usmerjeni in kako razvite države spremljajo in vrednotijo njihove produkcijske/oblikovalske politike. V Sloveniji je razumevanje vloge oblikovanja pri razvoju gospodarstva in celotne družbe še vedno nepopolno. Slovenija je na področju produkcijske politike vsaj 10-15 let za razvitimi evropskimi in azijskimi državami. Slovenska produkcijska politika je eden od temeljev bodočega razvoja Slovenije, saj učinkovita uporaba oblikovanja predstavlja orodje pri prestrukturiranju podjetij in tradicionalnih gospodarskih panog v globalno konkurenčna podjetja in panoge ter omogoča nadgradnjo raziskovalno-razvojnih projektov v inovativne izdelke in storitve z visoko stopnjo dodane vrednosti. Tudi na področju javnega sektorja lahko po zgledu razvitih držav uporaba oblikovanja prinesla k izboljšani kakovosti javnih storitev in nižjim stroškom. Na osnovi analiz uspešnih tujih produkcijskih politik, intervjujev in delavnic z naročniki, oblikovalci in podjetji, smo pripravili predlog ukrepov slovenske produkcijske/oblikovalske politike, vključno z opredelitvijo ključnega strateškega cilja in naborom kazalnikov za spremljanje uresničevanja zastavljenega cilja. Predlogi ukrepov predstavljajo strokovno podlago za nadaljnje delo pri pripravi slovenske produkcijske politike, zato smo v okviru poročila pripravili tudi predlog aktivnosti nadaljnje priprave slovenske produkcijske politike. 9 Viri in literatura 1. Aminoff Christian et al: The Changed Role of design. Provoke Design Oy/Ltd., 2010. 2. Bernd Fesel, Michael Söndermann: Culture and Creative Industries in Germany. Bonn: German Commission for UNESCO, 2007. 3. Bom Mette: National Design Policy Improves Competitiveness. Mind Design: Danish centre for Design research, oktober 2008. 4. Brown Tim: Design Thinking. Harvard Business Review, 86 (6), 2008, str. 84-92. 5. Cunningham Paul: National and regional policies for design, creativity and user-driven innovation: Thematic Report. Manchester: Manchester Institute of Innovation Research, 2008. 6. Currid Elizabeth: The Warhol Economy. Princeton University Press, 2007. 7. Design 2005!: Finland. Case Studies in Design Policy & Programmes: SEE Project. Cardiff: Design Wales, 2011. 8. Design as a driver of user-centred innovation. SEC(2009)501 final, Brussels, 7.4.2009. 9. Design Council briefing 02: The role of design in public services. November, 2008 (www.designcouncil.org.uk/briefing02) 10. Design Denmark. The Danish Government, april 2007. 11. Design for Innovation. A Design Council, december 2011. 12. Design for Innovation: Facts, figures and practical plans for growth: A Design Council paper published to coincide with the Government's Innovation and Research Strategy for Growth London: Design Council, December 2011. 13. Dobrila Jurij: Oblikovanje med estetiko in industrijo. Pogledi, 25. Januarja 2012, str. 22-24. 14. DTI: Creativity, Design and Business Performance. DTI Economics Paper No.15, 2005. 15. European Comission: European Competitiveness Report 2010. Brussels: COM, 2010. 16. European Comission: Green paper: Unlocking the potential of cultural and creative industries. Brussels: COM, 2010. 17. Evaluating socio-economic programmes: MEANS Collection vol. 2: Selection and use of indicators for monitoring and evaluation. Brussels: European Commission, 1999. 18. Florida Richard: The Rise of the Creative Class, and How it's transforming work, leisure, community and everyday life. Basic Books, New York, 2002. 19. FORA: New Cluster Concepts Activities in Creative industries, 2010. 20. Global Design Watch: 2010: Design Policy and Promotion Programmes in Selected Countries and Regions. Aalto: School of Art and Design, 2011. 21. Gorb Peter, Dumas Angela: Silent Design. Design Studies, 8, 1987, str. 150-156. 22. HM Treasury: Cox Review of Creativity in Business: building on the UK's strenghts, 2005. 23. Hollanders Hugo, vand Cruysen Adriana: Design, Creativity and Innovation: A Scoreboard Approach. PRO INNO Europe/INNO Metrics, 2009. 24. Howkins John: The Creative Economy: How people make money from ideas. London, Penguin, 2001. 25. http://www.designcouncil.org.uk/our-work/Insight/Research/How-businesses-use-design/Design-in-Britain-2008/Measuring-ROI-in-design/ 26. Hytönen Jaana, Heikkinen Hanna: Design Policy and Promotion Programmes in Selected Countries and Regions. Helsinki: University of Art and Design, 2003. 27. Indicative Guidelines on Evaluation Methods: Monitoring and Evaluation Indicators: Working Document No 2. Brussels: European Commission, 2006. 28. Indicators for Monitoring and Evaluation: An indicative methodology: Working Paper No 3. Brussels: European Commission, 1999. 29. Inštitut za civilizacijo in kulturo: PSPS (SWOT) analiza projekta revitalizacije nekdanje tovarne Rog. Ljubljana, 2011. 30. KEA, European Affairs: The Economy of Culture in Europe. Study prepared for the European Comission (Directorate-General for Education and Culture). Brussels, 2006. 31. Klinar Miha, Miklavc Jure, Černe Oven Petra: Priporočila 9. razvojne skupine za kreativne industrije za povečanje konkurenčnosti Slovenije. Služba vlade RS za razvoj, 2008. 32. Klinar Miha: Oblikovanje kot dejavnik povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Služba vlade RS za razvoj, 2008. 33. Mapping of International Design Policies and the Strategies for Leading Design Schools and Research Institutions: Prepared for the Danish Vision Committee "Design 2020". Quartz + CO, April 2011. 34. Moultrie James, Livesey Finbarr: Company Spending on Design: Exploratory survey of UK firms 2008. UK, Cambridge: Institute for Manufacturing, 2009. 35. Murovec Nika, Kavaš Damjan: SWOT Analysis - Status of the Creative Industries in Ljubljana. IER, 2010. 36. Policies in Support of Service Innovation: INNO-Grips Policy Brief No. 3. Budapest: ICEG European Center, 2011. 37. Raulik-Murphy Gisele et al.: A comparative analysis of strategies for design in Finland and Brazil. V Undisciplined! Design Research Society Conference 2008, Sheffield Hallam University, Sheffield, 16-19 julij 2008. 38. Raulik-Murphy Gisele, Cawood Gavin: National Design Systems - a tool for policy-making. Research Seminar - Creative industries and regional policies: making place and giving space University of Birmingham, 23-24 September 2009. 39. Raulik-Murphy Gisele: A Comparative Analysis of Strategies for Design Promotion in Different National Contexts. Cardiff: University of Wales, August 2010. 40. Reviewing Innovation and Design Policies across Europe: SEE Report 2011. Cardiff: University of Wales, December 2011. 41. Stanford Institute of Design: Multidisciplinary Approach: http://dschool.stanford.edu/images/titles/title_big_picture_03b.gif 42. Stepančič Lilijana (ur.): Kulturne in kreativne industrije po slovensko. Ministrstvo RS za kulturo, 2011. 43. Sun Qian: How policies matter to design. SEE Bulletin Issue 6. Junij 2011, str. 3-7. 44. The economic rationale for a national design policy: BIS Occasional Paper No. 2. London: Department for Business Innovation & Skills, Avgust 2010. 45. The Vision of Danish Design 2020 Committee. Copenhagen: Danish Enterprise & Construction Authority, Junij 2011. 46. Third Austrian Report on Creative Industries: Summary: Focus on Creative Industries and Innovation. Vienna: arge creativ wirtschaft austria (cwa), Austrian Federal Economic Chamber, 2009. 47. UNCTAD: Creative industries and development, 2004. 48. Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in izobraževanje: Poslovno poročilo za leto 2010 (http://www.aluo.uni-lj.si/upload/datoteke/poslovno_porocilo_aluo_2010.pdf 49. Valtonen Anna: Is systemic design the next big thing for the design profession? Umeä University: Umeä Institute of Design, 2010. 50. Valtonen Anna: The Professionalization of Product Design: Reflections on the Finnish Case. International DMI Education Conference "Design Thinking: New Challenges for Designers, Managers and Organizations" april, 2008, Paris La Defense, France. 51. Vpeljevanje inovativnih idej na trg s pomočjo oblikovanja. SEE o politikah: Knjižica 4. Cardiff: Design Wales, junij 2011. 52. Vrednotenje oblikovanja: Razumevanje donosnosti naložb v podjetjih, domači industriji, programih in politikah, gospodarstvu in družbi. SEE o politikah: Knjižica 3. Cardiff: Design Wales, november 2010. PRILOGA 1: Analiza KKI v Sloveniji Tabela 1: Število in delež gospodarskih družb ter število zaposlenih v panogah znotraj KKI O R ARD O P G O z ^ E C ns a n le el Z to U D R U U K R K SKD šifra panoge Število podjetij Delež števila podjetij glede na vsa podjetja Skupno število zaposlenih v panogi Delež števila zaposlenih glede na vsa podjetja UJ D D UJ Z QC D D UJ Z E cc 32990 65 0,121%% 309 0,064%6 47610 22 0,041%6 549 0,114%6 47621 9 0,017%6 136 0,028%6 47622 73 0,135%6 361 0,075%6 58110 110 0,204%6 860 0,179%6 58120 3 0,006%6 18 0,004%6 58130 55 0,102%6 1.425 0,297%6 58140 117 0,217%6 575 0,120%6 58190 92 0,171%6 188 0,039%6 59110 130 0,241%6 357 0,074%6 59120 10 0,019%6 28 0,006%6 59130 23 0,043%6 52 0,011%6 59140 15 0,028%6 97 0,020%6 59200 51 0,095%6 99 0,021%6 60100 87 0,161%6 345 0,072%6 60200 48 0,089%6 178 0,037%6 63910 12 0,022%6 81 0,017%6 71111 601 1,115%6 1.263 0,263%6 71112 106 0,197%6 563 0,117%6 71129 2.261 4,195%6 8.894 1,853%6 74100 189 0,351%6 249 0,052%6 74200 74 0,137%6 212 0,044%6 79900 47 0,087%6 183 0,038%6 85520 46 0,085%6 48 0,010%6 90010 35 0,065%6 22 0,005%6 90020 31 0,058%6 35 0,007%6 90030 131 0,243%6 116 0,024%6 90040 15 0,028%6 24 0,005%6 91012 4 0,007%6 80 0,017%6 91020 4 0,007%6 8 0,002%6 91030 10 0,019%6 9 0,002%6 91040 1 0,002%6 0 0,000%6 93210 7 0,013%6 22 0,005%6 93299 45 0,083%6 73 0,015%6 KKI(MK) SKUPAJ 4.529 8,403% 17.459 3,638% 62010 741 1,375%6 3.427 0,714%6 73100 663 1,230%6 1.659 0,346%6 KKI(ZK) SKUPAJ OSTALE PANOGE SKUPAJ CELOTNO GOSPODARSTVO SKUPAJ 5.933 47.964 53.897 11,008% 88,992% 100,000°% 22.545 4,698°% 457.350 95,302%% 479.894 100,000% Opomba: zajete so SAMO gospodarske družbe BREZ s.p. Legenda: 32990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 47610 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; 47621 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 47622 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 58110 - Izdajanje knjig; 58120 - Izdajanje imenikov in adresarjev; 58130 -Izdajanje časopisov; 58140 - Izdajanje revij in druge periodike; 58190 - Drugo založništvo; 59110 - Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59120 - Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59130 - Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59140 - Kinematografska dejavnost; 59200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; 60100 - Radijska dejavnost; 60200 - Televizijska dejavnost; 62010 - Računalniško programiranje; 63910 - Dejavnost tiskovnih agencij; 71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; 73100 -Oglaševanje; 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74200 - Fotografska dejavnost; 79900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; 85520 -Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 90010 -Umetniško uprizarjanje; 90020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ;90030 - Umetniško ustvarjanje;90040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve; 91012 -Dejavnost knjižnic in arhivov; 91020 - Dejavnost muzejev; 91030 - Varstvo kulturne dediščine; 91040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; 93210 - Dejavnost zabaviščnih parkov; 93299 - Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Tabela 2: Število in delež samostojnih podjetnikov ter število zaposlenih v panogah znotraj KKI to oc ^ O P G O z ^ UJ U ns 5 ns ^ ^ to U = ^ SKD šifra panoge 32990 47610 47621 47622 58110 58120 58130 58140 58190 59110 59120 59130 59140 59200 60100 60200 63910 71111 71112 71129 74100 74200 79900 85520 90010 90020 90030 90040 91012 91020 91030 91040 93210 93299 Število podjetij KKI(MK) SKUPAJ 62010 73100 KKI(ZK) SKUPAJ OSTALE PANOGE SKUPAJ CELOTNO GOSPODARSTVO SKUPAJ 166 15 70 41 60 25 35 226 22 55 50 78 39 484 61 1.323 444 226 128 171 209 101 427 36 15 86 166 Delež števila podjetij glede na vsa podjetja 0,237% 0,021% 0,100% 0,059% 0,086% 0,011% 0,036% 0,050% 0,323% 0,031% 0,004% 0,006% 0,079% 0,071% 0,111% 0,056% 0,691% 0,087% 1,890% 0,634% 0,323% 0,183% 0,244% 0,299% 0,144% 0,610% 0,051% 0,004% 0,010% 0,007% 0,006% 0,021% 0,123% 0,237% Skupno število zaposlenih v panogi 4.627 6,610% 774 607 1,106% 0,867% 6.008 63.987 69.995 8,583°% 91,417% 100,000°% 129 12 13 37 21 90 11 224 44 154 31 129 Delež števila zaposlenih glede na vsa podjetja 840 62 57 958 57.683 Opomba: zajeti so SAMO samostojni podjetniki BREZ gospodarskih družb 0,220% 0,020% 0,023% 0,064% 0,014% 0,003% 0,012% 0,008% 0,036% 0,001% 0,000% 0,000% 0,005% 0,003% 0,002% 0,009% 0,154% 0,018% 0,383% 0,075% 0,262% 0,009% 0,009% 0,008% 0,014% 0,053% 0,012% 0,000% 0,003% 0,000% 0,000% 0,002% 0,009% 0,220% 1,432% 0,106% 0,097% 1,634% 98,366% 58.642 100,000% 8 8 2 7 5 1 3 0 4 0 3 2 1 5 5 5 4 8 7 3 0 7 2 5 0 4 0 1 6 Legenda: 32990 - Drugje nerazvrščene predelovalne dejavnosti; 47610 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami; 47621 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 47622 - Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi, revijami, papirjem, pisalnimi potrebščinami; 58110 - Izdajanje knjig; 58120 - Izdajanje imenikov in adresarjev; 58130 -Izdajanje časopisov; 58140 - Izdajanje revij in druge periodike; 58190 - Drugo založništvo; 59110 - Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59120 - Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59130 - Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj; 59140 - Kinematografska dejavnost; 59200 - Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij; 60100 - Radijska dejavnost; 60200 - Televizijska dejavnost; 62010 - Računalniško programiranje; 63910 - Dejavnost tiskovnih agencij; 71111 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71112 - Arhitekturna in urbanistična dejavnost; 71129 - Tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje; 73100 -Oglaševanje; 74100 - Oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 74200 - Fotografska dejavnost; 79900 - Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti; 85520 -Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti; 90010 -Umetniško uprizarjanje; 90020 - Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje ;90030 - Umetniško ustvarjanje;90040 - Obratovanje objektov za kulturne prireditve; 91012 -Dejavnost knjižnic in arhivov; 91020 - Dejavnost muzejev; 91030 - Varstvo kulturne dediščine; 91040 - Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot; 93210 - Dejavnost zabaviščnih parkov; 93299 - Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas Tabela 3: Struktura podjetij po velikosti v KKI(MK) in primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visokotehnološkimi panogami, ostalimi panogami in celotnim gospodarstvom Velikost podjetja po ZGD-1 Število podjetij Delež števila podjetij glede na »industrijo« KREATIVNE INDUSTRIJE Mikro Majhno Srednje veliko Veliko SKUPAJ 5.353 84 14 18 5.469 97,879% 1,536% 0,256% 0,329% 100,000% KULTURNE INDUSTRIJE Mikro Majhno Srednje veliko Veliko SKUPAJ 3.623 43 14 3.687 98,264% 1,166% 0,190% 0,380% 100,000% KKI (MK) SKUPAJ Mikro Majhno Srednje veliko Veliko SKUPAJ 8.976 127 21 32 9.156 98,034% 1,387% 0,229% 0,349% 100,000% VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE Mikro Majhno Srednje veliko Veliko SKUPAJ 333 30 16 13 392 84,949% 7,653% 4,082% 3,316% 100,000% SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE Mikro Majhno Srednje veliko Veliko SKUPAJ 1.414 145 79 70 1.708 82,787% 8,489% 4,625% 4,098% 100,000% OSTALE PANOGE Mikro Majhno Srednje veliko Veliko SKUPAJ Srednje veliko Veliko SKUPAJ 108.983 2.324 687 642 112.636 803 757 123.892 96,757% 2,063% 0,610% 0,570% 100,000% CELOTNO GOSPODARTSVO Mikro 119.706 96,621% SKUPAJ Majhno 2.626 2,120% 0,648% 0,611% 100,000% Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. 7 Tabela 4: Primerjava povprečne višine sredstev podjetja med KKI(MK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela 5: Struktura podjetij po regijah v KKI(MK) in primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visokotehnološkimi panogami, ostalimi panogami in celotnim gospodarstvom Regija Število podjetij Delež števila podjetij glede na »industrijo« KREATIVNE INDUSTRIJE 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ 152 741 135 534 90 132 223 2.179 470 85 367 361 5.469 2,779% 13,549% 2,468% 9,764% 1,646% 2,414% 4,078% 39,843% 8,594% 1,554% 6,711% 6,601% 100,000% KULTURNE INDUSTRIJE 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ 130 503 97 320 40 82 153 1.553 320 54 195 240 3.687 3,526% 13,643% 2,631% 8,679% 1,085% 2,224% 4,150% 42,121% 8,679% 1,465% 5,289% 6,509% 100,000% KKI (MK) SKUPAJ 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ 282 1.244 232 854 130 214 376 3.732 790 139 562 601 9.156 3,080% 13,587% 2,534% 9,327% 1,420% 2,337% 4,107% 40,760% 8,628% 1,518% 6,138% 6,564% 100,000% VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška 6 34 24 11 17 24 138 75 17 33 1,531% 8,673% 2,041% 6,122% 2,806% 4,337% 6,122% 35,204% 19,133% 1,276% 4,337% 8,418% 8 5 Regija Število podjetij Delež števila podjetij glede na »industrijo« SKUPAJ 392 100,000% SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ 62 227 54 231 40 60 109 491 161 47 139 87 1.708 3,630% 13,290% 3,162°% 13,525% 2,342% 3,513% 6,382% 28,747% 9,426% 2,752% 8,138% 5,094% 100,000% OSTALE PANOGE 1 Pomurska 2 Podravska 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 3 Koroška 4 Savinjska 5 Zasavska 6 Posavska 7 Jugovzhodna Slovenija 8 Osrednjeslovenska 9 Gorenjska 10 Notranjskokraška 11 Goriška 12 Obalnokraška SKUPAJ 4.357 15.680 3.243 12.207 1.549 3.269 5.829 37.615 10.943 2.554 7.222 3.537 13.316 1.730 3.560 6.338 41.976 11.969 2.745 7.940 8.889 123.892 3,868% 13,921% 2,879% 10,838% 1,375% 2,902% 5,175% 33,395% 9,715% 2,267% 6,412% 12 Obalnokraška 1 8.168 1 7,252% SKUPAJ 112.636 100,000% 1 Pomurska 4.707 3,799% 2 Podravska 1 17.185 1 13,871% 2,855% 10,748% 1,396% 2,873% 5,116% 33,881% 9,661% 2,216% 6,409% 7,175% 100,000% Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela 6: Povprečni strošek dela na zaposlenega v KKI(MK) ter primerjava z visokotehnološkimi panogami, srednje-visoko tehnološkimi panogami, ostalimi panogami ter celotnim gospodarstvom Skupni stroški dela Skupno število Povprečni strošek v panogi zaposlenih v dela na panogi zaposlenega KREATIVNE INDUSTRIJE 314.043.362 € 11.339 27.696 € KULTURNE INDUSTRIJE 174.887.802 € 6.959 25.129 € KKI (ZK) SKUPAJ 488.931.164 € 18.299 26.720 € VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 466.738.584 € 1.100.751.323 € 15.925 53.244 29.308 € 20.674 € OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 9.148.852.400 € 11.205.273.471 € 451.068 538.536 20.283 € 20.807 € Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela 7: Primerjava čistega prihodka od prodaje ter povprečnega čistega prihodka od prodaje na zaposlenega med KKI(MK), kreativnimi industrijami, kulturnimi industrijami, visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami Skupni čisti prihodek od prodaje znotraj panoge Delež glede na vse panoge skupaj Skupno število zaposlenih v panogi Povprečni čisti prihodek od prodaje na zaposlenega KREATIVNE INDUSTRIJE 1.509.501.122 € 2,073% 11.339 133.123 € KULTURNE INDUSTRIJE 880.195.946 € 1,209% 6.959 126.474 € KKI (MK) SKUPAJ 2.389.697.068 € 3,282% 18.299 130.594 € VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 2.017.327.743 € 2,771% 15.925 126.676 € SREDNJE- VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 7.343.187.518 € 10,086% 53.244 137.915 € OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 61.054.199.145 € 72.804.411.474 € 83,861% 451.067 € 135.355 € 100,000% 538.536 135.189 € Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela 8: Primerjava čistega prihodka od prodaje na trgih EU (brez prodaje na domačem trgu) in trgih izven EU med KKI(MK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi Skupni čisti prihodek od prodaje na trgih EU (brez prodaje na domačem trgu) znotraj panoge Delež glede na vse panoge skupaj Skupni čisti prihodek od prodaje na trgih izven EU Delež glede na vse panoge skupaj KREATIVNE INDUSTRIJE 77.772.705 € 0,595%6 155.494.787 € 2,448%6 KULTURNE INDUSTRIJE 35.106.454 € 0,269%6 21.148.248 € 0,333%6 KKI (MK) SKUPAJ 112.879.159 € 0,864% 176.643.035 € 2,781% VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 882.348.901 € 6,752% 812.660.449 € 12,794%% SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 4.473.300.315 € 34,229%% 1.093.892.766 € 17,221% OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 7.600.351.605 € 13.068.879.980 € 58,156%6 4.268.870.248 € 67,204%6 100,000% 6.352.066.498 € 100,000% Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. Tabela 9: Primerjava dobičkonosnosti (EBIT in neto marža) med KKI(MK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami KREATIVNE INDUSTRIJE KULTURNE INDUSTRIJE EBIT marža 5,27% 1,90% Neto marža 3,82% -0,92% KKI (MK) SKUPAJ 4,02% 2,07% VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 14,30% 2,53% 11,01% 2,06% OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 2,37% 2,77% 0,21% 0,75% Opomba: zajete so samo gospodarske družbe Tabela 10: Primerjava bruto dodane vrednosti (BDV), števila zaposlenih in povprečne BDV med KKI(MK), visokotehnološkimi panogami ter srednje-visokotehnološkimi panogami KREATIVNE INDUSTRIJE Skupna BDV znotraj panoge 602.003.836 € Delež glede na vse panoge skupaj 3,370% Povprečna BDV na podjetje v panogi 110.076 € Skupno število zaposlenih v panogi 11.339 Povprečna BDV na zaposlenega v panogi 53.091 € KULTURNE INDUSTRIJE 245.828.977 € 1,376% 66.675 € 6.959 35.323 € KKI (MK) SKUPAJ 847.832.813 € 4,746% 92.599 € 18.299 46.333 € VISOKOTEHNOLOŠKE PANOGE 927.122.280 € 5,190% 2.365.108 € 15.925 58.218 € SREDNJE-VISOKO TEHNOLOŠKE PANOGE 1.707.170.432 € 9,556% 999.514 € 53.244 32.063 € OSTALE PANOGE CELOTNO GOSPODARTSVO SKUPAJ 14.382.781.306 € 17.864.906.831 € 80,509% 127.693 € 451.068 31.886 € 100,000% 144.197 € 538.536 33.173 € Opomba: zajete so gospodarske družbe in s.p. PRILOGA 2: Izhodišča za intervju s ponudniki oblikovalskih storitev ANALIZA PONUDBE OBLIKOVALSKIH STORITEV IZHODIŠČA ZA INTERVJU Zaporedna številka intervjuja: Datum in ura intervjuja:_ Trajanje intervjuja:_ Ime in priimek intervjuvanca: Tip intervjuvanca:_ Druge opombe:_ Raziskovalci na Ekonomski fakulteti in Inštitutu za ekonomska raziskovanja izvajamo raziskavo na temo stanja in pomena oblikovanja v Sloveniji, ki jo financirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Za ta pogovor smo vas prosili, ker nas zanima vaše mnenje v povezavi s temo, ki jo proučujemo. Pogovor, ki bo potekal predvidoma 45 minut, bo vključeval predvsem vprašanja odprtega tipa, pri čemer nas zanima vaše mnenje oziroma vaš pogled, kar pomeni, da ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Preden začneva, bi vas prosila za vaše dovoljenje za snemanje pogovora, saj nam bo to pri kasnejši obdelavi podatkov v veliko pomoč. Ob tem naj poudarim, da intervju ne bo objavljen, informacije pridobljene v okviru intervjuja bodo uporabljene zgolj za izvedbo raziskave in bodo objavljene le v zbirni obliki, tako da posameznikovi odgovori ne bodo razvidni. Dovoli snemanje: DA NE Morebitna vprašanja intervjuvanca pred začetkom z intervjujem: UVODNA VPRAŠANJA ZA NAMEN KLASIFIKACIJE INTERVJUVANCEV: 1. Kratko opišite vaše izobrazbeno ozadje, razvoj kariere, nagrade in drugi dosežki, število zaposlenih/število zaposlenih, ki opravljajo pretežno kreativno delo 2. Kakšne storitve s področja oblikovanja ponujate? 3. Za kakšen namen naročniki običajno uporabljajo oblikovanje (oglaševanje, razvoj proizvoda,embalaža,_)? 4. Kakšni so vaši odnosi z naročniki (ali gre za številne manjše naročnike, ali prevladujejo stalni naročniki, se odnosi z njimi poglabljajo,..)? 5. Kakšen je bil vpliv gospodarske krize na število naročnikov in njihova naročila? 6. Število prodanih projektov v zadnjih letih in kakšen rang (vrednost) so bili? TRENUTNO STANJE PONUDBE OBLIKOVALSKIH STORITEV: 7. Kakšna je ponudba oblikovanja področju, ki ga pokrivate in izven tega področja? 8. Kako podjetja iz drugih sektorjev gledajo na oblikovanje? Kakšen je ugled oblikovalskega področja? (industrijsko oblikovanje/drugo) 9. Kako močna je konkurenca med ponudniki oblikovalskih storitev pri nas? 10. Kakšna je po vašem mnenju kvaliteta oblikovalske izobrazbe v Sloveniji? 11. Kakšna so poslovna in trženjska znanja slovenskih oblikovalcev? (znajo dovolj dobro komunicirati, skleniti posel, voditi projekte, razumeti proizvodne procese pri strankin). Katerih znanj jim primanjkuje? ODNOS NAROČNIKOV DO OBLIKOVANJA: 12. S katerimi problemi se soočate pri sodelovanju z naročniki oblikovalskih storitev? 13. Ali po vašem mnenju podjetja oblikovanje obravnavajo kot strošek ali kot investicijo? 14. V kateri stopnji razvoja produktov/projektov se običajno vključite kot oblikovalci (razvoj ideje - trženje)? Kaj je rezultat vašega dela? IZVOZ IN UVOZ, KONKURENČNOST: 15. Kakšna je konkurenca na področju oblikovanja iz drugih držav pri nas? 16. Ali imajo slovenski oblikovalci kakšne mednarodne konkurenčne prednosti? 17. Ali ste izvozno usmerjeni? Kaj pa naši oblikovalci v splošnem? 18. Na kakšen način pridete/pridejo do poslov v tujini? UKREPI ZA SPODBUJANJE OBLIKOVANJA: 19. Kaj bi oblikovalci potrebovali, da bi bili mednarodno bolj konkurenčni? 20. Kakšni ukrepi za spodbujanje oblikovanja bi bili dobrodošli? 21. Na kakšen način bi bila koristna ustanovitev Nacionalnega design centra? 22. Kaj so ključne ovire za razvoj oblikovanja v Sloveniji? 23. Bi želeli dodati še karkoli drugega kar se vam zdi pomembno v povezavi z oblikovanjem v Sloveniji? 24. Ali lahko priporočite še kakšno osebo, s katero smatrate, da bi bilo smiselno izvesti podoben intervju o ponudbi ali o povpraševanju po oblikovalskih storitvah? Ali vas lahko pri kontaktiranju te osebe navedemo kot priporočitelja? PRILOGA 3: Izhodišča za intervju z izobraževalnimi ustanovami ANALIZA PONUDBE OBLIKOVALSKIH STORITEV - IZHODIŠČA ZA INTERVJU Z IZOBRAŽEVALNIMI USTANOVAMI Zaporedna številka intervjuja: Datum in ura intervjuja:__ Trajanje intervjuja:_ Ime in priimek intervjuvanca: Tip intervjuvanca:_ Druge opombe:_ Raziskovalci na Ekonomski fakulteti in Inštitutu za ekonomska raziskovanja izvajamo raziskavo na temo stanja in pomena oblikovanja v Sloveniji, ki jo financirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarstvo, Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Za ta pogovor smo vas prosili, ker nas zanima vaše mnenje v povezavi s temo, ki jo proučujemo. Pogovor, ki bo potekal predvidoma 45 minut, bo vključeval predvsem vprašanja odprtega tipa, pri čemer nas zanima vaše mnenje oziroma vaš pogled, kar pomeni, da ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Preden začneva, bi vas prosila za vaše dovoljenje za snemanje pogovora, saj nam bo to pri kasnejši obdelavi podatkov v veliko pomoč. Ob tem naj poudarim, da intervju ne bo objavljen, informacije pridobljene v okviru intervjuja bodo uporabljene zgolj za izvedbo raziskave in bodo objavljene le v zbirni obliki, tako da posameznikovi odgovori ne bodo razvidni. Dovoli snemanje: DA NE Morebitna vprašanja intervjuvanca pred začetkom z intervjujem: 1. Kakšne izobraževalne programe s področja oblikovanja pri vas ponujate? 2. Kakšno je približno število vpisanih/diplomantov na leto? 3. Za katere smeri je največ povpraševanja? Ali je več povpraševanja kot ponudbe oz. ali za kakšne programe ni dovolj interesa? ZNANJE: 4. Kaj sami vidite kot svoje močne/šibke točke glede znanja, ki ga pri njih pridobijo študentje? 5. Kako skrbite za razvoj, ponudbo novih znanj. Ali imate kakšne načrte v zvezi z izboljšanjem znanj, ki so trenutno dostopna? Ali imajo podjetja, s katerimi fakulteta dobro sodeluje, tudi kakšen vpliv na izobraževalni proces? 6. Ali imate predavatelje iz prakse, iz tujine? Kakšna je izmenjava študentov in profesorjev? Ali gre za izmenjavo nekih specifičnih znanj, ki jih pri nas morda ni? 7. Kako ocenjujete znanja, ki jih imajo ponudniki oblikovalskih storitev ki so že na trgu? Kaj jim primanjkuje (poznavanje računalniških programov, poslovna znanja, poznavanje proizvodnega procesa,..)? Ali kaj od tega ponujate kot dodatna izobraževanja? Je interes za takšna izobraževanja (katera najbolj?) 8. Sodelovanje z drugimi fakultetami (sodelovanje s tehničnimi fakultetami - predavanja na njih, sooblikovanje programov) 9. Kakšen je vaš pogled na šole v tujini, kjer je recimo design in strojništvo združen na isti fakulteti? Podobni poskusi pri nas? 10. Kakšen pričakujejo da bo prihodnji razvoj področja oblikovanja pri nas in kakšen bo odgovor izobraževalnih ustanov v zvezi s tem? (ali sami razmišljajo še o kakšnih dodatnih programih -service design?) SODELOVANJE S PODJETJI: 11. Ali študentje sodelujejo s podjetji v okviru študija? Npr. koliko projektov opravi študent, oz. s koliko podjetji sodeluje? Ali se iz tega potem dejansko rodi komercialno uspešen projekt? 12. Kakšen je interes podjetij in kakšne so težave pri sodelovanju z njimi? 13. Ali menite, da ste s sodelovanji tudi v podjetjih izboljšali odnos do oblikovanja? 14. Ali podjetja zaposlijo katere od študentov po uspešnem sodelovanju? Ali imajo diplomanti težave z zaposlitvijo? (različne smeri) 15. Ali sodelujete z oblikovalci, ki iščejo kadre? DRUGO: 16. Bi želeli dodati še karkoli drugega kar se vam zdi pomembno v povezavi z oblikovanjem v Sloveniji? 17. Ali lahko priporočite še kakšno osebo, s katero smatrate, da bi bilo smiselno izvesti podoben intervju o ponudbi ali o povpraševanju po oblikovalskih storitvah? Ali vas lahko pri kontaktiranju te osebe navedemo kot priporočitelja? PRILOGA 4: Vprašalnik za analizo ponudbe oblikovalskih storitev Zahvaljujemo se vam za pomoč pri raziskavi. Za izpolnitev vprašalnika boste potrebovali približno 15 minut. Vaši odgovori so zaupne narave. Rezultati raziskave bodo objavljeni le v zbirni obliki, tako da posameznikovi odgovori ne bodo razvidni. Prosimo vas, da odgovorite na vsa vprašanja. V spodnjih tabelah označite svoje strinjanje z različnimi trditvami o oblikovalski panogi v Sloveniji. Svoje strinjanje označite na lestvici od 1 do 7, pri čemer 1 pomeni, da se z navedeno trditvijo sploh ne strinjate, 7 pa, da se z navedeno trditvijo popolnoma strinjate. Ponudba oblikovalskih storitev v Sloveniji in njihova kakovost Označite vaše strinjanje s trditvijo Sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam 1-1 V Sloveniji je dovolj kakovostnih oblikovalcev za pokritje trenutnega povpraševanja. 1 2 3 4 5 6 7 1-2 Konkurenca za posel je med oblikovalci močna. 1 2 3 4 5 6 7 1-3 V Sloveniji ponudniki oblikovalskih storitev pogosto ponujajo najrazličnejše oblikovalske storitve in niso specializirani. 1 2 3 4 5 6 7 1-4 Pomanjkanje specializacije ponudnikov oblikovalskih storitev znižuje kvaliteto njihovih storitev. 1 2 3 4 5 6 7 1-5 Veliko težo pri izbiri ponudnika pogosto igra zgolj cena njegovih storitev. 1 2 3 4 5 6 7 1-6 Naročniki so zadovoljni s kakovostjo storitev, ki jim jih nudijo slovenski oblikovalci. 1 2 3 4 5 6 7 1-7 V Sloveniji deluje relativno veliko nadarjenih oblikovalcev. 1 2 3 4 5 6 7 1-8 Dejstvo, da v Sloveniji oblikovalski poklic lahko opravlja kdorkoli (ni potreben nikakršen izkaz usposobljenosti), predstavlja problem. 1 2 3 4 5 6 7 1-9 V povprečju je kakovost storitev, ki jo oblikovalci nudijo, nizka. 1 2 3 4 5 6 7 1-10 Nizkokakovostni ponudniki oblikovalskih storitev kvarijo ugled celotnega oblikovalskega področja. 1 2 3 4 5 6 7 1-11 Nizkokakovostni ponudniki oblikovalskih storitev znižujejo ceno oblikovalskim storitvam. 1 2 3 4 5 6 7 1-12 Splošna raven kakovosti ponudbe na področju grafičnega oblikovanja je v Sloveniji na nekoliko višji ravni v primerjavi z ostalimi področji oblikovanja. 1 2 3 4 5 6 7 1-13 Pri svojem delu se oblikovalci pogosto srečujemo s težavami v zvezi z zaščito pravic intelektualne lastnine. 1 2 3 4 5 6 7 Slovensko oblikovanje v mednarodnih okvirjih Ornačite vaše strinjanje s trditvijo Sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam 2-1 Kakovost slovenskih oblikovalcev je mednarodno primerljiva. 1 2 3 4 5 6 7 2-2 Slovenski oblikovalci v splošnem nimajo posebnih mednarodnih konkurenčnih prednosti. 1 2 3 4 5 6 7 2-3 Mednarodni ponudniki oblikovalskih storitev so v Sloveniji prisotni predvsem kot nizkocenovni ponudniki storitev na medmrežju. 1 2 3 4 5 6 7 2-4 Temelj dobrega oblikovanja je tesen stik z naročnikom, kar zmanjšuje možnosti za nastopanje na oddaljenih trgih. 1 2 3 4 5 6 7 2-5 Za boljši nastop slovenskih oblikovalcev na tujih trgih je nujno potrebno izboljšati promocijo slovenskega gospodarstva v tujini in povečati izvoz. 1 2 3 4 5 6 7 Slovensko oblikovanje v mednarodnih okvirjih Označite vaše strinjanje s trditvijo sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam 2-6 Za boljši nastop slovenskih oblikovalcev na tujih trgih je potrebna skupna predstavitev slovenskih oblikovalcev in komercialnih proizvodov/storitev, ki so rezultat njihovega dela. 1 2 3 4 5 6 7 2-7 Slovenski oblikovalci se v tujini težko izkažejo zaradi pomanjkanja finančne podpore (visoki stroški udeležbe na sejmih in nagradah). 1 2 3 4 5 6 7 2-8 Glavna ovira za nastop slovenskih oblikovalcev na tujih trgih je zgolj miselni preskok in motivacija, ki je potrebna za usmeritev na tuji trg. 1 2 3 4 5 6 7 Oblikovalska izobrazba v Sloveniji Označite vaše strinjanje s trditvijo sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam 3-1 V okviru svojega izobraževanja v Sloveniji sem pridobil vsa ključna znanja, potrebna za uspešno opravljanje oblikovalskega poklica. 1 2 3 4 5 6 7 3-2 Kakovost oblikovalske izobrazbe v Sloveniji je primerljiva s tujino. 1 2 3 4 5 6 7 3-3 Oblikovalci med študijem pridobijo ustrezna umetniška znanja. 1 2 3 4 5 6 7 3-4 Oblikovalci med študijem pridobijo ustrezna znanja o dizajn menedžmentu. 1 2 3 4 5 6 7 3-5 Oblikovalci med študijem pridobijo ustrezna znanja o sodobnih oblikovalskih trendih. 1 2 3 4 5 6 7 3-6 Oblikovalci med študijem pridobijo dovolj poslovnih znanj. 1 2 3 4 5 6 7 3-7 Oblikovalci med študijem pridobijo dovolj računalniških znanj. 1 2 3 4 5 6 7 3-8 Oblikovalci med študijem pridobijo dovolj tehničnih znanj (o materialih, proizvodnih tehnologijah,...). 1 2 3 4 5 6 7 3-9 Študij oblikovanja v Sloveniji ni dovolj interdisciplinaren. 1 2 3 4 5 6 7 3-10 Študij oblikovanja v Sloveniji ni dovolj usmerjen v prakso. 1 2 3 4 5 6 7 3-11 Izobraževalne institucije ne predstavljajo ustreznega veznega člena med nadarjenimi študenti in njihovimi potencialnimi delodajalci. 1 2 3 4 5 6 7 3-12 Za uspeh oblikovalca je ključna predvsem njegova nadarjenost, izobrazba je drugotnega pomena. 1 2 3 4 5 6 7 Oblikovalske rešitve in sodelovanje z naročniki Označite vaše strinjanje s trditvijo Sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam 4-1 Preferiram svobodno kreativno oblikovanje in šele naknadno iskanje možnosti za komercializacijo. 1 2 3 4 5 6 7 4-2 Moje oblikovalsko ustvarjanje se prične z interesom naročnika in jasnim komercialnim ciljem. 1 2 3 4 5 6 7 4-3 Smisel mojega oblikovalskega ustvarjanja je izpolnjevanje lastnih umetniških potreb. 1 2 3 4 5 6 7 Oblikovalske rešitve in sodelovanje z naročniki Označite vaše strinjanje s trditvijo sploh se Popolnoma ne strinjam se strinjam 4-4 Smisel mojega oblikovalskega ustvarjanja je interpretacija in odgovor na potrebe podjetij (naročnikov) oz. končnih porabnikov. 1 2 3 4 5 6 7 4-5 Ustvarjam v območju, kjer so pomembni objektivni (merljivi) kriteriji uspešnosti, kot npr. dosežena maloprodajna cena, dodana vrednost, dobiček,... 1 2 3 4 5 6 7 4-6 Ustvarjam v območju, kjer so pomembni subjektivni (težko merljivi) kriteriji uspešnosti. 1 2 3 4 5 6 7 4-7 Gospodarska kriza je vplivala na zmanjšanje števila naročil. 1 2 3 4 5 6 7 4-8 Sodeluiem(o) pretežno s stalnimi naročniki. 1 2 3 4 5 6 7 4-9 Z naročniki vzpostavim(o) partnerski odnos. 1 2 3 4 5 6 7 4-10 Med mojimi (našimi) naročniki prevladujejo manjši naročniki. 1 2 3 4 5 6 7 4-11 Posel običajno pridobim(o) tako, da naročniki sami kontaktirajo mene (nas). 1 2 3 4 5 6 7 4-12 Posel običajno pridobim(o) z aktivnim iskanjem in kontaktiranjem potencialnih naročnikov. 1 2 3 4 5 6 7 4-13 Naročniki oblikovanje pogosto razumejo zgolj kot vprašanje estetike. 1 2 3 4 5 6 7 4-14 Naročniki na oblikovanje ne gledajo kot na investicijo temveč kot na strošek. 1 2 3 4 5 6 7 4-15 Organizacijska struktura v podjetjih onemogoča kakovostno vodenje procesa oblikovanja. 1 2 3 4 5 6 7 4-16 Uprava podjetja je običajno neposredno vpletena v proces oblikovanja. 1 2 3 4 5 6 7 4-17 Kulturne institucije so zgleden naročnik oblikovalskih storitev. 1 2 3 4 5 6 7 4-18 Državna uprava je zgleden naročnik oblikovalskih storitev. 1 2 3 4 5 6 7 4-19 Državna uprava je na področju oblikovanja zgled ostalim subjektom družbe. 1 2 3 4 5 6 7 4-20 Vloga oblikovanja na nivoju države v storitvah državnih organov ni prepoznavna. 1 2 3 4 5 6 7 4-21 V kateri stopnji razvoja produktov/projektov pri naročniku, se običajno vključite kot oblikovalci? CH Priprava projektnih izhodišč CH Idejni predlog D Validacija CH Tehnične dopolnitve in prototipiranje CH Testiranje in priprava na produl