PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 04p/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 1 (13.534)
Trst, torek, 2. januarja 1990
Premostili nabolj nevarno in kočljivo revolucionarno obdobje
Romunija ukinila smrtno kazen in uvedla večstrankarski sistem
Razpustili tajno politično policijo Securitate in aretirali njene glavne poveljnike - Čimprej bodo začeli »vračati« zemljo kmetom - Ševardnadze prispe 5. in 6. januarja na obisk
Romunska vojska ostaja budna, saj se še vedno ni predalo kakih 30 tisoč pripadnikov politične Policije	{Telefoto AP)
BUKAREŠTA — Romunija je odpravila smrtno kazen, stopila na pot večstrankarskega sistema in napovedala »vrnitev« zemlje kmetom.
Kot je v novoletni poslanici ljudstvu povedal predsednik sveta fronte narodne rešitve Ion Iliescu sta bila zakonca Ceausescu zadnja, ki sta bila obsojena na smrt. Le malo pred to napovedjo je fronta narodne rešitve razpustila zloglasno tajno politično policijo Securitate, za zapahi pa so se znašli njeni poveljniki: general Julian Vlad in trije drugi visoki častniki. Fronta je namreč le v zadnjih dneh ugotovila, kdo so bili dejanski poveljniki romunske politične policije.
Bukarešta pa je stopila v novo leto z enominutno zatemnitvijo, med katero so ljudje prižgali sveče v spomin na žrtve padle za svobodo. Koliko je bilo teh žrtev, še ni jasno. Prvotna številka 60 tisoč se je že znižala na 26 tisoč, nekateri diplomatski krogi pa že navajajo, da je bilo mrtvih le 6 ali največ 10 tisoč. Isti krogi navajajo, da Romunija trenutno ne potrebuje več humanitarne pomoči in da bo z lastnimi močmi prebrodila sedanje težave.
Take optimistične izjave pa so v kričečem nasprotju z ugotovitvami funkcionarjev rdečega križa in drugih izvedencev. Že res, da se lahko Romunija s svojimi rezervami prebije do pomladi, tedaj pa bo še krvavo potrebovala mednarodno pomoč, da bo lahko rešila zavoženo gospodarstvo.
Prav gospodarstvo je ob političnih vprašanjih glavna skrb novih romunskih voditeljev. Kot je povedal predsednik Iliescu bodo čimprej »vrnili zemljo kmetom«, ali bolje
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Havel
imenoval
novega
notranjega
ministra
PRAGA — Češkoslovaški predsednik Vaclav Havel je včeraj imenoval novega ministra za notranje zadeve; ki tokrat ni komunist. Richard Sacher je namreč član ljudske stranke, njegovo kandidaturo pa je podprl tudi ministrski predsednik Marijan Čalfa.
Z imenovanjem notranjega ministra se je tako skoraj zaključila sestava nove češkoslovaške vlade, ki jo snujejo, sestavljajo in izpopolnjujejo že od 10. decembra lani.
Predsednik Havel je izkoristil priložnost novoletnih voščil državi, da je najavil tudi nekaj točk kratkoročnega programa, ki si ga je zastavila nova vlada.
Od 21. januarja bo stopila v veljavo splošna pomilostitev, država se bo nato pripravljala na demokratične volitve, tako Čehi kot Slovaki bodo ponovno suvereni narodi, Češkoslovaška pa se bo trudila tudi na mednarodni sceni, kjer si bo skušala ponovno pridobiti ugled, ki ga je imela, a ga je v zadnjih desetletjih izgubila.
Ob tradicionalnih novoletnih voščilih državnih glavarjev
Preporod v Vzhodni Evropi najlepše darilo 1989. leta
RIM - »Zapihal je močan veter svobode«. S temi besedami je predsednik republike Francesco Cossiga začel svoj hovoletni govor državi. Že običajni pozdrav državljanom pa je zadobil tokrat posebne razsežnosti saj smo se poslovili od desetletja, v katerem smo bili priča pomebnim spremembam na svetovnem prizorišču.
Cossiga je svoj govor osredotočil na preporod vzhodno-evropskih držav, ki so na pobudo državljanov odpravili nedemokratične in tiranske politične sisteme, pomudil pa se je tudi ob novih mednarodnih odnosih ter ob »novem obdobju svobode in mirnega sožitja«. Ključne spremembe, do katerih je prišlo prav v zadnjih mesecih leta 1989, bodo hedvomno vplivale tudi na Italijo, ki je bila, po mnenju Predsednika Cossige, ena od tolikih demokratičnih držav, soudeleženih pri gradnji sedanjih mednarodnih pogojev.
Pomlad narodov vzhodne Evrope ima torej v Italiji velikega prijatelja in zagovornika, predsednik Cossiga pa se ni omejil le na države, ki so si komaj izborile pravico do prave demokracije, ampak je posvetil svojo pozornost tudi drža-yam tretjega in četrtega sveta ter njihovim gospodarskim m družbenopolitičnim težavam.
Ob novem letu, ki je obenem tudi mednarodni dan miru, je tudi papež Janez Pavel II. posvetil svoje razmišljanje državam evropskega Vzhoda, vendar je to spletel v razvejano omilijo na temo »ne ubijaj«. Papež je posvetil največ pozornosti prav razmišljanju o tem, da se ne sme ubijati sočloveka in to še pred rojstvom. Janez Pavel II. je tudi dejal, da se ne sme segati po načinih boja, ki predvide-
vajo uporabo nasilja, terorizma, vojne in pokolov, saj je sleherno življenje dediščina nas vseh.
Tako predsednik republike kot papež pa sta nekaj svojih misli posvetila tudi naravi, ki je človek ne sme onesnaževati, ker gre, je poudaril papež, za bogastvo, ki ni le naše, ampak skupno tudi bodočim generacijam.
Vstop v novo leto, ki je tokrat tudi prvi korak na poti v novo tisočletje, je bila tudi priložnost, da sta si ameriški in sovjetski predsednik izmenjala še posebno občutena voščila in ju naslovila tudi prebivalcem obeh velesil.
Mihail Gorbačov je Bushu izrazil željo, da bi lahko v novem desetletju res ustregli narodom, ki si želijo napredka, sreče, svobode in blagostanja, sam pa je v govoru državi priznal, da je bilo 1989. leto za perestrojko najtežje. V letu, ki je zabeležilo konec hladne vojne, je napredovanje pre-strojke ogrožalo nič koliko dodatnih težav, med katerimi je omenil stavke in medetnične spore, ki še tarejo nekatere sovjetske republike.
Desetletje, ki se je pravkar izteklo, pa je pomenilo tudi dobo, ko so pričeli graditi novo socialistično družbo, ki bi morala biti človeku bolj naklonjena in tudi bolj demokratična. Gorbačov je še dejal, da bi morali najbolje izkoristiti tisto posebno pshiloško stanje, ki spremlja velike trenutke, kot je lahko prav prehod s prvega v drugo tisočletje. Z njim se je strinjal tudi ameriški predsednik Bush, ki je voščil SZ in izkoristil to priložnost, da je podprl sovjetskega kolego še posebno glede tega, da bi morali posvetiti devetdeseta leta utrjevanju zbliževanja med obema velesilama.
Včeraj v Trstu 2 tisoč ljudi manifestiralo za z,rušenje vseh zidov ki ločujejo ljudi med sabo
NA 5. STRANI
Tudi tokrat nekaj mrtvih za novo leto
RIM Praznovanje novega leta v znamenju večjih in manjših nesreč je spremljalo tudi vstop v leto 1990. Petarde in streljanje so terjali eno smrtno žrtev in skoraj osemsto ranjencev, dodaten davek krvi pa so zahtevale še ceste in to v zgodnjih jutranjih urah, ko so se ljudje vračali s praznovanj. Nekatere je premagal spanec in morda pijača, druge pa je iznenadila poledica.
Petarde pa so žal včeraj terjale še eno žrtev, komaj 10-letriega fantka, ki se je s prijatelji igral na plaži pri Is-chii. Pobirali so ostanke petard in jih potiskali v pločevinko, ko je le-ta eksplodirala. Drobci »bombe« so hudo poškodovali notranje organe malega Nella, ki je bil pri priči mrtev, ter težko ranili njegovega prijatelja.
NA 12. STRANI
Izraelu grozijo vladna kriza in predčasne volitve
JERUZALEM V Izraelu je močno odjeknila mednarodna mirovna manifestacija, ki jo je policija zelo grobo zatrla. Istočasno pa je v ospredju političnega življenja sklep premiera Ša-mirja, da odvzame ministrski mandat Ezru Weizmanu, češ da je imel stike s predstavniki organizacije za osvoboditev Palestine. Obtožba je zelo huda, saj tvega VVeizman tudi zapor. Kot je bilo pričakovati so laburisti dokaj ostro nastopili v obrambo svojega člana. Weizman zanika, da bi se sestal s predstavniki PLO in sedaj bo treba videti, kaj bo sklenil Šamir, ki ima čas do danes. Vladna kriza bi utegnila sprožiti ponovne politične volitve.
Medtem je tudi predsednik PLO Arafat zanikal, da bi se kdaj srečal z VVeizmanom. Gre očividno za ponoven poskus šefa izraelske vlade, da zavre
/V
—
Novo leto na Vzhodu
Novoletno rajanje pod Brandenburšklmi vrati v Vzhodnem Berlinu je nedvomno simboliziralo ljudsko veselje ob koncu komunističnih vladavin v Vzhodni Evropi. Po desetletjih sivine, uniformiranosti in farizejske moralne neoporečnosti si je ljudstvo z veliko žlico privoščilo svobodo v širšem pomenu. Veselje pa je skalila nesreča, ker se je pod težo plezajočih na vrh Bran-denburških vrat sesulo železno ogrodje vzhodnonemške televizije, tako da je ena oseba izgubila življenje, več pa jih je bilo ranjenih (Telefoto AP)
NA 12. STRANI
Pritiski na bivšega diktatorja, da se prostovoljno preda Američanom
Noriega še v vatikanskem predstavništvu Pogajanja za njegovo izročitev v zastoju
PANAMA — Včeraj, 1. januarja, je prevzel funkcijo odgovornega v družbi, ki upravlja Panamski prekop, panamski državljan. Gre za Fernanda Manfreda, prvega panamskega državljana, ki je v 75 letih obstoja te pomembne vodne poti prevzel vodstvo te institucije. Prav Panamski prekop je bil vzrok ameriškega vdora v Panamo. Washingtonska vlada je pred časom začela pritiskati na Noriego, svojega nekdanjega zaveznika in pomembnega agenta ameriške CIA, da bi prepustil oblast človeku, ki bi bil nekoliko manj samostojen in bolj nalonjen ZDA, ki so hotele na vsak način spremeniti sporazum, ki sta ga leta 1977 podpisala takratni šef Bele hiše Jim-my Carter in takratni predsednik Paname Omar Torrijos. Sporazum predvideva, da preide Panamski prekop popolnoma po domačo upravo 31. decembra leta 1999.
Medtem pa je stanje v Panami slej ko prej nespremenjeno. Ameriške okupacijske oblasti so prepovedale za novo leto vsako veselico in kakršnokoli streljanje, tako da je Panama najbrž bila izjema v panorami hrupnega
novoletnega praznovanja, ki je vladalo skoraj po vsem svetu. Američani se v Panami obnašajo skrajno naduto in arogantno, saj si dovolijo vdirati v tuja diplomatska predstavništva in zadnje čase tudi v sedeže tiskovnih agencij ter opravljati nedovoljene hišne preiskave.
Kljub vsemu pa vprašanja izročitve generala Noriege še niso rešili. Baje so v teku mrzlična posvetovanja med Vatikanom, Panamo in ZDA, da bi na neki način rešili zapleteno diplomatsko in pravno vprašanje, ki je nastalo v trenutku, ko se je Noriega zatekel v vatikansko nunciaturo v Panami. Vatikanski predstavniki bi ga hoteli prepričati, naj se prostovoljno preda Američanom in pristane, seveda z nekaterimi zagotovili, na sojenje v Floridi. Najbolj protislovno pa je stališče panamskega predsednika Endare, ki je najprej izjavil, da bo izročil Noriego Američanom, potem pa da morebitna izročitev sploh ne pride v poštev, saj je general panamski državljan in ga torej ni mogoče izročiti drugi državi, da mu sodi.
Na sliki (telefoto AP); panamska dekleta zahtevajo kaznovanje »nar-kodiktatorja« Noriege.
• Romunija ukinila
NADALJEVANJE S 1. STRANI rečeno, jo bodo porazdelili. S tem ukrepom se bodo najprej okoristili kmetje iz zadrug na gričevnatih in hribovitih območjih, šele nato bodo rešili vprašanje najrodovitnejše nižinske zemlje. Novi voditelji se dobro zavedajo, da morajo povečati storilnost v kmetijstvu in v industriji z večjo motivacijo iii ne s prisilo, kot je bilo doslej. Prav zato bodo uvedli kratki teden, tako da bodo delavci in uslužbenci delali le pet dni na teden in ne šest kot doslej, ki so ga včasih podaljševali celo na »udarniško nedeljsko delo za dobrobit domovine«. Gospodarske teme bodo nedvomno glavna točka pogovorov, ki jih bo imel 5 in 6Janu-arja sovjetski zunanji minister Ševar-dnadze med svojim obiskom v Romuniji. Sovjeti so zainteresirani, da Romunija ne bi postala moteča varianta v razpadajočem vzhodnem bloku. Za sedaj se Romuni niso odpovedali varšavskemu sporazumu, a že zahtevajo nove oblike sodelovanja. Če bodo po sedanji zapori izvoza živil v bodoče drastično znižali ta izvoz v Sovjetsko zvezo, bo nedvomno prišlo do težav za Moskvo. Ta trgovina je namreč potekala v klirinških odnosih, v zameno za živila je Romunija dobivala energijo, sovjetske industrijske izdelke ter vojaško opremo. Gospodarska vprašanja bodo torej izredno trd oreh. Za čudo bodo Romuni po vsem sodeč lažje premostili politična vprašanja. Tako so včeraj legalizirali ustanovitev novih strank z izjemo tisti, ki bi zagovarjale fašistično ideologijo.
Preiskovalci vneto iščejo kraj kjer naj bi skrivali Casello
Preiskave na zapuščenih domačijah na Aspromontu (AP)
SAN LUGA (REGGIO CALABRIA) - Preiskovalci in posebne policijske enote NARS (enote proti ugrabitvam) so posvetili tudi Silvestrov večer iskanju kraja, kjer naj bi ugrabitelji skrivali Cesara Casello.
V sklopu te obsežne akcije je dvakrat prišlo do streljanja med agenti in osebami, ki so krožile oborožene. Obakrat so se neznanci in agenti spopadli v kraju San Luca. V noči na ponedeljek je patrulja karabinjerjev opazila tri osebe, od katerih sta dve imeli pri sebi puško. Ko so agenti ustavili skupinico je najmlajši član trojice odprl ogenj proti patrulji, ki je na streljanje odgovorila in ji je tudi uspelo aretirati dva člana skupinice, 16-letnega G. S. in 22-letnega Rocca Mammolitija. Oba nista nikoli imela opravka s pravico, morda pa je bil tretji, ki je zbežal, že znan policiji.
Pred tem je patrulja NARS odkrila sredi neke jase skupinico ljudi in se ji je približala, ko se je pričelo streljanje. Tudi v tem primeru so agenti odgovorili na ogenj, ko so končno prišli do jase pa so imeli pred sabo le dva prestrašena mladoletnika, ki sta dejala, da sta streljali drugi dve starejši osebi. Orožje je res ležalo na tleh in je bilo menda novo in malo rabljeno.
Policija išče Cesara Casello tudi v bližini Matere, saj je neki anonimnik javil, da je opazil fanta v bližini kraja Me-taponto di Bernalda, vendar se je izkazalo, da to ni bilo res. Kljub temu so se preiskovalci odločili, da bodo Casello iskali tudi v krajih, ki so precej oddaljeni od Aspromonta.
Manifestacija za dvojezičnost pred Kvirinalom v Rimu
RIM — Skupinica predstavnikov Sklada za dvojezičnost je včeraj zjutraj uprizorila pred palačo Kvi-rinala v Rimu protestno manifestacijo, da bi opozorila predsednika republike Francesca Cossigo na neizpolnjene obveznosti republike Italije do slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Skupinica je zahtevala, naj predsednik Cossiga s poslanico obema zbornicama opozori Parlament na obveznosti, ki izhajajo iz ustave. Manifestacija, za katero je dal pobudo prof. Samo Pahor, se je začela ob 6. uri, ob 7.59, kot poudarja tiskovno sporočilo, pa je bil poziv predsedniku republike vložen in je dobil protokolno številko 1. V svojem pozivu predsedniku Cossigi Sklad za dvojezičnost opozarja, da je slovenska narodnostna skupnost v Italiji še nezaščitena. Minimalna raven zaščite pa je, kot poudarja razsodba ustavnega sodišča iz leta 1982, uporaba sloven-
skega jezika v odnosih z oblastmi. Do tega imajo Slovenci, kot priznana manjšina - so zapisali ustavni sodniki - že sedaj pravico.
V nadaljevanju Sklad za dvojezičnost opozarja, da je vlada pripravila zaščitni zakonski osnutek, s katerim hudo krni pravico do uporabe slovenskega jezika. Zaradi tega je po mnenju Sklada potrebno, da poseže predsednik s svojo poslanico zbornicama in pozove Parlament, naj sprejme norme, ki bodo Slovencem jamčile vsaj tisto minimalno v ustavi zapisano pravico. Rimska kvestura je manifestacijo sicer prepovedala, nato pa ob protestu pobudnikov postavila vrsto omejitev.
Po izročitvi poziva na Kvirinalu je skupinica manifestantov delila letake z besedilom poziva v bližini predsedstva republike, predsedstva vlade in ministrstva za odnose z deželami.
Petarde in ustrahovalne bombe, ki so na stotisoče eksplodirale v pričakovanju novega leta, niso bile povsod miroljubnega značaja. Neznani storilci, ki pa so se podpisali »aut. op.« (skrajnolevičarska skupina) so vdrli v sekcijo PSI v Rimu ter podtaknili bombo, ki je sedež razdejala. Iz napisov, ki so jih pustili, je očitno, da jim ni po godu borba, ki jo socialisti vodijo proti mamilom	(Telefoto AP)
V azerbajdžanskem mestecu ljudstvo izgnalo oblasti
MOSKVA — Azerbajdžansko mestece Džalilabad je od petka v rokah razjarjenega ljudstva, ki se je uprlo diktatu republiških oblasti o samovoljnem imenovanju krajevnega partijskega sekretarja. Protest bi lahko še ostal v mejah političnega spora, če ne bi policija segla po orožju in začela streljati na manifestante. Ena oseba je izgubila življenje, več pa jih je bilo ranjenih. To je sodu izbilo dno. Razjarjena množica je napadla policijsko poveljstvo, ga zavzela in zažgala. Podobna usoda je doletela sedež partije, tako da so partijski voditelji zbežali. Sodeč po vesteh, ki jih posredujejo neformalne azerbajdžanske skupine, uradni viri kljub glasnosti Mihaila Gorbačova modro molčijo, je bilo samovoljno imenovanje novega partijskega voditelja le povod za protest. Ljudskemu nezadovoljstvu je v tem mestecu tik iranske meje botrovalo predvsem pomanjkanje najosnovnejših življenjskih potrebščin, tako da so pred dnevi ljudje zaustavili kolono tovornjakov z blagom namenjenim v Iran. Ljudem ne gre v račun, da lahko država izvaža dobrine, ki primanjkujejo navadnim ljudem. V Bakuju so bile že prve manifestacije v podporo upornemu prebivalstva Džalilabada, oblasti pa se sedaj na vse kriplje trudijo, da bi pomirile ljudi in vzpostavile v Džalila-badu prvotno oblast.
CCTT01/7
1. JANUAR 90
Certificati di Credito del Tesoro — petletni
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
•	Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,85% bruto, zapade 1. 7. 1990.
•	Naslednji kuponi bodo enaki do-
prinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,50 točke.
•	V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	CCT imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo.
V podpis
od 2. do 4. januarja
Emisijska cena	Rok
97,75%	5 let
Efektivni letni donos bruto	neto
14,86% 12,96%
Številne prometne nesreče s štirimi žrtvami
Črna Silvestrova noč na cestah naše dežele
VIDEM — Novo leto se v Furlani-ji-Julijski krajini ni začelo na najboljši način. Na cestah naše dežele so namreč na prvi letošnji dan zabeležili številne prometne nesreče, nekatere od katerih s smrtnimi posledicami. Predvsem gre zabeležiti tri hude nesreče, ki so terjala tri človeška življenja, ena oseba pa se v videmski glavni bolnišnici bori s smrtjo.
Prva nesreča se je v zgodnjih včerajšnjih urah pripetila v kraju Col-loredo di Montalbano. Iz še ne ugotovljenih razlogov je avtomobil znamke fiat uno zavozil s ceste in treščil v zid. V njem sta se vozila 19-letna Elena Batistutta in 20-letni Nicola Patti, ki sta bila na mestu mrtva.
Druga nesreča s smrtnimi posledicami se je pripetila okrog 6.30 na državni cesti 354, ki povezuje Latisa-no z Lignanom. Žrtev nezgode je bil 19-ietni Gianni Lazzarini (služil je vojaški rok v Pordenonu), ki je izgubil nadzor nad vozilom, ki ga je upravljal, in (verjetno zaradi trudnosti) zavozil s ceste. Umrl je malo pozneje v latisanski bolnišnici.
V videmski glavni bolnišnici pa se smrtjo bori 26-letna Giampaola Az-zeni iz Vidma. Okrog 4.30 je s svojim golfom v kraju Pradamano zavozila s ceste in pri tem utrpela hude telesne poškodbe.
Črna kronika včerajšnjega dne beleži še eno smrtno nesrečo: okrog 5. ure je v centru Tržiča preminil 25-letni Silvio Barduca iz Ronk, katerega je med prečkanjem ceste podrl avtomobil, ki ga je vodil 20-letni Roberto Vaccari iz Tržiča.
Sicer pa so prednovoletna praznovanja potekala v običajnem prazničnem vzdušju. Hoteli v vseh zimsko-turističnih središčih naše dežele so bili povno zasedeni kljub temu da snega ni in noče biti od nikoder. Turistični delavci že z veliko zaskrbljenostjo zrejo v nebo in pričakujejo, da bi smučarske proge končno poživil običajni vrvež. Vremenske-napovedi vsekakor niso najboljše.
Z velikim optimizmom stopili v novo leto
TRST — V restavracijah in hotelih (pa tudi po domovih) v naši deželi je bilo ob prehodu iz starega v novo leto dokaj živahno in veselo. Na posnetkih našega fotografa M. Magajne prizora s silvestrovanja KD Tabor na Opčinah.
Lama Dekani - največji proizvajalec pohištvenega okovja v Jugoslaviji
»Zahodni trg je za nas izziv«
DEKANI — »Naši stroji, naši delavci znajo narediti pro-izvod, ki ga lahko uvrstimo le v en sam kakovostni razred (Sre pa seveda samo za boljšega), kar pomeni, da enake izdelke ponujamo tako kupcem v zahodni Evropi kot na Japonskem ter v Jugoslaviji. Pri nas imamo nekaj težav Zaradi boljše kakovosti, ker se pač v nekaterih okoljih srečujemo z logiko, da je dovolj, če vrata omare "držijo" ob odhodu iz tovarne, potem pa...« pravi Mirko Miklavčič, direktor tovarne pohištvenega okovja Lama Dekani. Ker v tej tovarni, od konca minulega leta podjetju, vidijo perspekti-Ve predvsem v kakovosti, znanju veliko pozornosti posvečajo razvoju, kadrom in naložbam v sodobno tehnologijo. Trenutno v hudi konkurenci na tuje prodajo približno polovico proizvodnje, cilj pa je, da bi na svetovni trg plasirali kar 70 do 80 odstotkov proizvodnje.
»Jugoslovanski trg je za nas zanimiv, saj ga kar krepko oskrbujemo in "pokrijemo" kar 65 do 70 odstotkov potreb Pri nas. Razvili smo se zato, da bi nadomeščali uvoz, pred teti pa smo sami soglašali s sprostitvijo uvoza pohištvenega okovja, saj nam je to bil pravi izziv. Potruditi smo se morali v primerjavi s konkurenco na domačem trgu, "višek" zmog-tjivosti pa ponuditi na tujem. Še 1981. leta smo z vsemi zmogljivostmi delali za naš trg, danes pa gre polovico proizvodnje v izvoz,« je povedal Mirko Miklavčič, ko je bil na obisku v dekanski Lami predsednik RS ZSS Miha Ravnik. Takih izvoznih dosežkov v Lami ne bi imeli, če kakovost he bi ustrezala zahtevam zahodnoevropskega tržišča. Sicer Pa v Lami pravijo, da so med svetovnimi proizvajalci pohištvenega okovja na petem do šestem mestu, po ponudbi (številu artiklov, raznovrstnosti) pa najmanj na drugem mestu. Izdelujejo namreč kar okrog 5000 različnih izpeljank okovja.
Lama Dekani izvaža svoje izdelke v okrog 30 dežel na vseh kontinentih, pravijo pa, da sta za njih zanimivi tržišči Evropa in skandinavske dežele. Tu je tudi konkurenca največja. »Evropa 92 za nas ni kaj posebej novega. Mi se že sedaj bojujemo na tem tržišču, razmišljamo pa tudi o tem, kako učvrstiti pozicije na tujem v povezavi s tujimi partnerji, ker nas včasih pri prodaji ovira t.i. "yu faktor", torej znak, da je nekaj bilo narejenega v Jugoslaviji. Kljub visoki kakovosti izdelka ima, žal, ta predznak vpliv na možnosti prodaje in tudi na cene,« pravi Mirko Miklavčič.
V mnogih okoljih je slišati, da imajo preveč zaposlenih. Kako je s tem v Lami? Tudi tu pravijo, da je okrog 850 zaposlenih morebiti prevelika številka za to kar naredijo, toda povedati je treba, da so v skladu z usmeritvijo v kakovost, sodobno tehnologijo v zadnjih treh letih nadomestili 100 nekvalificiranih delavcev (ti so odšli iz različnih razlogov) z novimi kvalificiranimi in višje izobraženimi delavci. Ti premiki jim omogočajo tudi prodajo znanja na tuje (2 tovarni na Kitajskem, pa v Tunisu...), pomembno pa je to, da se v Lami ne mislijo preštevati, koliko jih je preveč, pač pa kanijo narediti več in prodati več. In to le na področju pohištvenega okovja. Več lahko naredijo pri prodaji strojne opreme (zase so že izdelali več strojev), pa za avtomobilsko industrijo itd. Direkor, kateremu bodo (njemu in njegovi ekipi ter programu) po petih meseceih delavci podjetja izrekali zaupnico (tako so se pač dogovorili ob ustanovitvi podjetja), pravi, da morajo ob vsem omenjenem usmeriti sile v zmanjševanje stroškov, krepitev finančnega sektorja, saj imajo ob investicijah v znanje tu največ možnosti za prihranke.
DUŠAN GRČA
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Stran/____;_____
Sunkovita romunska zgodovina
RAZVOJ ROMUNSKIH MEJA V XX STOLETJU
^ zasedeno \ med leti ( 1940 in 1942
<*' od 1940 > do 1944 / del Madžarske
T R A
Črno
morje
:Timisoara
Karpati
B A A T
Bukarešta
M E 0 E :
' "*■ današnje ““•prejšnje
o n a v a
višine nad 1.000 m
Ob velikem zgodovinskem preobratu, ki je zajel Romunijo, je umesten pogled nazaj v njeno zgodovino, zlasti v moderno dobo, ko so se njene meje pogostoma in dramatično spreminjale.
Romunija je, kljub pravoslavni veri, potomka latinske kulture. Današnjo romunsko ozemlje so Rimljani osvojili razmeroma pozno, v začetku II. st. po našem štetju in tudi njihova oblast ni trajala dolgo, slabi dve stoletji. Vendar kaže, da je bila dovolj dolga, da je vtisnila v jezik domorodcev svoj neizbrisni pečat. Latinske korenine so postale tako globoke, da jih niso mogli izruvati številni valovi novih osvajalcev; nasprotno, vsi, ki so ostali, so se jim prilagodili in v X. stoletju so bili že izoblikovani obrisi sedanjega romunskega jezika in naroda.
Jedro nove državnosti se je začelo razvijati v pokrajinah Moldaviji in na Vlaškem v XIV. stoletju, medtem, ko je bila Transilvanija pod močnim madžarskim vplivom. Zadnji veliki osvajalec, Turčija, si je med XV. in XVI. stoletjem postopoma podredila celo deželo. Odslej je bila romunska zgodovina en sam boj proti turški oblasti, še bolj pogostoma pa le bojno polje, na katerem so se zahodne in vzhodne velesile borile za turški plen. Najbolj aktivni sta bili Avstrija in Rusija. Ob vsaki zmagi sta si vzeli kot plačilo del romunskega ozemlja. Do začetka XIX. stoletja si je Avstrija že priključila Transilvanijo in Bukovino, Rusija pa Besarabijo.
Tudi sami Romuni so se uprli, pod vodstvom svojega plemstva, ki je leta 1829 spet osvojil oporišči na Vlaškem in v Moldaviji, čeprav pod rusko zaščito in čeprav brez priznanja Turčije in ostalih velesil. Priznanje je prišlo šele leta 1861, ko je bila proglašena združitev obeh pokrajin v novo tvorbo z imenom Romunija.
Nova država je takoj pohitela na pot modernizacije, da nadoknadi zamujeno v zakonodaji, šolstvu, gospodarstvu. Ta preosnova je potekala na zelo nemirni družbeni podlagi, ki so jo pretresali nasprotni interesi konservativnih veleposestnikov in radikalnih meščanov. V zunanji politiki je obstoj nove države slonel na ravnotežju med zahodnimi velesilami in rusko težnjo, da pride do »toplega morja«.
Na valu ruskih zmag (1878) je Romunija dobila polno neodvisnost, a kljub relormam je ostajala šibka in revna kmečka država. Kmečki upori so se vrstili do leta 1907. Več kot polovica orne zemlje (57%) je bila v rokah 4.000 družin. Stalni narodnostni konflikti so se vrstili na območju, kjer so Romuni živeli pod maržarsko oblastjo. To je krepilo proti avstro-ogr-sko razpoloženje, ki je v prvi svetovni vojni postavilo Romunijo na stran protinemških sil (leta 1916). Ko je rus-
ka revolucija odprla pot nemškim četam na vzhod, je Romuniji zapretila usoda nemške kolonije, a dokončni nemški poraz je spet zamešal »karte« v korist Romunov.
V	maščevalnem zaletu so romunske čete prišle do Budimpešte. Mirovna konferenca v Parizu jim je priznala oblast nad Bukovino, južno Dobrudžo, Transilvanijo, delom Banata in Besarabijo. Nastala je Velika Romunija.
Leta 1914 je Romunija merila 138.000 kv. km in štela komaj 7,5 milijona prebivalcev. Kar 1,1 milijona Romunov je živelo v Rusiji, 3 v Avstro-Ogrski, po 100.000 v Srbiji in Bolgarski. Leta 1920 je bilo ozemeljsko stanje povsem spremenjeno in manjšinska slika obrnjena. Velika Romunija je merila 295.000 kv. km in štela 18 milijonov prebivalcev, od katerih je bila dobra tretjina sestavljena iz tujih manjšin: 1.500.000 Madžarov, 750.000 Nemcev, 980.000 Ukrajincev, 360.000 Bolgarov, če lahko verjamemo številkam uradnega popisa; tem pa je treba dodati še skupnosti Srbov, Turkov, Židov in Romov.
V	notranji politiki je zavladala bolj ali manj prikrita diktatura, v zunanji pa staro načelo ravnovesja med velesilami. To načelo se je zrušilo, ko je nemška ekspanzionistična politika dosegla vzhodno Evropo; takrat se je tudi Romunija odločila, da zaigra na Hitlerjevi strani.
Ob izbruhu II. svetovne vojne se je Romunija sprva oklenila nevtralnosti, a znašla se je med mlinskimi kamni. Sovjetski ultimatom ji je junija 1940 odvzel Besarabijo in sev. Bukovino. Očitna šibkost je sprožila napade sosedov in z nemškim blagoslovom se je Romunija morala odpovedati tudi južni Dobrudži in severni Transilvaniji, ki sta bili dodeljeni Bolgariji, odnosno Madžarski. Romunija je spet merila le 193.000 kv. km in štela 13,5 milijonov prebivalcev.
To razkosanje je stalo kralja Karla II. prestol, državo pa je izročilo na milost in nemilost nemškim načrtom, Romunija je sodelovala z nacisti v napadu na Sovjetsko zvezo in v zameno dobila spet Besarabijo in še velik kos Ukrajine. S preokretom vojne sreče in z zasedbo sovjetskih čet se je spremenila v ruskega zaveznika in po koncu vojne, kljub izgubi Besarabije, severne Bukovine in Južne Dobrudže, spet dobila severno Transilvanijo.
Hkrati je Romunija postala republika, sovjetska zaveznica in njen družbeni red je bil oblikovan po ruskem vzorcu. Pred 25 leti je Ceausescov nastop pomenil začetek novega obdobja, ki je pripeljal do današnjega stanja, ko se odpira novo zgodovinsko poglavje romunske zgodovine. Meje se tokrat verjetno ne bodo spremenile. Upati je, da se bodo spremenili notranji družbeni odnosi in z njimi tudi položaj manjšin.
Istrabenz: nagrade za najbolj urejene bencinske servise
KOPER — Koprski Istrabenz že Peto leto zapored organizira zanimi-vo interno tekmovanje za najboljši bencinski servis. Imajo 58 črpalk, ki jih dvakrat na leto obišče posebna ^emisija, ki ocenjuje urejenost, prijaznost, vljudnost, ponudbo in sploh vse kar spada h kakovosti.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
Letos je komisija, upoštevajoč predloge kontrolorja in tudi ocene strank na njihovih črpalkah, sklenila za najboljši benzinski servis proglasiti črpalko Škofije - vas, ki si je že lani delila prvo mesto z neko drugo črpalko, na drugem mestu so črpalkarji v Novigradu (Tere), na tretjem v Plavjah, četrtem v Gračiš-ču in petem na Avtocesti v Postojni (Avtocesta 1) ter Lokvi na Krasu. Črpalkarji bodo za uspešnost dobili nagrade od 502 tisoč do 5 milijonov dinarjev, najboljši na škofijah pa od zavarovalne skupnosti Croatia še nagrade v vrednosti 30 milijonov din vsak.
D. G.
OŠ Dante Alighieri zahteva adaptacijo
IZOLA Poslopje osnovne šole z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri v starem izolskem mestnem jedru je v razpadajočem stanju. Prostorske razmere ne zagotavljajo več zahtevanih pogojev za delo, ogrožena pa je tudi varnost učencev in zaposlenih v šoli. V poštev pride le celovita adaptacija poslopja, za katerega so v Izoli že pripravili načrte. Ostaja pa še naprej odprto bistveno vprašanje: kje zagotoviti okoli 240 milijard, kolikor bi bilo potrebnih za prenovo osnovne šole.
Kako rešiti prostorski problem šole z italijanskim učnim jezikom, je v Izoli na dnevnem redu že vrsto let, vendar je v glavnem to ostajalo v senci še vedno nerešenega vprašanja gradnje osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Livadah. Kolikor toliko vzdržne razmere so v šoli v Gregorčičevi ulici ohranjali z manjšimi obnovitvenimi obsegi, vendar se je krpanje starega dotrajanega poslopja izkazalo za neučinkovitega.
Po projektu, ki so ga izdelali v Stavbeniku, bi morali zdrušiti vso notranjost šole, ostale bi le zunanje stene, ki tudi sodijo v režim varstva naravne in kulturne dediščine. Notranjost bi tako preuredili, da bi ustrezala normativom, ki so predpisani za osnovnošolske objekte. Učilnice, kabinete in ustrezne pisarne bi uredili v pritličju in v dveh nadstropjih, v podstrešju bi opremili kabinete za umetnostno in glasbeno vzgojo, uredili knjižnico in klubske _prosto-re. Telovadnica bi ostala v prostorih cerkve sv. Kate-rine, ki bi jih bilo tudi potrebno adaptirati. Z adaptacijo naj bi se iz osnovne šole izselila tudi sedanja dva oddelka srednje ekonomske šole z italijanskim učnim jezikom in oddelek male šole.
Sredstva, ki bi bila potrebna za celovito prenovo osnovne šole Dante Alighieri so ogromna, vendar z obnovo ne morejo več dolgo odlašati, zato sedaj v Izoli tudi mrzlično iščejo vire, iz katerih bi črpali denar za prenovo.
IZTOK UMER
Številna praznovanja po domovih, društvih in javnih lokalih ob pisani igri umetnih ognjev
Tržačani veselo pričakali začetek novega desetletja
V manjši ali večji družbi tudi Tržačani so v glavnem zelo veselo nazdravili novemu letu. Glede na splošno razpoloženje bi lahko sklepali, da se večina ni težko poslovila od komaj minulega leta in preteklega desetletja, kot da si od teh zadnjih let tega stoletja obeta nekaj posebnega.
Kot je v zadnjih časih postal radoživ, vendar pa večkrat precej nevaren običaj, tudi na Tržaškem, je slovo od leta '89 in prihod okrogle letnice '90 označeval pisani in velikokrat tudi bučni met umetnih ognjev. Na srečo tokrat pri nas ni bilo hujših nesreč, kar mogoče pomeni, da se večina ljudi tej privlačni igri približuje z večjo spretnostjo in previdnostjo kot v preteklosti.
Nekoliko drugačnega mnenja so seveda gasilci, ki so morali v prvih urah tega leta večkrat poseči, da bi preprečili hujše posledice pobalinstev ali neprevidnosti nekaterih posameznikov. Tako so morali pogasiti suho travo in grmičevje, ki se je vnelo, ker je nekdo nepremišljeno odvrgel kak ostanek ali ne-dogorel del umetnegega ognja. Gorelo je tudi v kakšnem zaboju za smeti, ki so ga nekateri, sicer v dobesednem, vendar tokrat nekoliko pretiranem pomenu tolmačili kot prostor za vsakršen odpad.
Vendar pa razen takšnih, za silvestrsko noč precej običajnih posegov, niti gasilci niso imeli težjega dela. Po tržaških cestah v prehodu s starega v novo leto ni bilo niti hujših prometnih nesreč, če delamo primerjavo z zelo težkim obračunom na deželni ravni (o čemer pišemo na 3. strani). Tako da so vsi varnostni organi, ki so dežurali na Silvestrovo, v glavnem opravljali precej rutinsko delo.
Drugače pa je bila splošna slika Trsta v noči, ki se je prevesila v prvi dan leta '90, praznična, a ne pretirano kaotična. Kot smo že v prejšnjih dneh poročali, se je precej Tržačanov ob koncu leta odpravilo ali v hitro dosegljiva turistična središča ali pa dalj v tujino. Deželni turistični centri so bili namreč popolnoma zasedeni, tudi zimski, v katerih še vedno ni snega, razen
nekaj umetnega, ki so ga »izstrelili« na večje smučarske proge.
Tržačani, ki so se odpravili dlje, so seveda praznične dni in tudi Silvestrovo doživljali v brezskrbnem turističnem razpoloženju, medtem ko šo si ostali za praznovanje odmerili manj časa. Nedvomno se je tudi pri nas že precej udomačila navada, da se tudi novo leto pričaka v ožjem prijateljskem ali družinskem krogu. Takšnih družinsko-prijateljskih slavij je bilo na Tržaškem nič koliko; veliko je seveda bilo tudi slavnostnih večerij v raznih restavracijah, medtem ko je mogoče »velikih zabav« z večerjo, plesom, na katerem igra orkester, in z raznimi družabnimi igrami manj kot pred leti.
Prijetno navado, da za Silvestrovo v svoji sredi zberejo čimširši krog ljudi, so ohranila nekatera naša kulturna društva. Tako so silvestrske družabnosti priredili v Dolini, pri Domju, na Opčinah, v Barko vij ah, samo za mlajše v Pre-benegu in še ponekod drugod. Skupaj so pričakali novo leto tudi člani nekaterih drugih kulturnih društev ali skupin, ki so tako potrdili, da jih ob skupnih načrtih povezujejo tudi prijateljske vezi.
Skupna zavzemanja vežejo tudi člane svojstvene zadruge Bonaventura, ki si prizadeva, da bi Trstu zagotovila primerne prostore za
razne kulturne prireditve in je svoje prijatelje na velikem slavju zbrala tudi na prehodu v novo desetletje. Druga tako množična slavja v ne izključno slovenskem ambi-entu so potekala le še v maloštevilnih plesnih dvoranah in veliko številčnejših diskotekah, ki jih naj-zvesteje obiskujejo najstniki in sploh mlajši tržaški rod.
Po veselo prečuti noči, ki pa zaradi tega ni bila nič manj naporna, pa si je večina odmerila zaslužen počitek. Tako je bil Trst včeraj v prvih jutranjih urah dejansko prazen, na raznovrstna praznovanja pa so v glavnem opominjali ostanki umetnih ognjev, ki so ležali vsep-rek in še bolj žalostni ostanki^ zabav ob prepolnih smetnjakih. Šele v poznih dopoldanskih urah je mesto počasi oživelo, ko so se številni posamezniki in tudi skupinice odpravile v mestno središče na težko pot iskanja odprtih kavarn. Ra-dovednejši so odšli tudi na barkov-Ijansko obrežje, da bi prisostvovali vsakoletnemu obredu skokov v morje ali pa da bi se po »zakajeni« noči v zaprtem prostoru sprehodili.
Letošnje prve sprehajalce po tržaškem centru ali nabrežju pa je pozdravil lep, dasi precej mrzel dan. Za Tržačane je to navadno dober znak, kajti v svojo metereološ-ko tradicijo še najraje uvrščajo jasne dneve z burjo, ki je sicer tokrat precej prizanesla tako pogumnim novoletnim kopalcem kot tudi vsem prazničnim sprehajalcem.
V petek novoletni koncert slovenskih denarnih zavodov
Kot je že tradicija, bodo tudi letos slovenski denarni zavodi priredili novoletni koncert, točneje dva, saj bo eden v Trstu, drugi pa v Gorici. V Trstu bo v petek, 5. t. m., v Kulturnem domu, v Gorici pa dan pozneje v Deželnem avditoriju.
Na koncertu bo nastopila skupina Vecchia Vienna, ki jo vodi goriški glasbenik Vittorio Clemente. Skupina je nastala leta 1981 in ima za seboj že številne koncerte po Italiji, Jugoslaviji, Švici in Avstriji. Sestavlja jo kakih 20 instrumentalistov italijanske, slovenske in furlanske narodnosti, izvaja pa značilne dunajske valčke in polke, kakršne so pisali Straussi. Na koncertih, ki ju prirejajo slovenski denarni zavodi, bosta ob njeni spremljavi nastopila znani harmonikar Zoran Lupine in združeni dekliški pevski zbori Vesna, Devin in Primorec-Tabor pod vodstvom Bogdana Kralja.
Kdor se želi udeležiti koncerta, se mora obrniti na tajništva slovenskih denarnih zavodov, kajti vstop bo samo z vabili.
Naš fotoreporter Mario Magajna je na Silvestrovo obhodil lepo število praznovanj novega leta po naših društvih. Sliko zgoraj je posnel v Prosvetnem domu na Opčinah na praznovanju KD Tabor, srednjo v prostorih KD Barkov-ije, spodnjo pa pri Domju, kjer je novoletno slavje priredilo KD Fran Venturini.
Četverica korenjakov v Barkovljah pozdravila novo leto s skokom v morje
Tudi taki so, ki si ob prehodu starega leta v novo izmislijo kaj posebnega in torej prvega jutra v novem letu ne prespijo tako kot mnogi, ki jih zaradi obilne silvestrske pojedine in preobilne kapljice daje glavobol ali stiska v želodcu. Na Tržaškem slovi po takšni izbiri že dolga leta Mario Cigar, ki mu je zdaj 48 let in ki že najmanj deset let prvega januarja okrog poldneva skoči z barko vij anskega nabrežja v morje, krepko zaplava, potem pa nazaj na suho, kjer se z brisačo fino zmasira.
Tako je storil tudi včeraj. Ga je kaj zeblo, je bila voda mrzla? Odvrnil je, da topla seveda ni bila, a niti mrzla ne. Bila je pač taka, da bi se vanjo lahko marsikdo spustil, je dodal. Po uradnih podatkih vremenoslovske službe je bila temperatura na morski gladini takrat 10 stopinj Celzija, temperatura zraka pa komaj 5 nad ničlo. Zakaj se je odločil za to? Zato, je odgovoril Cigar, ker mi to dobro de, ker mi tako ni treba jemati zdravil. Rekli smo, da vsakega 31. decembra opoldne skoči v morje in to že najmanj 10
let. Verjetno pa še več: Sam jih nisem štel, je še hudomušno rekel radovednim novinarjem.
Toda Mario Cigar ni bil sam. Okoli 12.25 so se z njim namočili v morju tudi naslednji korenjaki: 28-letni Roberto Morosini - četrtič zaporedoma, 25-letni Franco Rizzi - drugič — pa še komaj 15-letni Manuel Lisjak, ki je to počel prvič in je drugače evropski mladinski prvak v hitrostnem kotalkanju. Za podvig so izbrali enega od javnih kopališč Topolino. Morosini in Lisjak sta potem še enkrat skočila v vodo, tako so bili fotografi še bolj zadovoljni, prezebli radovedneži pa itak.
Malo poprej so se prvič v letu 1990 -in drugo leto zapovrstjo - pognali po morskem površju trije vodni drsalci kluba California, da bi na ta svojevrsten način pozdravili novo leto, od katerega, kot so povedali, si obetajo veliko uspehov.
Na sliki (foto Mario Magajna) skupinski skok Cigarja, Morosinija, Riz-zija in Lisjaka.
Samo po božiču se je na Tržaškem rodilo nič manj kot dvajset otrok
Lisa prva rojena v 1990, Sebastiano pa zadnji v 1989
Včeraj zjutraj natanko ob dveh je v otroški bolnišnici Burlo Garofolo privekala na svet Lisa Varola Petruzzella. Punčka, ki je tehtala 2,4 kilograma, je prvo dete, ki se je rodilo na Tržaškem v novem letu. Kateri pa je bil zadnji novorojenček v letu 1989? Sebastiano Di Marco. Posebno zanimiva - in spričo kroničnega upadanja naravnega prirastka pri nas v zadnjih desetletjih tudi razveseljiva - pa je
okoliščina, da so v jaslih omenjene bolnišnice našteli ob 24. uri v nedeljo kar dvajset novorojenčkov, ki so se rodili po 26. decembru. Nekateri so to že ocenili kot majhen demografski bum.
Na slikah (foto Mario Magajna): levo zadnji novorojenček 1989 Sebastiano Di Marco, desno pa prva novoro-jenka 1990 Lisa z mamo in bolničarko.
Celoletna
Mesečna
192.000 lir
20.000 lir
-
IZ MORJA V PONEV	Olfeie |
□	Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 192.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1990. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 240.000 + 500 lir kolka.
□	Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke.
□	Naročnino lahko poravnate:
—	na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
—	pri raznašalcih časopisa
—	preko pošte na t/m Z l i št. 13512348
—	in pri vseh slovenskih denarnih zavodih.
Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika.

Okrog dva tisoč ljudi na novoletnem pohodu za mir
»Zrušimo vse zidove, ki izpričujejo kje vse ni pravega miru med ljudmi«
Kakih dva tisoč ljudi se je včeraj popoldne udeležilo že tradicionalnega novoletnega pohoda za mir po mestnih ulicah, ki je tokrat potekal pod geslom »Porušimo vse zidove«. Prireditelji pohoda so se s tem navezali na enega izmed najznačilnejših dogodkov v letu, ki je za nami, se pravi na porušenje berlinskega zidu. Opozoriti pa so hoteli tudi na druge zidove, materialne in ne, ki sta jih postavila in jih še postavljata človekova nespamet in strah in ki živo dokazujejo, kje vse tned ljudmi ni resničnega miru.
Udeleženci pohoda so se zbrali na glavnem mestnem trgu. Okrog 16. ure so v sprevodu krenili po Korzu Italia vse do Goldonijevega trga, od koder so nadaljevali po ulicah Carducci in Valdirivo do Rusega mosta. Tu je manifestacija dosegla višek z govori ravnatelja škofijske Caritas g. Maria del Bena, časnikarke Barbare Gruden in iranskega študenta Alija Reza Zareia. Lepo udeležbo je omogočilo tudi naklonjeno vreme. Nebo je bilo skorajda spomladansko jasno, toda mraz je opozarjal, da smo pač sredi zime, in to toliko izraziteje potem, ko je sonce zašlo. Prav zaradi mraza so nekateri udeleženci z Rusega mosta odšli še Preden je bilo manifestacije konec. Omenimo naj, da so nekateri udeleženci nosili oziroma držali napise in transparente. Na čelu sprevoda je bil transparent, ki je pozival k spoštovanju človekovih pravic.
Na improvizirani govorniški oder na kamiončku pri Rusem mostu je najprej stopil sindikalist CGIL Giuliano Mau-ri in pozdravil v imenu prirediteljev. Pojasnjujoč geslo letošnjega pohoda je poudaril, da se moramo za novo Evropo, ki presega meje Evropske skupnosti, pripraviti s tem, da porušimo zidove, ki smo jih postavili tudi v naši notranjosti. Povedal je tudi, da v Trstu snujejo odbor za mir in proti rasizmu in povabil interesente, naj pristopijo.
Tudi ravnatelj tržaške Caritas del Ben se je najprej dotaknil velikih sprememb, ki smo jim priča v Vzhodni Evropi. »Leto 1989 bo ostalo zapisano kot leto, v katerem so celi narodi s svojim pogumom dokazali, da je mogoče uresničiti utopijo,« je dejal. »Ti dogodki nas tudi opozarjajo, da besede niso dovolj. Na berlinskem zidu jih je bilo napisanih nič koliko, a zid se je zrušil šele tedaj, ko so besede postala dejanja.« Del Ben pa je glavnino svojega govora posvetil vprašanju sodelovanja z državami v razvoju. Kritično se je izrazil o zakonu št. 49/1987, ki so ga sprva mnogi pozdravili v prepričanju, da bo pomenil kakovostni skok v prizadevanjih Italije za razvoj svetovnega Juga. »Žal pa so pri izvajanju zakona prevladali pristranski interesi, razlogi prestiža in dipolomatske opor-tunosti, ki so skoraj povsem prekrili koristi tretjega sveta,« je dejal del Ben in zaključil s pozivom k solidarnosti, ki je »bistvena vsebina miru«.
Časnikarka našega dnevnika Barbara Gruden je govorila v slovenščini in italijanščini. Dejala je, da jo je napad, ki ga je pred kratkim doživela, ko je poklicno spremljala manifestacijo proti dvojezičnosti, neposredno postavil pred zid, o katerem je mislila, da smo ga vsaj delno uspeli porušiti. V Trstu pa je očitno veliko zidov, za katerimi se skrivajo posamezne skupnosti in branijo svojo identiteto. »Sama nisem doživela najhujših časov,« je povedala, »vendar moji slovenski starši in dedje žalujejo za svojimi mrtvimi, tako kot drugi starši in dedje žalujejo za svojimi. Vsi naši slovenski, italijanski, istrski, židovski, hrvaški dedje in starši imajo v sebi veliko dediščino trpljenja, ki pa je tudi bogastvo. Ne zoperstavljajmo več teh bogastev, tega trpljenja, ampak skušajmo biti ena skupnost, ki se ne hrani z različnimi zgodovinami.« Grudnova je izrazila prepričanje, da anahronističnemu etničnemu ločevanju botrujejo samo volilne in oblastniške računice, na koncu pa je poudarila potrebo, da bi sredstva javnega obveščanja ne izkrivljala dejstev oziroma jih zamolčevala na način, ki objektivno pomeni rušenje miru.
Iranski študent Ali Reza Zarei je dejal, da če so v zadnjih časih padli mnogi zidovi, zlasti v Vzhodni Evropi, so mnogi zidovi tudi zrasli, zlasti med Severom in Jugom. »Iz držav tretjega sveta prihajamo v Evropo,« je vzkliknil, »ker ne moremo plačevati svojega
zunanjega dolga, ker multinacionalne družbe pri nas uvajajo monokulture, ki ne koristijo našemu gospodarstvu in škodijo okolju, ker smo nemočne figure v rokah velesil. Zahod si ob naši bedi ne sme umivati rok, zahtevamo svoje pravice in ne miloščino.« Zarei se je nato pozitivno izrazil o najnovejših vladnih ukrepih glede priseljencev in poudaril, da bo treba določila dosledno izvajati, glede naše Dežele pa je pristavil, da bi morala storiti več za zagotovitev pravic priseljencev.
Na sliki (foto Magajna) transparent na čelu včerajšnjega sprevoda.
Mir in ekologija v škofovi homiliji
Kot je postala že navada, je sinoči kmalu po manifestaciji za mir pri Rusem mostu v bližnji cerkvi sv. Antona Novega škof Lovrenc Bellomi daroval mašo z istim namenom. V svoji homiliji je škof izhajal iz Kristusove misije, ki da ne sili človeka k temu, da bi se osvobodil minljivih stvari na račun bega proti resnični ali domnevni neminljivosti. Nasprotno - je dejal - gre za sejanje semena evangelija v zemeljsko njivo, na kateri naj zraste božje kraljestvo. In v tem okviru se je Bellomi dotaknil temeljnih točk papeževe poslanice ob 23. svetovnem dnevu miru.
Skrb za okolje mora po škofovih besedah temeljiti na dveh načelih: da v vesolju vlada red in da ga je torej treba raziskovati in odkrivati z veliko previdnostjo in ga uporabljati ob zaščiti njegove celovitosti: da je Zemlja skupna dediščina in da morajo biti zato njeni sadovi v korist vseh in nikdar v službi sebičnosti. To pa prinaša nekatere praktične obveznosti, ki jih je škof strnil v tri točke: spremeniti bomo morali svoj življenjski stil, vzgajati k ekološki odgovornosti in zbrati moč in pogum za pritisk na oblasti in na mednarodno javnost za to, da bi bile velike izbire opravljene »v spoštovanju Zemlje in Neba«, tako, da bi okolje ostalo zdravo, mesta človeška in narava človekova prijateljica.
Škof Bellomi je svojo homilijo zaključil s pogledom, usmerjenim proti Vzhodu in proti skupnemu evropskemu domu, v katerem so mnogi narodi živeli za rešetkami, a jih je najnovejša energija svobode razbila. »Ne smemo pozabiti, da so nekateri od teh narodov svobodo težko plačali in da se nahajajo v zelo težkem položaju,« je zaključil škof Bellomi in pozval k vsestranski pomoči tem narodom.
Obračun na Tržaškem ni zelo težak
Več lažjih prometnih nesreč in nekaj silvestrskih nezgod
Prehod iz starega v novo leto žal vsako leto označujejo tudi številne nesreče. Če upoštevamo zelo težak obra-Cun hudih, tudi smrtnih nesreč, ki so se pripetile v drugih pokrajinah dežele, je treba povedati, da se je na cestah na Tržaškem pripetilo le nekaj hianjših prometnih nesreč.
V večini primerov je šlo za karam-Bole, ki so jih v glavnem zakrivili vozniki sami in pri tem poškodovali svoja vozila. Vendar pa je bilo žal tudi nekaj takih, v katerih so se vozniki in Potniki ranili. Tako je okoli 2.45 Luciane Scrigno, ki se je rodil leta 1960 v Umagu, stanuje pa v Trstu v Ul. Ros-setti, v Ul. Flavia izgubil nadzor nad svojim avtomobilom tipa alfasud in se Zaletel v drog za razsvetljavo.
Verjetno je v ovinek, ki ga napravi cesta, zavozil prehitro, so dejali agenti prometne policije, ki so prehiteli na kraj nesreče. Luciana Scrigna in njegovo sopotnico, 50-letno Nevio Massi-fniliani, so prepeljali v glavno bolnišnico. Voznika so zadržali na zdravljenju na ortopedskem oddelku za predvidoma 20 dni, Massimilianijevo pa so odpustili, vendar se bo zaradi poškodb ©orala zdraviti 15 dni.
Dvajset dni se bo moral zdraviti tudi Franco Del Zotto, star 19 let, ki se je z avtomobilom tipa Al 12 včeraj zjutraj v Miljah zaletel v neko drugo Vozilo.
Svoje »žrtve« so kot ponavadi zahtevali tudi umetni ognji in petarde. Na srečo je bilo na tokratno silvestrsko noč le nekaj lažje ranjenih. Oba tržaška primera sta se pravzaprav dogodila na »tujem«, in sicer na Socerbu in na Goriškem.
Na Socerbu je novo leto pričakal tudi 25-letni Tržačan Stefano Derin, ki je hotel iz telefonske kabine, ki je Pred lokalom, nekoga poklicali. Vendar pa je v kabino odvrgla petardo skupina razposajenih in milo rečeno neprevidnih mladih. Pri eksploziji je Petarda Derina ranila v levo oko, zaradi česar se bo moral zdraviti 20 dni:
Včeraj zjutraj na Trgu Unita
Izmenjava voščil in davil med varuhi javnega veda
Včeraj dopoldne ob enajstih so se na Trgu UnitA postrojili gasilci, karabinjerji, agenti javne varnosti, zapriseženi stražniki, mestni redarji, finančni stražniki in osebje luške kapitanije, katerim so nadrejeni izrekli novoletna voščila, jim izročili darila ter se jim zahvalili za opravljeno delo. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik prefekture.	(Foto Mario Magajna).
ponesrečenca so sprejeli na okulistični oddelek tržaške bolnice.
Veliko lažje pa se je s petardami poškodoval Vittorio Jerman, ki je silvestroval v Mošu na Goriškem. Petarda mu je namreč opekla štiri prste na desni roki, zaradi česar se je zatekel v goriško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo moč. Zaradi opeklin se bo moral zdraviti 10 dni, vendar pa ga v bolnišnici niso zadržali.
Med običajne silvestrske nezgode prav gotovo lahko uvrstimo tudi manjše nesreče v prometu in v stanovanjih, do katerih je prišlo v letošnji razposajeni silvestrski noči. V zadnjih urah prejšnjega in v prvah urah letošnjega leta so morali namreč gasilci poseči kar 18-krat. V skoraj vseh primerih je šlo za posledice petard oziroma umetnega ognja: poleg splošne imovine, kot so npr. zaboji za smeti, pa so nekateri poškodovali tudi lastno.
Tako sta bila poškodovana dva motorja, katerih lastnika sta se, kot kaže, posvečala precej nevarnemu metanju petard. Zaradi odmetavanja ogorkov umetnega ogna ali petard pa so začele goreti tudi smeti ali grmičevje, začelo pa je goreti tudi v nekaterih stanovanjih. Vendar pa hujših posledic, razen nekaj gmotne škode, ni bilo nikjer.
Novoletni koncert godbe Verdi
V	gledališču Rossetti je bil sinoči že enajsti tradicionalni novoletni koncert mestne godbe na pihala Giuseppe Verdi, ki ga vsakega 1. januarja prireja tržaško združenje trgovcev na drobno. Izkupiček koncerta, ki ga je orkester izvedel pod vodstvom svojega dolgoletnega dirigenta mojstra Lidiana Azzopar-da, so namenili Italijanskemu združenju za raziskovanje rakastih obolenj.
V	uvodu je udeležence koncerta pozdravil predsednik tržaških trgovcev na drobno Giorgio Naibo, za njim pa je župan Franco Richetti izrazil voščila za upešno in bolj solidarno leto 1990. Ob koncu koncertnega dela prireditve so podelili tradicionalni priznanji, srebrni vrtnici, ki sta jih letos prejeli Trgovinska zbornica in Tržaška hranilnica CRT v osebah predsednikov Giorgia Tombe-sija oziroma Alda Terpina.
Novoletni koncert v gledališču Rossetti je zaključil nastop mednarodno priznane sopranistke tržaškega rodu Marie De Francesce Cavazza, ki jo je pri klavirju spremljal mojster Aleksander Vodopivec.
Danes stavka borznih agentov
Danes bo v vsej Italiji in torej tudi v Trstu četrturna simbolična stavka borznih agentov. Z njo bodo podkrepili svojo zahtevo, naj se enkrat za vselej vendarle izpelje tolikanj obljubljena reforma italijanskega borznega sistema, do katere še vedno ni prišlo zaradi zavlačevanj v parlamentu.
Italijanski borzni agenti zahtevajo med drugim uvedbo obveznosti javnih ponudb (OPA), rešitev pjroblema o in-sider tradingu (gre za zlorabo zaupnih vesti in podatkov) in uvedbo družb za premičninsko posredovanje (SIM).
» Yesterday« vsako sredo ob 18.45
Nov kabaret Verča in Kobala od jutri na valu Radia Trst A
Radio Trst A bo v novem letu postregel poslušalcem z nizom satiričnih oddaj, ki jih bosta pripravila, vodila in izvajala »stara« zamejska ka-baretistična »mačka« Sergej Verč in Boris Kobal. Novi kabaret nosi naslov Yesterday ali Od jutri ne kadim več, na sporedu pa bo od jutri dalje vsako sredo ob 18.45 za skupno 13 oddaj, ki bodo tekle vse tja do konca marca. Posamezne oddaje bodo nato ponovili vsako nedeljo ob 14.10.
Dvojica Verč-Kobal se kabaretno udejstvuje že več kot deset let. Uspelemu Klobasanju so sledile nič manj uspešni Zafrkon, 220 volt, Le Balcon, Toč in Oprosti, ne juriš? Nekateri od teh kabaretov so dočakali tudi odrsko uprizoritev. Kot vsi naslovi dosedanjih verč-kobalovskih kabaretov je tudi sedanji — Yesterday — pravzaprav metalora, ki naj bi pomenila, da tu v Trstu ne živimo danes, ampak vselej in doseldno včeraj. Beatlesi in njihova uspešnica Yesterday nimajo torej nič opraviti z najnovejšo satirič-no-kabaretsko produkcijo »naših dveh«, navsezadnje tudi zato ne, ker so se nekdanji dečki iz Liverpoola že zdavnaj razšli, Verč in Kobal pa še skupaj in enotno vztrajata pri žigosanju, zbadanju in za(..)bavanju zamejskega vsakdana in njegove omejenosti.
Sama pravita, da »nas dogodki prehitevajo in da bo tisto, kar se je danes zgodilo v svetu, prišlo k nam šele jutri. In tako se ta krog — včeraj — ponavlja iz dneva v dan...«
Zakaj pa podnaslov Od jutri ne kadim več? Tudi v podnaslovu gre za vprašanje časa. Jutri ne kadim več je sklep ali problem, ki vzpodbuja posameznika, da se lahko sploh ukvarja z jutrišnjim dnem. Toda sklep je narejen danes za jutri, in jutri bo spet ponovljen, kar pomeni, da do realizacije sklepa ne bo prišlo nikoli.
Po tej »razlagi« naslova, podnaslova, njunih pomenov in podpomenov, bo za bralce in poslušalce gotovo bolj zanimivo izvedeti, kdo se bo pojavljal v teh kabaretih. Domala vsi dobri stari znanci Verča in Kobala, od profesorja Pirhovca do učiteljice Bernarde Pizzige, od kominlormista Gigita do izumitelja Sušnika in študenta Mari-ettota. Ob njih bo kot povsem nova figura nastopil tudi gospod Izidor Bubnič, skoraj 100-letni možakar, ki je bil vse življenje šofer najvidnejših zgodovinskih osebnosti, od Franca Jožefa preko Lenina do Tita in... danes? Palčiča! (Najbrž).
■ Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal v četrtek, 4. januarja, ob 19. uri. Poleg točk o nekaterih lotizacijah ima na dnevnem redu tudi oblikovanje mnenja o organiku za domove za ostarele ter sprejem upravnih sklepov o uporabi barkovljan-skega rekreatorija in o organiziranju praznika za ostarele.
Zapustil nas je naš dragi oče in brat
Just Švara
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo sinova Germano in Miran z družinama ter brat Pepi in sestra Zora.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Boljunec, Ricmanje, Domjo, 2. januarja
Ansambel TAIMS že dvajset let goji narodnozabavno glasbo
Kaj si lahko glasbeni ansambel lepšega želi, kot da praznuje svoj jubilej prav ob takšnih praznikih, kot sta božič in novo leto?
Ansambel Taims ga je praznoval prav na Štefanovo. Seveda bolj v krogu svojih prijateljev in zvestih navijačev v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Glavna slovesnost 20-letnice delovanja tega priljubljenega ansambla bo namreč 4. februarja v Zgoniku.
»Dobro se spominjam prvega nastopa naše skupine, pri kateri pa takrat , še nisem sodeloval,« nam je povedal naš sogovornik Janez Beličič. »Bilo je to prav za božične praznike leta 1969, ko se je skupina, ki so jo takrat sestavljali Anica Škerlavaj - kitara, Tone Trento - bobni, Igor Košuta - klarinet, Sergij Guštin -harmonika in Marko Lupine - orgle, predstavila prvič v Finžgarjevem domu pod imenom "AMO" (Ansambel mladih Opencev) in kot prvo zaigrala Sveto noč. Takrat so bili vsi člani še tako mladi - od 12 let dalje so imeli - toda vsi so bili že takrat navdušeni za glasbo in petje.«
Potem je šla pot ansambla dalje. Že v kratkem se je preimenoval v ansambel TAIMS in to ime nosi še danes.
»Ime se nam je zdelo lepo, predstavljalo pa je kratice imen članov ansambla: to je Tone, Anica, Igor, Marko in Sergij. Člani so v teh letih prihajali in odhajali, mi pa smo še danes TAIMS.«
Pobudnik za delovanje te glasbene skupine je bil g. Franc Pohajač, ki jo je kakih deset let tudi vodil.
»No, sedaj se upravljamo že sami. Kakih 12 skladb je že naših, ki smo jih tudi posneli na kaseto in jo z lepim uspehom predstavili, mislim leta 1987, v Repnu. Glasbo in priredbo pišem v glavnem sam, tekste in to zelo uspele, pa nam je v glavnem pripravil Saša Martelanc. Marsikateri od teh je bil nagrajen, kot so bile deležne pohvale in nagrad tudi naše pesmi. Morda je med našimi najbolj popularna in priljubljena pesem "Melodije zelenih dni". To je valček, ki ga vedno zaigramo na željo naših poslušalcev. Prav tako priljubljene so še "Zbogom pomlad", "Prvi sneg", "Srce na festivalu" in pa polki "Zdravica s Krasa" ter "Nocoj le nam v zabavo".«
Danes šteje ansambel sedem članov: to so Janez Beličič - harmonika, Igor Košuta - klarinet, Evald Krevatin - trobenta, Peter Filipčič - bariton, Jožko Terčon -kitara, Zoran Lupine - diatonična in klavirska harmonika ter Boris Košuta - pevec.
»Na nastopih pojemo skorajda vsi, pač kakor zahteva popevka. In ker že govori-
mo o petju, bi želel še posebej omeniti našo Nadjo Fabris, ki je kakih šest let pela z nami in žela lepe uspehe. Bila je zelo sposobna in priljubljena pevka. Zato smo jo povabili, da bo z nami nastopila na jubilejnem koncertu, na katerega smo povabili še humorista Jaka Šraufcigerja iz Slovenije in pa našega čarodeja Vikija s svojim shovvom.
Repertoar ansambla obsega okoli 150 skladb, s katerimi pogosto nastopa na številnih domačih šagrah in drugih družabnih prireditvah. Razen tega je z uspehom nastopil tudi na festivalu narodnozabavne glasbe v Ptuju, kjer je prejel zlato in srebrno plaketo, na zamejskem festivalu narodnozabavne glasbe v Šte-verjanu, kjer je tudi enkrat odnesel skorajda vse nagrade, pa še v Rimu je nastopal, na reviji mladih ansamblov, v Avstriji na Koroškem, letos poleti v Trentu, večkrat pa tudi v raznih krajih Furlanije.
Člani ansambla igrajo včasih tudi po pet ali še več ur, dokler se glasovi preveč ne utrudijo. »Ne smemo pač pretiravati. Usta se pravzaprav najprej utrudijo, nato pa tudi glasovi. Zato se na prireditvah še kar držimo svojega urnika.«
Za slovo od leta 1989 v nedeljo zvečer je glasbeni ansambel TAIMS zabaval goste v Prosvetni dvorani KD Tabor na Opčinah.
»Vedno nastopamo v gjorenjskih narodnih nošah. Naši vzorniki pa so bili
kar dolgo časa Avseniki. Sedaj se zgledujemo po Alpskem kvintetu, ki je v Sloveniji zelo priljubljen in popularen.«
Odločili ste se torej že od začetka za glasbo, ki je med ljudmi v glavnem zelo priljubljena, ki jo pa nekateri močno kritizirajo.	v-
»Marsikdaj sem že imel tudi sam polemike v zvezi z našo izbiro. Mislim pa, da je ta glasba med ljudmi, tudi našimi, še vedno najbolj priljubljena. Na vsak način je glasba, ki vzbuja v ljudeh dobra, nežna in prijetna čustva. Ni agresivna in jo torej radi sprejemajo mladi in stari. Odločili smo se zanjo in nameravamo tako tudi nadaljevati.«
Vaje imajo člani skupine dvakrat tedensko v Finžgarjevem domu.
»Tako dobro se med seboj razumemo, da so nam tudi vaje v zabavo. Vsi smo že v službah - eni so uradniki, eden je trgovski potnik, drugi zdravnik, tretji igra še v raznih drugih skupinah in še poučuje glasbo. In vendar nam ni žal časa, ki ga preživimo na vajah. Radi smo skupaj, radi pojemo in igramo in mislim, da bomo po tej poti tudi nadaljevali.«
Mi smo jim voščili še nadaljnjih 20 let. Če bo pa še kaj več, bomo zapisali ob prihodnjih okroglih obletnicah. Zaenkrat veliko sreče in glasbenih uspehov.
NEVA LUKEŠ
Nadvse lepo uspela družabnost upokojencev in aktivistov NOB
V Kulturnem domu je bilo v petek pod večer živahno in prijetno kot že dolgo ne. Na tradicionalnem družabnem srečanju ob koncu leta so se namreč na povabilo Društva slovenskih upokojencev in Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem, zbrali številni člani in prijatelji obeh organizacij, prišli pa so tudi številni gostje z onstran meje iz Sežane, Kopra in Ilirske Bistrice kot predstavniki tamkajšnjih društev upokojencev in socialnih ustanov, predstavniki obalno-kraš-kega združenja borcev NOB, predstavniki zveze vojnih invalidov NOB iz Gorice ter predstavnika tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
Po uvodni Zdravljici, ki, jo je zapel ženski pevski zbor KD I. Grbec iz Skednja, je vse zbrane pozdravil v imenu prirediteljev Evgen Dobrila in z nekaj besedami označit pomen takih srečanj med ljudmi starejše generacije, ki si prav tako kot mladi želijo razvedrila, pa čeprav gredo potem razgovori radi v preteklost v obujanje spominov na čase, ki so bili in ki so prav to generacijo postavili v središče velikih in častnih zgodovinskih dogajanj. Besedo je za njim povzel predsednik Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem Srečko Colja, ki se je bežno dotaknil tudi sedanjih velikih sprememb v svetu in zlasti v vzhodni Evropi, spomnil pa se je tudi na vse tiste, ki so v zadnjem času žal odšli iz vrst pripadnikov obeh organizacij. Njihov spomin so vsi počastili z enominutnim molkom. Za njim je spregovorila še predsednica Društva slovenskih upokojencev Nadja Pahor. Dotaknila se je tudi naših manjšinskih problemov, redčenja števila otrok v naših šolah, predvsem pa vprašanja vladnega zaščitnega zakonskega predloga, ki Slovence v Italiji ponovno diskriminira in ločuje v kategorije.
Večer je potem nadaljeval najprej ženski pevski zbor KD I. Grbec (na sliki -foto Magajna.), ki je pod vodstvom
mlade pevovodkinje Bože Hrvatič presenetljivo ubrano in glasovno izenačeno zapel vrsto slovenskih in dalmatinskih narodnih pesmi, takih, ki se jih mnogi zbori izogibajo, ki pa lepo zapete še vedno ohranjajo ves svoj preprosti ljudski čar (Če/ so tiste stezice, Pastirc pa pase, Rožmarin, Teče mi vodica, Lepo je res na deželi, Ja sam majko, Vrbniče nad morem, Da b biva Ijepa ura in Pesem). Za zabavni del večera sta poskrbeli naši simpatični "venderigoli" Tatjana Turko in Ingrid Žerjal kot Tonca in Vanka s svojim duhovitosti polnim klepetom in izvabljali smeh na tekočem traku, včasih kar do solz.
Sledil je še srečelov z bogatimi dobitki, ki so jih darovala razna podjetja, ustanove in zasebniki, katerim gre iskrena zahvala, kakor gre zahvala tudi Tržaški knjigarni, Tržaški galeriji in Založništvu tržaškega tiska za podarjene plošče in kasete, ki jih je dobil v dar vsak udeleženec srečanja.
Sproščeno veselje se je nadaljevalo ob prigrizku in plesu ob zvokih harmonike neumorne Neve Kranjec, sklenilo pa se je seveda z najboljšimi željami za zdravje, srečo in uspehe v no-
vem letu.
Na koncu je treba izreči priznanje tudi vsem, ki so srečanje tako lepo in tekoče izpeljali v zadovoljstvo vseh.
Naj še dodamo, da je Združenje aktivistov in invalidov NOB tudi letos poskrbelo za novoletno obdaritev nekaj desetin težje prizadetih invalidov in socialno potrebnih članov združenja. Obdaritev so omogočila s svojimi prispevki razna slovenska podjetja, organizacije in bančni zavodi. Vsem topla zahvala, (jk)
Natečaj Občine Dolina
Uprava občine Dolina je razpisala javni natečaj za naslove in izpite za eno mesto konceptnega uradnika v knjigovodstvu-ekono-matu (VI. funkcionalna kvalifikacija - upravno in knjigovodsko področje). Rok za predložitev prošenj zapade dne 16. 1. 1990, ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razpis natečaja na občinski oglasni deski in dobijo vse informacije v tajništvu na županstvu v Dolini.
razne prireditve
Mladinski krožek France Prešeren iz Boljunca priredi v soboto, 6. t. m„ ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Bo-Ijuncu ples s skupino SANK ROCK.
razna obvestila
Taborniki RMV se vračajo z zimova-nja na Rogli danes, 2. t. m., ob 18.30 pred železniško postajo v Sežani.
__________mali oglasi_______________
PRODAM golf GTI, letnik konec '87, v dobrem stanju. Tel. 213750.
PRODAM alfo 33 1300, prevoženih 46.000 km, letnik '87. Tel. 213233.
IŠČEM skladišče - trgovino v najem v Sežani/Divači/Senožečah, od 50 do 80 kv. m. Tel. na št. (003867) 72069.
ALDO KOVAČ je pri cerkvi v Doberdobu odprl osmico.
SUHA drva za kurjavo in akacijeve kole prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
PIANINO znamke germania prodajam zaradi selitve po ugodni ceni. Tel. (0481) 531586.
__________prispevki_______________
V	spomin na Franca Lovrenčiča daruje žena Marija s Katinare 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob drage Ide Le-giše darujejo svakinja Marija in hčere Marica, Dragica in Irma 50.000 lir za kapelico sv. Cirila in Metoda v Cerovljah ter 50.000 lir za dekliški pevski zbor Devin.
Ob 4. obletnici smrti Marcella Grassija daruje žena Cvetka 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Pepija Kozma-na daruje Maria Doljak iz Repna 15.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na nepozabnega predsednika prof. Josipa Tavčarja daruje učno in neučno osebje Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje 200.000 lir za Sklad prof. Josipa Tavčarja.
TK Maska knjigama
sporoča cenjenim odjemalcem, da bo
v četrtek, 4., in v petek,
5. januarja,
zaprta zaradi inventure
__________gledališča_______________
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi
1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku -razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Jutri, 3. januarja 1990, ob 20. uri
(red F) bo na sporedu baletna predstava R. Scedrina IL CAVALLINO GOBBO. Vstopnice so na razpolago od danes dalje pri blagajni gledališča. Ponovitve si bodo sledile: 4. 1. (red H) in 5. 1. (red L) ob 20. uri ter 6. 1. (red G) in 7. 1. (red D) ob 16. uri.
V ponedeljek, 8. januarja, ob 20. uri
posebna baletna predstava SCHIZZI IS-TRIANI, ki ga predstavlja gledališče I. Zajc z Reke. Vstopnice so na razpolago od 3. januarja dalje pri blagajni gledališča.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 15. januarja 1990, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti nastopil KVARTET FAURE.
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611
šolske vesti
Urad SSŠ je zaprt do 4. januarja 1990; potem pa bo deloval po sledečem urniku: ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 17. ure.
kino
ARISTON - 16.00, 22.15 Willy signori e vengo da lontano
EKCELSIOR - 16.00, 20.00 Sorvegliato speciale, i. Silvester Stallone.
EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 20.15 Oliver & Company, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 15.10, 22.15 The Abyss, r. James Cameron.
NAZIONALE II - 15.20, 22.10 Ho vinto la lotteria di Capodanno, i. Paolo Vil-laggio.
NAZIONALE III - 15.15, 22.00 Le ragaz-ze della terra sono facili, kom. NAZIONALE IV - 15.50, 22.15 Sono affa-ri di famiglia, i. Sean Connery, Dustin Hoffman.
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Ritorno al
futuro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
MIGNON - 16.30, 22.10 Ghostbusters 2. EDEN - 15.30, 22.00 II corpo di Olinka, porn., □ □
CAPITOL - 15.30, 22.00 L'attimo fuggen-
te, r. Peter VVeir, i. Robin Williams.
LUMIERE - 16.00, 22.15 Un'arida stagio-ne bianca, i. Marlon Brando.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Non guardarmi, non ti sento, kom., i. Gene Wilder, Richard Pryor.
RADIO - 15.30, 21.30 Coppia morbosa-mente erotica, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □.
____________razstave_________________
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke - Ul. Filzi 10 - razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN ŠKERK.
V	muzeju Sartorio je do 21. t. m. na ogled razstava o ruskih baletih DIAGHI-LEVA. Urnik: vsak dan razen ponedeljka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 19.00. V muzeju je na ogled tudi zanimiva razstava o ČAROBNIH SVETILKAH.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 6. januarja 1990 odprta razstava izbranih del tržaških likovnikov.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Vene-zian 15 - je do 5. januarja na ogled razstava slikarja G. BARISONA.
V	galeriji Barbacan je na ogled razstava KRAS IN BOŽIČ '89 v organizaciji Krožka za kulturo II Carso.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je do 15. januarja na ogled razstava G. CRAGLIETTA ob 100-letnici rojstva.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Uni-
ta - je na ogled do 4. januarja 1990 razstava slikarke Marie Anne LOTESTO.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 2. januarja 1990
BAZILIJ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 - Dolžina dneva 8.46 - Luna vzide ob
10.35	in zatone ob 22.41.
Jutri, SREDA, 3. januarja 1990
SLAVOMIR
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,3 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb ustaljen, veter severozahodnik 10 km na uro, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 2., do petka, 5. januarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do!9.30.
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od sobote, 6., do nedelje, 7. januarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 13.00 do 16.00
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje).
ZGONIK (tel. 229373) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure , tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Želimo vam obilo uspeha v tekočem letu
TAXI RADIO
30-77-30
neprekinjen servis 24 ur na 24
Rekordna prodaja srečk za novoletno loterijo
Benignijeve bodice na Fantasticu
Benigni z Enricom Montesanom ob podelitvi nagrad »David di Donatello«
Med prireditvami opera in balet najuspešnejša
RIM - Opera in balet napredujeta skupno z najrazličnejšimi bolj poljudnimi zabavami, medtem kot gledališče nazaduje in kino stagnira. To je slika gibanj v sektorju prireditev, ki izhaja iz statističnih podatkov Italijanske družbe avtorjev SIAE. Po teh podatkih so v prvem polletju 1989 Italijani potrošili 1.599 milijard lir za zabavo (gledališče, opera, ples, koncerti klasične in lahke glasbe itd.) medtem ko so v istem obdobju 1988 porabili v isti namen 1.382 milijard lir.
K splošnemu povišku 15,7 odstotka so v največji meri prispevale tako imenovane »razne zabave«, ki so, kot kaže, ena najbolj aktivnih postavk v italijanskem sektorju prireditev. Pod to postavko SIAE pojmuje plesne prireditve in druge zabave od videoiger do biljarda in fliperja. Za »razne prireditve« so Italijani v lanskem prvem polletju potrošili 785 milijard lir ali 19,4 odstotka več kot leto prej. V tem sklopu je zlasti uspešen ples, ki je prirediteljem navrgel okroglih 310 milijard.
Na področju resnejših prireditev sta žela dokaj šen uspeh zlasti opera in balet, kar se odraža tako v številu predstav kot številu gledalcev in v inkasu (33 milijard lir, 13,2 od sto več). Manj povpraševanja pa je bilo za koncerte klasične glasbe in za gledališke prireditve. V prvem polletju 1989 je bilo v Italiji 38.950 gledaliških predstav (6,6 odstotka manj), gledalcev pa je bilo za 3,1 odstotka manj. Za gledališče so Italijani potrošili 197 milijard lir proti 190 milijardam v prvem polletju 1988, a povišek ne krije niti inflacijske stopnje.
Nekoliko boljše kaže za kino, ki vsaj ni izgubil gledalcev (47,8 milijona v obeh polletjih), čeprav je bilo predstav nekoliko manj. Višji izdatki Italijanov za filmske prireditve pa so posledica dražjih vstopnic (poprečna cena 5.970 leta 1989, 5480 leto prej).
Slika SIAE kaže, da težave nekaterih prireditvenih sektorjev niso samo posledica televizije, pač pa tudi drugačnih izbir družbe.
V TV sporedu ima film važno vlogo
RIM — Če naj sodimo po napovedih januarskih sporedov, bo tudi v letu 1990 film eden od nosilnih stebrov televizijske ponudbe. RAI 1 na primer bo končala svojo praznično ponudbo 5. januarja z Disneyevim risanim filmom Meč v skali, s prihodnjim tednom pa bo televizijskim gledalcem nudila ciklus filmov italijanskih mladih avtorjev. Med deli na sporedu bodo manj znani filmi kot so Mazza-curatijev »Notte italiana«, Realijev »Laggiu nella Giungla« in Piccionijev »II grande Blek«, pa tudi še nepredva-jana dela kot »Maicol« in »Blu elettri-co«. Ciklus bo sicer na sporedu po 21.30, lahko pa bo računal na pomoč tria Lopez-Marchesini-Solengi in njihovih nespoštljivih »Zaročencev«.
Na ponudbo prve državne mreže sta Berlusconijeva Canale 5 in Italia 1 reagirala s ciklusoma, ki sta posvečena igralcema Silvestru Stalloneju in Arnoldu Schwarzeneggerju in s sporedom »Film dossier«, v katerem je film izhodišče za novinarsko razpravo, za katero bodo skrbeli časnikarji Berlusconijevih News. Druga mreža RAI pa ponuja daljši ciklus, ki je posvečen Burtu Lancasterju.
Če je film eden od nosilnih stebrov televizijske ponudbe, iz napovedanih sporedov izhaja tudi, da so filmi potisnjeni nekoliko bolj v večerne ure. Ponudba pa sloni predvsem na filmih, ki niso bili še predstavljeni na televiziji, ali pa na ciklusih, ki so posvečini priljubljenim zvezdnikom. Te izbire so sad izkušenj ki so dozorele v osemdesetih letih. Se pred desetimi leti je bil vsak film vsaj pet let v obtoku preden je prišel na mali ekran, sedaj pa se je ta doba zelo skrčila. K temu so prispevale predvsem zasebne televizijske mreže, ki so videle v filmu enega od glavnih orožij v bitki proti RAI.
Toda konec osemdesetih let je tudi pokazal, da ves televizijski spored ne more sloneti zgolj na filmu in da mora imeti vsaka mreža tudi dober del lastnega programa, ki mora zaobjemati vse: od zabavnih do novinarskih oddaj in športnih prenosov.
RIM Gledanost televizijskega varieteja Fantastico sicer upada, prodaja srečk novoletne loterije, ki je povezana z oddajo, pa kljub vsemu narašča. V soboto se je za predzadnjo oddajo varieteja zbralo pred ekrani nekaj več kot 7,5 milijona Italijanov, kar je okoli 300 tisoč gledalcev manj kot teden prej, prodaja srečk pa je kljub temu krepko presegla lanskoletno rekordno »letino«. Po podatkih finančnega ministrstva so letos natisnili 43 milijonov srečk, od teh pa so jih prodali že nad 40 milijonov (lani so prodali skupno 37 milijonov srečk). Uspeh loterije, ki najbrž privlačuje Italijane s svojimi visokimi nagradami, se odraža tudi v številu glasovnic, ki jih kupci dobijo skupaj s srečkami. RAI je doslej dobila več kot 9 milijonov glasovnic, kljub težavam zadnjih tednov s poštno službo.
Letos je novoletna loterija navrgla državni blagajni že več kot 160 milijard lir. Kljub stroškom za tiskanje
srečk in nagradam, ki jih dodelijo, uspešna prodaja dokazuje, da so loterijske srečke za državo donosen posel. Prva nagrada, kot že dalj časa razbob-navajo po vseh državnih radijskih in televizijskih mrežah, bo tudi letos 4 milijarde lir, višino ostalih petih glavnih nagrad pa bo finančno ministrstvo določilo, ko bo znan dokončni inkaso. Lani so nagradam namenili skoraj 60 milijard lir (4 milijarde za prvo nagrado, 2,5 za drugo, 2 za tretjo, 1,8 za četrto, 1,5 za peto in 1,2 za šesto, poleg teh pa so razdelili še 100 nagrad po 250 milijonov in 300 po 70 milijonov), letos, glede na še bolj ugodno prodajo, bo vsota najbrž še višja.
Sreča se bo nasmehnila 6. januarja, vsaka od šestih zmagovitih srečk pa bo povezana z enim od šestih po oceni gledalcev najboljših italijanskih filmov zadnjih let. O uvrstitvi filmov in o višini nagrad šestih srečnežev bo odločala žirija 5.000 ljudi, ki bo morala med filmi izbrati najboljšega.
Rekordni prodaji srečk navzlic pa, kot rečeno, gledanost sobotnega varieteja upada. Tako je bilo tudi v soboto, kljub iskrivemu nastopu komika Roberta Benignija, ki je pošteno »obračunal« z italijanskimi politiki, in ne samo z njimi. Occhetta je pozval, naj spremeni ime svoje stranke (»Krsti jo tudi za krščansko demokracijo, če je treba. Kar pojdi v Indijo z Andreottijem in, medtem ko bo on blaženo kadil, si bomo mi zagotovili 40 odstotkov glasov«), glede Noriege je dejal, da »se je zatekel v Vatikan, kar je, kot če bi Mussolini prosil za zaščito komuniste«, obregnil se je tudi ob Berlusconija (»Ko je zvedel, da je Ceausescu priropal 1.300 milijard, je izjavil, da se ne splača postati komunistični diktator, ker je bolj donosno biti demokrat«), ob novoizvoljenega rimskega socialističnega župana Carrara (»Rim je sicer glasoval, a volitve niso bile potrebne, saj smo že tri leta znali, da bo Carraro župan«), nato pa ugotovil, da se žene italijanskih politikov »posvečajo dobrodelnim pobudam, ker jih peče vest zaradi početja svojih soprogov«. Ob koncu se je sicer oprostil vsem, ki jih je imel med monologom na muhi, a tudi to je bila priložnost za še bolj ostre bodice.
Benignijev nastop, kot kaže, ni še izzval polemik. Novinarji so že v nedeljo začeli stikati za morebitnimi odmevi, praznični dnevi pa so najbrž pripomogli k dejstvu, da je tokratni monolog šel mimo brez hujših polemik, medtem ko so v preteklosti bodice komikov večkrat izzvale hude polemike.
Sicer pa je Benigni s svojim nastopom znatno poživil sobotno oddajo Fantastica, kot kažejo tudi podatki službe Auditel. Oddaja je imel v poprečju okoli 7,5 milijona gledalcev, ki pa so v minutah Benignijevega nastopa narasli na devet milijonov in pol.
Poleg toskanskega komika pa je sobotno oddajo »poživila« tudi stavka plesalcev, ki so protestirali proti dejstvu, da je RAI za novo oddajo Raffaelle Carra najela skoraj izključno tuje plesalce. Zato so morali odgovorni običajno baletno predstavo nadomestiti z izborom že posnetih nastopov iz prejšnjih oddaj.

:i '

današnji televizijski in radijski sporedi
. .....
P ^ RAI 1__________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Santa Barbara
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo (vodita Claudio Lippi in Eugenia Monti)
11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Rubrika: Fantastico Bis
14.10	Dokumentarec: Kvarkov
svet - Grozni grizli
15.00	Italijanska kronika in kronika motorjev
15.30	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Kratke vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.45	Nanizanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.30	Film: Huckleberry Finn (glas., ZDA 1974, r. Jack Lee Thompson, i. Jeff East, Paul Winfield, David Wayne)
23.35	Rubrika: Effetto notte
24.00	Nočni dnevnik in vremenska napoved
0.10 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
0.30 Dokumentarec: Alliens
^ RAI 2_________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac in risanke
8.30	Nanizanka: Capitol
9.30	Tečaja angleščine in francoščine za otroke
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igra: L amore e una cosa meravigliosa
15.50	Nanizanka: Alf
16.15	TV igra: (Non) Entrate in guesta časa
17.00	Kratke vesti
17.05	Videocomic
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami^Vice
19.30	Aktualno: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Film: lo sono la legge (vestern, ZDA 1971, r. Michael Winner, J. Burt Lancaster, Robert Ryan)
22.15	Dnevnik nocoj
22.20	Film: Da qui alLeternita (dram., ZDA 1953, r. Fred Zinnemann, i. Burt Lancaster)
24.15	Dnevnik in horoskop
24.40	Nagrada Tenco: Tom
Waits
~^ RAI 3	|
11.15	Silvestrski maraton
11.30	Božič na drsalkah
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Fisica e senso comune, Chimica in laboratorio, Monografie, Storia
14.00	Deželne vesti
14.30	Oddaja o kulturi: Block-Notes
15.30	Športni dogodki: ciklok-ros in hokej na travi
16.30	Drobci
17.00	BlobCartoon
17.15	Nanizanki: I mostri,
17.45	Vita da strega
18.10	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.25	Rubrika: Cartolina
20.30	Film: L'oro di Napoli (kom., It. 1954, r. Vitto-rio De Sica, i. Toto, Eduardo de Filippo)
22.45	Dnevnik - nocoj
23.00	Film: II volto (dram., Šve. 1959, r. Ingmar Bergman, i. Maks von Sy-dow, Ingrid Thulin)
0.40 Dnevnik - v kiosku
0.50 Pred 20 leti
|	TV Ljubljana 1	|
8.00	Otroška matineja. Živ žav, 9.00 Zgodbe iz školjke, 9.30 film Više kot mavrica (SZ, 2. del)
10.40	Peters Pop Show
11.25	Film: Ninočka (kom.,
ZDA 1939, r. Ernst Lu-bitsch, i. Greta Garbo)
13.15	Novoletni Videomeh
15.05	Film: Vrni se Snoopy! (ris., ZDA 1972, r. Bill Melendez)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	Film: Poletno gledališče (dram., ZDA 1950, r. Charles Walters, i. Judy Garland, Gene Kelly)
18.35	TV okno
18.40	Dokumentarec: Skrivnostni svet (8. del)
19.00	Risanka in TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Lepotec z otoka (zadnji del)
21.00	TV okno
21.05	Jugoslavija v letu 1989
22.10	Koncert Big Banda RTV
Ljubljana (2. del)
22.55 Dnevnik, šport in vreme
23.20	Film: Pogreb v Los Angelesu (dram., Fr. 1972, r. Jacgues Deray, i. Jean Louis Trintignant)
P^P) TV Koper________________
13.00	Rally Pariz-Dakar
13.30	TVD Novice
13.40	Argentinsko nogometno prvenstvo
15.30	Nočni boks
16.15	Juke Box (pon.)
16.45	Košarka NBA (pon.)
18.15	Wrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Dok.: Čampo base
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rally Pariz-Dakar (povzetki)
20.20	Rubrika: Pillole
20.30	yeliki boks
21.30	Športna oddaja: Juke box
22.00	Rubrika: Obiettivo sci
23.00	Rubrika: Eurogolf
24.00	Špansko nog. prvenstvo
|	TV Ljubljana 2
11.30	Lojtrca domačih
14.50	Iz novolet.programov
17.05	Teleski '90
18.05	Dok.: Teleski '90
18.40	Nad.: Harem (zadnji del)
19.30	Dnevnik in Premor
20.00	Umetniški večer. Filma: Flash Gordon (anim., ZDA 1979, r. Bob Kline),
21.30	Zaupno poročilo o stripu (dok., Kan. 1988).
ČAKALE 5_______________|
8.30	Film: Infedelmente tua (kom., ZDA 1948, r. Pres-ton Sturges, i. Rex Harri-son)
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	Gioco delle coppie
15.00	Aktualna oddaja: Agen-zia matrimoniale
15.30	Film: LJdolo di Broad-way (kom., ZDA 1938, r. Irvin Cummings, i. Shir-ley Temple)
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 OK il prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie emarito
20.25	Variete: Striscia la noti-zia
20.35	TV film: II giro del mon-do in 80 giorni (pust., ZDA 1988, r. Buzz Kulik,
2. del)
22.30	Leto 1990 na TV
23.00	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Variete: Striscia la noti- -zia (pon.)
1.99 Božič v kinu
1.05	Nanizanki: Hoollywood Beat, 2.05 Cover Up
|	RETE 4_________________|
8.30	Nan.: II Virginiano
10.00	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.50 Aspettando il domani, 11.20 Cosi gira il mondo
12.10	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja
13.40	Variete: Buon pomerig-gio
14.30	Nadaljevanke: Sentieri,
15.35	La valle dei pini,
16.00	Veronica il volto dell'amore
17.00	Nanizanka:	General
Hospital
18.00	Nad.: Febbre d'amore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Maidire si
20.30	Film: Il sentiero degli amahti (dram., ZDA 1961, r. David Miller, i. Susan Hayward)
22.30	Dokumentarca: Coustea-ujeva odprava, 23.00 Hollywood, Hollywood
23.30	Film: Gli amori di Car-men (dram., ZDA 1948, r. C. Vidor, i. Rita Hay-• vvorth, Glenn Ford)
1.20	Nanizanki: Nero Wolfe,
2.20	Toma
| ITALIA 1__________________|
7.00	Nanizanka: L'uomo di Singapore
8.00	Otroška oddaja
9.45	Film: Tarzan contro i mostri (pust., ZDA 1943)
11.30	Nanizanke: Happy Days,
12.05	Nata libera, 13.00 L'uomo da sei milioni di dollari
14.00	Varieteja: Sentieri di Emilio, 14.30 Smile
14.45	Deejay Television
15.40	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja
18.00	Film: Vent anni dopo (kom., ZDA 1938, r. John Blystone, i. Oliver Har-dy, Stan Laurel)
19.30	Nan.: Genitori in blue je-ans, 20.00 Cristina
20.30	Film: Fracchia contro Dracula (kom., It. 1985, r. Neri Parenti, i. Paolo Vil-laggio)
22.10	Nan.: Časa Keaton
23.40	Rally Pariz-Dakar
23.15	Film: Il fratello piu furbo
di Sherlock Holmes (kom., ZDA 1975, r. Gene VVilder)
1.00	Nanizanke: Tutti per uno, 1.30 Signor presi-dente, 2.00 Duetto
| OPEON____________________
12.00	Nanizanka: Ouattro in amore
13.00	Variete: Sugar
15.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Passiones, 17.00 Cuore di pietra
18.00	Nan.: Il supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dok.: Človek in zemlja
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: Papermoon (kom.,
ZDA 1973, r. Peter Bog-danovich, i. Ryan in Talum CNeal)
22.45	Variete: Sportacus
23.00	Rally Pariz-Dakar
23.45	Film: Brass (dram., ZDA 1985, r. Corey Allen, i. Paul Shenar)
TKIC__________________
10.15	Nanizanki: Il giudice,
10.45	T erre sconfinate
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik in šport
14.30	Clipclip
15.00	Risanka: Snack in nan. Roxana Banana
16.00	Film: Destinazione Terra (fant., ZDA 1981, r. James Conway, i. Buri Ives)
18.00	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Chissa se lo farei ancora (dram., Fr. 1976, r. Claude Lelouche, i. Cat-herine Deneuve)
22.20	Rubrika o motorjih
22.50	Vesti in šport
24.00	Film: Giochi di morte (srh., ZDA 1985, r. M. Elli-ot, i. Teal Roberts)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Il mio amico Falco Rosso
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Potovanje po Italiji
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Vida de mi vida
15.00	Musič box
17.15	Nadaljevanki: La ragaz-za delLaddio, 18.00 Cris-tal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o obrtništvu
20.30	Variete: Buinesere Friul (vodi Dario Zampa)
22.30	Šport in šport
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 17.00 Poročila in deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Najdaljša pot; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beat-lesov; 9.40 Dramatizirana glosa; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Z gibanjem v zdravje; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Naši zbori: Dekliški zbor Vesna iz Križa (vodi Bogdan Kralj); 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman v nadaljevanjih: Vojna in mir (1. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Novoletna glasbena lepljenka; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Praznična oddaja - Svet v letu 1989; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Šport v letu 1989; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.05 Humoristične kolednice; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli lahke glasbe;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.25 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis;
8.00	Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Žgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Govorno-glas-beni program; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Gal-letti,- 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska;. 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.30 italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.05 Disco scoop; 16.45 Made in YU; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, T7.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato brez prekinitve .Nočna glasba.
8 □ goriški dnevnik
Kako smo na Goriškem preživeli najdaljšo noč v letu
Glasen prehod v novo desetletje
Valentina Tonero z mamo Manuelo Sepulcri.	(Foto Čubej).
Prehod iz starega v novo leto, iz osmega v deveto in obenem zadnje desetletje tega tisočletja smo na Goriškem obeležili predvsem glasno. Tolikšnega pokanja, metanja raket in drugih umetnih ognjev — v brk vsem priporočilom o previdnem ravnanju — že dolgo ni bilo opaziti. Ljudje so si pač dali duška in se na neobičajen način poslovili od desetletja, ki nasploš-no gledano ni bilo kdove kako ugodno, čeprav je lansko leto prineslo vrsto dogodkov, ki dajo upati, da bo prihodnje, vsaj kar zadeva Evropo, boljše.
Kako smo sicer praznovali na Goriškem? Največ je bilo seveda tistih, ki so najdaljšo noč preživeli doma, pri sorodnikih in znancih. Mladi so iskali sebi primerno družbo na plesiščih — in glede tega velja omeniti nabito polni Kulturni dom — v gostiščih na tej in drugi strani meje pa so, kljub tarnanju o draginji zabeležili polno zasedenost.
Žal je sicer dokaj mirno praznovanje, z vidika nesreč namreč, vznemirila vest o smrtni nesreči v Tržiču, o čemer poročamo posebej. Petardi, rakete in nasploh umetni ognji so letos povzročili, vsaj po do zdaj razpoložljivih podatkih, manj žrtev. Po zdravniško pomoč se je zatekel le, nekaj pred prvo uro zjutraj, Vittorio Jerman iz Trsta, ki je praznoval pri znancih v Mošu. Ugotovili so mu opekline na desni roki.
Mnogi so silvestrsko noč in prvi dan novega leta prebili na delovnem mestu, tako kakor vsak drug dan v letu. Večja skupina Goričanov pa je tudi letos ponovila pohod na Kalvarijo, in se s tem pridružila številnim pobudam v svetu, ob prvem januarju, ki je bil proglašen tudi za dan miru.
Ob navajanju dogodkov pa ne gre pozabiti na vreme. Bilo je res nekoliko mrzlo, a sončno in suho.
Posebno pozornost namenjamo novinarji prvorojenim v novem letu. Lani smo zabeležili prav na Goriškem prvo rojstvo v Furlaniji-Julijski krajini. Letos je bilo precej drugače. V Gorici je prvi novorojenček zavekal šele včeraj ob 13.05. Pravzaprav gre za no-vorojenko, Valentino Tonero, ki je ob rojstvu tehtala 3 kilograme in 470 gramov. Mama je 25-letna Manuela Sepulcri iz Palmanove. Mali Valentini so
pomagali na svet dr. Franco Gnot in dr. Mirko Špacapan ter babici Ales-sandra Godeas in Rosanna Antoniazzi. Zadnja v lanskem letu se je rodila, in sicer na Silvestrovo, ob 10.30 Denise Oliveira. Mama je 27-letna Jožefa So-uza. V goriški porodnišnici so lani zabeležili 412 rojstev.
V porodnišnici v Tržiču se je prvi otrok v novem letu rodil že včeraj ob 9.25. Manuela, 3 in pol kilograme težkega dečka je rodila 19-letna Vita Per-rinello iz Castelfranča Veneta. Iz tega kraja je tudi oče Paolo Lorenzatto.
Malemu Manuelu je pomagala na svet ekipa dr. Gaetana Panusse. Zadnji otrok v lanskem letu se je rodil 30. decembra, Nadina Blandico. To je bilo tudi 451. rojstvo, ki so ga v lanskem letu zabeležili v tržiški porodnišnici.
Precej dela so imeli pri sosedih, na drugi strani meje. V porodniškem oddelku šempetrske splošne bolnišnice je novo življenje zavekalo ob 2.35, koje 23-letna Mojca Koren iz Solkana rodila prvorojenčka Jurna. Mamici so pomagali primarij dr. Irislav Margan,
babici Danila Dernovšček in Tjaša Kodermac, otroška sestra Silva Stanič in oddelčna sestra Mateja Brezigar.
Kot zadnji v letu 1989 se je rodil Matija Uršič. Starši so iz Drežniških Ravni pri Kobaridu. V porodnišnici v Šempetru sta se lani rodila 1102 otroka. V primerjavi z letom 1988 je število rojstev nekoliko padlo (bilo jih je 1190), kljub temu pa je številčnost ostala na zadovoljivi ravni. V primerjavo lahko navedemo še podatka so letu 1986 (1156 rojstev) in leta 1987 (1208 rojstev).
V prometni nesreči umrl 25-letni mladenič iz Ronk
Najavljen obisk De Michelisa na Goriškem
V ospredju Osimske ceste
Prehod iz starega v novo leto se je na Goriškem žal pričel v znamenju hude prometne nesreče. V prvih jutranjih urah je v Tržiču izgubil življenje 25-letni Silvio Barduca iz Ronk, Ul. Mameli 19. Povozil ga je avto, menda med prečkanjem ceste.
Nesreča se je pripetila v neposredni bližini bara "La Giselia", na cesti proti Štivanu.
Okrog 5. ure je 20-Ietni Roberto Zaccai iz Tržiča peljal s svojim oplom kadett iz Tržiča proti Seslja-nu. Ko je privozil mimo križišča v neposredni bližini bara "La Giselia"
Najbrž bo težko ugotoviti pravi vzrok prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj nekaj po 8. uri na cesti med Ločnikom in Mošem. V težavah, pravzaprav v zelo nerodnem položaju, so se znašli reševalci, ki so prihiteli na kraj nesreče in skušali pomagati 41-letnemu P. M. iz Codroipa in leto dni mlajši I. L. iz kraja Concordia Sagitta-ria. Sopotnico so namreč našli dobesedno v Evini obleki. In tu je najbrž tudi ključ, ki bi utegnil pojasniti, kako se je vožnja z novim bmw na novega leta dan končala v železobetonskem drogu javne razsvetljave. Avto, tako so
je iz še nepojasnjenih vzrokov povozil 25-letnega Silvia Barduco.
Mladenič je menda nameraval prečkati cesto in menda ni opazil avtomobila. Tudi Zaccaiu ni uspelo pravočasno zaustaviti vozila, ki je z vso silo podrlo pešca. Zaman so na prizorišče nesreče prihiteli prometna policija in osebje tržiške splošne bolnišnice, saj je bil mladenič zaradi hudih notranjih poškodb pri priči mrtev.
Vzroke in potek nesreče preiskuje goriška prometna policija.
nam zatrdili očividci, je bil dobesedno uničen, nekaj lažjih poškodb pa je odnesla I. L., ki so jo reševalci pospremili v bolnišnico.
Ni kaj reči, novo letu se za ta dva ni začelo v najboljšem znamenju.
■ Novo leto je že prineslo tudi nekaj novega. To velja za podražitve davka na posest avtomobilov, podražitev televizijske naročnine itd. Od 1. januarja so se podražile tudi avtobusne vozovnice. Tega se bodo zavedali predvsem dijaki, ko se bodo v ponedeljek odpravili v šolo.
Minister za zunanje zadeve, Gian-ni De Michelis, bo februarja na obi-• sku v Gorici ter bo imel vrsto srečanj s predstavniki gospodarstva in političnega življenja na Goriškem. Govor bo predvsem o financiranju in izgradnji prometnih struktur, ki naj bi Gorico in Italijo bolj ustrezno povezale s Podonavjem in Jugoslavijo.
Govor bo nadalje o izpopolnitvi univerzitetnih struktur v mestu.
Taka zagotovila je predstavnik vlade pred kratkim dal članom delegacije pokrajinskega vodstva PSI za Goriško, ki ga je seznanila z vrsto aktualnih vprašanj. Na prvo mesto so predstavniki socialistične stranke uvrstili vprašanje hitre izgradnje avtoceste med Razdrtim in državno mejo ter zaprosili za ustrezne ukrepe italijanske vlade, da se uspešno reši vprašanje financiranja, kakor tudi, da se odstranijo vsi še obstoječi dvomi (tudi ekološkega značaja) glede poteka trase.
Nadalnje zavlačevanje izgradnje te prometnice bi pomenilo hud udarec ne samo za Goriško, ampak tudi za italijansko gospodarstvo nasploh. Z dograditvijo predora skozi Karavanke se bo namreč precej prometa predvidoma preusmerilo.
Potreba po hitri izgradnji avtoceste je toliko bolj občutena spričo sprememb v deželah vzhodne Evro-
pe, ki bodo nedvomno prinesle tudi povečanje blagovne menjave.
Glede urejanja prometnih objektov, je delegacija socialistične stranke ministra seznanila še z nekaterimi drugimi vprašanji, ki zadevajo državno območje. Tako naj bi čim-prej oprostili plačevanja cestnine odsek avtoceste med Moščenicami in Vilešem, dokončno določili traso nove državne ceste št. 56 in cesto zgradili, poskrbeli za primerno ureditev avtocestnega odseka Vileš — državna meja.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - Tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 - Tel. 482787.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Fratelli d ltalia«. C. De Sica, S. Salerno in M. Boldi.
VERDI 18.00-22.00 »Ritorno al futuro II«. VITTORIA 15.30-22.00 »Oliver & C«. Risanka.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Jesus of Montreal«.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Black rain«.
__________pogrebi_____________
Danes v Gorici: ob 9.30 Rolando Falco-ne iz splošne bolnišnice v kapucinsko cerkev in na glavno pokopališče.
Berite
»Novi Matajur«
PRIZNANO POGREBNO PODJETJE
F. Preschern
Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE
GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424
KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenzo 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515
Tudi take vrste nesreča se pripeti na novo leto
Kmečka banka kmečko-delavskahranilnica
^	^ .	IN POSOJILNICA V SOVODNJAH
9	Gorica
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI NA GORIŠKEM
vas vljudno vabijo na
NOVOLETNI KONCERT
INSTRUMENTALNE SKUPINE »VECCHIA VIENNA« — umetniški vodja Vittorio Clemente, ZORANA LUPINGA — harmonika in ZDRUŽENIH DEKLIŠKIH ZBOROV VESNA - DEVIN - PRIMOREC TABOR — zborovodja Bogdan Kralj
GORICA- Deželni avditorij v soboto, 6. januarja, ob 20.30
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih bank
KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
Soški rečni park: v Sovodnjah so se odločili za načrtovanje
Na Prevali se nadaljuje opazovanje vodnih ptic
Odobren program dela Pokrajinskega odbora za lov
Soški rečni park so do zdaj uresničili le na omejenem območju v spodnjem toku Soče, na območju otoka Cona v občini Škocjan. V prihodnjih treh, štirih letih pa naj bi se začelo urejanje krajinskega parka tudi na območju drugih občin ob reki, do državne meje pri Gorici. V kratkem se bo namreč pričelo pripravljalno, oziroma načrtovalno delo, ki naj bi se predvidoma zaključilo do konca leta 1991.
Tako so nekatere od občin na Goriškem v lanskem letu že formalno poverile naloge za pripravo zadevne dokumentacije. Na svoji zadnji seji v lanskem letu je o tej problematiki razpravljal občinski svet v Sovodnjah. Načrt bo pripravila arhitektinja Codellia. Priprava dokumentacije bo potekala v treh stopnjah. Prva stopnja predvideva natančen popis obstoječega stanja glede rastlinstva, živalstva, geomorfoloških zanimivosti, arheoloških in drugih spomenikov, izrabe zemljišča in ugotavljanje lastništva.
Ta del načrta bo pripravljen v šestih, oziroma osmih mesecih. Druga stopnja priprave dokumentacije zadeva izdelavo osnutka za ovrednotenje in zaščito krajinskega parka, tretja pa izdelavo norm za upravljanje območja.
Celoten postopek načrtovanja naj bi se zaključil v približno dveh letih, tako da bi projekt v celoti občinski svet lahko odobril do konca prihodnjega leta, ko bi se pričela izvršilna faza, ki bo seveda, nujno potekala postopoma.
V razpravi je bilo poudarjeno, da se občinska uprava zavzema za aktivno obliko zaščite. To pomeni, da omejitve glede izrabe zemljišč, sečnje gozdov in drugih s kmetijstvom povezanih dejavnosti, ne bi smele biti ožje od obstoječih.
Upravljanje krajinskega parka se bo odvijalo na podlagi pravilnika, ki ga bo izdelal načrtovalec in to ob upoštevanju predlogov občinske uprave.
Koristno bi bilo, je bilo slišati v obrazložitvi predloga, da bi ustanovili posebno komisijo v kateri bi bili, poleg predstavnikov občinskega sveta, tudi predstavniki kulturnih društev, naravovarstvenih združenj, lovcev, ribičev itd. Ta komisija naj bi sodelovala pri načrtovanju oziroma oblikovanju predloga pravilnika o upravljanju krajinskega parka.
Ob tem velja poudariti tudi dejstvo, da je pobuda za urejanje krajinskih parkov prišla od Dežele, ki je že v svojem prvem splošnem regulacijskem načrtu določila območja, ki bi
jih bilo treba s primernimi ukrepi ovrednotiti in seveda zavarovati. V ta področja sodi tudi rečni krajinski park ob Soči. Za ta področja je že zdaj v veljavi tako imenovana pasivna vinkulacija, zamrznitev obstoječega stanja. Z drugo besedo namembnosti v deželnem regulacijskem načrtu označenih območij ni mogoče spremeniti.
Strošek izdelave načrta bo sovo-denjska občina krila z deželnim prispevkom v višini devetnajst milijonov lir.
Sicer pa je slišati, da naj bi vlogo usklajevalca pri načrtovanju rečnega parka ob Soči v prihodnjih mesecih prevzela pokrajinska uprava. Primerno bi bilo tudi, ko bi v ta postopek vključili tudi Kraško gorsko skupnost.
Habilitacija
Šolsko skrbništvo obvešča, da je na oglasni deski objavljena odredba Deželnega šolskega nadzornika št. 5605 z dne 11. dec. 1989 glede habilitacijskih izpitov za poučevanje v srednjih šolah z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Prav tako je razgrnjena ministrska okrožnica št. 395 glede habilitacijskih izpitov za poučevanje na višjih srednjih šolah umetnostne smeri. Rok za predložitev prošenj zapade 20. januarja.
Pokrajinski odbor za lov je na zadnji seji v lanskem letu odobril program nekaterih dodatnih dejavnosti v novem letu in zadevni strošek. Tako bodo v okviru načrta "Favnis-tična opazovalnica" nadaljevali s preverjanjem prisotnosti živali, zlasti vodnih ptic, na območju umetnih je-zerc na Prevali. Precej pozornosti so nadalje na seji odbora namenili predlogu tržiške sekcije združenja WWF glede prepovedi lova na kraških obronkih nad Tržičem in pa predlogu o podaljšanju režima zasebnega lovišča na krminskem območju.
Tržiška sekcija Svetovnega sklada za varstvo narave je že pred časom predlagala, naj bi na kraških pobočjih v neposredni bližini Tržiča prepovedali lovsko dejavnost in to iz varnostnih razlogov. Gre za območje, kamor radi pogostoma zahajajo številni občani na krajše in daljše sprehode.
Pokrajinski odbor za lov je že lani poskušal najti ustrezen odgovor, tudi v sodelovanju z občinsko upravo v Tržiču, vendar do konkretnega zaključka ni prišlo, ker je tedanji upravi zapadel mandat.
Vprašanje bodo skušali rešiti, tako izhaja iz poročila za tisk, ki ga je objavil omenjeni pokrajinski odbor za lov, na novem srečanju med predstavniki Občine, Sklada in odbora. Odbor je sicer že opredelil svoje stališče. Je proti splošni prepovedi lov-
ske dejavnosti, v dvomu pa je glede lastnev pristojnosti. Vprašanja glede varnosti med izvajanjem lova namreč točno opredeljujejo državni zakoni, ki jih je treba vsekakor upoštevati.
Glede podaljšanja režima zasebnega lovišča na krminskem območju, je pokrajinski odbor za lov upošteval različne utemeljitve ter se odločil za večletno podaljšanje režima zasebnega lovišča.
Zadnja dva sklepa v lanskem letu zadevata imenovanje drugostopenjske disciplinske komisije in komisije, ki je zadolžena za preverjanje sposobnosti in znanja novih ravnateljev lovišč.
Prvo komisijo sestavljajo dr. Raffa-ele Mancuso, dr. Paolo Fumis, Gio-vanni Concetti, Adriano Drius in Mario Leopoli. Predseduje ji dr. Mancuso.
Člani komisije za preverjanje sposobnosti ravnateljev lovišč pa so: Adriano Drius, Antonio Vecchia, Adriano Bassi, Amos Pazzagli in Cesare Polensig.
razstave
V.razstavni galeriji v Medei, Korzo Friuli 23, je odprta razstava fotografij Alda Gallasa ter razstava skic in risb Glauca Diminija. Odprta bo do 7. januarja.
Ugotovitve zbornice glede kontingentov proste cone
Pobuda »prosojne cene« se je doslej dobro obnesla
Skupno praznovanje petdesetletnikov iz Štandreža
Številčno močna generacija
Po podaljšanju — brez časovnih omejitev — zakona o goriški prosti coni, so pri Trgovinski zbornici precejšnjo pozornost namenili vprašanju tako imenovane publicizacije, s ciljem, da bi občani povsod in točno vedeli, da kupujejo blago kontingenta proste cone in kolikšne so pri tem ugodnosti, seveda predvsem z vidika cene. Glede cen mesa (govedine) in drugih vrst blaga so pri Trgovinski zbornici že pred časom sprejeli sklep o obvezni izpostavi cenikov na vseh prodajnih mestih.
Trgovinska zbornica pa je sprejela tudi drugo odločitev: na konfekcijah mora biti izrecno navedeno, da gre za blago široke potrošnje, v okviru oriške proste cone, namenjeno pre-ivalstvu na Goriškem. Na ta način imajo porabniki možnost pregleda in izbire, po drugi strani pa se preprečijo morebitne špekulacije s prodajo tega blaga izven območja Goriške.
Zadnji ukrep je stopil v veljavo lani. Enoletne izkušnje — tako navajajo pri Trgovinski zbornici — so v glavnem pozitivne. Trgovci na drobno so bili ob izvajanju priporočil glede publicizacije cen zelo korektni. Zataknilo pa se je menda pri grosistih — le ti bi namreč v prvi vrsti morali upoštevati določilo glede označb na konfekcijah — ki zadevo niso sprva vzeli dovolj resno.
Pri Trgovinski zbornici so proti takemu ravnanju ukrepali precej strogo. Tako so grosistu, ki je prodal količino piva proste cone nekemu trgovcu v Ogleju (in torej izven območja goriške pokrajine), za dva meseca preklicali dovoljenje za uvoz kontingenta piva. Kršilca so menda odkrili finančni stražniki. Pet trgovcev (vseh operaterjev v pokrajini je šest), ki se ukvarjajo s praženjem in pakiranjem kave pa so uradno opozorili na obveznost o oznakah na embalaži.
Proti kršilcem zaenkrat niso ostreje nastopali — recimo z začasnim preklicem prodaje kontingenta — ker bi se sicer porabniki znašli brez kave.
Pri Trgovinski zbornici so prepričani, da bo opozorilo zaleglo in da bo v tem letu manj nepravilnosti.
■ Prefektura obvešča, da je bil v prilogi št. 97 k Uradnemu listu, objavljen natečaj za 252 mest uslužbenca v civilnih službah ministrstva za notranje zadeve. Razpisana delovna mesta so tretje stopnje na funkcionalni lestvici. Zahteva se srednješolska izobrazba. Devet mest je predvidenih za območje Furlanije-Julijske krajine. Za podrobnejše informacije se interesenti lahko obrnejo do tajništva prefekture.
Rok za predložitev prošenj za natečaj poteče 22. t. m.
Slika je še iz lanskega decembra, na njej pa so petdesetletniki iz Štandreža, ki so se odločili za skupno praznovanje jubileja. Kakor je mogoče razbrati, je bilo leto 1939 v Štandrežu (na sliki
so namreč v glavnem Štandrežci) glede števila rojstev zelo uspešno. Srečanje z Abrahamom so Štandrežci v glavnem opravili doma, zvečer pa so se namenili na skupno večerjo in dru-
žabnost, kjer ni manjkalo tudi vesele pesmi, saj so mnogi od slavljencev člani pevskih zborov.
Na sliki slavljenci pred partizanskim spomenikom.
Iskra
Iskra Avtoelektrika
Nova Gorica
TOZD Mali zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Generatorji in elektronika Nova Gorica
TOZD Vžigalne tuljave in druga oprema Bovec
TOZD Avtoelektrični vžigalni sistemi Tolmin
TOZD Veliki zaganjalniki Nova Gorica
TOZD Žarnice Ljubljana
TOZD Delovna sredstva
TOZD Odlitki Komen
TOZD Komerciala
TOZD Inštitut
Delovna skupnost skupnih služb
Čestitke delovnim ljudem ob NOVEM LETU
Svetovno nogometno prvenstvo V Gorici moštvo Južne Koreje
Leto, ki se začenja, bo posebno pri nas v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva. Prireditev presega meje športne tekmovalnosti, saj aktivi-zira več dejavnikov, mimo športnega tudi gospodarski, turistični in družbeni sploh. Vprašanje je sedaj, kako na najboljši način »izkoristiti« to priložnost, če vemo, da bo tudi v Vidmu potekal del kvalifikacijskih srečanj E skupine, v kateri so Belgija, Južna Ko-
reja, Urugvaj in Španija. Zaradi tega postaja svetovno nogometno prvenstvo vse bolj zanimivo tudi za Goriško.
Pred nekaj meseci so na Pokrajini sestavili poseben odbor, ki naj bi predlagal organizatorjem vrsto zanimivih pobud, predvsem za novinarje, ki naj bi vrednotile in karakterizirale Goriško. Med pomembnejšimi naj bi na goriškem gradu organizirali posebno izvedbo Vinmonda.
Ob tem pa so prav v teh dneh potrdili vest, da je Južna Koreja izbrala Gorico za kraj priprav.
Na videmski tiskovni konferenci je namreč predsednik COL Dino Bruses-chi dejal, da bo Španija izbrala kot kraj priprav Spilimbergo, Urugvaj Maniago, Južna Koreja pa naše mesto.
Predstavniki azijske reprezentance so takoj po rimskem žrebu že obiskali naše mesto in si ogledali nogometno igrišče na Rojcah in druge športne objekte.
Južnokorejska izbrana vrsta, ki je zmagala azijskif kvalifikacijski del, bo v Gorico prišla v drugi polovici maja.
Še pred svojim prihodom na priprave pa naj bi 28. februarja odigrala v Vidmu prijateljsko srečanje z Jugoslavijo ali Avstrijo.
Na sliki Choi Soon-ho, srednji napadalec Južne Koreje, ki je na mun-dialu v Mehiki leta 1986 dosegel gol proti italijanski reprezentanci.
Novoletna skakalna turneja
Weissfl(^u druga tekma
Na 4. etapi avto-moto rallyja Pariz - Dakar
Še vedno premoč vozil Peugeot
GARMISCH-PARTENKIRCHEN Na 2. tekmi novoletne skakalne turneje »Intersport« je bil najboljši Vzhodni Nemec Weissflog, ki je zbral 220,5 točke s skokoma po 101 m in 103,5 m. Sledijo: 2, Laakonnen (Fin.) 219 (102)5 in 102 m); 3. Jez (ČSSR) 218,5 (101 in 105,5 m); 4. Nykanen (Fin.) 218; 5. Tho-ma (ZRN) 216; 6. Kuttin (Av.) in Vetto-ri (Av.) 215,5 ; 8. 01innyk (Nor.) in Nik-kola (Fin.) 214,5 ; 10. Ploc (ČSSR) 214.
Od peterice Jugoslovanov, ki nastopa na novoletni turneji, je bil najboljši Primož Ulaga, ki je zasedel 18. mesto. Ulaga je zbral 197,0 točke s skokoma 98 in 94,5 m. Miran Tepeš je bil 29. s 191,0 točke (96,5 in 94,5 m), Franci Petek pa 32. s 189,0 točke (94 in 95,5 m).
Skupni vrstni red turneje Intersport je po dveh tekmah naslednji:
1. Thoma (ZRN) 215; 2. Heummann (ZRN) 210; 3. Weissflog (NDR) 208; 4. Laakonnen (Fin.) 205r5; 5. Nikkola (Fin.) 203,5; 6. Jez (ČSSR) 200,5; 7. Ny-kanen (Fin.) 199,5; 8. Neulandtner (Av.) 199; 9. OHnnyk (Nor.) 198,5; 10. Vettori (Av.) in Fidjestdl (Nor.) 197; 13. Ulaga (Jug.) 195,5.
Skupni vrstni red za svetovni pokal (8 tekem):
1. Vettori (Av.) 104; 2. Kuttin (Av.) 88; 3. Laakonnen (Fin.) 87; 4. Thoma (ZRN) 78; 5. Nikkola (Fin.) 77; 6. Weis-sflog (NDR) 71; 7. Felder (Av.) 65; 8.
Jez (ČSSR) 64; 9. Ploc (ČSSR) 62; 10. Nykanen (Fin.) 55. Jugoslovan Primož Ulaga je doslej zbral 30 točk.
Tekmovanje za turnejo »Intersport« se bo nadaljevalo v Avstriji, in sicer jutri v Innsbrucku, zaključilo pa se bo v soboto v Bischofshofnu.
Regata okrog sveta
MILAN — Na regati okrog sveta so jadralci doslej opravili okrog polovico poti. V teku je 3. etapa, v kateri so vodstvo prevzeli Novozelandci »Stein-lagera«, ki so prehiteli rojake na jadrnici »Fisher e Paykel«. Njihova prednost 6 milj pa je skromna, če pomislimo, da je doslej 23 tekmovalcev preplulo 16.500 milj (regata se bo zaključila maja v Portsmouthu).
Prvi prihodi v Auckland, kjer se bo končala 3. etapa, so predvideni 4. januarja. Težko pa je napovedovati, kako se bo končalo: vseh 12 jadrnic, kolikor jih je pri vrhu lestvice, je namreč zašlo na področje, kjer je vetra bolj malo, kar so ostali izkoristili. Angleška jadrnica »Maiden«, na kateri je ženska posadka in ki je na 18. mestu po več kot 500 miljah zaostanka za vodilnimi, je na primer včeraj preplula kar 248 milj (»Steinlager« jih je na primer preplul 179).
TUMU — Na četrti in zadnji libijski etapi avto-moto rallyja Pariz-Dakar (Sabha - Tumu, 641 km) je bil med motociklisti najhitrejši Italijan Ales-sandro De Petri, ki je prehitel Framn-coza Peterhansela in Neveua. Slednji je prevzel vodstvo na skupni lestvici. Smolo je včeraj imel Franco Picco, ki je je padel in je etapo končal na 13. mestu.
Med avtomobili se nadaljuje premoč Peugeota, saj je bilo prvo oz. 2. mesto znova domena Vatanena in Waldegaarda. Slavje Paugeota je dopolnil Ambrosina s 3. mestom.
Vrstni red 4. etape:
MOTOCIKLISTI: 1. De Petri (It., ca-giva) 5.04'30'; 2. Peterhansel (Fr„ ya-maha) po 6'02"; 3. Neveu (Fr., yamaha) 6'46"; 4. Picard (Fr., yamaha) 8'57’'; 5. Mas-Samora (Šp., yamaha) 9'29"; 6. La-lay (Fr., suzuki) 19T1"; 7. Magnaldi (Fr., yamaha) 2r09"; 8. Orioli (Itr., cagi-va) 22'07"; 9. Rahier (Bel., suzuki) 41T2"; 10. Medardo (It., cagiva) 43'20'.
AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin., peugeot) 40'32"; 2. VValdegaard (Šve., paugeot) po 4’49"; 3. Ambrosina (Fr., paugeot) 39'36"; 4. Cowan (VB, mitsu-bishi) 41'48"; 5. Raymondis (Fr., range rover) 51T6"; 6. VVambergue (Fr., peu-
geot) 58'24"; 7. Zaniroli (Fr., mitsubishi) 59'00 '; 8. Ickx (Bel., lada) 1.03'31"; 9. Pescarolo (Fr., range rover) 1’04T6''; 10. Jacgues (Fr., toyota) 1'06'29".
Skupni lestvici:
MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr., ya-maha) v 18.08'49"; 2. Peterhansel (Fre., yamaha) po 1'58"; 3. Picard (Fr., yama-ha) 1002"; 4. Mas-Samora (Šp., yama-ha) 12'48"; 5. Orioli (It., cagiva) 15'21"; 7. Picco (It., yamaha) 50'24"; 10. De Pet-
ri (It., cagiva) 2.01T4".
AVTOMOBILISTI: 1. Vatanen (Fin., peugeot) 4.49'03"; 2. VValdegaard (Šve., peugeot) po 48'07"; 3. VVambergue (Fr., peugeot) 52'38"; 4. Servia (Šp., range rover) 2.46T8"; 5. Cowan (VB, mitsubishi) 2.49'22"; 9. Seppi (It., mercedes) 3.57'31".
Na sliki (AP): drugouvrščeni na skupni lestvici, Šved Bjorn VValdegaard na peugeotu.
Manfredonii gre končno na bolje
BOLOGNA - Nogometašu Rome Lionellu Manfredonii, ki je med sobotno prvenstveno nogometno tekmo Bologna - Roma doživel srčni infarkt, gre končno na bolje. Po nedeljskem dnevu, ki ga je prebil pri delni lahni zavesti, se je včeraj počutil dosti bolje ter se zbudil že navsezgodaj. Zaželel si je cigarete, nato pa je vprašal, s kakšnim izidom se je tekma končala. Vsekakor pa se Manfredonia ničesar ne spominja o svoji nesreči, o vzrokih katereje sedaj že več verzij. Govori se že o želodčnem bloku in o drugih problemih, čeprav ostane najbolj realna možnost prav infarkt.
Manfredonio je obiskalo veliko klubskih tovarišev, njegova žena pa je javno pohvalila sanitarne strukture bolonjskega stadiona in mesta samega. Sedaj ni povsem jasno, kdaj in če bo Manfredonia sploh še lahko igral nogomet. Predsedniku Rome Violi je celo izrazil željo, da bi stopil na igrišče v nedeljo, vendar je to seveda izključeno. Zdravniki so namreč dejali, da bo moral igralec mirovati vsaj tri mesece.
Na sliki: Manfredonia tik po infarktu.
Italijanski nogometni pokal
Vrsta zanimivih tekem
RIM — Jutri bodo odigrali prve tekme četrtfinalnih skupin italijanskega nogometnega pokala, iz katerih bodo izšli polfinabsti. Po novem, tekmovalnem sistemu so namreč 12 ekip, ki so se uvrstile v ta sklepni del, razdelili na 4 skupine s po triemi ekipami, zmagovalci pa gredo avtomatično v polfinalu.
V	prvi skupini se bosta srečala še šokirana Roma zaradi hudega zdravstvenega problema nogometaša Man-fredonie in pa Ascoli, ki ima hude probleme... na lestvici, saj se nahaja v... coni B. Verjetno bosta obe enajsterici uvrstili v ekipo vrsto rezervnih igralcev. Tretja ekipa skupine Inter bo počivala.
V	drugi skupini se bosta spoprijeli Bologna in Fiorentina, ki bi ju ta pokal lahko zanimal, saj nimata problemov v prvenstvu, v katerem si več kot častnega obstanka v najvišji italijanski liga vseeno ne moreta obetati. Tu bo počival Napoli, ki ima dosti problemov, pa čeprav vodi na skupni lestvici
z dvema točkama po prvem delu prvenstva.
V	skupini C nastopa ena od dveh drugoligaških ekip, ki sta še ostali v tej konkurenci. Messina se bo namreč doma spoprijela z odlično Atalanto in računa na pozitiven izid. Možno je, da jo konkurenca prvoligašev spodbuja, saj verjetno nima ambicij o napredovanju, tako da lahko računamo na lepo tekmo. Vendar je tretje ekipa, ki sestavlja skupino, Milan, in tu lahko s precejšnjo gotovostvo zabeležimo, da se bo pot Messine tudi zaključila.
V	zadnji, D skupini, se bosta jutri spoprijeli Sampdoria in drugoligaš Pescara. Boškovovi varovanci so zdesetkani zaradi izključitev (Cereso) in poškodb (Vialli), po drugi strani pa še kako računajo na državni naslov, tako da se verjetno jutri ne bodo posebno naprezali. V tej skupini pa bo počival Juventus.
JUTRIŠNJI SPORED: Sk. A: Roma -Ascoli, počiva Inter. Sk. B: Bologna -Fiorentina, počiva Napoli. Sk. C: Messina - Atalanta, počiva Milan. Sk. D: Sampdoria - Pescara, počiva Juventus.
Konec tedna v Kranjski gori
Moška slaloma za SP
BERN — Koledar smučarskih tekem za svetovni pokal je že spet doživel pravi potres, kar pa ni nič čudnega glede na snežne razmere po Evropi.
Kljub vsem težavam pa bodo v Kranjski gori le izvedli dva slaloma. V soboto, 6. t. m., bo na vrsti moški slalom, ki bo nadomestil tistega, ki je odpadel 17. decembra lani v Madonni di Campiglio. Dan kasneje bo prav tako slalom (tako v soboto kot v nedeljo bo prva vožnja ob 10.15, druga ob 13.00). Vendar požrtvovalnim kranjskogorskim prirediteljem vse le ni šlo po sreči, saj so se morali odpovedati veleslalomu, ki bi ga morali izpeljati v soboto: snega je pač premalo. Kdaj in kje bodo ta veleslalom izvedli, trenutno se še ne ve. Prav tako niso sprejeli še nobene odločitve v zvezi s smukom, bi naj bi bil 13. januarja v Gar-misch-Partenkirchnu.
Ženske bodo zaposlene v soboto na Pi-ancavallu, kjer bo slalom, za katerega so si morali pomagati s snežnimi topovi!
Odpadel pa je nedeljski veleslalom. V nedeljo, 8. t. m., jih spet čaka slalom, in sicer v Hinterstoderju v Avstriji. V ponedeljek, 9. t. m., bo v tem kraju veleslalom (tisti, s katerim niso imeli sreče na Pian-cavallu).
Živojinovič in Ivaniševič razočarala v Adelaideju
ADELAIDE - Na teniškem turnirju v Adelaideju v Avstraliji sta Jugoslovana Živojinovič in Ivaniševič pripravila pravo razočaranje, saj sta izpadla že v 1. kolu. Živojinovič je s 6:3, 6:4 izgubil proti Francozu Potieru, Ivaniševič pa z 1:6, 6:3, 6:1 proti Zahodnemu Nemcu Riglewske-mu. Na turnirju bi bil moral nastopiti
tudi Boris Becker, ki pa ga ni bilo na spregled. Prvo kolo je bilo usodno tudi za Italijanko Bonsignorijevo, ki je na turnirju v Brisbaneju s 4:6, 6:2, 5:7 izgubila proti Japonki Kamikovi.
kratke vesti - kratke vesti
Poraz La Rocce
AMIENS	Italijanski temnopolti
boksar La Rocca je izgubil evropski naslov welter kategorije. Po 15 krogih ga je namreč po točkah premagal Francoz Fernandez. Bil je to zelo trd dvoboj, saj je novi prvak prebil arkado La Rocci. Vsi trije sodniki so zmago dosodili izzivalcu zaradi njegovih izrazito, močnih udarcev.
Italijanska odbojkarska A liga
BOLOGNA	V 7. (zaostalem) kolu 1.
italijanske moške odbojkarske lige so takole igrali: Olio Venturi - Italcementi 3:0 (15:12, 15:12, 16:14); Alpitour - Sisley 0:3 (3:15, 13:15, 8:15); Sernagiotto - Buffetti 3:1 (15:10, 11:15, 17:15, 16:14); Conad - El Charro 3:1 (15:6, 6:15, 15:3, 15:6); Philips -Maxxcono 3:2 (15:10, 13:15, 11:15, 15:11, 17:16); Eurostyle - Terme Acireale 2:3 (8:15, 15:9, 15:11; 9:15, 10:15); Gabbiano -Mediolanum 1:3 (3:15, 13:15, 15:10, 12:15).
LESTVICA: Philips 22, Maxicono 16, Sisley, Eurostyle in Conad 14, Sernagiotto, Terme Acireale in Mediolanum 12, Alpitour in Olipo Venturi 10, El Charro 8, Gabbiano 6, Buffetti 4, Italcementi 0.
Teodori končna zmaga
APELDOORN — V finalu ženskega odbojkarskega turnirja v Apeldoornu na Nizozemskem je Teodora Ravenna s 3:2 (8:15, 15:3, 15:12, 14:16, 15:12) premagala reprezentanco Kube.
»Burja« iz Izole izvrstna
RIM — Izolska »Burja« je bila najboljše društvo na mednarodni regati za »Veliko nagrado Rima«, na kateri je sodelovalo 118 tekmovalcev iz 6 držav. Med posamezniki se je najbolje uvrstil Žbogar (8. mesto),' Smrdlo je bil 24., Herbst je bil 28. in Mislej 50. V konkurenci 6 reprezentanc je zmagala Francija pred Italijo in Jugoslavijo.
Kvote Totipa
RIM — V zadnji številki dnevnika smo objavili neuradne kvote konjskih stav Totip, včeraj pa so nam posredovali uradne: 45 dvanajstič prejme po 14.442.000 lir, 755 enajstič po 845.000 lir, 6.371 desetic pa po 99.000 lir.
Na tradicionalnem novoletnem teku v Sao Paulu
w
Četrta zmaga Ekvadorca Vere
SAO PAULO — Ekvadorski tekač na dolge proge je na novoletno noč osvojil že svojo četrto zaporedno zmago na tradicionalnem novoletnem teku po ulicah brazilskega mesta Sao Paula ter tako postal pravi mit tega priljubljenega tekmovanja. Letošnje je bilo še posebno naporno, saj je tik pred startom teka nevihta zelo otežkočila tekmovalne pogoje in povzročila padec temperature, pri tem pa so jo skupili predvsem evropski in afriški tekači. Italijan Salvatore Antibo, ki je računal na eno prvih mest, je potonil v povprečnosti, posebno pa so se izkazali Brazilci, ki so zasedli vsa najvišja mesta tik za zmagovalcem. Slednji je nekaj časa na tej 12.640 m dolgi dirki delil vodstvo z Brazilcem Val-denorjem Dos Santosom, na zadnji vzpetini pred ciljem pa je silovito potegnil in z lahkoto zmagal. V ženski preizkušnji pa je presenetljivo zmagala Mehičanka Maria del Car-men Diaz pred favoritinjo in lansko zmagovalko Auroro Cunho ter presenetljivo Italijanko Rosanno Mune-rotto.
LESTVICA: 1. Vera (Ekv.) 36'45; 2. V. Dos Santos (Bra.) 37'08"; 3. Dia-mantino (Bra.) 37'28"; 4. D. Dos Santos (Bra.) 37'31"; 5. Maivaex (Meh.) 37'34” itd.
Na tradicionalnem novoletnem teku, ki je potekal po Vzhodnem in Zahodnem Bdrlinu in ki je bil predvsem veliki ljudski praznik, je zmagalo... bratstvo med narodi, saj je ta tek prvič po 28 letih potekal v obeh delih mesta, brez državnih mej.
V Madridu pa je zmagal Mehikanec Arturo Barrios pred Špancema Albentoso in Gonzalesom. V Varaž-
dinu pa je zmagal Jugoslovan Branko Zovko.
Na sliki: Rolando Vera na cilju svojega zmagovitega teka.
V15. kolu košarkarskega prvenstva A-2 lige
Tržačani in Goričani praznih rok
STEFANEL - GARESSIO 70:73 (36:43)
STEFANEL TRST: Middleton 12, Pilutti 17, Tyler 17, Cavazzon 4, Can-tarello 6, Zarotti 1, Maguolo 12, Sartori
1,	Volpis, Villanovich,
GARESSIO 2000 LIVORNO: Coppa-ri 4, Bonaccorsi 7, Lagana 2, Rolle 19, Toši 4, Simeoli 6, Addison 31, Diana, Picozzi, Vatteroni,
TRST — Tržaški Stefanel je prav v zadnjem kolu prvega dela prvenstva izgubil domačo nepremagljivost, in to povsem zasluženo proti moštvu iz Livorna, ki ga zelo uspešno trenira bivši trener Tržačanov Mario De Sisti. Tržačani so nastopili v okrnjeni postavi, saj sta manjkala Marko Lokar in Bian-chi, toda tudi s popolno postavo bi Ta-njevičevi varovanci le malo mogli proti gostom, pri katerih je bil zlasti Američan Addison neustavljiv.
Pri Tržačanih je samo Pilutti zadovoljiv, ostali pa so igrali pod svojimi možnostmi.
ANNABELLA - SAN BENEDETTO 97:89 (47:46)
ANNABELLA PAVIA: Pratesi 11, At-truia 4, Montenegro 30, Fantin 19, Goode 12, Croce, Sala 5, Donati 7, Cavazzana 9.
SAN BENEDETTO GORICA: Esposito 10, Vitez 4, Vargas 24, Ponzoni 19, Biaggi 14, Ardessi 5, Paravella 2, Borsi 9, Braini
2,	Uršič.
PAVIA - Goričani so se domačinom enakovredno upirali le v prvem polčasu, medtem ko so v nadaljevanju morali pri-
znati premoč košarkarjev Annabelle, v vrstah katere se je zlasti izkazal Montenegro, ki je bil s 30 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Med posamezniki sta pri goriški ekipi zadovoljila le Vargas in Ponzoni.
Že v nedeljo čaka goriško moštvo zelo težka preizkušnja. Doma se bo namreč pomerilo z Alnom iz Fabriana, ki je trenutno na četrtem mestu lestvice.
OSTALI IZIDI
Braga - Kleenex 83:97; Fantoni - Jolly-colombani 91:119; Glaxo - Filodoro 97:74; Hitachi - Teorema 101:114; Marr - Alno 76:75; Banca Popolare - Ipifim 79:83.
LESTVICA
Ipilim Turin in Garessio 2000 Livorno 22; Jollycolombani Forli 20; Glaxo Verona, Alno Fabriano in STEFANEL TRST 18; Hitachi Benetke in Annabella Pavia 16; Kleenex Pistoia, Filodoro Brescia in Teorema Arese 14; Fantoni Videm 12; Braga Cremona, Banca Popolare Sassari in Marr Rimini 10, SAN BENEDETTO GORICA 6.
PRIHODNJE KOLO (7. 1.)
Braga - Ipifim; Glaxo - Annabella; Hitachi - Fantoni; Jollycolombani - STEFANEL; Kleenex - Garessio 2000; Banca Popolare - Marr; SAN BENEDETTO -Alno; Teorema - Filodoro.
A-1: presenetljiva zmaga Panapesce
Do največjega presenečenja zadnjega kola prvega dela prvenstva A-1
lige je prišlo v Lucci, kjer je Panapes-ca, z odličnim Knegom na čelu (25 točk), nepričakovano premagala milanski Philips. Derbi kola v Bologni pa se je končal z zmago Knorra proti vodilnemu Scavoliniju.
Naj omenimo, da je Marko Ban na tekmi Irge Desio - Arimo Bologna dosegel 10 točk. Novi trener Irgeja Ran-ko Žeravica pa je spremljal srečanje s tribun, ker še ni dobil trenerskega dovoljenja od italijanske zveze.
IZIDI 15. KOLA
Benetton - Paini 89:81; Enimont - II Messaggero 89:87; Irge - Arimo 77:100; Knorr - Scavolini 87:78; Panapesca -Philips 88:80; Phonola - Neutroroberts 96:62; Ranger - Cantine Riunite 78:89; Vismara - Viola 89:74.
LESTVICA
Scavolini Pesaro 24; Knorr Bologna 22; Vismara Cantii, Ranger Varese in Enimont Livorno 20; Viola Reggio Ca-labria in Phonola Caserta 18; Philips Milan in Cantine Riunite Reggio Emi-lia 16; Arimo Bologna, II Messaggero Rim in Benetton Treviso 14; Panapesca Montecatini 14; Paini Neapelj 8; Neutroroberts Firence 6; Irge Desio 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 1.)
Arimo - Benetton; Enimont - Panapesca; Irge - Ranger; II Messaggero -Vismara; Neutroroberts - Philips; Paini - Knorr; Scavolini - Cantine Riunite; Viola - Phonola.
Nevarno zabijanje
• • •
Tudi v NBA ligi je lahko zabijanje na koš nevarno, kot kaže tale posnetek (foto AP). Blue Edwards, košarkar moštva Utah Jazz, se je po zgrešenem zabijanju žoge v koš, komaj rešil nevarnega padca, s tem da se je prejel za obroč in obenem tudi za igralca Granta Longa (Miami). Naj omenimo, da je Utah zmagal s 117:98
Ženski košarkarski turnir
Jugoslovanke prve v Anconi
ANCONA — V finalu mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja v Anconi je Jugoslavija zasluženo in visoko premagala Italijo z 88:68 (41:36) in tako osvojila prvo mesto.
Najboljši posameznici v jugoslovanskih vrstah sta bili Mujanovičeva (25 točk) in Nakičeva (24), pri domačinkah pa je največ pokazala Fullinova, ki je dosegla 21 točk.
KONČNA LESTVICA
1. Jugoslavija 6; 2. Italija 4; 3. Madžarska 2; 4. ZRN 0.
C. zvezda osvojila prvo mesto v Lizboni
LIZBONA — Košarkarji beograjske Crvene zvezde so na mednarodnem turnirju v Lizobni osvojili prvo mesto. V velikem finalu so namreč s 93:86 Premagali reprezentanco Portugalske. Na srečanju za 3. mesto je izraelsko moštvo Makabija iz Hajfe odpravilo nngolsko ekipo Petro Atletico z 71:67.
Oslobodjenje: Kingdom in Steffi Graf »naj 89«
SARAJEVO — Po anketi sarajevskega dnevnika Oslobodjenje sta najboljša športnika za leto 1989 ameriški atlet Roger Kingdom in zahodnonem-ška teniška igralka Steffi Graf.
Vrstni red »naj športnikov 1989« pa je naslednji: MOŠKI: 1. Roger Kingdom (ZDA, atletika); 2. Greg Lemond (ZDA, kolesarstvo); 3. Boris Becker (ZRN, tenis); 5. Xavier Sotomayor (Kuba, atletika); 6. Gari Kasparov (SZ, šah); 7. Said Aouita (Maroko, atletika); K Alain Prost (Francija, avtomobili-zem); 9. Mike Tyson (ZDA, boks); 10. jgor Korobčinski (SZ, gimnastika) in Marco Van Basten (Nizozemska, nogomet). ŽENSKE: 1. Steffi Graf (ZRN, fetus); 2. Jane Longo (Francija, kolesarstvo); 3. Vreni Schneider (Švica, smučanje); 4. Paula Ivan (Romunija, atletika); 5. Anna Fidelino Ouirot (Kuba, atletika).
SK DEVIN
Obvešča, da bo priredil 7., 14., 21. in 28. januarja 1990 smučarske izlete z avtobusom na razna smučišča. Cene: štirje prevozi 55.000 lir, en prevoz 15.000 lir, samo tečaj pa 40.000 lir. Informacije in vpisovanje v večernih urah na št. 200236.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da organizira štiri nedeljske izlete in tečaje, ki jih bodo vodili naši vaditelji.
Izleti bodo v Sappado v dneh 14., 21. in 28. januarja ter 4. februarja 1990. Vpisovanje in informacije na sedežu društva v telovadnici v Dolini v dneh 2., 4. in 8. januarja od 19. do 21. ure.
PLAVALNI TEČAJ LIPICA ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj v Lipici tudi danes, 2. januarja 1990.
SK BRDINA
organizira avtobusni izlet v Kranjsko goro ob priliki tekme za svetovni pokal. Izlet bo 6. januarja 1990 z odhodom avtobusa z Opčin ob 6. uri.
Vpisovanje na sedežu društva, Pro-seška 131, še jutri 3. 1. 1990 od 20. do 21. ure.
Z VIŠJO PRESTAVO V LETO
19 9 0
To je novoletno voščilo vseh nas:
Dino Conti Audi Volkswagen Dino Conti Citroen Panauto General Motors Usato Si Centro Servizi Si Naše moštvo »Equipe« je že v šesti prestavi.
»Equipe strada della Rosandra« je pet članov moštva, ki
uvaja način
avtomobilskega servisa.
centrosezvizi
USATd' Panduta DIN(££>NTI S*
fltf/pf
STRADA DELLA ROSANDRA
ulica della rosandra vogal ul. flavia
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000 - din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Wal!ritsch
Izdaja in tiska
H
zn
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
torek, 2. januarja 1990
Na pragu novega desetletja še vedno kraljuje tradicija Petarde, pojedine in družabnosti za skok v leto 1990
Obračun žrtev spominja na bitko Italijani pa so kljub temu srečni
UM — Z vstopom v novo desetletje
RIM — Z vstopom v novo desetletje in s pogledom vprtim v konec stoletja je Italija dala dobrodošlico letu 1990 s petardami, umetnimi ognji in vsemogočimi eksplozijami. Tudi tokrat je plačala visok krvni davek nesmislu tradicije, ki narekuje, da je treba stopiti v novo leto s hrupom in truščem. Tako je v noči na ponedeljek zaradi praznovanja umrla ena oseba, drugih 779 pa jih je bilo težje ranjenih.
Žrtev je 46-letni Antonio De Masis iz Foggie, ki se je s kozarcem v roki in z družino postavil na balkon, da bi točno opolnoči nazdravil novemu letu. Žal ga je doletela nesreča, da je med sosede prišteval tudi oborožene ljudi, ki so nadomestili petarde kar s streljanjem v zrak. Ena teh krogel ga je zadela in De Masis je bil pri priči mrtev.
Število ranjencev, od katerih se bo moralo nekaj desetin zdraviti več kot 40 dni, spominja prej na obračun bitke kot pa na praznovanje. V Catanzaru so morali zdravniki priskočiti na pomoč 135 osebam, pretežno mladim, ki so se temeljito poškodovale s petardami in ognjemeti.
V Neaplju se je zateklo v bolnišnico 127 oseb, v Rimu 63, v drugih mestih pa je dvajset do trideset oseb izgubilo prste na rokah ali se krepko opeklo tudi po obrazu. V Bagnari Calabri se je neki moški pripravljal, da bo s puško počil v zrak, ker se mu je zdelo to dokaj novoletno, a se je kar sredi spalnice spotaknil in se ustrelil v nogo.
Večina 40 milijonov Italijanov, ki so se v nedeljo poslovili od starega leta se je vsekakor opredelila za umirjeno praznovanje. Kaže, da je rahlo upadlo število družin, ki si privoščijo večerjo v restavraciji, vse več je takih, ki prirejajo družabnosti kar na domu, V eni sami noči so vsekakor potrosili kar 1630 milijard lir, približno polovica te res »praznične« vsote pa je izginila v žepih trgovcev, ki prodajajo jestvine.
Dobro nahranjeni, rahlo veseli (saj so vendar spraznili 25 milijonov steklenic penečega se vina) in delno oglu-šeni so se Italijani nato spravili na cesto, kjer jih je večino iznenadila poledica, nekatere pa celo sneg. Tako je prišlo do številnih prometnih nesreč, ki so se žal zaključile s sorazmerno visokim obračunom žrtev.
Sicer pa je nekaj desetin Italijanov praznovalo novo leto na dokaj zdrav način: s skokom v hladne morske ali rečne vode. Po kratem namakanju so si vsekakor tudi oni privoščili požirek kake močne pijače.
Na najbolj prisrčen način pa so najbrž praznovali starši novovrojenčkov, ki so privekali na svet ali tik pred polnočjo ali takoj za tem ključnim trenutkom. V Rimu sta se rodila dva fantka, oba prvorojenčka, ki sta »zgrešila« novo leto le za nekaj sekund. Občina pa se sedaj sprašuje, komu bodo izor-čili komplet oblek, plenic in krem, ki ga rimski župan daruje prvemu »Rimljanu« leta.
Novo leto v očeh malega Neapeljčana, ki se je ranil s petardami
V Jugoslaviji veselo v krogu prijateljev
LJUBLJANA — V Sloveniji so novo leto dočakali bučno in veselo, a za razliko od drugih let jih je tokrat še več preživelo najbolj noro noč leta v krogu sorodnikov in prijateljev. Hotele so v glavnem napolnili tujci, med domačimi pa le tisti s precej globokimi žepi. V portoroškem Metropolu je bilo treba za najdaljšo noč plačati 110 tisoč lir, v Rivieri 70 nemških mark, v Grand Hotel Palaceu pa 100 nemških mark. Obalo so torej ponovno »zasedli« Italijani, domačih gostov je bilo le nekaj sto.
Precej Italijanov je letos dočakalo novo leto v ljubljanskih hotelih, kjer je silvestrska večerja stala od 50 do 100 mark. Najbolj veselo pa je bilo na ljubljanskem razstavišču, kjer je sindikat organiziral že tradicionalno in svojevrstno silvestrovanje. Vstopnica je stala le 500 tisoč dinarjev (50 konvertibilnih), več kot 1.500 gostov pa je hrano in pijačo prineslo s seboj. Letos so v Ljubljani prvič organizirali novoletno zabavo s kulturnim programom in bogato prehrambeno ponudbo na Prešernovem trgu pod milim nebom.
Ta način poslavljanja od starega leta je v Zagrebu že tradicija z rajanjem na Trgu revolucije. Tudi letos so Zagrebčani zarajali v novo leto ob zvokih valčka. Podobno kot v Sloveniji pa je tudi na Hrvaškem večina ljudi ostala doma v krogu prijateljev in svojcev, saj so bile gostinske storitve pošteno zasolje-nje. Prav tako kot v Ljubljani in Zagrebu je več deset tisoč Beograjčanov dočakalo novo leto na Trgu revolucije. Podobno so praznovali tudi v Skopju, kjer so na Trgu maršala Tita za malo denarja dočakali novo leto.
Po pisanju Tanjuga pa so v Bosni in Hercegovini le redke petarde opozarjale, da se Bosanci in Hercegovci poslavljajo od starega leta. Bolj bučno je bilo v Črni gori, kjer so si ljudje dali duška s petardami, raketami in strelnim orožjem, kot da bi hoteli novo leto preplašiti, tako da bi jim prineslo le dobrote.
Priština se je poslavljala od starega in pričakovala novo leto z izredno porodniško dejavnostjo. Samo na ginekološkem oddelku prištinske bolnišnice se je v zadnjih 24 urah rodilo 30 otrok.
Novoletno razposajeno rajanje v Berlinu skalila nesreča nri Brandenburških vratih
BERLIN — Silvestrovsko veselje Berlinčanov pri Brandenburških vratih, ki se ga je udeležilo več kot milijon meščanov Z obeh strani bivše železne zavese, je skalila nesreča, ki je terjala eno življenje in več kot 200 ranjenih.
Vzhodnonemška televizija je ob Brandenburških vratih postavila železno ogrodje za orjaški televizijski ekran, razposajenim Berlinčanom pa je ogrodje služilo kot lestev, da so lahko plezali na zgornji del Brandenburških vrat. Voposi so skušali prepričevati ljudi, naj se ne spuščajo v tako tvegano plezanje. V duhu novega vzhodnonemškega kurza ljudska policija ni posegla, niti ko je nekdo s štirikonjske bronaste vprege na vrhu Brandenburških vrat snel zastavo Nemške demokratične republike, voposi so le postavili novo zastavo razposajene ljudi pa pustili na miru. Pod težo ljudi se je ogrodje zrušilo in pod seboj pokopalo na ducate oseb, med njimi tudi nekega zahodnega Berlinčana, za katerega ni bilo več pomoči. To pa niso bili edini ranjenci najbolj nore Silvestrove noči v povojni zgodovini Berlina.
Berlinčani so se prejšnjo noč v bistvu obnašali kot tisti pes, ki ga je gospodar stalno držal na verigi in je dobesedno ponorel, ko mu je verigo končno snel. Na stotine ljudi se je iz veselja napilo do nezavesti, petarde in rakete so v pijani nerazsodnosti lučali kar med ljudi, da se je treba zahvaliti predvsem pirotehnični neizkušenosti vzhodnih in tudi zahodnih Berlinčanov, da je bil obračun ranjenih še kar blag, saj se je zaradi te razposajenosti zateklo po zdravniško pomoč' v zahodnonemške in vzhodnonemške bolnišnice le nekaj ducatov ljudi. Policija je ljudi skušala le prepričevati, naj bodo razsodni, a nasveti so naleteli na gluha ušesa.
Ponesrečencem pri Brandenburških vratih so takoj nudili prvo pomoč
(Telefoto AP)
Newyorški župan Dinkins
je zaprisegel opolnoči
NEW YORK — Po Los Angelesu, Washingtonu, Filadellii in Chicagu ima tudi New York od včeraj črnega župana: David Dinkins je v trdem volilnem spopadu premagal najprej svojega strankarskega tovariša, dosedanjega župana Kocha, potem pa še republikanskega nasprotnika Rudolpha Giulianija.
106. župan največje ameriške metropole je prisegel točno opolnoči v roke sodnika Fritza AIexandra in bo upravljal New York v prihodnjih štirih letih z vsemi rasnimi, finančnimi in drugimi problemi, ki ta čas tarejo mesto ob Hudsonu. Dinkins in njegovi sodelavci se pravzaprav najbolj bojijo sredstev množičnega obveščanja, ki so v rokah belcev in ki so že povzročila, tako trdijo nekateri, smrt chicaškega župana Harolda Washingtona, ki je umrl pred dverha letoma zaradi srčne kapi, mnogi pa pravijo zaradi žalosti ob stalnih napadih s strani tiska.
Ugotavljajo, da za Dinkinsa niso glasovali samo pripadniki črnske skupnosti, temveč tudi mnogi Židje, Španci pa tudi Italo-američani, ki jim Giuliani nikakor ni dišal.
Problemi, s katerimi se bo Dinkins moral spopasti so ogromni: mesto ima 530 milijonov dolarjev primanjkljaja; zavreti bo treba naraščanje kriminala (novinar Jimmy Breslin je zabeležil, da je bilo v 12 letih Kochovega županovanja 20.000 umorov, 900.000 ropov in nad 579.000 najrazličnejših drugih zločinov). Poleg tega je tu še vprašanje mostov, ki jih rja razjeda, avtocest, tunelov pod Hudsonom in East River-jem. Kakorkoli že, Dinkinsa ne čaka lahko delo.
Atlantiku spet grozi ekološka katastrofa
RABAT — Pred dvanajstimi dnevi je v Atlantskem oceanu, pred maroško obalo, iz iranskega tankerja Kharg izteklo kakih 70 tisoč ton nafte, ki trenutno pluje proti maroški obali, kjer bi utegnila povzročiti pravo ekološko katastrofo. Španske oblasti so že poslale na kraj nesreče ladjo Pointa Solenas s 25.000 ton raztopil, da bi skušali na neki način nevtralizirati oljnati madež, ki ogroža vodo Atlantika prav na krajih, kjer so najbogatejša ribja lovišča.
Maroško notranje ministrstvo je že zaprosilo za pomoč države, ki so z Rabatom podpisale sporazum o medsebojni pomoči in civilni zaščiti v primeru naravnih katastrof. Oljni madež trenutno nadzoruje kar osem letal in helikopterjev, medtem ko skušajo izvedenci zamašiti luknje v trupu iranskega tankerja, iz katerega še vedno pomalem izteka nafta.
Francoski znanstvenik Jacgues Cousteau, ki so ga prosili za mnenje, je izrazil svoje ogorčenje nad dejstvom, da so zainteresirane oblasti počakale več kot deset dni, da so se zavedale nevarnosti, ki jih predstavlja 70 tisoč ton nafte, ki plava po Atlantskem oceanu. Cousteau je imel nekaj pikrih pripomb tudi na račun tiska, ki sta ga v teh dneh monopolizirala dva dogodka: priprave na božična in novoletna praznovanja ter dogodki v Romuniji. Tako je bilo potrebno kar 12 dni, da je svetovna javnost izvedela za ekološko katastrofo, ki grozi Atlantskemu oceanu in maroškim obalam.
Medtem so. vsi poskusi, da bi iranski tanker odvlekli v špansko pristanišče Cadiz, spodleteli.