Ogeršične preše velika pomoč kme-tovavcam.
posebno ob sedanjim času pomanjkanja živinske klaje. Sena se lani ni veliko pridelalo, in že zdej marsikteriga kmetovavca, ki ima kaj več živine, prav skerbi, kako jo bo do spomladi preredil, brez de bi je kaj prodati mogel. Res je, de smo imeli pred malo leti zavoljo prevelike suše tudi malo klaje za živino, tode takrat je bilo pa veliko repe, krompirja in zelja, s kterimi smo živino, posebno pa krave in prešiče, čez zimo preredili. Lanjsko jesen so pa repo skorej povsod gosence pokončale, krompir je večidel pognjil, ali se ga je pa tako
malo pridelalo, de je njegova cena silno poskočila in de ga le na mizi premožniših ljudi vidimo, reveži pa morajo z zeljem zadovoljni biti. Zatorej se nam ni čuditi, de cena sena in druge klaje za konje in goveda letaš tako kviško kipi.
Skerben gospodar mora tedej že misliti, kako bo svojo živino preredil do spomladi, ktera je letaš še delječ. Dobro rejena in vedno dobre piče vajena živina je dostikrat tako kočljiva, de nar boljši seno in otavo zametuje, in de rajši strada, kakor de bi se ju pritaknila. Če je le seno kolčikaj kislo , ali če ni o lepim in suhim vremenu spravljeno bilo, ali če je v kakošnim zatuhljim kraji hranjeno, ga že ne je in ga raji pod se zmeče.
In vender si mora skerben gospodar prizadevati, vsako pest klaje, posebno v slabih letih, k do-brimu oberniti, če noče dragiga sena na somnji kupovati, ki se še včasih težko dobi. On si mora tedej po primeri živine in dobička, ki ga čez zimo od nje dobiva, in po primeri svojiga premoženja skerbno prizadevati, de bo tudi slamo in slabji seno v prid svoje živine obernil. De mu bo pa živina slamo in slabji seno rada jedla, ju mora z bolj sati. To pa se zgodi, če ju v rezane o podela, ktera se po lastnosti dobrote ali popari, ali z merzlo vodo zmoči inzosoljeno vodo poškropi; za poboljšek se ji pridene mervica otrobov, lanenih ali pa ogeršičnih preš, in po ti napravi bo tudi dobre piče vajena živina dostikrat nar slabji seno in slamo rada žerla. Lan ene preše, ki so bolj oljnate kakor ogeršične, so posebno za rejo pitavne živine dobre; konopne in ogeršične, ki so tudi c e n e j š i, so pa za poboljšek slabe klaje ali za perdajik pičli kermi goveji živini nar pripravniši. — Molznim kravam se ogeršičnih preš na dan po dva funta z rezanco zmešanih daje; jalovkam po 3, volam pa po 4 do 5 funtov. Ogeršične preše, iz kterih so lani začeli clo kruh peči, so po mnogih skušnjah tečna piča živini.
Ker se sedej ogeršične preše po taki ceni, kot srednje seno plačujejo, bi bilo prav, če bi se naši kmetovavci te klaje prav poprijeli. Zakaj kdor svoji živini preš perdaja, si bo z vsakim funtam preš, ki ga ji da, blizo dva funta sena lahko prihranil in zraven tega tudi slabji seno porabil, brez de bi mu treba bilo, žlahniga kupovati.
Kočljiva živina se v začetku ogeršičnih preš enmalo brani, tode kmalo se jih privadi, in jih potem prav rada je.
Ker smo že večkrat slišali, de gre iz Ljubljanske ogeršične oljarije vsako leto veliko tav-žent centov tacih preš na Laško — ali bi ne bilo prav, de bi si raji domači kmetovavci ogeršične preše v svoj prid obernili, namesto de nam ptujci koristno živinsko pičo poberci? Ljubi slovenski kmetovavci! skerbite za dobro rejo svoje živine, in nikar v nemar ne pušajte pomočkov, ki se vam svetujejo", tečno klajo po ceni si omisliti.
22