Štev. 5. V Ljubljani 1. maja 1334. Leto XIV. ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. P Pod lipo. Mlinar. h, toliko dni že pripéka vročina ! Le malo vodé ima naša dolina, Še ta pe mi v žejno zemljó izgubiva, Ker jasno nebo jej le redko priliva. Prijetno je v lipinej senci sedeti, A tožilo v resnici ta potok je zréti. Kakó se lenóben vleče dalje, Človeku se zdi, da skoro zaspal je. A štirinajst dni nam še le je mimilo, Da tod je Sumélo, bobnelo in hrtìlo. Ta potok prestopil mi v kvaro in tugo Razjarjen je svojo preozko mu strugo. Za bliskom žarečim, gromečim je treskom Naeùl mi ta travnik in njivico s peskom. Oli, tresel se malin in borna mi hiša, In tresel se jaz sem grozečega piša. Sedàj pa kolesa lenòbno majó se. O skoraj zaprto odpre naj nebó se ; Da dežek pohleven pokrópil bo pojje, In tekel moj potok vesele bo volje. 66 Kosec. Oddaljeni' moje so res senožeti, Potrebno mi malo je tu posedeti. Ničesar jaz nimam oh ! razven trpljenja, Ki z rojstvom pričeto le sè smrtjo prejenja. A mnogo jih je, ki skrbi ne poznajo, Radosti, nasläde v izbiro imajo. Pológajo v senci ili zró po livadi, Kakó se tam trudimo stari in mladi. V vozove se vsedàì drdrajo v mesto, Ko peš in utrujen premerjam jaz cesto. Do mraka se mučim za skórjico kruha. Ko lenemu hrana najboljša se kuha. Življenja pač nima težavnega mlinar, A dokler še diha, trpi naj le dninar. Naj delam in delam, ko vse je končano, Zaséka nesreča prehudo mi rano. Priklanjalo letos bogato se žito, A toča ga stólkla takó strahovito. — Bog daj, da Še dolgo bi solnee svetilo, Da dobro se bode senó posušilo. PopotniJc. Tu hočem popotnik utrujen počiti In v lipinej senci vročino hladiti. Oh, kaj jaz trpim, ko potujem nemiren Po zemskej puščavi, ki dom mi obširen ! Ko bil sem še dete, mi mačeha huda Igrač ni dajala, dajala le truda. Mladeneč pri tujih gospodih po svóti Ubožen, pozabljen sem moral živeti. In zdaj, ko vže starost mi trka na rame Nikoder ni hiše, počitka ni zame. — O srečen, kedóf ima travnik in njivo, Da s svojimi voli jo orje marljivo ; Kedór si na svojem ognjišči zakuri In svoje zapira, odpira si duri. Oh ! čutim, da svet je le solzna dolina, Ker tare me veduo bridkost, bolečina. Zdaj moram hoditi v sopàriei vroči, čez kratko pa plòha obila me moči. O Bog ! ki vladaš sedeč nad zvezdami Ti daj, da trplenje se skoraj konča mi. \ Oa veje do veje Skakaje hitim, In stvarniku zemlje Vesela žgolim. Tica na veji. Kakó sì prekrasen Mladóstni ti sv<5t ! Slavijo te pésni, Odeva te cvét. Ne sejem, ne Žanjern, Ne spravljam blagé, A vender moj Oče, Kar treba mi dà. O Bog ! ki oblačiš Nas tice lepó, Ki hraniš nas, braniš Z očetno roko : Nebó te in zemlja Časti, gospodär, Ker v skrbi ti vsaka Živeča je stvar. Ivan Durak. (Ruska pripovedka. — Poslovenil Fr. H u bad.) (Konec.) mestu pri kralji je bilo veliko veselje ; pripravljali so svatbo za dve hčeri. Po svatbi so odhajali kralji in silni junaki vsak na svoj dom. Po njihovem odhodu prosi najmlajša kraljeva hči svojega očeta, f « naj bi poslal po vsem kraljestvu oznanilo, da bi prišli vsi ministri, i plemenitniki in njihovi sinovi na kraljevi dvor. Mislila je, da med njimi najde svojega ženina. Kralj ki je ljubil hčer, razpošlje oznanilo in uberò se ministri, plemenitniki in njihovi sinovi; ali kraljičina ne najde med njimi svojega ženina. Zato prosi očeta, naj bi ukazal priti vsem svojim podložnikom, naj bi pripravil hiše zanje in prigotovil óbed. „Saj imate," rekla je, „očka moj, take palače, v katerih bodo podložniki lehko stanovali do ustanovičenega dnéva. Kdo vé? morda je meni namenjeni ženin kak podložnik, ki se skriva v priprostej obleki." Kralj se je tej prošnji dolgo ustavljal, a naposled je razposlal vender ukaze na vse strani, naj se zbere ves priprosti narod o določenem dnevu. Kadar pride kraljevi ukaz tudi v óno vas, kjer je živel Durak, začneta se pripravljati tudi njegova brata v mesto. Durak ju prosi, da bi vzela tudi njega s seboj, ali ona ga ne marata. Prosili ste zdaj ženi zanj. Zatorej re četa brata : „Vzameva te, ali to ti -poveva, ako se predrzne« kaj govoriti, zve-ževa te, da nama nikoli več ne uideš." Durak jima obljubi, da bode molčal, in vzela sta ga s seboj. V mesto dospevši, čakali so v pripravljenih palačah določenega dneva. Ta dan se je zbralo neznano veliko ljudi. Pripravljen ie b\\ tudi obed. Sedb so za mize. obedom prinese mVajša kraVj&im vsakemu piti. Kadar pride k mizi, pri katerej je sedel Durak, dala je piti najpred vsem drugim, potlej še le pride do njega in mu prinese kupo k napitku. Ali zdajci ugleda, da ima Ivan zavezano čelo. Zatorej ga vpraša : „Zakaj imaš zavezano čelo ?u Ta odgovori: „Hodil sem po gozdu za gobami, in udaril sem se." Ali ona mu ne veruje, in reče: „Odveži čelo, da vidim." Durak ni znal, kaj bi storil, ali ona ga primora, da odveže robec, in zdajci se razsvetli vsa kraljeva palača. Kraljičina mu ukaže, da stopi izza 5* mize, utrne ga z brisačo ter popelje h kralju, rekoč : „Milostivi očka, tu je moj ženin, katerega sem iskala." Kralj pogleda Duraka, začudi se in reče : „Kaj ti je, hči moja; ali ne vidiš, da je neumen? Tvoj ženin je bil mlad, prekrasen junak." Ali hči je le govorila, da je ta óni, kateri je bil prijahal na sodnje mesto in prosi, naj bi ga jej dal za moža. Kralj ugovarja , ali vse je bilo zaman ; bil je primoran, da jej dà Duraka za moža. Kadar je bila svatba končana, odkaže jima kralj posebne sobe in reče hčeri, da mu njen mož ne sme nikoli pred oči. Zato je živela kraljičina s svojim možem nekaj časa prav na samem. Kmalu potem zve kralj, da se po njegovih gozdih, po katerih ni smel drug loviti nego kralj sam. potika zlatorog jelen. Poželi imeti takó čudnega jelena in reče zetoma : „Zeta ljuba! storita mi to ljubav, in ujemita mi zlatorogoga jelena, kateri se potika po mojih gozdih." Zeta ga nočeta žaliti, zatorej ukažeta osedlati najboljša konja, poslovita se od žen in odjahata v gozd. Najmlajša kraljeva hči pride k možu v sobo, in mu reče: „Kaj sediš doma in ne znaš ničesar! Druga dva očetova zeta sta odjahala iskat jelena zlatorogoga, a ti sediš ?" Durak jej odgovori : „Pojdi k očetu kralju, in prosi naj mi da kaeega konja, če tudi ni za drugo rabo, nego za to, da vozi vodo." Žena gre k očetu in mu reče : „Milostivi gospodar, očka moj ljubi ! podarite mojemu možu kaeega konja, morda on ujame jelena, katerega ste zaželeli." Kralj ma ukaže dati bolnega konja. Kraljičina gre k možu in mu reče: „Idi, izprosila sem ti konja." Durak stopi na hodnik in vidi, da mu hočejo osedlati konja, ali on jim brani, sede nanj brez sedla in odjaha. Kadar prijaha dve vrsti od giada, skoči raz konja, prime ga za rep, potegne kožo z njega, vrže mrlio mrtvo na tla in reče: „Evo, vrane in srake! tu imate pojedino od kralja." Nato zažvižga, hrkne z mladeniškim žvižgom, z junaškim pokrikom: „Sivček, rujavček, Vešči belec ; Stoj pred mano, Kakor list med travo f" Konj priteče, zemlja se strese, iz ušes mu vije dim, iz nozdervij mu liže plamen. Jedva priteče, že stoji pred njim, kakor ukopan. Durak mu zleze v liho in skozi drugo vèn in postane takó lep mladeneč, da ni mogoče povedati, niti popisati s perèsom. Nato dene na konja sedlo čerkasko, pod-progo buharsko. dvanajst podprog iz šame svile šeinahanske : svila se ne trga, jeklo se ne lomi, arabsko zlato ne rujavi. Kadar Durak zasede konja, skače ž njim po označenem gozdu, kakor lehkonoga srna. Kmalu najde jelena zlatorožca in ga ujame. Priveže ga za rog in ga žene na cesto. Ondu si razpnć šotor, priveže konja in jelena, a on leže, da si oddahne. Kraljeviča sta dolgo jahala po polji, ali nikjer nista našla jelena. Kadar prideta po cesti, kjer je stal šator, ugledata privezanega jelena in govorita med seboj. „Glej, bratec, to je šator ónega junaka, kateri je bil prijahal na sodnje mesto. Glej tudi privezanega jelena. Idiva k njemu in prosiva ga, da ga nama prodà bodi si za katero koli plačilo." Drugi pritrdi k temu ; ideta, k šotoru, odkrijeta se, stopita v šator in poklonivša se Duraku rečeta. „Mi- lostivi gospodar! prišla sva da bi kupila vašega jelena." Durak jima odgovori: Had bi ga vama prodal, ali storil sem obljubo, kadar sem šel jelena lovit, da ga ne prodam nikomur." Kraljeviča vprašata, kako obljubo je storil. Durak jima pové, da obljuba ni velika, samó palec z noge. Nato jima reče, da je iz daljne dežele doma ter ne bode nihče znal, da nista jelena sama ujela. Kraljeviča ga nista poznala, mislila sta, da je res iz daljnega kraja doma, a želela sta tudi izpolniti kraljevo željo, zatorej skleneta, da mu dasta z noge palec. Sezujeta se in Durak jima odreže palca. Na to se obnjeta, vzameta jelena in odjaliata domóv. A Durak dene šator vkupe, vtakne palca za sedlo in odjaha na mesto, kjer je bil ugonobil kraljevega konja. Ondu skoči raz konja in mu dà svobodo. Zbralo se je pa na tem mestu mnogo vran in srak. Durak zgrabi palico, pobije vrane in srake, naveže jih na vrvico in jih vleče s seboj v grad. Pri kralji je bilo veliko veselje, ker sta bila zeta prignala jelena. Durak pride pod okno in zavpije: „(iospodar milostivi! podaril si mi konja, a ni me mogel nositi : zatorej ti prinesem njegovo kožo in divjačine za obed." Kralj in hčeri ste se mu smijali, a kraljevičema ni bilo za smeh, odrezana palca jima nista dala pokoja. Durak dene divjačino na tla ter odide v svojo sobo. Pride njegova žena za njim in mu pripoveduje , kakó ste se jej sestri smijali, ker je vzela njega za moža. Durak jej reče: „Le naj se smejeti, pride dan, da se jima bodeš smijala ti." Skoraj potem zvé kralj, da po njegovih obširnih gozdih hodi zlata svinja ščetinka z dvanajsterimi prasci. Pokliče svoja pametna zeta in jima reče : „Zeta draga! ako me ljubita, pojašita v gozd in ujemi ta zlato svinjo Ščetin ko in dvanajst prascev." Zeta nista bila neposlušna ; ukažeta osedlati konja in odjahata. A kraljičina pride k Duraku in mu reče : „Kaj sediš doma ? Očka je poslal zeta loviti zlato svinjo ; józdi tudi ti, morda jo ujameš sebi na čast." Durak odgovori : „Na čem bodem jahal?" Kraljičina gre k očetu in prosi svojemu možu konja. Kralj jej reče : „Hči ljuba ! meni konja ni žal, ali žal mi je tebe, ker se ti bodo smijali." Hči reže: „Gospodar milostivi, očka moj ljubi! pustite, naj se mi smejejo, kolikor jim drago." Kralj ukaže Duraku dati konja. Durak ga ne pusti osedlati, nego sede nanj brez sedla in jaha iz kraljevega dvora. Jaha skozi mesto. Kadar prijaha na polje, potegne s konja kožo. vrže mrho tjà in reče: „Evo, srake in vrane! tu imate pojedino od kralja." Zdajci zažvižga, hrkne z mladeniškim žvižgom, z junaškim vzklikom: „Sivček, rujavček, Vešči belec ; Stoj pred mano, Kakor list med travo !" Konj priteče, zemlja se strese. iz ušes mu vije dim, iz nozdervij mu liže plamen. .Jedva priteče, že stoji kakor ukopan. Duraček mu zleze v uho, prileze skozi drugo zopet vèn in postane takó krasen mladeneč, da ni povedati, ne s peresom popisati. Nato sède na konja in odjaha po polji v zapovedani gozd. Kmalu se mu posreči, da ujame zlato svinjo ščetinko z dvanajsterimi prasci. Zene jo s seboj. Kadar prijaba Da cesto, razpróstre šator, privele konja in svinjo z dvanajsterimi prasci a Durak, leže, da si malo odpočije. Druga dva zeta nista mogla najti svinje. Vrneta se domóv. Kadar pri-jahata do Durakovega fiatora, ugledata svinjo in govorita med seboj : „Glej, bratec, ta je zopet junak, od katerega sva kupila jelena : idiva k njemu in p rasa j va ga, je li nama proda svinjo. Skočita raz konj, ideta k šatoru, odkrijeta se, stopita noter, prikleneta se in začneta prositi Durak», naj bi jima prodal svinjo. Durak jima odgovori, da je ne prodaje, a vender jima jo hoče dati, ako si pustita odrezati oba palca z rok. Siromaka nista znala, kaj bi storila ; rada b» bila imela svinjo, ali žal jima je bilo palcev. Durak jima reče, da lehko hodita v rokovicab. in če bi ju vprašal kralj, zakaj nosita ro-kovice, naj mu odgovorita, da ju bolé roki. Končno mu obljubita palce. Durak jima odreže palca, dà jima svinjo in prasce, in zeta odjezdita v mesto. Kadar odideta podere Durak šator, dene ga na sedlo in jaha na uni kraj, kjer je bil pustil kraljevega konja. Ondu skoči raz konja in mu da svobodo. Videč na tem kraji mnogo vran in srak, pobije jih precejšno število, naveže na vrvico, vzame kožo in gre domov. Pri kralji je bilo zbranih mnogo ljudi. Durak zakriči: „(iospodar milostivi! kakega konja si mi dal? Ni me mogel privesti nazaj. Zatorej ti prinesem njegovo kožo in divjačine za obed." Nato gre v svojo sobo. Pride za njim žena in mu pripoveduje, kako ste se jej smijali sestri. Durak jej reče : „Le naj se smejeti ; pride dan, da se jima bodeš smijala ti." Za nekaj časa pokliče kralj zopet svoja zeta pred-se in jima reče : „Za trikrat devetimi deželami v tridesetem kraljestvu, v podsolnčnem gospodarstvu stoji smreka od samega zlata. Veje ima srebrne, na njih sede rajske ptice in pojó pesni carske. Kdor želi imeti tako smreko. naj odlomi vejo od nje, prinese jo na svoj dom in jo vsadi. drugi dan mu vzraste smreka onakova, kakeršna je ona tam v tridesetem kraljestvu. Prosim vaju, zeta moja ljuba, prinesita mi smreko; pol svojega kraljestva vama dam." Zeta bi bila rada dobila pol kraljestva, zatorej sta slušala kralja, osedlala konja, poslovila- se od svojih žena, in odjezdila. Durakova žena pride k možu v sobo in mu pove, da je oče poslal zeta za trikrat deveto deželo v trideseto kraljestvo po srebrno vejico od zlate smreke, in mu tudi pové. kaj jima je obljubil za to. Durak jej reče: „Pojdi k očetu in izprosi mi konja, bodi si kakeršnega koli." Kraljičina gre in reče očetu: „Očka moj ljubi! poklonite mojemu možu, konja!" Kralj se nasmehne, rekoč: „Hči ljuba! tvoj Durak mi pogubi vse konje." Hči mu odgovori: „Oče ljubi! prosim vas samó zdaj še, potem nikoli več." Kralj ukaže, naj dajo Duraku konja. Kraljičina se mu zahvali, gre k možu in mu pové, da mu je izprosila konja. Jedva čuje Durak to, gre vèn, ukaže prignati konja, ali ne pusti ga osedlati, nego brez sedla ga zavsede in odjaše. Kadar prijaba na polje, skoči raz konja, prime ga za rep, potegne kožo z njega ter vrže inrho na tla, rekoč: „Evo, vrane in srake! tu imate pojédino od kralja." Potem zažvižga, hrkne z mladeniškim žvižgom, z junaškim vzkrikom : „Sivček, rnjavček, Vešči belec ; Stoj pred mano, Kakor list med travo!" Konj priteče, zemlju se strese, iz uses mu vije dim iz nozdervij mu liže plamen. Jedva priteče, že stoji pred Ivanom Durakom, kakor ukopan. Dnrak mu zleze v óbof priJeze skozi drugo zopet vèn in postane takó krasen mladeneč, da ni povedati, ne s peresom popisati. Dene na konja sedlo črkasko, pod progo buharsko, dvanajst podprog iz čiste svile šemahanske: svila se ne trga, jeklo se ne lomi, arabsko zlato ne rujavi. Kadar osedlà konja, zavsede ga in bije po h odrih. Konj skoči k višku, vzdigne se nad stoječe gozde in pod podeče se oblake ter pušča gore in doline med noga/ni, a male reke pokriva s svojim repom. Durak jaše dolgo po cesti ter se približava gospodarstvu, kjer je stala smreka. Tu zagleda smreko čudno in krasno ; takój stopi k njej in si odlomi vejico. Poleg smreke sta bila dva studenca, iz katerih je tekla živa in mrtva voda. h teh studencev si napolni dve steklenici, ki ju je ime] pri sebi. Potem gre iz vrta, zavsede konja in jaha domóv. Jaha dolgo-li, kratko-li, blizu-li, daleko-li; hitro se pové pripovedka, a delo se ne izgotovi tako hitro. Končno prijaha v domačo kraljestvo, ali ne jaha premim potom v kraljevo palačo, nego ustavi se, razpnè šator poleg velike ceste, vtakne smrekovo vejico poleg šatora v tla, a 011 leže, da si odpočije. Dva kraljeviča, kraljeva zeta, jezdita daleč na okolo ; ker ne najdeta, česar sta iskala, vrneta se domóv. Kadar prijahata po cesti, kjer je stal šator, ugleda ta smreko v zemljo zasajeno poleg šatora. Ker sta želela smreko imeti, po katero ju je bil poslal kralj, dogovorita se in prijahata k šatoru. Skočita raz konj, odkrijeta se, stopita v šator in se zelo ponižno priklóncta junaku. Potem govorita: „Gospodar milostivi! prišla sva k tebi, da nama prodaš prelepo smreko, ki stoji poleg tvojega šatora?" Durak jima reče, da je ne prodaje. Ker ga pa le prosita in prosita, reče jima Durak, da jima jo proda, ako si pustita z hrbta odrezali vsak po jeden jermen kože. Kadar kraljeviča to sliši ta. ustrašita se zelo in ne vesta, kaj bi storila. Nu, ker bi rada kralju ustregla in bi rada imela, da bi govoril ves svet o njiju, kaj sta storila, pri-staneta in se slečeta. Durak izreze vsacemu po jelen jermen kože z hrbta in jima d.i vejico čudovite smreke. Kraljeviča vzameta vejico, odjahata v kraljevo palačo ter jo položita kralju v roke. Vesel take drage stvari vzraduje se kralj in napravi veliko pojedino, na katero pozove vse svoje ministre in plemenitnike. , V tem podere Durak Šator, spravi ga na sedlo in jaha na óno mesto, kjer je ležal konj, katerega mu je podaril kralj. On du najde mnogo vran in srak, pobije jih veliko število, naveže na vrvico, vzame konjsko kožo in hajdi domóv. Kralj ga ugleda in se mu smeje, a Durak mu reče: „Gospodar milostivi! podaril si mi konja, ali konj me ni mogel prinesti domóv: tu imaš njegova kožo in za kosilo sem ti prinesel tudi divjačine." To rekši, vrže srake in vrane ob tla ter odide v svojo sobo. Za njim pride kraljičina, njegova žena, in mu pripoveduje, kako so se jéj smijali vsi, in še posebno sestri. Durak jej reče: „Potrpi, pride dan, da se jim bodeš smijala ti." Za nekaj časa reče Durak svojej ženi: „Jutri se obleci v najdražo obleko!" Žena ga izprašuje, zakaj bi se takó oblekla, ali on jej ne pove ničesar, nego reče : „Obleci se, kakor sera ti dejal." — Kadar pride ustanovičeni dan, odide iz grada. Prišedši na polje, zažvižga, hrkne z mladeniškim žvižgom, z junaškim pokrikom : „Sivček, rajavček, Vešči beleo ; Stoj pred mano, Kakor list med travo !" Konj priteče, zemlja se strese, iz ušes se mu vije dim, iz nozdervij mu liže plamen. Jedva priteče, že stoji kakor ukopan. Durak mu zleze v uho, prileze skozi drugo vèn in postane takó krasen mladeneČ, da ni povedati, ne s peresom popisati. Potem sede na konja in jaha v grad. Ob tem času je bilo pri kralju veliko veselje, mnogo ministrov in drugih plemenitnikov je bilo zbranih. Kadar Durak prijaha, pride mu kralj z zetoma in ministri naproti. Pelje ga za hrastove mize, na katerih so bile najslajše jedi in medene pijače. Začno piti, jesti in se veseliti. Kadar so se že vsi dosti naveselili, začeli so se razgovarjati. Ker je Durak sedel poleg kralja, reče mu : „Gospodar mi-' lostivi ! slišal sem, da imate tri hčere in da so omožene vse ; dva vaša zeta vidim, a tretjega ne vidim." Kralj mu odgovori: „Dragi moj! Moja najmlajša hči se je omožila z Durakom (bedakom), zato ga ne puščam préd-se." Durak o sebi ne povó ničesar in reče kralju : „Gospodar milostivi ! prijahal sem zato v tvoje kraljestvo, da bi vzel tvojo najmlajšo hči za ženo." Kralj se tega zelò razveseli in reče, da bode Duraka pognal iz kraljestva. Zdajci vstane Durak in reče: „Gospodar milostivi! zaradi mene hočeš Duraka, moža svoje najmlajše hčere, zapoditi iz svojega kraljestva ? Stoj inalo in vedi, da sem jaz Durak." Kralj ga dolgo gleda ali ne more ga poznati, saj ga tudi ni bilo mogoče, ker je imel na sebi oklep in je bil toli krasen. Ker ga ni mogel poznati nihče, reče Durak kralju : „Poznaj me, gospodar milostivi, da sem jaz tvoj najmlajši zet, Durak." Kadar kralj to čuje, razveseli se in ga poljubuje. Pride tudi njegova žena iu ga objame. Ker sta druga dva kraljeva zeta imela roki v rokovicah, reče Durak kralju : „Gospodar milostivi ! izvolite povedati, zakaj sedita tvoja zeta z rokovieami za mizo." Kralj odgovori, da ju bolé roki. A Durak reče. daje on zdravnik dober in spreten; zatorej prosi kralja, naj jima ukaže rokovice sleči. Kralj jima ukaže, ah ona se dolgo branita. Končno vender slečeta rokovice in glej, manjkal jima je palec na obeh rokah. Kralj ju vpraša: „Kje imata palca,?" Kraljeviča nista znala, kaj bi odgovorila. Ivan Durak reče : „Gospodar milostivi ! jaz znam, zakaj nimata palcev na rokah." Potegne palca iz žepa in reče: To sta njiju palca, katera sta mi dala za jelena zlatorožca." — Nato prosi, naj jima ukaže kralj, da se sezujeta. Kralj to stori in vidijo vsi, da nista imeia palcev na nogah. A Ivan Duraček hitro pokaže palce, katerih nista imela, in reče kralju : „Gospodar milostivi! to so njiju palci, katere sta mi dala za zlato svinjo ščetinko." — Nato prosi, naj pokažeta hrbet. Kadar to storita, pokaže Ivan Durak. da jima je iz hrbta izrezan jermen, in reče : „Gospodar milostivi ! tukaj sta jermena," in ju potegne iz žepa. Kralj se razsrdi nad svojima zetoma, a Ivan potegne iz žepa dve steklenici z živo in mrtvo vodo, položi jima jermena na hrbet iu ju pokropi z mrtvo in živo vodo in ni se poznalo več, da sta bila izrezana. Takisto so jima prirastli palci na rokah in nogah s pomočjo mrtve in žive vode. Kadar sta bila kraljeviča zopet zdrava, padeta pred Ivana Duračka na koleni, zahvalita se mu in ga prosita odpuščenja, da sta se mu poprej smi- jala. Ivan jima odpusti, a kralj napravi veliko pojedino, na katero povabi vse svoje ministre in plemenitnike. Bilo je veliko veselje. Odslej je kraljeval Ivan Duraček s svojo ženo v tem vebkem kraljestvu, a kralj je odstavil svoja dva zeta in ju poslal v njiju kraljestvo domov. A Junak na kozlu. JJoOakaj je neki denes Radovanček takó vesel? Že ves dan skače in vriska yEPfofcolo liiSe, teka po vrtu. poje in razgraja, da niti domači niti sosedje 4tfSrfcg nimajo miru pred njim. Ali veste, otroci, zakaj? — Vem, dft nobeden Ifl ne ugane, zatorej vam hočem povedati jaz. Ded, Radovunčkov ljubljenec, otišel je zjutraj na semenj in obljubil, da mu prinese leseno sabljo, puško in še mnogo mnogo drugih lepih stvari. Kaj čuda, da Radovanček takó veselo pričakuje dedovega prihoda! — In ded je bil mož beseda. Prinesel je Ka-dovančku vse, kar mu je bil obljubil in še nekaj, cesar zopet ne uganete, ker niti Radovanček sam se kaj tacega ni nadejal. Cujte, otroci! Ded 11111 je kupil na semnji živega kozla, in to samó za tega delj, ker je Rado-vančka ljubil. Zdaj, zdaj še le se je začelo pravo življenje. S sabljo in puško je bil Radovanček v hipu kozlu na hrbtu in letala sta okolo hiše, preko polja in travnikov, kakor bi šlo za življenje in smrt. Ljudje, videč ga na kozlu, rekli so si na liho: to bode sokol med junaci, kadar bode treba odrivati sovražnika od domovine ! In tudi psičku, ki je bil drugače vedno takó miren in pohleven, vzbudila se je kri, in rezal jo je za njima, lajal, grizel in se zaletaval na vse strani, kakor da bi dohajali Turki v deželo. Zdajci Radovanček zavpije. O gorje! kaj se mu je neki žalega zgodilo? Hudobni kozliček se je v naglem dim postavil na zadnji nogi in otrese! Ra-dovančka v bližnji jarek ob eesti, v katerem je bilo polno blata in žab. Jokajoč sc Radovanček izkobali iz jarka, ali oj sramote! otroci iz vasi, njegovi tovariši, videli so vse to, smjjali se mu in vpili: „Rndnvančok zal junak, Psiček, kozel — konj krepak, Turka ste pognali v bčg Zmagali ste mék, mék, mčk!" — 6. Dan nesreće in britke izgube. (Resnična Jirigodba) Ct^V 'Selo je bilo naše življenje v samotnem mlinu, ki je stal ob maloj, a MJRstanovitej vodi blizu Z....... samostana med visokim liribovjem. «y»Jedno samo, štiri metre visoko kolo na sprednjej strani, gonilo je dva Tf! tečaja. Ker nismo imeli zemljišča, treba je bilo očetu premišljevati, kaeega rokodelstva bi se zraven mlina še poprijeti, da bi preživeli sebe in družino. Naposled so so odločili, poprijeti se krojaštva. V ta namen je bilo treba kupiti šivalni stroj. Bilo je v 23. dan meseca junija 1.S70. leta. Oče in mati se zjutraj rano odpeljeta v mesto C... kupovat šivalnega stroja, prepustivši dom in nas petero otrok starei ženi v varstvo. Bil je lep poleten dan. Solnee je pripekalo, da je človek komaj prebijal vročino. Jaz in moja sestrica Cecilka sva pasla živino okolo mlina. Proti pólndnevu izgine mi Cecilka izpred oči. a jaz se nisem nič kaj brigal za to. Ali čuj ! milo vpitje in jòk se sliši izza kolesa, katero je, počasi se verteč. maboma obstalo, da-si je voda z veliko močjo nanj pljnla. Ves prestrašen bitim gledat, kaj se je zgodilo, ali o gròza ! — moja draga sestrica Cecilka je ležala pod kolesom, katero jo je grozovito stiskalo in mučilo. Z vso močjo sem jo vlekel za nežni ročici, kateri mi je stegovala naproti, milo me proseč, da bi jo potegnil iz pod kolesa in jo otel grozovite smrti ; ali vse zaman — moje moči so bile preslabe. V tem hipu je pritekla stara varuhinja na pomoč, ali kaj se zgodi? — zdrknili ste jej obe, nogi ob polzkih tleh, in padla je tudi ona na umirajoče dekletce ter ni mogla vstati. Ves osupel, v strahu in trepetu jokajoč sem hitel klicat bližnje sosede na pomoč. Kmalu je prihitelo mnogo ljudi vkupe. Z veliko težavo oteli so ubogo staro ženo gotove smrti ter izvlekli mrtvo Ceeilko izpod mlinskega kolesa. Potoki solz so mi močili lice, kadar sem ugledal mrtvo svojo sestrico, katera se je še pred pólu ure z menoj veselo igrala, a zdaj je bila bleda in mrzla. Pozno z večera so se pripeljali stariši domóv. Že po poti so čuli o strašnej nesreči, ki se je zgodila doma. Ne morem popisati žalosti in britkosti njihovega srca, ko so videli svojo ljubo hčerko, katero so zjutraj še zdravo in veselo ostavili, ležati na mertvaškem odra. Žalostne osode polnemu dnevu je sledila še britkejša noč. Druzega dne so gospod učitelj povedali učencem in učenkam v šoli prežalostno novico, da se je njihova pridna součenka Cecilka vsled grozovite smrti pod mlinskim kolesom preselila iz tega sveta v svitla nebesa ter jih opominali, kako je treba človeku biti previdnemu, da se nm ne primeri kaka nesreča. jtj—č. Dunajske slike. flehAnbraun. ^iv vlade slavnih Babenberìanov so pokrivali Se travniki, njiv« in gozdi t k ruj. na katerem stoji denes prekrasen cesarski poletni grad „Schön-brunn." Pripoveduje se, da je I »i I l(il9. ]. cesar Matija v tej okolici na lovu. Vročina je bila velika in zelò ga je žejalo. Zdajci ugleda virček čiste vode žuboreti izpod zemlje. Veselo zavpije cesar: .Ki, was fiir ein schönes Brttnndel!" Vsled tega je dobil ta kvaj ime „Sehönbruiin." Stari lovski grad „Katerburg," ki je stal uže od 1548, I. na tem kraji, dal je cesar Matija olepšati in nekoliko razširiti. Ferdinand II. je dal ta grad svojej so- prugi Kleonori v poletno stanovanje. Po Eleonorinej smrti (1655. 1.) ga je dal Ferdinand III. svojej soprugi Mariji Eleonori Gonzaga. V tej dòbi je imel grad dve nadstropji, prednje poslopje in kapelo. Leta 1(183. 1. je bil „Sehönbrunn"1 žrtva krvoločnih Turkov. Polnih trinajst let je ležalo vse v razvalinah, dokler ni Leopold I. ukazal 1695. 1. na tem kraji pozidati svojega poletnega stanovanja. Stavbo je prevzel uajodUčuejši cesarski nadstavbar Fischer iz Erlacka. Velik, prekrasen vrt je bil osnovan po francoskem okusu. Pozneje je bil grad svojina Karla VI., kateri ga je dal 1712. 1. Viijelroiui. udovi svojega brata, a ta ga je dala zopet cesarskemu dvoru nazaj za odškodnino 450.000 gld. Stoprav nesmrtna cesarica Marija Terezija je dozidala cesarski poletni grad v „Sehönbrunnu," povečala ga in okrasotila. Po njenej smrti se je na „Sclionbnmn" zopet nekoliko pozabilo, ker je cesarju Jožetu bil ljubši tako imenovani „Augarten." Stoprav za vlade cesarja Franca II. začelo se je zopet delati za olepšavo „Schönbrnnna." Ali pravega mini še ni bilo na tem kraji. V 13. dan novembra 1805. I. si je vzel Napoleon prvič in v 9. dan maja 1809. 1. drugič y „Schönbrunnu" svoje glavno stanovanje ter je tu v 14. dan oktobra 1809. 1. podpisal „schön-brunnsko pogodbo :" a 24 let pozneje v 22. dan julija 1832. 1. je tu umrl njegov sin Napoleon, vojvotla Reiehstadtski. V 22. dan avgusta 1802. 1. je bil „Schönbrunn" kraj velicega veselja za vse avstrijske podložnike. Naša presvitla cesarica Elizabeta se je vrnila z otoka Madejre v „Nehönbrunn" popolnem zdrava. V novejšej dobi so obiskali „Schönbrunn" najodličnejši gosti svetà. Tako n. pr. 18(57. 1. sultan Abdul Aziz. 1873.1. kralj Belgijski, ruski car Aleksander II., španska kraljica Izabela, italijanski kralj Viktor Kinanvel in bavarski princ Leopold. Tudi nemški cesar Viljem I. s cesarje vičem in knezom Bizmarkom je stanoval več. dni v „Schönbrunnu." Spredaj pred gradom stoji velik dvor v podobi pravokutnika. Dvoje širokih stolb s kamenenimi stopnicami pelje od zunaj gori na visoki in široki balkon prvega nadstropja, od koder se gre v notranje prostore in cesarska stanovanja. Ni moči popisati vseh lepot in dragocenih oprav, ki se vidijo po prekrasnih cesarskih sobah. Pri tleli skozi osredje grada vodi dolg in širok prehod v odzadne prostore, kjer se nam pokaže še mnogo lepši in prostornejši dvor od sprednjega. Ta velikanski dvor je obrobljen s prekrasnim vrtom, osnovanem po francoskem okusu. Tla tega obširnega prostora so posuta z belimi kamenčki ter ua mnogih mestih okiučaua z razno lični mi gredicami, ki so polne najlepših cvetic. Skozi vrt je napeljano mnogo drevoredov. Ob desnej strani grada sredi vrta je sloveči zveri ujak. a v levem oddelku najdeš uže poprej omenjeni virček, od katerega je dobil grad „S'-hönbrunn" svoje ime. Zgodovinsko - niestopisni obrazci. (Spisuje P. F. H ) rr XIII. Kočevje. edauji Kočevski svet je bil nekdaj imovina po Kranjskem in Koroškem mogočnih grofov iz rodovine Ortenburške. Imeli so svoj glavni sedež v Ribnici. Oglejski patrijarh Bertold je že 1247. 1. podelil to zemljo Frideriku Ortenburškemu. A dežela je bila óni čas še neobljudena in zaraščena s priprosti mi gozdi. V sredi 14. veka (1358. 1.) je prosil Kranjski stotnik grof Oton Orten-bur.ški svojega brata Friderika, naj posreduje pri cesarji Karolu IV., da mu pošlje naselnikov -na svoja posestva v južnoj meji. Ker je tudi avstrijski vojvoda Rudolf podpiral prošnjo svojega deželnega stotnika, poslal je cesar tristo družin upornih Frankov in Tiringov na slovensko mejo. V svojej novej domovini so si iztrebili gozde in postavili lesene koče. Sosednji Slovenci so jih zvali kočarje; od tod je menda dobila vsa ta okolica svoje imó. / V listinah se to imé najde prvič 1363. 1. V 1. dan meseca maja ónega leta je patrijarh Ljudevit izročil Ortenburškemu grofu Otonu patronat vseh ónih cerkev, ki so jih sezidali v KoÖevji, Poljanah. Kostelji. Osilniei in (ro-tenieah v župniji sv. Stepana v Ribnici. Omenjena listina tudi jasno poroča, da so se v ónih krajih naselili Jjudje, posekali gozde in hosto ter si postavili bivališča in cerkve. Naselbina se je hitro množila. Leta 1377. jo zóve grof Friderik že „naè trg v Kočevji." Ortenburška grofica Neža je dohodke cerkve sv. Jarneja 1386. I. pomnožila. Za ónega časa je bila cerkev sv. Jarneja še podružnica Ribniškej fari. V zgoraj omenjenej listini oporoča Ortenburàki grof Friderik svoja obširna imetja, če umrje brez otrok, svojim sórodnikom Celjskim grofom. Po smrti Friderika Ortenburškega je okolo 1420. 1. nastopil obširna posestva Celjski grof Herman IL, a Oglejski patrijarh Ljudevit mu je izročil v fevd (142ö. 1.) vse nekdanje ortenburško-oglejske fevde, med druzimi tudi Ortenek s Kočevjem. Njegov sin Friderik II. je bajè sezidal nad trgom grad Friderikštein. Ko se je Friderik po smrti svoje prve žene Elizabete zaročil z zalo Veroniko Doseniško, hčerjo ubozega hrvatskega plemiča, nakopal si je jezo svojega na plemstvo oholega očeta. Vzel mu je vsa posestva ter njega samega zaprl v Celjski grad. Kadar Veronika poizve o žalostnej osodi svojega sopruga, jela se je sama bati za svoje življenje. Begala je po Kočevskih gozdih ter se skrivala tu in tam. Naposled jo zaslede Hermanovi ogleduhi ter izroče grofu, kateri jo je ukazal skrivaj utopiti v kopelji. Po njenej smrti se je^ oče zopet izprijaznil s sinom. Friderik je razrušeni grad Friderikštein zopet sezidal ter tu bajè na shira leta prav pohlepno živel. V 17. stoletji so še v gradu bivali ; o turških napadih je bil ta grad kristijanom često varno zavetje. Ker je stal na strmem skalovji, niso se ga neveruiki nikoli polotili. Denes stoji v razvalinah. Cesar Sigmund je Celjskega grofa Friderika II. poknežil v zboru v Pragi (1436. 1.) Temu je nasprotoval avstrijski vojvoda Friderik, češ, da posestva Celjskih grofov leže v njegovih deželah. To je bil povod vojski, ki je naredila dokaj kvare Kraujskej deželi. Prepir se je končal s pogodbo (1443. L), da avstrijski vojvode podedujejo Celjsko grofijo, ako Celjski rod izumrje. Ko je bil 1456.1. poslednji Celjski knez, mogočni in ošabni Ulrik H., v Belemgradu od Hunjadove stranke zavratno umorjen, pripadlo je njegovo imetje Avstrijskim vojvodom. Takó je prišlo Kočevje z okolico v njihovo last. Zastavljali so Kočevje raznim zvestim služabnikom. Ob meji ležeče Kočevje je prestato dokaj kvare po krvoločnih Turkih. Leta 1469. so Turki razdjali trg z ognjem in mečem. Kranjski vicedom Jurij Bajnar je poslal prebivalcem 2(X) centov solitarja. Viljelm Turjaški pa 175 gld. v podporo (1470. l.)j A cesar Friderik IV. je kočevskemu trgu podelil naslednje leto mestne pravice (v petek po Velikej noči 1471 1.). Tudi je dal mestu ličen mestni grb. Na modrem ščitu se vidi s plotom ograjena trdnjava ; pred njo stoji sv. Jarnej, držeč v desnej odprto knjigo, v levej pa širok nož. Urbu podoben je tudi mestni pečat. V ustanovnem pismu je meščanom privolil, da si smejo voliti mestnega sodnika in svetovale«; tudi štiri sejme jim je dovolil. Komaj si je mestice nekoliko opomoglo in se utrdilo, zadene ga že druga nezgoda. Leta 1491. je ljuti Turek zopet jako žalostno gospodaril po Kočevskem. Komaj sezidano in za silo utrjeno mestice je zopet razdjal. Cesar je zaukazal naslednje leto vsem prebivalcem po okolici, naj pomagajo mestno obzidje pozidati. Tudi je cesar istega leta privolil Kočevarjem, ki so mnogo kvare trpeli, da smejo kupčevati z živino, platnom in drugimi izdelki po Hrvatskem in drugod. To pravico so jim pozneje potrjevali tudi drugi deželni gospodje. Večina Kočevarjev se še denes živi o kupčiji raznih izdelkov po avstrijskih in inostranskih deželah. Friderikov naslednik Maksimilijan I. je potrdil mestu vse pravice, katere mu je dal njegov oče (1493. 1.) A grad Priderikstein in mesto je zastavil Juriju Turnu za 11.(XK) goldinarjev. A ta je zelò grdo delal s svojimi pod-ložniki. Ko se je leta 1515. vnel po Kranjskem tako imenovani kmetski punt, bil je on prva žrtva tega upora. Pozneje nahajamo Kočevskega lastnika Franja Ursinija grofa Blagaja, ki je s svojim očetom pribežal pred Turki iz Slavonije (1547. ].). Za tega časa je privolil Ferdinand I. mestu, da sme vsak četrtek imeti trg, ker je mesto blizu sovražnika in na nerodo-vitem svetu ter sleherni dan izpostavljeno ropanju in napadom, in ker je bilo vselej zvesto Avstrijskej hiši (v 24. dan jan. 1546. 1.). Nadvojvoda Karol je dovolil meščanom pobirati mostnino po jeden vinar od vsake tovorne živine, da bodo laže ohranili mesto v dobrem stanu proti turškim napadom, ki se česče prigode (1564 J.). Ker so se pa tovorniki znali izogniti sitnej mitnini. dovolil je deželni knez, da se pobira mitnina četrt milje na okolo. Tudi Ferdinand II. je te in jednake svobodščine potrdil mestu (v 17. dan feb. lo97. I.). (Konec prihodnjič.) Prirodopisno - natoroznansko polje. Hijena. Mnogo je ljudi, ki še denes mislijo in se celò verujejo, da so kuščeriee in pajki strupeni. Kdo bi se potem čudil, ako se je verovalo in se še denes veruje, da so hijene najgrozovitejše živali na svetu. M u ha medan i verujejo. da psi izgube glas, ako se le sence od hijene pritaknejo, ter ne morejo potem več lajati. Takó tudi verujejo, da znajo hijene 8 človeškim glasom priklicavati ljudi, ter ta glas vsacega človeka privabi. — Pripovedujejo tudi to, da tistemu, kdor bi se nsojal ubiti hijeno, mózeg usahne. Pri vsakej stvari, o katerej se mnogo govori, navadno ni niti polovice •resnice, in takó je tudi tukaj. A toliko moramo opòmneti, da so hijene v resnici zelò grde in zoprne zveri. Rekel bi, da so podobne nekoliko svinjam in volkovom, a vender se zelò razlikujejo od njih. Nekoliko nas opominajo tudi na. psa, ali tudi pasja podoba je le spačena in pokvečena v teli živalih. Hijene imajo stisneno telo, debel vrat in močno, debelo glavo, grd in močen gobec. Prednji nogi ste krivi in daljši od zadnjih. Hrbet je grivast in se strmo spušča do košatega repa. Dlaka je na ledjih nakuštrana in sivo-umazane barve. Oči so globoko upadene, nemirne in se po noči zelenkasto svetijo, da je videti, kakor bi hudoba gledala iz njih. Zatoraj mislijo Arabci, da so hijene od Bogà prokleti coperniki, ki se po noči v hijene izpreminajo. Hijene so močne zveri. Po dnevi ležijo v podzemeljskej jami ali pa v skalnatem brlogu ter ga zapuste Še le, kadar se je noč ulegla na zemljo. Neizrečeno so làkome in požrešne. Slastno pogoltnejo vse, kar jim pride pred gobec, bodi si presno meso ali mrhovina, kost ali kri, ter ga ni takó gnjus-nega živinskega odpadka, da bi ga hijene ne pohlastale. Mrhovino ovohajo že iz daleč ter prihajajo rjoveč druga za drugo, vsaka bi rada vse sama požrla. Kar jo hijena zgrabila, tega ne izpusti z lepa, naj bi jo tepli in bodi si kakor koli prebijali. Hijene delimo v dve vrsti: proga v e in lisaste hijene. Progave žive po severnej Afriki in južnej Aziji ; velike so kakor kak mesarsk pes, jako bojazljive ter se nikoli ne upajo na človeka. Lisaste so močnejnejše in tudi hudobnejše od progavih ter so še celò človeku opasne. Dogodilo se je že, da je taka hijena ugrabila in odvlekla otroka ter še celò spečega odraslega človeka napadla. Lisaste hijene se dobé samó v južnej in vzhodnej Afriki. Mlado hijeno je moči s tepežem in gladom ukrotiti, da gre za človekom kakor pes. Tako ukročeno hijeno vidimo v zverinjakih ali menažerijah, kjer jo v kletkah z železnimi mrežami kažejo ljudem za denar, kakor druge inozemske živali. IRazne stTra,rl. Drobtine. Milo slavček žvrgoleva V nočnem miru in prepćva Milo pesen, — lahko noč.' JLaliko noi\ Mirna noč pokriva zemljo Vse v naravi sladko spi. Le iz temno-čudne hoste Pesen slavčeka doni: Eačnnske naloge. (Priobéil H. Po d k raj Sek.) I. Zagorglci. Pesen rahla, — lahko noč! V svojem gnezdu skrit v grmovji Pevec nočni še bedi. Njega mila, sladka pesen Se v tihoti Se glasi : Pesen mila. — lahko noč J I. Jožek. Nežica in Francek so dobili od matere pehar orehov. A razdelili so jih med sé takó, da jih je dobila Nežica 10 menj nego Jožek, in Franek, ki je bil najmlajši, 15 menj nego Nežica. Pomnite pa, da je bilo vseh orehov petkrat toliko kakor Fra-nekovih. — Koliko je bilo vseh in koliko jih je dobil vsak? II. Krčmar je imel v dveh sodih 434 l vina. Ko je potočil iz prvega jedno četrtino in iz druzega jedno petino litrov, ostalo je v obeh sodih jednako vina — Koliko litrov je držal vsak teh sodov? III. Nek oče so zdaj 4krat starejši nego sin. A pred šestimi leti so bili lOkrat starejši od sina. — Koliko so stari oče, koliko sin? (Kdor vse tri naloge prav reSi, priobčili bodemo njega it»«! v prihodnjem llgtn.) Rešitev računske naloge in skakalnice v 4. ..Vrtčevem ' številu. a) Rešitev računske naloge: 26 nalog je bilo dobro, a 4 so bile slabo izdelane, — Za 26 nalog je dobil Mirko od očeta 26 X 5 kr. = 1 gld. 30 kr. — Za 4 slabo izdelane naloge je pa oil moral očetu povrniti 4X2kr! = 8 kr. — dobil je tedaj čez mesec (30) dni 1.30 gld. menj 8 kr. to je: 1 gld. 22 kr. To nalogo so prav rešili : Gg. Julij Goeken na Dunaji ; Fr. Ks. Krušič v Slov. gradcu (Štir.); Bož. Tomšič, dijak v Ljubljani ; Janko Sajovic, učenec v Kranji ; Fr. Krajne, Iv. Pibernik in Jos. Hafner, učenci v Krškem; Karl Gabriel, učenec v Borovnici ; Rihard in Viktor Sušnik, učenca v Škofjiloki; Ljudevit Sajnkovič, učenec v Središči (Štir.); Iv. Poženel, Tone Meliva in-de Vigo Redange, učenci na Uncu; Feri Souvan. učencc v Ljubljaui; Fr. Krašovec, učenec v Št. Jurji na Taboru (Štir ). — Barica pl. Leder, Ivanka Trošt, MicikaŠimunovič, F rali j i ca Mihelič in Micika Kavšek na Vinici; Karolina Modic, učenka na Uncu ; Ema Čulk, Franjica in Sofija Žilnik. učenke v Št. Jurji na Taboru (Štir.). h) Rešitev skakalnice: Veseli maj m ik. Otioci! zopet sije Cvetoči mesec maj. Ki zemljo je predràmil, Oživil v sladki mlaj. Po drevji, po grmovji Prepeva ptica spet ; Po travi in po vejah Bučela bere med. Na lehi se zelenej Otročji zbor igra, Kipi jim radost glasna Iz mladega sreš,. Zlati so žarki solnčni Po hribih, po doléh Očarali naravo V pomladnji sladki sméh. In kamor se ozira Po svetu mi okó, Povsod je vse yesélo, Povsod je vse novo Peter Gros. Prav so jo rešili: Gg- Ant. Žagar, učitelj na Gorici p. Mozirja; Angeloslav Rakovec v Postojni ; Ljudevit Sajnkovič uč. v Središči (Štir.); Janko Sajovic uč. v Kranji; — gospii Žaneta Goeken na Dunaji in Ida Kosem, učenka na Radni (Štir.) Slovstvene novice. 4 * Ne v Ameriko! Povest Slovencem v poduk. Po resničnih dogodbah sestavil in spisal Jakob Alćšovec. V Ljubljani. Tisk J. Blaznikovih naslednikov. 8°. 231 strani. — Takó se zòve nova, lična knjiga, ki je pisana slovenskemu ljudstvu, rekše bolj odraslim Ijudéin. v poduk, ter pripoveduje, koliko težav imajo prebijati óni. ki zapuščajo svojo domovino ter gredó v daljno Ameriko. Ker je knjiga pisana bolj za odraslo mladino, priporočamo jo posebno farnim knjižnicam in vsem onim našim rodoljubom, ki radi podpirajo naše domače, slovensko slovstvo. Cena mehko vezanej knjigi je 1 gld. in se dobiva pri pisatelji samem, ključarske ulice štev. 3 v Ljubljani. Llstuica. Gg. Jezerko : VuS sestavek ni ugoden za natis. — R. na !?t : Žal nam je, da Vaäe zastavice ne moremo prlobfiti, ker jo bilo nekaj enacega už