POŠI NINA PLAČANA V GOTOVINI LEPA DALMACIJA ilustrirana kulturna in družinska revija Si/tteda izhaja mesečno - maj 1936 leto viii. vučnaaa izgine iz perila kakor bi mignil, če perete z dobrim Zlal orog- erpentinovim milem Večkrat že po enkratnem čiščenju odstrani neokusno barvo zobne prevlake in slab duh iz ust Jugoslovanski proizvod Tuba Din. 8.- Izhaja eul ;rat mesečno. Letna naročnina Din 18.— (inozemstvo Din 36.—), polletna Din 9.—, posamezna številka Din 1.50. Uprava in uredništvo Maribor, Sodna ulica 20. Pošt. ček. račun Ljubljana 12.249. 461434895985 Svoboda ilustrirana kulturna in družinska revija VOLITVE V FRANCIJI Francoska ljudska fronta je zmagala. V času, ko je francoska notranja in zunanja politika tonila v nejasnosti in neodločnosti, je francosko ljudstvo odgovorilo na vsa težka vprašanja usodne sedanjosti z jasnim in odločnim volilnim plebiscitom. Izjavilo se jei v ogromni večini za politiko ljudske fronte. Na pragu vlade stoji vodja francoske levice Leon Blum. Po dolgih sivih letih sive politike oportunizma, dnevnih kompromisov, kolebanja, kontuzionizma, ki je rušila ugled francoske republike, jemala moč njenemu udejstvovanju doma in v Ženevi, zatemnjevala sijaj njene slavne preteklosti, omogočala nemoteno zbiranje in učvrščevanje reakcionarnih sil, je francosko ljudstvo, strnjeno kot še nikoli po vojni, s soglasno manifestacijo svoje volje, ki je izpričala znova njegovo veliko politično zrelost in resnost, soglasno glasovalo proti fašizmu, proti vsaki odkriti ali prikriti obliki reakcije, proti vsem starim vladnim formacijam, zaupajoč usodo Fraincije strankam ljudske fronte, strankam levice. I Pa tudi v tej fronti so dobili največ glasov predvsem najmlajše stranke, stranke, ki so se bile prej najmanj kompromitirale, ki so razvijale največ ravne aktivnosti in dinamike. Socialisti so dobili skoro 2 milijona glasov in 146 mandatov, komunisti so pridobili 700.000 glasov in 61 mandatov; skoro na polovico je padlo število glia\sov in mandatov socialistične unije, nad 40 mandatov so izgubili radikalni socialisti, ti dve stranki sta, čeprav združeni z ljudsko fronto, nazadovali radi svoje nemarne politike v preteklosti. Tudi s tem so francoski volilci pokazali svojo politično kritičnost in prodirljivost, zlasti pa nazorno pov-darili svojo težnjo po radikalnim očiščenjem in pomlajenjem francoskega političnega življenja. Frapantni, v več ko enem pomenu poučna je pri tem konstatacija, da ni- francoski narod iskal leka neštetim diziluzijam stare demokracije pridružujoč se slepo, kakor nemški narod, novo-modnim fašističnim pokretom, temveč raje prisilil delavske stranke in meščansko levico, da so se združile v skupno fronto ter delal, da so v tej fronti zavladale nove sile, zmagali novi pogledi na francosko notranjo in zunatnjo politiko. Tu je prišla še enkrat do polne veljave vsa mladostna politična sila in okretnost francoskega naroda, tega neizčrpno čilega tvorca evropske demokracije in svobode! Tako prekinejo politično zreli demokratski narodi neizbežni proces razpadanja1 preživelih političnih sil in metod: staro odmaknejo z odločno gesto, da zavlada novo. Ne z nasiljem proti stremljenjem sedanjosti, v še temnejšo preteklost, nego s pomlajeno in potencirano demokracijo v bodočnost! Po preokretu v Špialniji, preokret v Franciji. Ni preokret v desno kot v Italiji, Nemčiji, Avstriji, za fašizem in vojno, marveč preokret v levo, za napredek, mir in demokracijo sveta. V tem je veliki pomen francoskih volitev, s tem pa sta obenem že obeležena značaj in funkcija nove vla^de in njene politične smeri. Kajti napačno bi bilo pričakovati, da bo nova vlada, vladal čudodelnikov ali prekucuhov. Ljudska fronta je bila ustanovljena kot defenzivna, fronta vseh demokratskih in levičarskih sil proti razsaj>sijoeemu italijanskemu in nemškemu fašizmu v mednarodni politiki iin proti pojavljajoči se reakciji v Franciji. Zato bo tudi vlada ljudske fronte predvsem delalial za tem, da se obrani demokracija in mir doma in v svetu. Ta njen izvirni defenzivni značaj jo bo verjetno celo češče zaviral v njenem udejstvovanju. Že iz dosedanjih izjav merodajnih činiteljev nove fronte je razbrati, dai se ne mislijo prenagliti v pogledu ukrepov za sanacijo notranjih finančnih in socialnih problemov, zlasti pa ne v pogledu najtežjih problemov zunanje politike. Da stopa nova! politična formacija previdno in preudarno svojo pot je razvidno tudi iz dejstva, da ni zahtevala takoj vlade zase, kar bi bilo zlasti z ozirom roai to, da je bila najavljena za 11. maj velepomembniai seja Društva narodov v Ženevi, velike, za preorientacijo mednarodne politike morda odločilne važnosti, ker bi v tem slučaju zastopal Francijo v Ženevi mesto Paul Boncourja Leon Blum. To previdno osvajanje pozicij vsiljuje nosilcem nove francoske politike predvsem bojazen pred zadržanjem francoskih finančnih krogov. Finančna plutokracija je predstavljala v Franciji vedno državo v državi; njen vpliv na francosko gospodarsko in politično življenje je bil vedno ogromen. Tvorci ljudske fronte se očitno prav dobro zavedajo opasnosti, ki jim preti s te strani. Organiziran beg kapitala iz Francije more upropastiti stabilnost francoskega frainka, razmajati francosko gospodarstvo in s tem še bolj povečati brezposelnost in bedo. Da se tudi najekstremnejši del ljudske fronte zaveda nujnosti, da se stopa le previdno dalje, izhaja tudi iz pomirjevalnih izjav voditeljev francoske komunistične stranke Thoreziai in Duclosa na pariškem zborovanju zastopnikov tiska. Glede italijanskega podviga v Abesiniji je n. pr. Duclos celo izjavil, da obsoja sicer italijanski napad na samostojnost Abesinije, da je pa treba računati z italijansko zmago kot z dovršenim realnim dejstvom. Na pripombo nekega poslušalca, da se lahko s politiko golega realizma zapade v pasivno priznavanje vseh gotovih dejstev, ter na njegovo vprašanje, če bo komunistična stranka, zahtevala, da se objavi, vsebina rimskega sporazuma med Italijo in Francijo (na katerem je Laval, pred vpadom Italije v Abesinijo zastopal Francijo) se je Duclos zgolj omejil na izjavo, da je njegova parlamentarna frakcija glasovala v parlamentu proti sporazumu. Izjave Thoreza in Duclosa je ves pariški tisk priobčil kot dokaz realnega razumevanja položaja in političnih nalog Francije. Vendar bi bilo pogrešno sklepati iz vsega tega, da se iz takega pretiranega uvaževanja vseh okolnosti in vseh činiteljev s strani zastopnikov ljudske formacije, ki je tako plebiscitarno zmagala pri volitvah,ne more roditi nič novega nič velikega. Ljudska fronta je, kakor smo rekli, rezultat sporazuma med vsemi levimi demokratskimi silami Francije iz delavskega in meščanskega tabora, je to prvi veliki poizkus združevanja vseh pristašev demokracije v zgodovini povojnih političnih bojev —, ravno zato je taka fronta tudi v svojem udejstvovanju kot vlada omejena predvsem na obrambo osnovnih načel miru, svobode in napredka.To pa ne znači, da ne bo vzlic temu nova vlada izvedla na vseh področjih notranje in zunanje politike mnoige dalekosežne reforme, preokrenila sedanje stanje v Franciji in na svetu v novo smer. Novi zakoni, o katerih so v svojih izjavah govorili zastopniki nove vlade, zlasti pa Leon Blum, in kateri predvidevajo radikalno spremembo francoske go- spodarske, premoženjske in davčne politike, so sami na sebi jamstvo mnogoobetajoče obnove. 'Vsakemu dnevu svoje Treba nadalje upoštevati, da so na preorientacijo francoske politike odločilno vplivali zlasti zunanje politični faktorji. Hitlerjeva osvojitev Nemčije je ustvarila novo stanje, na katero ni bilo več mogoče reagirati s starimi diplomatskimi in političnimi metodami izigravanja in zavlačevanja. Agresivnost Nemčije, zlasti pa zasedba Porenja, je postavila svet pred kruto resničnostjo nove vojne na zapadu in na vzhodu. Do ustvaritve nove fronte v Franciji so privedli končno isti razlogi, ki so privedli Rusijo, da se je pridružila Društvu narodov in sklenila obrambno zvezo s Francijo in Anglijo. V interesu zunanje politike Rusije je, da sta Francija in Anglija politično in vojaško močni, da se v slučaju nemškega napadat, odvrne in premaga napadalca. Borba proti fašizmu je obenem borba proti Nemčiji in proti vojni. To je v logični posledici rodilo politiko ljudskih front, nalogam in ciljem katerih so že s tem postavljene, določene realne meje. Tudi zunanja politika ljudske fronte bo predvsem politika zavarovanja in učvrščevanja kolektivne varnosti. Pri tem se bo pa morala nova francoska vlada čvrsto postaviti po robu predvsem sedanji italijanski politiki. Radikalna preusmeritev njenega zadržanja napram politiki te države je po našem mnenju zgodovinska nujnost. Ni mogoče voditi politike kolektivne varnosti, razorožitve, miru, če se pri tem trpi obstoj fašističnih režimov ter celo ojačuje njihovo pozicijo v svetu s pasivnim toleriranjem vojnih podvigov in vojaške zasedbe Abesinije. Z demokratskimi metodami zunanje politike ni mogoče paralizirati nasilne metode fašizma v mednarodnem življenju. Zasedba Porenja je le nujna posledica toleriranja italijanske ekspanzije. Problem mednarodne politike je dianes stvarno problem zavesti, da je Evropa celota, da se v tej celoti ne more voditi dvojna politika: miru in stabilnosti na eni, vojne in osvajanja na drugi. Tudi na tem polju mora obveljati načelo vzajemne, zavestne in konstruktivne vzajemnosti. V tem je bistvo stvari. Nova Francija ne bo mogla preko le nujnosti, če bo hotela rešiti svojo bodočnost in bodočnost sveta. Toda važen je današnji dan, in ta mora vzbuditi pri vseh iskrenih privržencih demokracije resnično radost. Proti-reakcionarna fronta se širi. Svet se vrača k svetlim tradicijam našega veka. Nad Evropo se svita. Po težkem in pretežkem desetletju teme in nasilja, tekom katerega je bilo uničenih toliko kulturnih, političnih in socialnih vrednot, desetletja, ki je grozilo pahniti svet v nov srednji vek diktatorjev in osvajalcev, se velika zavedna ljudstva zapada spet dvigajo na sveto križarsko vojno proti rušilcem miru in pravice, misli in kulture. Zavedno ljudstvo velike Francije Rousseauja, Saint-Simon, Jeana Jaures®1, Francije konventa, človečanskih pravic, svobode, enakopravnosti in bratstva, je izvojevalo svoj prvi združeni napad na fašizem s svojo popolno zmago. Ta njegova zmaga bo probujajoče odjeknila v srcih potlačenih ljudskih mas Italije in Nemčije, rodila nove nade, dvignila civilno zavest sveta, utrdila vero, da je še mogoče rešiti svet opasnosti. nove svetovne vojne. Dokler bodo veliki narodi zapada stali s toliko odločnostjo na braniku svoboščin in mednarodne varnosti, se nam ni bati za bodočnost Evrope. Val reakcije in vojne se je vstavil na Renu. Gh. (^Sedanji pofožaj v Španiji O razmerah na Španskem se širijo pri nas najrazličnejše, češče najabsurdnejše vesti. Radi tegia sodi naša povprečna javnost, da se v iberski republiki zgoščuje in izživlja ves socialni in politični nered sveta. V resnici se razvoj političnih bojev v Španiji ne more presoditi in preceniti zgolj po dnevnih pojavih zadnjega časa — potrebno je nasprotno uokviriti dogodke zadnjih mesecev v razvojni proces tako-zvanega »preobrata«, ki se je začel z razpadom španske monarhije 1. 1931, da razumemo današnje stanje in spoznamo vse možnosti razpleta. Iz dogodkov, ki so se odigrali v Španiji od leta 1931 dalje in ki so češče vzbujali dojem kaotičnosti in meusmerjenosti tamošnjih socialnih in političnh bojev in pokretov, izbija polagoma neka notranja organska in zgodovinska zveza. Borba za spreme-nitev in obnovitev javnega in socialnega življenja v španski republiki korenini mnogo globlje in mnogo jasnejše v zavesti španskega ljudstva nego se je prvotno mislilo. Radi tega si moremo danes le težko predstaviti, dia bi mogli naklepi reakcije ali trenutne napake sedanje vlade zaustaviti razvojni proces, ki se je začel pred šestimi leti, za osvoboditev in napredek Špianije. Tudi ne moremo radi svojstve-nosti španskih razmer in tamošnjih ljudskih gibanj pojasniti španski primer s položajem v drugih državah. Sedanja vlada Azane, ki je prevzela oblast po zadnjih volitvah pred dvema mesecema, je doslej skušala predvsem odpraviti na vseh poljih španskega notranjega življenja krivičnoisti prejšnjega režima. Predsednik vlade Azana je že 13. februarja izjavil na velikem volilnem shodu v Leonu, da namerava ljudska fronta, v slučaju zmage, voditi politiko »pravičnih reparacij«. Zato je nova vlada že 21. februarja proglasila splošno amnestijo za vse politične in socialne kaznjence. Ta amnestija je bila, čeprav jo je glasilo španskih anarhistov »Tierre e Liberdad« kritiziralo radi nekih formalnih napak, zelo obsežna, skoro popolna. V piar dneh je bilo odpuščenih iz zaporov okoli 30.000 jetnikov. Odločna zahteva ljudskih mas, da se morajo vse politične žrtve takoj osvoboditi, in pobune samih jetnikov v zaporih, so sovplivale, da je bila ta obsežna amnestija proglašena in izvršena koj tretji dan po nastopu nove vlade. Istotako naglo in radikalno so bili vzpostavljene nove občinske uprave. Prejšnja reakcionarna vlada je razpustila vsa prejšnja svobodno izvoljena občinska zastopstva. V Madridu je bila n. pr. izvoljena z ogromno večino socialistična občinska uprava, na mesto nje je prejšnji režim imenoval svoje komisarje. Vsi od ljudstva izvoljeni in od prejšnje vlade Gil Roblesa odstavljeni občinski zastopi so bili sedaj znova poverjeni s svojimi funkcijami. S tem so bile obenem v celoti obnovljene vse občinske avtonomije. Obnovljena je bila tudi koj za tem avtonomija Katalonije, katera je bila dejansko ukinjena z zakonom od 2. januarja 1935, ki ga je vlada Gil Roblesia usilila Kataloncem. Nova vlada je že 3. marca razveljavila ta zakon ter vzpostavila. znova popolno avtonomijo Katalonije. S tem dnem je katalonska »generalidad«, ki je leta 1934 dvignila vstajo proti Madridu za avtonomijo Katalonije, prevzela spet oblast ne d to gospodarsko in politično najbolj razvito pokrajino španske republike. Člani katalonske »generalidad«, ki so bili od leta 1934 v zaporu, so se vrnili v Barcelono kot zmagovalci. Februarske volitve so osvobodile tudi Katalonijo. Vsia ta. dejanja so bila le logična posledica prej omenjene politike takozvanih »pravičnih reparacijah«. Semkaj spada tudi predlog, da se odstavi dotedanji predsednik republike Zamera. Ta odstavitev se je oficielno utemeljevala s čl. 81 ustave, vendar govori o resmičnih razlogih te odstavitve dovolj zgovorno že samo dejstvo, da je vložil predlog o odstavitvi socialist Prieto.ki je eden najsposobnejših španskih delavskih voditeljev. Prieto se je udejstvoval v vstaji 1. 1934, radi tega je močno obsovražen v vrstah španskih desničarskih strank. Vsa španska javnost je vedela, da se hoče s to odstavitvijo predvsem obračunati s preteklostjo. Član španskega parlamenta Gonzales Pena je to še posebej podčrtal z besedami: Razprava v parlamentu je pokazala, na koga pada odovornost za vse, kar se je zgodilo v Španiji v zadinjih letih, in zia vse žrtve desničarskega prevrata.* V vrsto pravičnih reparacij spada nadalje odredba nove vlade, da se morajo amnestirane žrtve takozvanega ckto-berskega vstanka in tiste, ki so radi udeležbe pri tej vstaji takrat izgubili službo, sprejeti spet na delo. Še bolj važno in značilno za usmeritev notranjega političnega in socialnega razvoja Španije je bilo delo vlade v pogledu aigirarne reforme. Rešitev kmečkega vprašanja je vobče eno najtežjih nalog nove Španije. To je centralni problem španske revolucije. V Španiji je vladala do leta 1932 veleposest najčistejšega fevdalnega tipa. Razlaščene kmečke mase so terjale zemljo zase, prva vlada Azane je že leta 1932 izdala zakon o postopni izvedbi agrarne reforme. Plemiška in cerkvena veleposest, ki je dobila v naslednjih letih spet premoč v državi, ni mogla z oziram na razpoloženje kmečkega ljudstva ukiniti docela ta zakon, skušala je pa zavlačevati in paralizirati njegovo izvedbo. Začetekom leta 1934 je ukinila zakon o takozvani inten-sifikaciji poljedelstva (»Intensificacion de los cultivos«). Na osnovi tega zakona je bilo v nekaterih pokrajinah razdeljenih 40.000 kmetom 123.000 ha zemlje. Leta 1935 je desničarska vlada izdala zakon, ki je bistveno modificiral zakon o agrarni reformi iz leta 1932. Ta n-ovi zakon je določal, da se more zemljiška posest odstopiti šele po določeni višini odškodnine, ki jo odmerita uradna, ocenjevalca, od ^ katerih eden zastopa državo, drugi pa lastnika. Ker se je priznalo zakonu vzvratno veljavo, je to pomenilo, da morajo kmetje, ki so si bili zemljo že prilastili, plačati prejšnjemu lastniku rento v taki višini, kakor jo je stvarno odmeril lastnikov ocenjevalec. To rento je moral kmet povrhu plačevati v gotovini in ne v vrednostnih papirjih, ki so se prej v to svrho posebej emitirali. Ukinile so se nadalje vse tako-zvane »kmečke zaiednice« (neka posebna oblika kmečkih zadrug), ki so bile ustanovljene z namenom, da pod-| pirajo kmete, ki so dobili zemljo v kolektivno obdelovanje, denarno in tehnično (skupno izkoriščanje poljedelskih strojev, traktorjev, transportnih sredstev, itd.) Z novim zakonom se je nasprotno uvajal sistem male enodružinske posesti, na drobno razparcelirane, kar je moralo neizbežno voditi do vedno težje zadolžitve nosameznih kmetov. Tudi v pogledu zemljiških najemninskih pogojev so se desničarske vlade v teh letih postavile odločno na stališče | veleposestnikov, proti interesom, kmetov-najemmkov. Sedanja vlada je vse te zakone takoj razveljavila. Rente ki so jih morali kmetie plačevati, veleposestnikom, so bile 22. februarja t. 1. ukinjene. Tudi so se smeli vrniti na svojo zemljo vsi oni kmetje, ki so v prejšnjih letih zasedli zemljo pa so bili od prejšnjega režima z nje piregnani. V korist teh kmetov so se izdali novi predpisi, ki so pojem »začasne zasedbe« znatno razširili. Na osnovi teh novih določil je bilo obenem mogoče razdeliti že tekom meseca marca samo v pokrajini Badajoz 41.499 kmetom 105.090 ha zemlje. Obenem se dela na tem,, da se reši agrarno vprašanje v celoti in stalno. Izgleda, da se sedanja vlada dobro zaveda, da mora zadovoljiti kmete, ako hoče zagotoviti španski republiki obstoj in bodočnost. Sicer pa rešujejo medtem prablem kmetje se mi, po svoji pameti in logiki, ker si sami prilašču-jejo zemljo, se vseljujejo nanjo, jo obdelujejo posamezno ali kolektivno. Vlada more to stanje le naknadno kodificirati. Novo stanje ustvarja že sama, ljudska volja, ki se ji vlada ne more protiviti. Tudi požigi cerkev, ki se množe iz dneva v dan in ki so topot številnejši kot leta 1931 kajrakterizirajo predvsem to odločno voljo španskega ljudsva, da, se politika obnove španskega javnega, socialnega in kulturnega življenja odločno nadaljuje in do kraja izvede. Ti požigi so gotovo tudi posledica tisočletnega sovraštva, so pa predvsem izraz ljudskega razpoloženja, ki na ta svojevrsten, nam tuji način povdarja potrebo radikalne likvidacije španske politične preteklosti. Ti požigi niso toliko protiver-skega kolikor političnega in socialnega značaja. Dobršen del španske zemljiške veleposesti je namreč cerkvena last. Na zaostritev notranjih političnih borb vplivajo močno tudi poizkusi desničarske reakcije, da razbijejo v parlamentu ljudsko fronto, izven parlamenta pa, da ustvarijo fašistično stranko s terorjem, z bombami, z demonstracijami. vojaškega značaja, z atentati takozvanih »pistoleros« (napad, na levičarskega voditelja Asna itd.). Poslužujejo se zlasti reakcionarne »civilne straže« (Guardia Civil), ki se večinoma rekrutira iz vrst najbolj nazadnjaškega dela španskega ljudstva. Sedanja vlada je z ozirom na vsa ta opasna rovarjenja desnice ter pod pritiskom in s pomočjo ljudstva, zlasti madridskega, začela odločen boj proti vsem fašističnim formacijam in podvigom. Razpustila, je vse fašistične zveze, zaprla več tisoč fašistov in vse nezanesljive višje oficirje »civilne straže«, prepovedala je tudi vsako politično udej-stvovanje vojaških upokojencev itd. Ta odločen nastop ie trenutno popolnoma paraliziral delovanje desničarskih in fašističnih tajnih in javnih krogov. To je prvi slučaj, da se neka vlada sama resno bori proti fašizmu, do njegovega ponclnet?a iztrebljenja, V tem je globlji pomen sedaniih političnih borb m!a Španskem. S to borbo ie stopila španska revolucija v odločilno fazo. Špansko lmdstvo podpira, zato sedanjo vlado, čeprav ni v niej direktno zastopano. Skoro soglasna izvolitev Azane za predsednika republike predstavlia slovesno potrditev protifašistične smeri šoanske politike. Boj med staro in novo Španijo se nadaljuje. Računati je celo, da se bo še boli zaostril. Nočemo prerokovati končnega izida. Iz vseh dosedanjih dogodkov je razvidno, da je špansko ljudstvo odločeno preprečiti z vsemi silami zmago reakcije in povratek v staro. RAZNO Najbogatejša angleška kolonija. Kako požrešna ie trditev, da je potrebna za kolo-nijalno gospodarsko ekspanzijo kake države tudi -dejanska teritorijalna posest kolonij, je razvidno iz dejstva, da ima n. pr. Anglija, ki je gotovo največja kolonijalna država na svetu, največ lastnih kapitalov investiranih v Argentiniji, ki ni priključena angleškemu imperiju. Angleška revija »Economist« ceni, da je vloženih v Argentiniji od 500. do 600 milijonov funtov (v Kanadi je vloženih 460 milijonov funtov). Vso argentinsko železniško omrežje je v posesti angleškega kapitala. V južni Ameriki je našel angleški kapi- tal še bolj rentabilno polje kot v svojih neštetih kolonijah, in to mu je bilo merodajno. Zato je danes za Anglijo Argentinija gospodarsko bolj važna kot Kanada, Avstralija, Indija ali Južna Afrika. Za kapital je glavna stvar dobičkanosna investicija, ne pa teritorijalna posest ozemlj, ki se piovrhu izkažejo pešče gospodarsko pasivne. Artiljeria sredi Rima. Nemški listi .poročajo, da so postavili pred palačo angleškega poslaništva v Rimu več kanonov težkega kalibra. Varnostna oblast v Rimu nisli menda v slučaju napada na angleško poslaništvo otvoriti sama topovski ogenj na večni Rim. Lepa reč. Rim bo rušil Rim, V Milanu 1o, poletno noč Ilegalni materijal je brzel — brzel--- »son« (Andason) kot pri nas z »ič«. Švedi &o najbolj športni narod sodobnosti, zlasti je po svetu poznana »švedska masaža«. Njihovi zdravniki dlrže več na masažo kot na .medicino. Nekaj bo že na tem. Saj sta Grka Homer in Hipokrates že davno masažo započela. Njihova, zdravniki ne pošiljajo nobenega računa, oni se zaneso na bolnikovo dobrotljivost. Pri nas bi zdravniki od lakote pomrli. Dobrotljivosti bi že še bilo, sredstev ,pa ne. Tudi električno zdravljenje je jako priljubljeno1. Bolniške blagajne so po vsej državi priljubljene in uvedene tudi za kmeč- ke ljudi. Država prispeva k blagajnam' 15%, občine ipa 25%. So pa po svetu države, ki si; še od. bolniških blagajn denarja posodijo. Vsak bolnik dobi 60 iDin dnevno hranafine. Ker Švedi svoje telo jako gojijo, so vsi jako veliki. Redko najdete re,kruta pod 170 cm, mnogo pa jih je kar s 190 c,m velikosti. —-Revežev na Švedskem skoro ni. Imajo mnogo ljudskih .kuhinj, kjer se dobi kosilo za 4 Din. — Materinstvo se smatra v državi kot posebna služba domovini in vsako mater, bilo da je orenjena ali samska (to je nekaj za naše ženske) se jako spoštuje, Novo mostovje v Moskvi. T-rus Goirmost (Gorodskij mo,st) je pripravil načrt, po katerem bo zidal v tekočem desetletju 49 novih mostov čez reke in prekope v Moskvi. Med temi je 9 mostov čez reko Moskvo, 29 mostov čez reko Jause. Ostali mostovi pa bodo čez prekope, ki bodo izkopani v smislu rekonstrukcije mesta Moskve. V tekočih 3 letih bodo 'postavili čez rek.o Moskvo 3 mostove mesto sedanih, zastarelih. In to »Krimski most«, »Brni šoj k.aimenvi most«, »Moskvcrekcij« in »Krasnohors-kij esignacija i v a n V u h Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na mojem stopnišču; stopam po njih ves zlomljen, preklet, iz družbe izločen, izročen gnojišču . ... Preglasno sem narmeč v urah presmelih in sončnih, preveč samozavestnih pesem o bogu-Človeku zapel... Pa je pekel zbesnel. Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na stopnišču. Vsaka stopnica — kratka sekunda, šestdeset stopnic — že cela minuta . . . Koliko stopnic za celi je dan? Koliko stopnic — dosmrtna je pot? Petdesetosem, petdesetdevet, tako se vrste iz dneva v dan, pošastno po njih se noč plazi v noč — Obnavlja se luna — Leta beže — Korak moj pa po njih iz dneva v dan, — petdesetosem, petdesetdevet — je vedno enak. Tak štejem, poslušam lasten korak, topo odmevajoči z mrkih stopnic, brezbarvnih, brezcvetnih, brezupnih, brezčutnih, brezljudnih, brezsončnih, brez smeha, toplote, brez žara ljubezni, iz družbe izločen hudič ... — Koliko stopnic v dosmrten je nič? Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na stopnišču. S topim korakom stopam po njih, obsojen, iz družbe izločen, ker v urah sem sončnih in samozavestnih preglasno zapel bil to pesem o bogu — Človeku. Petdesetosem, petdesetdevet, šestdest stopnic ja na mojem stopnišču. most«. Istočasno biosta rekonstruirana mostova »Boljšoj Ustinski« in »Ncxvospaskyj«. Železne konstrukcije teh mostov morajo namreč dvigniti, da bodo lahko pluli -veliki parobrodi z Volge po reki Moskvi. Preko odvodnega prekopa (kanala) se bodo postavili 3 novi mostovi. — »Maly Ka.menny«, »Čugunnyj« in »Malv Krasnohorsky«. Na nekaterih mostovih se je delo že začelo. Z arhitektonskega stališča bo novo mostovje predstavljalo zelo zanimivo sliko. 32.5 metrov široki »Krimsky most« bo visel na d-veh ogromnih jeklenih verigah. Cesta, ki bo šla čez ta most, bo tako široka, da bo lahko naenkrat vozilo vštric 6 avtomobilov, dvotirna cestna železnica in široka pot za pešce. Nova mostova »Moskvorekcij« in »Boljšoj Kamenov« bosta 40 metrov široka. Mostovje bo opremljeno zelo lepo s kipi, stebriobeliski in s skulpturami iz bronca, marmorja in granita. Po »Žuirnalu« Iv. V. Rctovže sežigajo. Vojna v Abesiniji in sankcije so skrajno oslabele življenjske 'pogoje italijanskih delovnih mas. Ker so državne blagajne prazne, se povrhu navija do neznosnosti davčni vijak. Zlasti v južni Italiji so življenjske razmere dezolatne. V okolici Palerma fSicilia) so radi tega nastali hudi neredi. Kmetje so javno protestirali, proti previsokim davkom, nato ipa v štirih velikih taiBošnjih občinah zažgali občinske hiše. Ženske vodijo. V afriškem mestu Ibodanu vodijo občino in oibčdnske posle ženske. Ženska je županja in ženske so članice občinskega sveta. Pravijo, da je na sejah tega občinskega sveta zelo živahno in da so Ibodančani prepustili vodstvo svoje občine svojim cbčinarkam, ker jim je ljubše, da se le-te kregajo med seboj na občinskih sejah kot pa doma. Tako imajo od občinske politike vsaj neko korist. Pritlikavci v Aziji. V Mandžukuu so odkrili naselje .pritlikavcev. Pritlikavci so od 70 do 80 cm visoki, pritlikavke ipa do 90 cm. Celo naselje šteje okrog 800 prebivalcev. Ženske so hudo borbene, moški. >pa miroljubni. Se najbrže boje svojih večjih in močnejših »boljših polovic«. Nov?, pšenica. Na polju znanosti je v Rusiji viden zanimiv napredek. S križanjem pšenice so se bavili že -več let in jim je tekom leta 1934 in 1935 uspelo prvikrat z dvema vrstama križanja pšenice. Kakor pravijo poročila, so znanstveniki, če tudi niso še prav prepričani. da bo uspelo in bo to križanje pšenice velikega gopodarskega pomena. Dana je podlaga, da bo 1000 pšenič-nih zrn dalo 30 do 35 gramov pšenice. Ti poskusi so i življenjske važnosti. Ta vrsta pšenice bo veljala kot (večletna rastlina in se zdaj že približuje uresničenju, kar je do-sedaj, kakor vemo, veljalo kot nekaj nemo gočeig a. Iz materijala, ki ga imajo zdaj, se bo v letošnjem letu v jeseni 1936 posejal na petih geografskih točkah Rusije kot poskusna setev. Semena je zdaj 240 gramov te večletne pšenice. Jecljavci. Največ jecljavcev živi v Kaliforniji v mestu Griblai. Pri zadiijih občinskih volitvah so postavili svojo kandidatno listo in so zmagali. Tako so dobii svojega župana, ki je največji jecljavec v mestu. Zato se njegovi govori odlikujejo po izredni krat-kosti. Njegov nastopni govor je šte le pet kratkih besed in je trajal šest minut. Županov jecljavcev imamo tudi pri nas dovolj in so povrhu še dolgovezni. Mednarodni mirovni sklad so osnovali v Parizu mednarodno znani politiki in knji- ževniki. Za »fond miru« je prispevalo doslej veliko število znanih osebnosti iz področja znanosti, umetnosti in politike. Na čelu te mirovne akcije stoji znani lrancoski pisatelj Romain Rolland. Sladkor iz koruze. Pred kratkim je začela obratovati v Rusiji prva tovarna in proizrvajati koruzin sladkor. Izdeluje ga iz koruze. Dnevno izdela 4.3 tone koiruzinega sladkorja. Koruzin sladkor je zelo dobrega okusa in ima enako množino kalorij kakor sladkor iz sladkorne pese. Generali umirajo doma. Italijanski general Frusei je nagovoril pred bitko v Oga-denu svoje rvojake z besedami: »Borba bo težka. Spomnite se, da je treba v vojni tudi umirati. Toda .jaiz želim, da vas po veliki zmagoviti bitki spet vse vidim.« Kakor vidimo, ni. gospod general niti trenutek dvomil, da bi se moglo tudi njemu kaj pripetiti. O sebi je bil prepričan, da bo ostal ivt in zrdav. Štiri letnice. Leta 1923 je zastopnik Italije pri Društvu narodov izjavil, da se mora Abesinijo sprejeti \ Društvo narodov, ker je d!o tega upravičena po vsej svoji preteklosti kot samostojna afriška država. — Leta 1928 je Italija sklenila z Abesinijo dvajsetletno mirovno in arbitražno zvezo. Prvi člen dotične pogodbe pravi: »Med italijanskim kraljeivstviom in etiopskim cesarstvom vladaj stalni mir in večno prijateljstvo.« — Leta 1931 je Mussolinijevo glasilo »Popolo d' Italia« priznalo, da ni sporazum iz leta 1928 še rodil pozitivne trgovske u-spehe radi nepripravljenosti in nesposobnosti italijanskih kolonijalnih činiteljev. — Leta 1937, 5. maja, je M.uissolini izjavil, da je Abesinija italijansko- posestno stanje, ker Tako se Orient smeje F r i e d r i c h S te i n e r / Ivan V u k Pridiga poslanika Paša Husein Malek, gospodar ene iz pokrajin v Arabiji, je nameraval poslati na perzijski dvor svojega poslanika. Priporočili so mu izbornega pridigarja Vavlama Ar-šada. Paša Husein Malek ga je dal poklicati k sebi. Ko je prišel, mu je rekel: »Odšel boš kot moj poslanik na. perzijski dvor. Ker pa si, kakor mi pravijo, zelo podvržen beračenju, mi moraš priseči, da se boš te navade vzdrževal vse dotlej kar boš na perzijskem dvoru.« Pridigar je podal zahtevano prisego. Dobil je bogato potnino in tako je odpotoval na perzijski dvor. Šah perzijski, ki je že slišal o odličnem talentu poslanika, ga je prosil, da bi prihodnji petek pridigoval. Vevlam Aršada, poslanik in pridigar, je obljubil. Napočil je petek. Po običajni molitvi je stopil poslanik na prižnico in začel pridigovati. Pridigoval je s takšno vnemo in s takšnim ognjem, da so bili poslušalci vsi kar pretreseni. Videvši globoki vtis svoje pridige, se je pridigar še enkrat obrnil k svojim vnetim poslušalcem in rekel: »Bratje! Preden se poslovim od vas, vam, moram še nekaj zaupati. Preden sem prišel sem k vam kot poslanik mojega gospodarja, sem imel navado, da sem beračil. Celo s prižnice sem beračil. Ali paša, moj gospodar, me je zaprisegel, da se naj, dokler bom tukaj, beračenja vzdržim. In tako, ljubljeni bratje, prisegel sem, da ne bom beračil in se bom tudi svoje prisege držal. Ali, vprašam vas, dragi bratje, — ali ste mar tudi vi prisegli, da mi ne boste ničesar darovali?« Po teh dobro postavljenih besedah je bilo pobožno razpoloženje poslušalcev pometeno. Začeli so se smejati in vse zadovoljni glasno zbirati darove za spretnega pridigarja, ki je znal svojo prisego tako dobro zagovarjati in jo koristno obrniti. Derviš in gostoljubje Pri nekem premožnem muslimanu je že dolgo gostil nek pobožen puščavnik, — derviš, Prav zadovoljen je bil s kuhinjo svojega gostitelja. Žena tega muslimana pa bi se že rada tega požrešnega gosta iznebila. Silila je v moža, naj pripravi derviša k cdhodu. Mož je rekel: »Razumem tvojo željo. Vendar bi me ta greh, da pokažem pobožnemu možu vrata, večno težil.« In tako je zopet potekel cel teden, ne da bi puščavnik poskušal oditi. Muslimanova žena je postajala nestrpna. »Odpravi že vendar tega derviša, Shrambe in vrči so že prazni. « Gospodar se več ni mogel upirati želji svoje žene. Stopil je h gostu, ki je bil, kakor se je gospodarju zdelo, sedeč na svoji preproigi, zatopljen v molitev. »Oprosti, velečastiti brat, da te motim v tvoji pobož-nosti. Vendar v stiski sem in moral sem te poiskati. Glej, zadnjo ovco sem zaklal, zadnja betvica moke je porabljena, ravnotako ni več dateljnov in orehov. Le košček kruha je še v predalu. S tem ti gotovo ne bo ustreženo. Sprejmi torej mojo zahvalo za prisotnost, ki nas je osrečevala in sledi migljaju Allaha, ki bo vodil nadaljne tvoje korake.« »Bodi,« je rekel derviš. »Vzbudi me jutri, ko se pojavi. dan. Nadaljeval bom svojo romarsko pot.« Ko se je pojavila jutranja zarja, je musliman stopil k ležišču svojega gosta. »Vstani in pojdi, pobožni romar, kajti petelin je že zapel.. . .!« Derviš je napel ušesa. »Kaj slišijo moja ušesa? . . . Petelina še imaš . . . ?« In obrnil se je brezskrbno na ležišču in sladko zasmrčal. je zmagala italijanska »pravičnost« nad abe-sinskim »barbarstvom«. Ruske. muzikalna dekada (desetdnevnica) v Moskvi. Veliki razmah glasbenega ustvarjanja je pokazala muzikalna dekada (desetdnevnica), ki je bila 'prirejena v Moskvi od 10. do 20. februarja 1936. Namen te desetdnevnice je bil, da seznani ljudstvo (z najboljšimi skladbami sovjetskih skladateljev in z odličnimi ruskimi glasbeniki in godbeniki. Glasbena desetdnevnica je bila obiskana z nad 100 tisoči poslušalci. Dnevno je bilo odiigranih 5 velikih koncertov v moskovskih veleobratih, v prostorih tovarniških klubov, v družabnih iprostorih in v prostorih za odih ter v avijatklulbu, v klubu »Kaučuk« obrata, v tvornici avtomobilov itd. Posebej pa je bilo organiziranih še cela vrsta koncertov za poslušalce iz krogov duševnega delavstva in tehničnega osobja. Ti koncerti so bili v dvoranah moskovskega konservatorija, v sindikalnih domovih in v domovih za znanstvo. Sodelovala je godba moskovske Velike opere, moskovskega konservatorija, filharmonije in godba koncertnega orkestra odseka ruskih skladateljev. Izvajali so se ciklusi instrumentalnih in vokalnih skladb sodobne sovjetske muzike. Izvajali so se tako, da je vsak posamezen koncert podal čim širšo iin vsestransko sliko skladbe. Pred začetkom vsakega koncerta je glasbeni strokovnjak predaval o zgodovini sovjetske glasbe in o smislu in pomenu koncer-triranih skladb. Trinajst glavnih 'programov je vsebovalo simfonična in operna dela — zadnja v odlomkih —, zibore, primere ljudske glasbe različnih ljudstev, ki žive v Rusiji, dela kamerne muizike, in pesmi-skladbe znanih sovjetskih skladateljev. Med to glasbeno dekado je bilo zraven še vse ipolno majnih in večjih konferenc, kjer so predavali skladatelji o glasbi in o glasbeni, kulturi delavstva, razjasni evali svoje skladbe ter na razna vprašanja občinstva obrazlagali in odgovarjali. Iz »Muzikalinoj tjetrjadii« I. V. Italija in patologija. V Atenah se ie vršil patološki kongres, katerega IV se bili m.o-rali udeležiti tudi zastopniki Italije. Ker pa ni sedanja politika Grčije po godu sedanjemu Rimu, so dotični italijanski znanstveniki tik rred 0dp0't0vanjem na kongres dobili obvestilo iz Rima, da se ne morejo z ozi-rom na sedanje rolitične odnošaje med1 Grčijo in Italijo udeležiti kongresa kot »Italijani«, kar je pomenilo z drugimi besedami, da morajo ostati doma. ZDRAVST VO Ženske bolezni. Poznamo premočne menstruacije (mesečno perilo) vsled slabokrvnosti, zatem menstruacije, ki radi slabotnosti predolgo trajajo, potem zopet menstruacije, ki so zvezane z bolečinami in to pri raznih vnetjih in krčih, kateri so največkrat nervoznega karaktera. Premalo časa trajajočim rraenstruicijam ali pa če ista sploh izostane, je vzrok splošna telesna slabost. Ravnotako je pa tudi neredna menstruacija, ki nastopi prezgodaj ali prepozno, posledica slabe telesne konstitucije. Vse te motnje mesečnega perila povzročajo ženam mnogo skrbi. Teden dni pred pričakovanim nastopom menstruacije je treba pričeti z dnevnim pit-iem Planinka čaja. kar naj traja 14 dni. Sedeče kopel ji, lahka dijeta, samo lahko prebavljivo meso, mnogo mleka, sadja in sočivja. Poskrbeti je za dlobro čiščenje. Gospodična 24 let stara, je imela radi slabokrvnosti in slabotnosti zelo neredno mesečno perilo (menstruacijo). Stalno je trpela na migreni, bila je uzrujena in zelo razdražljiva. Zdravljenje s Planinka čajem je povzročilo, da je menstruacija postala redna, brez migrene in nervoznih pojavov. Reg. S. 529/36 H UMOR Dr. Stachel Tlas Mazaški padcr šarlatanski, Čarovnik, magijec velikanski, Ki hokuspokus naredi, Naslov »Ras Putin« zdaj dobi. Kdor v Abesiniji kaj velja, Naslov in šaržo »Ras« ima. Sedaj bodo tudi pri nas Uvedli slavni titel »Ras«. Če kdo telesno in duševno Je dekrepidno bitje revno, Človeška spufana ruma, Se titulira »Ras Valiria«. Možakar, ki pijan razgraja In ki kriči na policaja, Štenkač, kričač in izzivač Se titulira »Ras Grajač«. Profesor, šomaster, učitelj In sličen ipedagog — vzgojitelj, Ki šolsko klaso komandira, Se zdaj »Ras Redhik« titulira. Če kidlo iz roparske navade kot lopov tolovajsko k:adc, Tako da vsak se ga boji, Naslov »Ras Bojnik« zdaj dobi. (Nadaljevanje Iz strani 76) Pesnik Ahmed je gledal ves presenečen. Naposled je prišla vrsta tudi nanj. Kalif je rekel: »Pesnik Ahmed, bistroumni, ostročutni in duhoviti naš pesnik, tudi ti iznesi jajce, kakor so jih iznesli vsi ostali. Tak je ukaz kalifa bagdadskega.« Vsi kalifovi veljaki so uprli oči v pesnika Ahmeda in } pričakovali, da znese jajce. Tesno je postajalo pesniku Ahmedu. Mrzel znoj se mu je nabiral na čelu. Zakaj oči kalifove so ga prodirale. Tedaj pa s,e mu je naenkrat zasvetilo v možganih. Usta so se mu odprla in kričeč glas je zbežal iz pesnikovega I Šrla: »Kikerikiiii . . .1« Zaplahutal je z rokami kakor plahuta petelin, ko zapoje. Obrnil se je h kalifu in rekel: »Gospodar! Tam, kjer je toliko kokoši, ne sme manjkati petelin. Dovoli torej, da bom. na tem dvoru petelin. Kalif in njegovi veljaki so prasnili v smeh. Zakaj takšne bistroumnosti in duševne prisotnosti niso pričakovali. Kalif pa je rekel: »Ker si se iz te kočljive situacije izmotal na tako sijajen način, naj se izpolni tvoja želja. Od zdaj naprej boš na mojem dvoru petelin, ali petelin v košari.« Tako se je končala ta nenavadna seja državnikov. Če kdo raztrgan, razcapan Prikaže se na beli dan, Se ta baraba in pijane Zdaj titulira »Ras Capanc« Nastali so sijajni časi Pri celi naši ljudski masi. Celo v zakotni zadnji vasi Se zbirajo različni »Rasi«. Vla^cofoii napisi Bil milijonar je mož, ki tu leži. S sosedi se začel je pravdati. Palačo advokat si zgradil je, Klijent poginil je od lakote. V grobu tem počiva župnik Mir. Deset let bil naš duševni je pastir. Pri njemu kuharica Micka spi Na svetu sam in sam v vsej večnosti. Predragi bralec, tu kosti so moje. Bi rajše videl, če bi bile tvoje. T. 2&vsUa Svoboda Ureditev sodobnega zakona Dasi je žena zadobila v zadnjih desetletjih mnogo novih in važnih življenjskih nalog, je vendar ostal zakon glavno delovno polje sleherne žene in na zakon je osredotočena še vedno vsa ženina pozornost. Zakon igra v življenju sleherne žene najvažnejšo vlogo, njen delež pri zgraditvi srečnega zakona je mnogo večji kot možev, zato ni prav, da je priprava na zakon še vedno čisto nezadostna, da je slika, ki se jo podaja ženski in tudi moški mladini o zakonu, navadno popačena. Vse, kar je v zakonu prijetnega in zadovoljivega, se skoro vednoi zamolči inl nihče ne smatra za potrebno, nihče se ne čuti dolžnega, da bi o tem govoril. Nasprotno pa vsakdo povdarja to, kar je neprijetnega v zakonu, saj so ljudje že taki, da ono, kar jih teži, radi vsaj z besedami prevalijo na rame drugega. Tako sliši in vidi doraščajoča žena v domači hiši in drugod samo o slabih straneh zakona, medtem ko o dobrih vse molči. Potem ni čuda, če je pogosto ženska notranjost podzavestno proti zakonu, dasi si ga želi, ker pač po svoji naravi ne more drugače. Potem tudi ni čuda, če je pozneje v zakonu vedno nekako na straži, kdaj se bo začelo tisto hudo, tisto zapostavljanje in tiste krivice, da se bo lahko pravočasno postavila v bran, tako da začne pogosto zakon baš na tem dejstvu najprej hirati. Z ozirom na delo in poklic pomeni zakon za ženo troje možnosti. Nekatere združi poklic še tesneje z možem, namreč tiste, ki so združene z možem v produkcijski skupnosti, n. pr. v nižjem meščanstvu trgovčevo ali obrtnikovo ženo, kmetico itd. V takih slučajih je za zakonsko skupnost dana vse trdnejša podlaga, kajti oba zakonca vežejo še skupne poklicne skrbi, njuno zanimanje je usmerjeno na iste cilje in zato lahko vedno znova opazujemo, da so te vrste zakoni kljub zunanjim težavam in neprilikam navadno še najsrečnejši. Vse kai drugega pa pomeni zakon tisti delovni ženi, ki ima popolnoma drug poklic oziroma delo kakor njen mož, tako da ne vežejo zakonskih drugov nobeni skupni delovni interesi, tako da je potem zakon samo erotična in seksualna vez med dvema osebama različnih spolov. Toda pri dobri volji obeh nudijo tudi deljeni poklici prav dobro podlago za srečen zakon, ako imajo ozadje pravega tovarištva« ako nadomesti vsaj obojestransko izmenjevanje misli o.raz- ličnih poklicnih zadevah obeh zakonskih drugov manjkajočo delovno skupnost. Pri takih zakonih je treba paziti na to, da mož in sploh celotna okolica ne terja preveč od žene, da ne zahteva, naj bi bila cel človek na treh ali še več poljih, v poklicu, v gospodinjstvu, kot žena in kot mati istočasno. Vsaka žena tega ne zmore, kar morajo drugi vedno upoštevati. Vsaka žena pa se mora potruditi, da bo povsod vsaj zadovoljivo izpolnjevala svoje mesto. V onih zakonih, kjer je žena možu samo gospodinja, je seveda udobnost, red in snaga v gospodinjstvu običajno večja, kar pride predvsem moškemu v dobro. Rado pa se zgodi v takih zakonih, da enolično gospodinjsko delo otopi ženino miselnost, tako da sčasoma ne more več slediti možu in ne razumevati njegovih korakov. Potem pride polagoma v takih zakonih tako daleč, da manjka vsaka izmenjava misli. To preprečiti, je naloga obeh zakonskih drugov. Eno pa lahko opažamo vsepovsod, da je namreč v sodobnih zakonih očividno vedno manj prostora za ljubezen, za tisto sebično ljubezen, ki hoče drugega kar celega zase. To tudi ni nič čudnega, kajti ljubezen je izključno zasebno čuvstvo, v sedanjosti pa izgublja vse, kar je zasebnega, vedno bolj svoj pomen, v primeri z onim,, kar zadeva širšo skupnost. Vsak zakon, bodisi da je zgrajen na delovni skupnosti, bodisi da delujeta v različnih poklicih, bodisi da dela v poklicu samo mož in se udejstvuje žena v gospodinjstvu, pa rabi brezpogojno eno skupno vez. Ako je za ljubezen v sodobnem zakonu manj prostora, naj bo ta vez skupnost mišljenja ali vsaj zanimanja. Sodobni človek, katerega racionalizirano in mehanizirano poklicno delo navadno ne izpolnjuje in zadovoljuje, išče notranje zadovoljstvo v zanimanju in delu za gotovo idejo izven njegove osebne življenjske poti, n. pr. socialno, narodnostno itd. Zato zavzemajo ti pokreti v naših dneh mnogo širši razmah kot v prejšnjih, ko je našel človek v samem sebi in v svojem delu več notranjega zadoščenja. Ravno zato pa rabi sodobni zakon vez skupnega zanimanja in dela z gotovo idejo, kajti skupna veza v nekaj, kar je izven človeka in nad njim, torej za nas skuono delo in skupna borba za delavske interese, to je najmočnejša vez med ljudmi in lahko tvori tudi med zakoncema najtrdnejši most. Avantura drja. Babjaka. Dr. Vladko Bab-jak, sodnik v X., je velik ljubitelj ženskega spola, ob enem pa je zelo kratkoviden. Nekoč je v večernem mraku na cesti opazil neko damo. Približal se ji je in jo začel vabiti v separe. »Veš, punčka«, je dejal, »jaz sem sicer iporočen, pa moja stara nič ne ve o tem1, ,dla rad hodim s kako drugo punčko'. Tedaj se dama zakadi v drja. Babjaka, ga klofuta in m:u raz,praska obraz, kajti dama je —• njegova soproga. St. Kunštni dr. Bimbc, Dr. Bimbo, pravni praktikant pri sodišču v X., ni preveč bnihten in sposoben. Niti najenostavnejših aktov ne rešuje pravilno. Nekoč je doibil v rešitev zelo enostavno zapuščinsko zadevo: Zapustnik je umrl brez oporoke in so njeg.ovi 3 otroki edini, dediči. Dr. Bimbo je pravilno izračunal zapuščinsko aktivo in pasivo in je zapuščino razdelil v 3 enake dele. A kunštni dr. Bimbo je tudi iztaknil, da fe pokojnik kratko pred smrtjo bil radi nekega delikt.a obsojen na 3 tedne zapora, katere kazni pa ni nastopil. Kaj je napravil dr. Bimbo? V zapuščinskem sklepu je določil, da mora vsak dedič odsedeti po en teden očetove kazni. St. ČUDNA POROKA. Poklicani vlomilec Franc Koš je več mesecev sedel v preiskovalnem zaporu. Tik ipred razpravo pa se je poročil in sicer se je poroka vršila v njegovi odsotnosti potom namestnika. Pri razpravi pa je bil Koš obsojen na 25 let robije in je moral kazen takoj nastopati. Predvidoma se ibo toraj poročna noč vršila šele ob priliki srebrne poroke. ŽENSKO RAZNO Človeštvo se ne sme poljubno razmnoževati, ako hočemo vsaj v bodočnosti preprečiti vojsko, lakoto, 'brezposelnost in druga taka zla. Pred tem dejstvom ne ,sme nihče zapirati oči. Ker je človek neomejeni gospodar stvarstva, ker se je povzipel tako visoko, da noben naravni sovražnik ne ovira niego-vega razmnoževanja, kakor jie n. pr. slučaj pri živalih, je potreibno', da sam nadzira in uravnava razmnoževanje človeškega rodu. Pridelki zemlje, naš vsakdanji živež, se ne dajo kar tako stopnjevati do poljubne višine kakor n. pr. proizvodi strojev. V naših dneh jih še ni premalo, za sedaj so samo še nepravilno razideljeni, tako da jih po eni strani uničujejo, medtem ko stradajo po drugi strani neštete množice. Lahko se pa tudi zgodi, da jih nekoč v bodočnosti resnično zmanjka, d)a za vse ne bo kruha. Vsako delo cb svojem času! Vsako delo zahteva določen čas in gotov red in tega si je treba osvojiti. Kdor si ga v zunanjem delu, v poklicu, ne osvoji, ostane vedno slab de- Pleten športni moški pulover Ker je med našimi čitateljicami tudi dokaj takih, ki pletenju niso vajene, pa bi vseeno rade napravile sebi in svojcem kako lično in praktično oblačilo, bomo začeli z najpreprostejšimi kroji, da nam bodo lahko sledile tudi začetnice v pletenju, nato pa bomo postopoma prinašali vedno težje. Za danes prinašamo pleten moški pulover, ki je zato najlažji, ker pletemo oba dela, sprednjik in zadnjik, popolnoma enako. Najprej si narišemo na močan papir kroj na sledeč način (primer za srednjeveliko postavo): Seveda pa je treba kroj za vsako postavo primerno preurediti. Ko je kroj pripravljen, začnemo s pletenjem in sicer najprej z zadnjikom. Koliko moramo vzeti nasnutka, je odvisno od volne. Za srednjemočno postavo bo najbrže treba 106—116 petelj. Najbolje storimo, če zmerimo na-snutek po kroju. Pulover pričnemo spodaj in ga pletemo v vrstah sem ter tja. Spodaj pričnemo najprej dve levi, dve desni, enako kakor pričnemo nogavico. v v--v v--- v v ----v v-- vv--vv — — Ko smo napravili poljubno širok rob (najbolje je 5—8 cm), pletemo dalje v kvadratastih poljih. To je najlažji vzorec, ki pa je zelo hvaležen. vvvv----vvvv vvvv----vvvv vvvv—---VVVV Treba je vedno plesti štiri vrste, štiri V v v v — — — — leve i® ®tiri desne, nato pa kvadrate ----vvvv------premakniti —--vvvv — - — - —----vvvv---— Pri pletenju moramo vedno polagati pletivo na kroj in primerjati, če delamo prav. Ko pridemo do lukenj za rokav, zazankamo potrebno število petelj na obeh straneh, nato pa pletemo na preostalih petljah dalje. Enako moramo po kroju zazankati izrez za vrat in ramo. Ko smo z zadnjikom gotovi, spletemo še sprednjik, nato pa sešijemo oba dela ob straneh in na ramah, kakor je bilo to opisano v prvi številki našega lista. Nato poberemo petlje ob vratnem izrezu na pletenke in napravimo ovratnik enako kakor smo začeli plesti spodaj, torej dve levi in dve desni. Ker je pri tem športnem pulovru treba ovratnik nazaj dol zavihati, mora biti ovratnik dolg 8—12 cm, kakor si pač kdo želi višjega ali nižjega. Preostane nam še rokav, ki ga začnemo plesti v zapestju. Nasnutka bo treba 58—62 petelj. Tudi tukaj napravimo najprej približno 8 cm širok rob po dve levi in dve desni, nato pa pletemo najprej po kroju v kvadratastem vzorcu kakor život. Končno je še treba rokave všiti in sicer jih moramo všiti teko., da pride šiv rokava točno na stranski šiv života. Nato je pa treba pulover še zlikati, kakor smo o tem pisali v prvi številki, Gld. Zlit. Ob Belem morju so izpeljali Rusi vodo v kanal in na krstili Stalinov kanal. — Na obrežju hišice kanalskih delavcev. lavec, ipogosto m«nja službe in pogosto je brezposeln. Treba pa je tudi, da si za gospodinjsko delo čas prav razdelimo in da ga opravimo v lepem redu. Mnogo je takih gospodinj, ki vihrajo ves dan brez iglave okoli, ki tekajo od doma na trg in v razne prodajalne, pa še najvažnejše pozabijo, ki so ves dan na nogah in ki same vse nervozne, odvzamejo vsej družini mir, pri katerih ipa kljub temu ni ničesar o pravem času storjenega, nobeno kosilo o pravem času skuhano. Take gospodinje potrošijo za svoje malo gospodinjstvo več energij kakor kak ravnatelj za ves veleobrat, pa so pri tem same zadirčne in sitne, ker čuti:o svojo pomanjkljivo samodisciplino .pri delu, in vsa družina je nesrečna, ki ima tako mater in igosipodinjo. Tu ne ipomaga drugega, kakor začeti z železno in dosledno samovztfojo, vzeti si med delom pogosto kratek oddih in po vrsti lepo premisliti, kaj, kje, kdaj ini kako je treba delo zagrabiti.--So pa seveda tudi nasprotni tipi med gospodinjami, katerim se zdi vsako delo malenkostno, ki menijo, da se ibo vse skupaj kar mimogrede opravilo in ki zato tudi nikoli niso s kosilom o .pravem času gotove in ki tudi nobenega drugega dela nimajo pravočasno storjenega. Ravno gospodinjsko delo sestoji iz mnogih drobnih opravkov, od katerih je vsak zase hitro storjen, vse skupaj pa le zahteva časa. Ravno v gospodinjstvu pa pride vmes rad še kak nepredviden dogodek, ki nas zadrži. — Vsaka gospodinja si mora osvojiti .pravilni tempo dela, kar ni težko, če človek delo prav pojmuje in si zna pravilno razdeliti čas. S smotrenim in previdnim delom štedi gospodinja živce in živce družine, ker se na ta način izogne mnogim neprijetnostim in prepirom, ki so na dnevnem redu tam, kjer gospodinja ne zna pravilno delati, vseeno če dela potem mnogo ali malo. — če pravilno negujete Vaše zobe? Vi veste: zobje morajo zdržati celo življenje; njih ne morete nadomestiti! Dan na dan jih je treba čistiti — dan na dan celo življenje. Kolika zahteva! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3.sulforicin-oleat Dra Braunlicha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. z«,ovZ[„,™ KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK O stanovanju Delavstvo nikoli ni bilo tako na dobrem kakor meščanstvo, da bi lahko imelo gotove stanovanjske prostore samo za parado, za tuje ljudi. Seveda pa danes že tudi meščanstvu bolj trda prede in po vrsti izginjajo saloni, sprejemnice in jedilnice, ki so bile prej ponos meščanskih družin. Žal pa je tudi med delavskimi gospodinjami še mnogo takih, ki kar nočejo razumeti, da naj nudi stanovanje miren kotiček in topel oddih vsej družini. Ce ima delavčeva družina sobo in kuhinjo, lahko pogosto opazujemo, da. je v sobi sicer res vse v najlepšem redu, vedno pospravljeno, blazine na raznih krajih, na omari razni nepotrebni lončki in nastavki, da pa ima družina od tega važnega stanovanjskega prostora bore malo, v najboljšem slučaju sme tam samo spati. Deca se ne sme podnevi zadrževati v tej solnčni in zračni sobi, da ja ne bo česa. zamazala ali spravila v nered, vsa družina se gnete v soparni, temni kuhinji, samo da lahko gospodinja pokaže slučajnemu obisku, da ima lepo pospravljeno sobo. Stanovanje imamo vendar za svojo družino, da bo v njem rada. prebivala, ne pa za tuje ljudi, ki itak povrh še redko pridejo. Zato pa. naj bo stanovanje tudi pravilno izrabljeno, vsak kotiček naj bo čim. bolj smotreno izkoriščan, da bo služil udobju in zdravju vse družine. Temu dejstvu primerno je treba že stanovanje pravilno izbrati. Predvsem naj vsak, ki to količkaj zmore, raje ne gre v kletno stanovanje, najmanj pa tisti, ki ima otroke. Bivanje v kletnem stanovanju zapusti skoraj vedno trajne sledove v zdravstvenem stanju dotičnih za vse življenje. Celo pritlična stanovanja so še nogosto nezdrava, ako stoji namreč hiša na vlažnih tleh. Izmed cenenih stanovanj so razmeroma zdrava podstrešna stanovanja, ker so solnčna in zračna. Paziti pa je treba tudi na opremo stanovanj. Delavec, ki je v vsakem stanovanju od danes do jutri, ki se mora pogosto seliti, naj si nabavi samo najpotrebnejše pohištvo. Gospodinja naj torej kupi za dom res samo to, kar rabi, in samo takšno, kakršno res rabi. Predvsem ne sadi v malo, delavsko stanovanje veliko, težko in nerodno pohištvo, ki je povsod samo na poti in ki ne napravi stanovanja nikoli tako prijaznega, da bi se v njem dobro počutili. Največji komad v delavskem stanovanju naj bi bila velika miza, ob kateri imajo prostor za delo in jelo vsi člani družine. Ta miza s stoli vred naj zavzame vedno najlepši prostor sredi sobe ali kuhinje, ali še bolje, blizu okna. Ostali prostor pa naj ostane za postelje, omare in drugo pohištvo. Pogosto pa opažamo, da je vse preveč omar v sobi, tako da za postelje ni več prostora in mora spati po več članov družine skupaj, kar seveda ni zdravo. Zato raje manj omari zlasti še, ker lahko poleti zimsko, pozimi pa poletno obleko hranimo v zabojih na podstrešje ali kam drugam. Za mala. stanovanja je najboljše, če so stene enobarvno svetlo poslikane. To je pa tudi najcenejše in lahko zato stanovanje večkrat preslikamo, kar je bolj zdravo in tudi lepše. Zavese naj bodo preproste in lahke, da ne ovirajo solncu dostopa v sobo. Prirejene naj bodo tako, da se jih lahko hitro sname, opere in spet natakne. Gospodinja se mora vedno' zavedati, da je lahko najpreprostejše stanovanje lepo, prijetno in domače, da mora zato posvetiti stanovanju vso skrb, saj je lepota doma odvisna največ od ženskih rok. Vse, karkoli kupi za stanovanje, naj bo smotreno in smiselno, obenem pa naj bo vsak kos opreme vsej družini v veselje. Nikoli naj si kar na slepo ne kupi nečesa, kar je morda kdajkoli kje videla, potem pa sanjala o tem tako dolgo, dokler si dotičnega ni nabavila, tudi če je za njen dom čisto neprimerna. Smiselno opremljeno in snažno stanovanje, pa če je še tako preprosto, bo potem res nudilo vsem družinskim članom varno zavetje, (Hccšlta S\/oMa BONDONUS: Xev- valMH&daiafot Vrabec Nekoč se je kralj vseh živali, leV odločil, da obdavči vse svoje podanike. Dal je razglasiti zakon, po katerem je bila vsaka žival dolžna plačati za vsak palec svoje višine, merjene od tal do temena, cekin davka. Kdor pa bi v petih letih davka ne plačal, zapade hudi kazni. Lev je bil prepričan, da se bodo cekini zlivali k njemu kot zlat veletok in je nestrpno pričakoval prvih davkoplačevalcev. In res ni dolgo čakal. 2e drugi dan privihra k njemu žirafa. Toda mesto da bi levu plačala svoj davek, se mu jame ogorčeno pritoževati, da je zakon krivičen. »Ali je pravično,« mu de, »da sem samo radi svojega vratu tako visoko obdavčena?! Nisem kriva, če imam vrat enako dolg, kot je visoko vse ostalo telo!« Lev je moral priznati, da ima žirafa prav in je dal razglasiti, da je zakon spremenil in da se odslej meri višina od hrbta. In je zopet čakal zlatega veletoka. Toda nič takega! Pač pa prijadra k levu naslednji dan kamela in se pritoži, češ, kako pride ona do tega, da mora plačati radi svoje grbe višji davek? — Tudi kameli je moral dati lev prav in, čeprav že malo nejevoljen, je zopet spremenil zakon: višina se ne meri od hrbta, temveč od ramen. In pričakoval je nato zopet zlatega veletoka. Pritekel pa je le noj in za njim cela vojska dolgokrakih ptičev in vsi so vpili, da ne bodo plačevali visokih davkov samo radi svojih visokih nog, ko pa njihovega trupa nič ni. Ker so imeli tudi oni svoj prav, je lev se enkrat spremenil svoj zakon: »Bodi,« jim odvrne, »noge se odslej ne merijo več!« Toda tudi ta sprememba ni imela zaželje-nega učinka: Prišle so kače v dolgih vrstah in se pritoževale, ker jim zakon odmerja prav tolikšen davek, kot njihovim daljšim sestram.. Da se reši neprijetne druščine, lev takoj zapove, da je višina davka odvisna ne samo od višine, ampak tudi od dolžine trupa. Toda nova sprememba je rodila nove težave. K levu prideta krokodil in kuščar in ponižno vprašata, kje se jima pričenja rep. Lev nekaj časa pre-udarja, kje bi potegnil mejo med trupom in repom, ko pa spozna, da je ves njegov trud jalov, se razjezi in v jezi doda zakonu določbo, da se k dolžini trupa prišteje tudi dolžina repa. Da ni tega nikoli storil! Kajti sedaj pridrvijo k njemu vse živali, ki jih je narava obdarila z dolgim repom, pred vsemi pa veverica, kenguru in seveda tudi dolgorepe opice in kralj je moral zopet preklicati določbo. Pa prišli so drugi in nato zopet drugi in vsi so imeli svoj prav in zakon se. je neprestano spreminjal in lev je vedno bolj izgubljal potrpljenje. In vse to je trajalo pet let. Čez pet let in en dan pa je prilezel k levu polž. Bil je ves zasopel in prašen. Dolgo je lovil sapo, preden je lahko pričel govoriti. In gorjupo se je jel pritoževati: »Mogočni kralj,« je dejal, »takoj, ko mi je bil naznanjen tvoj zakon, sem vzel popotno palico v roke in odhitel, kakor sem mogel hitrih nog, k tebi, da se ti pritožim. Tvoj novi zakon namreč določa, da zapade kazni, kdor ne plača davka v petih letih, in to je njegova glavna pomanjkljivost: Blagor mu, kdor lahko v petih letih pripotuje s svojega doma na tvoj dvor in ti pravočasno prinese davek — jaz žalibog tega ne zmorem, ker stanujem predaleč ali, če hočeš, ker hodim prepočasi. Zato te ponižno prosim, da zakon spremeniš!« Ko je polž končal svojo pritožbo, je vse okoli kralja utihnilo, da bi slišalo njegov odgovor. Temu pa se je le grozovito naježila griva in dolgo ni spravil glasu iz sebe. Očividno je bilo konec njegovega potrpljenja. Nazadnje pa je zarjovel, skočil na polža in ga požrl s hišo vred. Tako je napravil hiter konec vsem pritožbam. Odtlej se je zlato obilno stekalo v njegove zakladnice in lev bi bil prav židane volje, če mu ne bi bilo žal, da je dal svojim podanikom svarilni vzgled prav s smrtjo onega izmed njih, ki je bil najponižnejši, najnebogljenejši in ki se je bil najbolj po pravici pritožil. Opica pred knjigo. Gld. Ztlt. Vračal sem se s sprehoda skozi drevored. Moj pes je tekel naprej. Naenkrat se ustavi in voha v zrak, kakor da čuti v bližini divjačino. Ozrem se doli po drevoredu in zapazim na tleh malega vrabca, z rumeno obrobljenim kljunčkom in obraščenega z mehkim puhom, Padel je iz gnezda — močan veter je stresal breze v drevoredu — in je sedel nepremično na tleh, svoja, komaj pojavljajoča se krilca, brezpomočno razprostrta. Počasi se mu je pes približeval, ko se z bližnjega drevesa bliskoma spusti stari temnoprsi vrabec in se kakor kamen vrže psu ravno pred gobec in se ves zmršen in razburjen, ter z obupnim vriščem zaleti nekajkrati proti odprtemu in z močnimi zobmi oboroženemu pasjemu žrelu. Hotel je svojega mladiča rešiti in ga je ščitil s svojim lastnim telesom . .. ves njegov drobni životek se je tresel strahu, njegov glasek je bil srdit in hripav, ni se bal smrti, žrtvovati je hotel sam sebe. Kaka velikanska pošast je moral biti zamj pes! In vendar ni vzdržal tam gori na varni veji. Neka sila, ki je bila močnejša od njegove volje, ga je odtrgala od nje. Moj pes je obstal in se nato umaknil. Očividno je moral tudi on priznati tisto silo. Poklical sem ga in se oddaljil z njim z občutkom nekega spoštovanja. Da, le smejte se, res sem občutil spoštovanje pred tem malim, pogumnim tičkom, pred strastnim izbruhom njegove ljubezni. Ljubezen, sem si mislil, je vendar močnejša ko smrt in strah pred njo. Le po nji, le po ljubezni se vzdržuje in giblje življenje. Ivan Turgenjev Pomfacfni dvogovor Ko v pomladnih sapah v mraku je ves log šumel, čul sem z bližnjega drevesa dvojen spev. Slavček je žgolel in žabica regljala .. . Cul sem ju bolje, slabše — kakor je veter zavel. A nenadno slavec peti neha in zdi se mi, ko da žabici s pretankim glasom jezno govori: »Ne regljaj mi pesmi svoje puste, brezčutna žival! Zdaj ko pomladnemu vetru pesem prekrasno pojem v pozdrav. Ko to dejal je slavček, začul sem žabice besede: resnoben, pameten je bil odgovor slavčkove sosede: »Ni prav, slavček, da zaničuješ spev moj preprosti in ne pomisliš, da poln je čistih radosti. I jaz — kakor ti, pomladi iste se veselim, čeprav le regijam in sladko kot ti ne žgolim.« Žabice glas je v vetru zamrl, močneje je log zašumel in v sapah pomladnih dehtečih spet se z drevesa oglasil je spev. Žgolel je slavček in žabica regljala . . . Cul sem ju bolje, slabše — kakor je veter zavel. Bondonus. NAŠE NAGRADE Prvo nagrado za pravilno rešitev ilustrirane uganke, ki smo jo objavili v zadnji »Svobodi«, je dobila naša mala čitateljica Mlakar Dora, učenka 4. razr. iz Hrastnika, drugo pa Marn Karlo, učenec 2. razr. iz Trbovelj I. IZ UREDNIŠTVA ČITATELJI NAJ OPROSTIJO naši zamudi. Čakali smo na slike, pa jih ni. Jih priobčimo drugič. Tudi revija izide pravočasno. Ne pozabite plačati naročnino. Kupujte edino prave domače proizvode! Vzorci in cenik zastonj NEME PROiNJE Čreda ovac se je nemirno stiskala v gručo. Stara ovca je pripovedovala. »Moja babica je sama videla«, je rekla. »To je nekaj neverjetnega, strašnega. Nihče ne ve, kaj je. Ona tudi vsega videla ni. Šla je mimo na pašo. Bila so velika vrata, ki so vodila v temen prostor. Videti ni bilo ničesar, ali slišala je tam notri krik jagneta. Tedaj je strahu se tresoča zbežala k svoji čredi.« Vse je obšla zona. »Ne ve se nič gotovega«, je nadaljevala ovca. »Ali nekaj mora gotovo biti na tem resničnega. Na vsak način pa je nekaj grdega.« »Ali tvoja babica več ne živi?« je vprašal mlad jagnjič. »Ne vem«, je odgovorila ovca- »Tega je že dolgo — nekoč so jo odpeljali. »To je začetek, nihče se več ne vrne«, so menili nekateri. Ovčarjev pes je začel .grozeče bevskati in je nagnal čredo na drugi konec pašnika. Tu je stal ovčar v pogovoru s tujim možem, ki ni bil nič podoben ovčarju. Pogajala sta se. Naenkrat gre tuji mož trdih korakov sredi črede in ogleduje posamezne ovčje komade s strokovnjaškim pogledom. To ni bil pogled pastirja. Nato pa seže njegova roka po jagnjiča, ki je malo prej vprašal. Jagnjeta je oblila kurja polt. Roka se je čutila čisto drugače kakor roka pastirja. Jagnje je dobilo vrv okrog vratu. »Tega bom vzel«, je rekel tuji mož in izvlekel umazano mošnjo iz žepa. Plačal je. Živo življenje je bilo sedaj njegovo. On ga je kupil. Prijel je za povodec in vlekel jagnje s pašnika na cesto. Čreda se je za odhajajočima ozirala prestrašena in ne-umevajoča. Jagnje je okrenilo glavo. Njegove oči so iskale sorodnike in sovrstnike pri igri. Nekaj se mu je krčilo v prsih — nekaj mu je prigovarjalo, naj se iztrga in zbeži. »To je začetek, — odpelje se ga«, se je domislilo. konzumno društvo rudarjev Hrastnik, r. z. z o. z. — Ustanovljeno 1906 Ima 3 prodajalne, zadružno gostilno in pekarno. Član postane lahko vsak. Delež Din 100.—. Sodrugi, sodružice podpirajte Vašo zadrugo, Vaš Delavski dom. »Saj še ni treba misliti tako strašno«, se je tolažilo jagnje. »Saj so še drugi pašniki, najbrž me tja peljejo. < To je bilo zaupanje, ki ga imajo živali, katere je človek ukrotil. Na ovinku sta zavila krog griča. Črede se ni več videlo. Pašnik je izginil. Le z daljave se je še slišalo lajanje ovčar-jevega psa in glasovi pastirjeve piščali. Veter jih je odnašal. Bila je dolga pot. Tuj mož je brzo stopal. Najbrž se mu je mudilo. »Trudno sem, rado bi malo odpočilo«, je prosilo jagnje. Bila je nema prošnja1. Šla sta dalje. Vroče je bilo in cesta je bila prašna. »Žejno sem, rado bi vode«, je prosilo jagnje. Bila je nema prošnja. Nazadnje sta prišla v neko mestece. Šla sta po ozkih, vijugastih ulicah, kjer ni bilo paše. Jagnjetovi upi se torej niso uresničili. »Jaz bi rado nazaj, domu!« je zastokalo jagnje in pogledalo tujega moža. Bila je nema prošnja. Neme prošnje se ne slišijo. Tedaj je pa jagnje naglo odskočilo, se utrgalo, se pre-okrenilo, se pognalo v divji beg nazaj na svoj pašnik, k svoji čredi. Tuj mož ga je zaman skušal dohiteti. In čeprav je bilo trudno in žejno, teklo je lahko in naglo po cesti, preko travnikov, nazaj domov. Našlo je sedaj paše in vode in našlo je spet svojo čredo. KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z. — Poštni predal 3. — Telefon int. 5. Poštni ček. račun 15.925. — Brz. Kodes Prevalje. Centrala in skladišče: Prevalje Prodajalne: 1. Prevalje, 2. Leše, 3. Guštanj, 4. Muta, 5. Črna I., 6. Črna II., 7. Mežica, 8. Sv. Helena, 9. Pekarna Prevalje. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. — Pristopnina 5 Din. Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko IIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIII1IIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIM r. z. z o. z., Jesenice-Fužinc, Cankarjeva 3. Prodajalne: Sava, Jesenice, Borovlje, Kor. Bela, Dobrava, Sp. Gorje, Mojstrana. — Zadružne gostilne: na Savi v Del. domu, na Kor. Beli, nasproti postaje. — Zadružni kino: Radio poleg Del. doma. — Delavska domova: na Savi-Jesenicah, v Sp. Gorjahl Spcetne veke. Uho naj uspe, mova Sodelovati tudi g tava— Svetla glava na <&t0etfie>l-jevem pecilnem pca.sku! Slovenska narodna podporna jednota največja slovenska gospodarska in dobrodelna zadruga v SEVERNI AMERIKI. — Najboljša zavarovalnica za življenje, za bolezen, poškodbe itd. — Posluje v Zedinjenih državah in Kanadi. —- Ima približno 50.000 članov v obeh oddelkih in blizu 635 podružnic po raznih krajih Amerike. PREMOŽENJE NAD 6.000.000 - DOLARJEV Za nasvete in informacije se je obrniti na: Glavni urad S. N. P. J,, 2657-59 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Knjigarna Kleinmayr & Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. / Telefon 31-33 najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih, kakor tudi muzikalij za petje, klavir in druge instrumente. Knjige in časopise, v zalogi se ne nahajajoče, dobavlja iz inozemstva v najkrajšem času. Za pomlad Prinašamo mali del izbere naših pomladanskih čevljev, s katerimi smo opremili naše prodajalnice. Za 100 dinarjev lahko obujemo pet družinskih članov: očeta, mater, staro mater, sestro in bratca. tr. 23-26 45301-2204 Lahki čevelj iz lanenega platna z (gumijastim podplatom. Od štev. 27—29 Din 15.—, štev 30—34 Din 19 -—, štev. 35—41 Din 25.—. 23425-2205 Lahki in praktični čevelj iz 'lanenega platna. 45421-1105 Otroški laneni čeveljček s špangico in malo peto. 097546510 K spomladanskem plašču — ta san dalni čevelj iz boksa. 162546512 Trpežni čevelj z lepim okrasom iz najboljšega boksa. 45303 2203 Lahki čevelj iz lanenega platna z gumijastim podplatom. Štev. 43—46. 0767-88801 Močni čevelj iz mastnega usnja z močnim gumijastim poplatom, za katerega garantiramo 6 mesecev. 2961-11-82« Otroški sandali iz najboljšega materijala s usnjenim podplatom. Čevelj za sprehod in laka. 1437-2727 iz lanenega platna . i JaI 1937-68022 Močni in praktični čevelj iz boksa z elastičnim gumijastim podplatom. 2967-44800 Nenadomestljiva sandala za toplejše dni s usnjenim podplatom in gumijasto peto. 2851-63805 Za otročičke čeveljčki iz najboljšega laka. Tiska: Ljudskn tiskarna d. d. v Mariboru. Zastopnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Izdaja v imenu konzorcija m urejuje: .iosid Ošlak. v Mariboru.