UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 C R A D B EIU IV IS TIV III LETNIK 31, ŠT. 3, STR. 29— 52 LJUBLJANA, MAREC 1982 35 LET • SGP KONSTRUKTOR Hotel Lipa Klinični center Ljubljana, o. sub. o. IVEDiCOENG» □ □ RNG tozd_________________________________________________ študij, konzultacije, programiranje, projektiranje, inženiring Njegoševa 8 a 61000 Ljubljana Jugoslavija Študij, konzultacije;, programiranje, projektiranje, inženiring, telefon: centrala (061) 314 266, tajništvo (061) 321 466 ® telegram: MEngineering $ telex: 31499 yu klicen Gradnja medicinskih objektov zahteva obširne in vsklajene priprave, ki jih izvajajo številni strokovnja­ ki različnih specialnosti, kar zahteva dosledno team- sko delo in dobro poznavanje medicinske, ekonom­ ske, tehnološke, arhitektonske in instalacijske prob­ lematike. Takšno delo lahko uspešno opravlja organizacija, ki že vrsto let dela na izgradnji medicinskih ob­ jektov. V SR Sloveniji smo ob gradnji novega Kliničnega centra oblikovali takšno organizacijo. Medico engineering je posebej usposobljena orga­ nizacija na področju izgradnje vseh vrst medicin­ skih objektov in objektov socialnega varstva. Deluje v okviru Kliničnega centra v Ljubljani, ki je vrhun­ ska medicinska ustanova v Socialistični republiki Sloveniji. Področje dela naše organizacije, za katero ima us­ trezno registracijo, je: pripravljanje študij — izvrše­ vanje konzultacij — izdelovanje programov in pro­ jektnih nalog — projektiranje arhitekture, konstruk­ cij, instalacij in opreme — izvajanje investitorskega inženiringa v celoti. Naša organizacija je začela s svojim delom 1960. leta, ko smo pristopili k pripravam za izgradnjo so­ dobnega Kliničnega centra v Ljubljani. Sedaj šteje naša organizacija prek 70 sodelavcev, med katerimi jih je velka večina z univerzitetno izobrazbo. Strokovni profili so različni: zdravniki-sve- tovalci, višja medicinska sestra, arhitekti-tehnoiogi, arhitekti-projektanti, gradbeni inženirji-konstruktorji, gradbeni-inženirji nadzorni organi, projektant za nizke gradnje, gradbeni strokovnjak za kalkulacije, elektroinženirji, strojni inženirji, pravnik, ekonomist, tehnični sodelavci, sodelavci v administracjii. Tak­ šen sestav sodelavcev omogoča naši organizaciji učinkovito teamsko delo. Redno vabimo k sodelovanju tudi renomirane zuna­ nje sodelavce iz vseh medicinskih vej in tehničnih strok. Sledimo razvoju pri snovanju, gradnji in op­ remljanju medicinskih, paramedicinskih in social­ no varstvenih objektov. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE St. 3 • LETNIK 31 • 1982 YU ISSN 0017-2774 V S E D I A I A - C O A I T E I V T S Članki, študije, razprave Ob 35-letnici Articles, studies, proceedings USPEŠEN RAZVOJ KONSTRUKTORJA............................................. 30 SUCCESSFUL DEVELOPMENT OF KONSTRUKTOR dr. Marko Pšunder: EKONOMIČNOST NAČRTOVANJA STANOVANJSKE GRADITVE 32 ECONOMICAL PLANNING OF HABITATION BUILDING Maks Megušar: TITOV MOST NA OTOK K R K ...........................................................38 Mnenje in kritika Opinion and criticism Branko Regina: OSNUTEK ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV 39 Vesti in informacije News and informations 50-LETNICA IZHAJANJA ELEKTROTEHNIŠKEGA VESTNIKA . 41 POČASTITEV SPOMINA NA PROF. DR. GOLJEVSCKA . . . . 45 Iz naših kolektivov SGP STAVBENIK, K o p e r ............................................................................. 42 From our enterprices SGP p r im ORJE, A jd o v š č in a ..................................................................... 42 SGP GORICA, Nova G o r i c a .........................................................................43 SGP KONSTRUKTOR, M a r i b o r ................................................................43 EM HIDROMONTAŽA, M a r ib o r .............................................................. 44 SGP PIONIR, Novo m e s t o .........................................................................44 SGP GROSUPLJE, G r o s u p lje .................................................................... 45 Iz raziskovalne skupnosti LOKACIJSKA PROBLEMATIKA KATASTRA ZGRADB . . \ . 46 From research community VZDRŽEVANJE IN OBNOVA GEODETSKIH NAČRTOV OD ME­ RILA 1 : 1500 DO 1 : 2880 (Prvd d e l ) ...................................................... 48 Informacije Zavoda za raziskavo MODELNI MATERIALI ZA RAZISKAVE SEIZMIČNE ODPORNO- materiala in konstrukcij Ljubljana STI ZIDANIH Z G R A D B .........................................................................49 Proceedings of Institute for material Stanko Kovačevič and structures research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik : SERGEJ BUBNOV L ektor: ALENKA RAIČ T ehničn i urednik : DUŠAN LAJOVIC Uredniški od bor : NEGOVAN BOŽIC, VLADIMIR CADEZ, JOŽE ERZEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, DR. MILOS M ARINČEK, STANE PAVLIN, ROM AN STEPANČIČ R ev ijo izdaja Zveza društev gradbenih inžen irjev in tehnikov Slovenije, L jubljana, E rjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK L ju bljana 50101-678-47602. T iska tiskarna T one Tom šič v L ju bljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 250 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 2000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Uspešen razvoj Konstruktorja Ob 35-letnici splošnega gradbenega podjetja Konstruktor Maribor Gradbeniška delovna organizacija SGP Kon­ struktor Maribor, članica SOZD IMOS, je 26. mar­ ca letos proslavila 35-letnico svojega obstoja. Kon­ struktorjevi gradbinci, danes samoupravno organi­ zirani v enajst temeljnih organizacij združenega dela in v delovno skupnost, so v minulih treh de­ setletjih in pol zabeležili številne delovne uspehe. Delovna sredstva so bila na začetku res skrom­ na, človeški um in moč pa sta začela ustvarjati stanovanjske objekte, poslovne zgradbe, šole, bol­ nišnice in mostove, industrijske objekte in drugo. Takrat maloštevilni kolektiv s 780 delavci šteje da­ nes 4355 delavcev najrazličnejših profilov. Konstruktor Maribor je pridobival nove moči zaradi širitve svojih programov ter večjih potreb naročnikov gradbenih del, od leta 1967 pa tudi z združevanjem podjetij, kot so: Gradbeni servis Po­ brežje, Kovinar Maribor, Pomurje Murska Sobota, Gradbenik Lendava, Granit Slovenska Bistrica, Obnova Maribor, Komunaprojekt Maribor in Kle- povod Maribor. Že 21. oktobra 1950 so delavci prevzeli uprav­ ljanje podjetja in izvolili prvi delavski svet. Z rastjo delovne organizacije se je krepilo tudi sa­ moupravno odločanje v temeljnih organizacijah in v delavskem svetu delovne organizacije. V seda­ njem delavskem svetu zastopa ena delegacija vsa­ ko temeljno organizacijo združenega dela, in to: Gradbeništvo Maribor, Gradbeništvo Pomurje, Gra­ nit Slovenska Bistrica, Gradbenik Lendava, Grad­ bena obrt — Klepovod, Gradivo, Kovinar, Mizar­ stvo, PTB — Komunaprojekt, Opekarna Dolga vas, Opekarna Puconci in delovna skupnost. Med glavne dejavnosti Konstruktorja štejejo projektiranje in sorodne tehnične storitve, visoke gradnje, proizvodnja predizdelanih gradbenih ele­ mentov, kovinskopredelovalna dejavnost, instala­ cijska in končna dela v gradbeništvu, proizvodnja gramoznih agregatov in proizvodnja končnih les­ nih izdelkov. Delovna organizacija pa je poleg tega registrirana tudi za izvozno-uvozne posle in za za­ stopanje tujih firm. Kljub tako pomembnim uspehom pa se pri Konstruktorju zavedajo, da sebi in potrebam trži­ šča niso dovolj, zato so skupaj z drugimi gradbeni­ mi organizacijami ustanovili poslovno združenje IMOS, ki se je pozneje preoblikovala v sestavljeno organizacijo združenega dela in v okviru katere so našli tesnejše sodelovanje pri industrializaciji gra­ denj, pri stanovanjski gradnji in pri nastopih v tu­ jini. Konstruktor pri skupnih nastopih v tujini so­ deluje tudi v poslovni skupnosti RUDIS, predvsem pri pridobivanju in izvajanju del v ZR Nemčiji. Kot poseben zgled sodelovanja in povezovanja gradbenih organizacij pri prevzemu del v tujini lahko označimo sodelovanje pri izvajanju del v Iraku. Skupaj z delavci delovnih organizacij Slo­ venija ceste Tehnika, Gradis in Primorje Ajdovšči­ na so prevzeli v izvajanje dela, ki po obsegu pre­ segajo vse dosedanje v tujini izvršene projekte. Za medsebojne odnose pri izvajanju teh del so se sa­ moupravno dogovorili na čistih dohodkovnih od­ nosih, v katerih vsak od sodelujočih prevzema svoj delež obveznosti ter odgovornosti in pridobiva na enakih osnovah svoje pravice. Poleg teh povezav sodeluje delovna organiza­ cija na podlagi posebnih samoupravnih sporazu­ mov še z vrsto delovnih organizacij na raznih po­ dročjih. Tako nekaj let sodeluje na področju pro­ jektiranja, razvoja in proizvodnje z delovnimi or­ ganizacijami SGP Gorico, GP Tehniko Zagreb, Projektivnim birojem Ptuj in Gradbenim birojem iz Ljubljane. Na tem mestu smo našteli le nekaj sodelovanj, ki pa zgovorno dokazujejo, da je odprtost Kon­ struktorja za sodelovanje z drugimi bila in bo tudi v bodoče pomembna poslovna usmeritev, ki zago- Slika 1. Splošna bolnišnica v Mariboru Slika 2. Soseska individualnih vrstnih hiš tavlja nadaljnji razvoj in rast delovne organiza­ cije. Ne smemo mimo vseh naporov in uspehov omeniti tudi združevanje sredstev za naložbe za povečanje proizvodnih zmogljivosti tako v delov­ ni organizaciji kot v druge organizacije združene­ ga dela. Delavci Konstruktorja so v preteklih desetih letih odvajali in združevali velik del ostanka do­ hodka za izgradnjo novih obratov v industrijski coni v Hočah, v Lipovcih, na Pobrežju in Studen­ cih, za razširitev samskih domov in v sodobno op­ remo ter mehanizacijo. Dokazali so, da je v delovni organizaciji razvit čut vzajemnosti, da razumejo potrebo vsake od temeljnih organizacij kot skupno potrebo in da vlagajo sredstva v tiste naložbe, ki so v skupnem interesu. V preteklih 35 letih so zgradili v severovzhod­ ni Sloveniji, Ljubljani in tujini prek 10.000 stano­ vanj. Že leta 1960 so prvi v Jugoslaviji uvedli or- Slika 3. Industrijska cona. 'Kompleks Mura ganizirano gradnjo stanovanj za trg, danes pa so vključeni v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Pri gradnji izpopolnjujejo tehnologijo gradnje, že nekaj časa pa tudi pri teh objektih upo­ rabljajo industrijsko montažne elemente. Razvija­ jo tudi nove sisteme, kot je fleksbilno stanovanje ter rastoča vrstna in atrijska hiša. Zgradili so tudi več sto individualnih in vrstnih hiš. Od večjih so­ sesk oz. naselij omenimo le nekatere: Metalna, Grenwich, TAM, Betnavski kare, Zgornja Bistrica, Vrbanski kare, S 21, Lavričeva, Rudarsko naselje Lendava, Štepanjsko naselje in Fužine v Ljublja­ ni, Lendavski kompleks M. Sobota, Štrekljeva, Trate M. Sobota, stan. bloki ob Mlinski ulici Len­ dava, Nova vas I in še mnoge bloke v Slov. Bistri­ ci, Oplotnici, Radgoni ter v drugih krajih doma ter v tujini, Bad Godesbergu, Miinchnu, Stuttgartu in na Korziki. V tujini so delavci SGP Konstruktor zgradili prek 2000 stanovanj. Za industrijo Slovenije so zgradili nekaj 100 proizvodnih in skladiščnih objektov. Klasična gradnja se je tehnološko modernizirala in prešla v razne montažne sisteme. Veliko objektov je delo strokovnjakov Konstruktorja, ki so v preteklih de­ setih letih razvili številne programe industrijskih montažnih dvoran, tako da danes DO SGP Kon­ struktor razpolaga s široko paleto ponudbe ločnih, dvokapnih, ravnih in večetažnih montažnih siste­ mov. Dosedaj so po teh sistemih zgradili več kot 300.000 m2 različnih dvoran. Posebej pa kaže orne- niti kmetijski program industrijskih montažnih dvoran, ki ga DO SGP Konstruktor uspešno plasira za potrebe kmetijstva. Samo v zadnjih dveh letih je bilo na industrijski način izdelanih in zmontiranih prek 150.000 m2 farm za živinorejo. Delovna organizacija SGP Konstruktor je po­ sebej skrbela za naložbe v kadre in je v minulih desetih letih sprejela in izobrazila za različne grad­ Ekonomičnost načrtovanja stanovanjske Stanovanjske potrebe sodijo med elementarne potrebe človeka. Zato je skrb družbe na področju reševanja stanovanjskih potreb izrednega pomena in v vseh družbenih sistemih posvečajo stanovanj­ skemu gospodarstvu posebno pozornost. S snovanjem samoupravnih stanovanjskih skupnosti smo pri nas leta 1974 postavili temelje novemu samoupravnemu sistemu stanovanjskega Avtor: dr. mag. Marko Pšunder, dipl. inž. gradb., SGP Konstruktor, Maribor beniške poklice blizu 2500 učencev in podelila še vrsto štipendij za študij ob delu. Do sedaj so 620 delavcem v Mariboru, Slovenski Bistrici, Lendavi in Murski Soboti zagotovili stanovanjsko pravico, številnim delavcem pa so dodelili tudi stanovanj­ ska posojila za obnovo ali gradnjo zasebnih stano­ vanj. Konstruktor sodi tudi med tiste gradbene de­ lovne organizacije, ki se je že leta 1947, torej med prvimi, odločil za gradnjo bivalnih prostorov za delavce in ohrate družbene prehrane. Temu je sle­ dil leta 1963 samski dom z 236 ležišči v Mariboru, ob katerem pa so zgradili pred kratkim še en ob­ jekt z 269 ležišči. Pri Konstruktorju posvečajo posebno skrb zdravemu športnemu udejstvovanju in oddihu za­ poslenih delavcev. V delovni organizaciji uspešno deluje devet športnih sekcij, med katerimi velja posebej omeniti kegljaški klub, ki je ob letošnji 25-letnici obstoja za tekmovalne uspehe in za raz­ voj množičnosti tega športa dobil visoko odlikova­ nje — red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Delovna organizacija ima za oddih zaposlenih na razpolago počitniške domove v Crikvenici, Su­ petru, Rabcu, Puli, Rovinju in na pohorski Planici. Naložbe v strokovni kader, v družbeni stan­ dard, v skrbi za zdravje in oddih zaposlenih so brez dvoma dokaj visoke. Toda pri Konstruktorju se zavedajo, da so ravno naložbe v delovnega člo­ veka, v njegovo znanje, v njegove čimbolj huma­ ne delovne pogoje in življenjske razmere tudi naj­ bolj učinkovite, kar potrjujejo dosedanji veliki uspehi delovne organizacije. To pa je najbolj zgo­ vorna potrditev pravilnosti dosedanje politike skrbi za delovnega človeka, zato so pri Konstruk­ torju odločeni, da bodo v še večji meri nadaljevali začrtano pot tudi v prihodnje. graditve dr. MARKO PŠUNDER gospodarstva. Delovnemu človeku smo omogočili, da je pričel po načelu vzajemnosti in solidarnosti organizirano uresničevati svoje osebne in skupne potrebe in interese pri graditvi, upravljanju sta­ novanj in gospodarjenju z njimi. S samoupravno organiziranostjo in politično verifikacijo tega sistema pa še zdaleč ni bila do­ govorjena njegova ekonomska komponenta. Na številna odprta vprašanja smo sicer odgovorili z družbenim dogovorom o načinu oblikovanja cen v stanovanjski graditvi (Uradni list SRS, št. 6/1975) in družbenim dogovorom o racionalizaciji stano­ vanjske graditve (Uradni list SRS, št. 1/1980), na številna odprta vprašanja pa bo potrebno še od­ govoriti z ustreznimi znanstvenimi in raziskoval­ nimi deli. Takšna potreba se kaže zlasti v zvezi z opre­ delitvami družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve. Te opredelitve zahtevajo nove teoretične pojasnitve in na tej podlagi tudi ustrezno operacionalizacijo aplikativnih rešitev. V članku obravnavamo najprej teoretična iz­ hodišča in šele nato praktične aplikacije vplivanja na ekonomičnost stanovanjske graditve v fazi pri­ prave dokumentacije. 1. Teoretična izhodišča Ekonomičnost načrtovanja in gradnje stano­ vanjskega objekta, ki predstavlja odnos med ob­ segom oziroma vrednostjo objekta in stroški iz­ gradnje, je mogoče obravnavati le v širšem kon­ tekstu kompleksa vrednosti in cen. Zato bomo najprej podali na kratko teoretične osnove teh od­ nosov. 1.1. Struktura vrednosti stanovanjskih objektov Vrednost stanovanjskega objekta opredeljuje­ mo s teorijo delovne vrednosti, ki pojasnjuje, kaj tvori osnovo vrednosti ustvarjenega blaga. Teorija delovne vrednosti temelji na načelu, da vrednost odreja živo in minulo delo, ki je družbeno potreb­ no za proizvodnjo blaga. Količina družbeno po­ trebnega dela pa je tista, ki jo za proizvodnjo po­ trebuje poprečno učinkovit proizvajalec. Razvita oblika delovne vrednosti mora upo­ števati poleg živega dela tudi minulo delo, vsebo­ vano v produkcijskih sredstvih in v porabljenem materialu in storitvah, torej mora upoštevati tudi gospodarnost te porabe (to je ekonomičnost). Produkcijska sredstva imajo pomembno vlogo v produktivnosti živega dela, kajti boljša tehnična opremljenost, če jo pravilno izkoristimo, pove­ čuje storilnost dela. Seveda je v delovne naprave vloženo družbeno minulo delo, ki se po objektiv­ nih zakonitostih mora vrednotiti in upoštevati. V ustavo SFRJ in v zakon o združenem delu je vgrajena zasnova razvite oblike delovne vred­ nosti, ki ugotavlja: — da se blagovne vrednosti v našem sistemu oblikujejo po tekočem (živem) delu in po prispev­ ku uporabljenih proizvajalnih sredstev k učinko­ vitosti živega dela (kar predstavlja minulo delo) in, — da je dohodek kot pojavna oblika novo ustvarjene vrednosti odvisen od produktivnosti te­ kočega dela, od učinkovitosti gospodarjenja s sred­ stvi ter od uspešnosti prilagajanja tržnim razme­ ram in družbenim potrebam (45. člen zakona o združenem delu). Po tej zasnovi se torej vrednost zgrajenega stanovanjskega objekta določa z družbeno potreb­ no količino živega dela ter z družbeno potrebnim potroškom sredstev kot družbeno potrebnega mi­ nulega dela. Posebnost na stanovanjskem področju pa je ta, da se kompleks družbenega minulega dela ne po­ javlja samo v stroških izvajalca gradbenih del, temveč da se precejšen del minulega dela pojavlja tudi v družbenih stroških zunaj operative. Družbeni stroški, ki se pojavljajo zunaj grad­ bene operative, so vloženo tekoče delo in porab­ ljena sredstva kot minulo delo za: — pripravo urbanistične dokumentacije, — za odkup in pripravo zemljišč, — za komunalno ureditev zemljišč in — za vrsto drugih stroškov, ki sploh niso za­ jeti v gradbeni ceni stanovanjskega objekta. Zaradi te posebnosti družbenih stroškov je treba splošno razlago vrednosti dopolniti, če gre za stanovanjski objekt. Potrebna je tričlenska raz­ laga, se pravi, da substanco vrednosti stanovanj­ skih objektov tvorijo: — družbeno delo v fazi priprav, — potrebno tekoče (živo) delo izvajalcev grad­ benih del in — minulo delo, ki je vloženo za družbeno po­ trebno porabo gradbenega materiala in delovnih naprav, kar se izkazuje v materialnih stroških. Takšna razlaga vrednosti stanovanjskega ob­ jekta daje načelne opredelitve oblikovanja cen, ki jih sicer s samim mehanizmom ponudbe in povpra­ ševanja (z operativnim mehanizmom zakona vred­ nosti) ne bi bilo mogoče pojasniti. Iz teh načelnih opredelitev pa izhaja to, da moramo pri stanovanjih razlikovati: — polno družbeno ceno stanovanja, ki ustreza navedeni tričlenski razlagi vrednosti stanovanjske­ ga objekta in — dejansko prodajno ceno stanovanja, ki je lahko iz socialno političnih vzrokov nižja od de­ janske družbene cene stanovanja (za del družbe­ nega dela v fazi priprave). V tem zapisu se omejujemo le na dejansko prodajno ceno stanovanja, kar pomeni, da bomo v nadaljevanju obravnavali ekonomičnost stanovanj­ ske graditve le glede na tiste prvine, ki tvorijo strukturo prodajne cene za stanovanjske objekte. 1.2. Struktura prodajne cene stanovanjskih objektov Iz načelnih opredelitev strukture vrednosti stanovanjskih objektov izhaja tudi struktura pro­ dajne cene stanovanjskih objektov. Ta je sestav­ ljena iz naslednjih prvin: PC = Cg + Ckoz + Cds, pri čemer je: PC = prodajna cena stanovanjskega objekta Cg = gradbena cena stanovanjskega objekta Ckoz = cena komunalno opremljenega zemljišča Cds = cena drugih stroškov, ki bremenijo stano­ vanjski objekt Medtem ko pomenijo Ckoz in Cds navzven dogovorjene cene za tisto, kar pripravljajo obi­ čajno za gradnjo objekta (zavodi, biroji, komunalni inženiringi itd.) in se oblikujejo bolj ali manj po kriterijih oblikovanja cen po tržnih razmerah (zbi­ ranje ponudb večjega števila izvajalcev), pa po­ meni gradbena cena tisto ceno stanovanjskega ob­ jekta, o višini katere teče sporazumevanje. Pri tem se upoštevajo določila zakona o cenah, dolo­ čila družbenega dogovora o oblikovanju cen za stanovanja in določila ustreznih samoupravnih spo­ razumov v občinah. Za nas je ta trenutek pomembno poznavanje strukture prodajne cene stanovanjskih objektov zato, da lahko ugotovimo, da je potrebno ekono­ mičnost iskati v vseh treh kompleksih, to je v po­ trošnji in stroških gradbenih del, komunalnega opremljanja zemljišča in ureditve okolja. V nadaljevanju se bomo omejili le na ekono­ mičnost gradbenih del, ki tvorijo okoli 70 odstot­ kov prodajne cene stanovanjskega objekta. 1.3. Produktivnost in ekonomičnost stanovanjske graditve Produktivnost dela v narodnogospodarskem merilu je osrednja determinanta proizvodne učin­ kovitosti dela in objektivni določevalec vrednosti proizvedenega blaga. Opredeljuje se kot razmerje med proizvedeno količino blaga (Q) in porabljenim delom (D) z enačbo Q/D za raven produktivnosti dela in z enačbo ------- za spremembe ravni pro- DiDo duktivnosti. V obeh primerih gre za fizična in ne za vrednostna razmerja. Za meritve proizvodne učinkovitosti dela mo­ ramo seveda natančneje opredeliti pojem proizve­ dene količine. Ta ne more biti družbena bruto pro­ izvodnja, ki vsebuje tudi prenose opredmetenega dela (reprodukcijski material), temveč samo neto proizvod (NP) kot izraz novoustvarjene vrednosti. Iz te makro opredelitve produktivnosti dela izhaja opredelitev produktivnosti dela na ravni organizacij združenega dela. Ta zajema poleg učin­ kovitosti tekočega dela v neposredni proizvodnji še tri kakovosti upravljanja in gospodarjenja: eko­ nomičnost pri angažiranju in izkoriščanju produk­ cijskih sredstev (osnovnih in obratnih), ekonomič­ nost porabe repromateriala in storitev ter uspeš­ nost prilagajanja nabave in proizvodnje družbenim potrebam in razmeram na trgu. S tem je definicija produktivnosti usklajena z Marxovo definicijo, da se produktivnost dela poveča šele takrat, ko se zmanjša poraba živega in minulega dela na eno­ to izdelka. Produktivnost dela v tem integralnem pomenu se torej poveča tudi z zmanjšanjem po- troškov repromateriala in z gospodarnejšo uporabo produkcijskih sredstev. S tem pridemo do problema, kako za praktične meritve povezati neposredno produktivnost živega dela s posrednimi učinki ekonomičnosti uporabe sredstev kot minulega dela. Pri tem vemo, da med živim delom in opremljenostjo z delovnimi napra­ vami ni stalnega razmerja ter da imamo na tej re­ laciji substitucije. Na ravni organizacije združenega dela so substitucije tudi med nabavljenim gradbe­ nim materialom in lastno izdelavo. Na delovno storilnost vpliva končno tudi kakovost gradbenega materiala, na vse dinarske in dohodkovne račune pa izrazito vplivajo premiki cen, zaradi česar no­ minalni obračuni ne ustrezajo realnim potroškom in realnemu proizvodu. Metodologija ugotavljanja produktivnosti de­ la, ki že sicer ni enostavna, postane zaradi tega še bolj zapletena. Teoretično ni sporno, da moramo vse vrednostne izraze preračunati na neko vrsto stalnih cen in s tem skonstruirati predstave o fi­ zičnem obsegu.1 Metodološko je nesporno tudi to, da moramo vse dejavnike, ki opredeljujejo veli­ kost bruto proizvoda spraviti na skupni imenova­ lec, ker brez tega ni mogoče upoštevati substitucij med živim in porabljenim minulim delom. Ta problem rešujejo nekatere metodologije s preraču­ navanjem stroškov porabljenih sredstev v ekviva­ lentne delovne ure, kar omogoča agregiranje vseh dejavnikov v imenovalcu® Druga možna rešitev je ta, da stroške porab­ ljenih sredstev za proizvedeno količino deflacioni- ramo na cene baznega obdobja in enako deflacio- niramo tudi vrednost proizvodnje. Tako se vse spremembe v ekonomičnosti porabe sredstev izka­ žejo kot sestavina integralne produktivnost dela, 1 Za preračunavanje na stalne cene lahko upo­ rabimo Laspeyresov ali Paaschejev indeks, po katerih je: po Laspeyresu po Paascheju indeks fizičnega obsega coqi / coqo ciqi / ciqo indeks cen ciqi / coqo ciqi / coqi Znano je, da se izidi teh indeksov razlikujejo. V zvezi s tem je še vrsta vmesnih metod (Fisher, Vin­ cent, Lydall itd). Za nobeno med njimi pa ni mogoče reči, da je edino pravilna in natančna, kar objektivno ne more biti zaradi različnih vidikov. 2 Tako je skonstruiran francoski indeks integral­ ne produktivnosti dela z enačbo: indeks obsega proizvodnje (po stalnih cenah) Indeks (porabij. del. ur + + ekvival. ure za porabi j. sredstva) Ekvivalentne delovne ure v imenovalcu izračuna­ jo za bazno obdobje iz stroškov, obračunanih za po­ rabljena sredstva, ki jih delijo s poprečno urnino v tem obdobju. Analogno jih izračunamo za tekoče ob­ dobje. kar po našem mnenju ustreza načelnim opredelit­ vam zakona o združenem delu. Ta ugotovitev pa nas vodi do spoznanja, da je potrebno ekonomičnost stanovanjske graditve iskati v: — zniževanju tekočega dela (td), — zniževanje materialnih stroškov (ms), — zniževanju amortizacije osnovnih sredstev (am) in, — zniževanju angažiranih poslovnih sredstev (s). Pri tem so kvantitativni določevalci potroškov td, ms, am in so različni za različne objekte, ki so grajeni po različni projektni dokumentaciji, lahko pa so različni tudi za enake objekte na različnih lokacijah. Zato lahko na te potroške bistveno vplivamo že med pripravljanjem urbanistične in projektne dokumentacije. Na podlagi izkušenj so se oblikovala spozna­ nja o tem, kako vplivajo na potroške (in s tem na stroške in gradbeno ceno) spremenljivke v pogledu lokacijskih pogojev in projektnih zahtevkov. V od­ visnosti od teh so se izkustveno oblikovali številni parametri, s katerimi upoštevamo razlike oz. pro­ centualne odklone od izhodiščne normale. 2. Parametri ekonomičnosti stanovanjske graditve v pogledu lokacijskih pogojev Parametre ekonomičnosti Stanovanjske izgrad­ nje v pogledu lokacijskih pogojev je leta 1974 pripravil Biro gradbeništva Slovenije (sedaj Sploš­ no združenje gradbeništva in IGM pri GZ Slove­ nije). Pregledala in potrdila jih je komisija za cene tega biroja, družbeno verificirani pa so postali pa­ rametri takrat, ko so jih osvojile samoupravne stanovanjske skupnosti za potrebe samoupravnega sporazumevanja o cenah stanovanj. To so naslednji parametri: — lokacija objekta po pogojih zazidave, — lokacija objekta po bazenih, — lokacija objekta glede na oddaljenost od mestnega središča, — nosilnost zemljišča, — potresna stopnja, — klimatske razmere, — višina zazidave, — velikost objekta po številu stanovanjskih enot. Vrednosti posameznih alternativ ter parame­ trov, prikazane v odstotnem odklonu od izhodišč­ ne normale (f = 0,000), so gradbenikom znane in jih zato ne navajamo posebej. Poznavanje vrednosti teh parametrov je po­ trebno za presojo ekonomičnosti lokacije stano­ vanjskega objekta. Med njimi je nekaj takšnih, ki so pogojeni z makrolokacijo objekta (potresna stopnja, klimatske razmere, lokacija po bazenih), na katere v alternativnih rešitvah ne moremo vpli­ vati. Pomembnejši so vsi drugi parametri, na ka­ tere bistveno vplivajo projektanti urbanisti. Naj omenimo samo nosilnost zemljišča, višino zazidave in velikost objekta po številu stanovanj­ skih enot. Poglejm o si na naslednjem ekstremnem pri­ meru, kakšni ekonomski učinki so lahko doseženi med slabo in dobro izbrano lokacijo stanovanjske­ ga objekta: Šifra Objekt A (dobra lokacija) Objekt B (slaba lokacija) 101/1 0,0000 101/3 0,0712 103/1 0,0000 103/2 0,0528 201/1 0,0000 201/7 0,1426 301/5 0,0000 301/6 0,1725 302/4 0,0000 Skupaj: fA = 0,0000 fB 0,4391 Iz tega ekstremnega primera razlik v lokacij­ skih parametrih Stanovanjskih objektov je razvid­ no, da so lahko zelo velike razlike v stroških in ceni stanovanj med dobro in slabo izbrano lokaci­ jo stanovanjskega objekta (v našem primeru 43,91 odstotka). 3. Parametri ekonomičnosti stanovanjske graditve v pogledu projektnih zahtevkov Tudi te parametre je leta 1974 pripravil Biro gradbeništva Slovenije. Skupaj s parametri loka­ cijskih pogojev rabijo danes v skoraj vseh obči­ nah Slovenije za samoupravno sporazumevanje o cenah stanovanj. Žal se teh parametrov premalo poslužujemo za ekonomsko vrednotenje projektne dokumentacije, natančneje rečeno, za ekonomsko vrednotenje idejnoprogramskih skic za stanovanj­ ske objekte. Le v fazi idejnega projektiranja je namreč možno projektne zahteve spremeniti (ra­ cionalizirati), in to s pomočjo naslednjih parame­ trov: — tehnologija gradnje, — ekonomičnost projekta in funkcionalne za­ snove, — poraba armature na m'2 stanovanjske povr­ šine, — poraba betona na m'2 stanovanjske površine. •— členitev fasade, — izvedba strehe, — izvedba fasadnih sten, notranjih sten in stropov, — obdelava notranjih površin, — stopnja vgrajene opreme v kuhinji, — velikost stanovanjskih enot, 3 3 Biro gradbeništva Slovenije: Metodologija za iz­ račun vrednosti stanovanj, Ljubljana 1976, stran 4—10. — struktura stanovanjskih enot in — izgradnja zaklonišča. Tudi vrednosti posameznih alternativ teh pa­ rametrov, prikazane v odstotnem odklonu od iz­ hodiščne normale (f = 0,0000), so razvidne iz že navedene knjige. Poznavanje vrednosti teh para­ metrov je potrebno za presojo ekonomičnosti pro­ jekta v pogledu projektnih zahtevkov. Takšno pre­ sojo smo v družbeno usmerjeni stanovanjski grad­ nji dolžni opraviti že med izdelovanjem idejnih rešitev (idejnoprcgramskih skic). Stanovanjski ob­ jekt je ekonomično zasnovan, če je vsota vseh pa­ rametrov 0,0000 oz. blizu 0,0000 in če za to obstaja objektivno opravičilo (zahteva po kuhinjski opre­ mi, urbanistična zahteva po členjeni fasadi, urba­ nistična zahteva po dvokapni nestandardni strehi itd.). Sicer si pa na naslednjem ekstremnem prime­ ru oglejmo, kakšne razlike v stroških in ceni m2 stanovanja so možne med slabo in dobro zasnova­ nimi projekti stanovanjskih objektov. Šifra Objekt A (dober projekt) Objekt B (slab projekt) 401/5 0,0000 401/1 0,1111 501/1 0,0000 501/4 0,1145 502/3 0,0000 502/5 0,0574 503/3 0,0000 503/5 0,0508 504/1 0,0000 504/5 0,0702 505/1 0,0000 505/5 0,0418 506/1 0,0000 506/2 0,0980 601/2 0,0000 601/3 0,0570 602/2 0,0000 602/3 0,0292 603/1 0,0000 603/2 0,0388 604/4 0,0000 604/1 0,0063 701/1 0,0000 701/3 0,0350 fA = 0,0000 fB = 0,7101 Iz tega ekstremnega primera razlik v projekt­ nih parametrih stanovanjskih objektov je razvid­ no, da so lahko zelo velike razlike v stroških in ceni stanovanja, ki je projektno ekonomično zasno­ vano, in stanovanja, ki je zasnovano neekonomično (v našem primeru 71,01 °/o). Seveda je ob tej ugo­ tovitvi potrebno poudariti, da so nekateri paramet­ ri v medsebojni povezavi, kar pomeni, da na pri­ mer visokemu parametru porabe betona na m2 stanovanjske površine sledi normalno nizek para­ meter porabe armature itd. Velikost faktorjev posameznih parametrov na­ rekuje, da posvetimo posebno pozornost tehnologi­ ji gradnje in ekonomičnosti projekta glede na funkcionalnost zasnove, ki se kaže v razmerju gradbene (bruto) površine proti stanovanjski (ne­ to) površini. V zvezi z ekonomičnostjo projekta kaže glede na funkcionalnost zasnove opozoriti na raziskave Josipa Vojnoviča, dipl. inž., ki v knjigi Ekonomski parametri stambenih objekata4 obravnava vrsto parametrov kot razmerja med površinami in pro­ storninami stanovanjskih objektov, ki jih določa JUS U.C2.100/66. Nekaterim teh razmerij določa dopustno vrednost, nekatera pa so le primerjalna in je za to potrebnih več alternativnih rešitev funkcionalnosti stanovanjskega objekta. Na tem mestu zaradi omejitve obsega tega zapisa pokaži­ mo le na najpomembnejša razmerja za stanovanje, etažo in stanovanjski objekt. Povzemamo oznake iz navedene knjige: Pkl < 1 K* = --------Pkl norm. Pgl K4 = — - < 1,35 do 1,42Pkl Pg2 primerjalen Kg = -------- =Pk2 (čim bliže enici) Pg2 K “ “ 5 S Ä - ‘ -30 d0 M 0 Pk2 K“ Pk2/s * U 4 d° U 6 Pg3 primerjalen jrir = ---------= Pk3 (čim bliže enici) Pg3 Ki9 = — — < 1,35 do 1,40 Pk3/s < 1,14 do 1,16 20 Pk3/s Vg3 primerjalen K o ? — ------------ =" Pk3/s (čim bliže enici) Posamezne oznake pomenijo: K — parameter ekonomičnosti Pk — stanovanjska ali neto površina Pg — gradbena ali bruto površina Vg — gradbena ali bruto prostornina 1 — površina se nanaša na stanovanje 2 — površina se nanaša na etažo 3 — površina se nanaša na objekt s — površina se nanaša na vsa stanovanja na etaži ali objektu Pomanjkljivost te metode ekonomskega vred­ notenja projektne dokumentacije za stanovanjski objekt (idejnoprogramskih skic) je v tem, da je delo izredno zamudno in da daje nekatere korist­ ne rezultate v primeru, če ekonomsko analiziramo 4 Vojnovič Josip: Ekonomski parametri stembe- nih objekata, Gradbeni center Slovenije, Ljubljana 1973. večje število variantnih predlogov idejnih rešitev. V končni fazi seveda izberemo tisto od variantnih rešitev, ki ima koeficiente K v dopustnih mejah oz. nižje (bliže enici) od drugih variantnih pred­ logov. 4. Parametri ekonomičnosti stanovanjske graditve v pogledu drugih pogojev izgradnje Poleg lokacijskih pogojev in projektnih zah­ tevkov obstaja še vrsta drugih pogojev, ki vplivajo na ekonomičnost stanovanjske graditve v pogledu zniževanja materialnih stroškov, amortizacije os­ novnih sredstev, tekočega dela in angažiranih po­ slovnih sredstev. To so v glavnem izdelki in pol­ izdelki, ki so pogosto slabo raziskani in zahtevajo zato sprotne analize že naštetih Stroškov. Za ta na­ men najčešče uporabljamo vrednostno analizo kot metodo dela za to, da zmanjšujemo stroške. Z vrednostno analizo želimo pravočasno, to je pred izdelavo projektne dokumentacije ali med njo: — preučiti glavne in Stranske funkcije posa­ meznih izdelkov in ugotoviti, ali so stroški za nji­ hovo izdelavo v dopustnih mejah, — zasnovati oziroma skonstruirati izdelek ta­ ko, da bo za izpolnitev posameznih funkcij potreb­ nega čim manj materiala im delovnega časa, — predvideti za uporabo čim cenejše materia­ le, vendar pa takšne, ki še popolnoma zadostujejo za zahtevano kakovost, '— zagotoviti čim manjše eksploatacijske in vzdrževalne stroške proizvoda in — izbrati najcenejšo varianto izdelka, če pre­ učujemo več alternativnih možnosti. Za delo je zato nujno poznavanje funkcij po­ sameznih proizvodov. Najpomembnejša, lahko bi rekli glavna funkcija za primere naših raziskav, je gotovo kakovost izdelka, ki se kaže v tehničnih karakteristikah. Stranske funkcije pa so različne od primera do primera in se kažejo v dizajnu iz­ delka (to je lahko pogosto tudi glavna funkcija), v asortimentu proizvodov, v fleksibilnosti proizvoda itd. Cilj vrednostne analize je vselej uskladitev vrednosti funkcije z njenimi proizvodnimi stroški. To pa pomeni, da želimo v mašo korist spremeniti stanje, v katerem so stroški nesorazmerni z vred­ nostjo funkcije, v neko drugo stanje z nižjimi stroški. Ni naš namen in tudi ni možnosti, da bi se v tem zapisu seznanili z nadaljnjimi podrobnostmi dela na vrednostni analizi in z organizacijo takega dela. Hoteli smo le opozoriti na to, da z ekonomskim vrednotenjem programsko-idejnih rešitev za sta­ novanjske objekte delo še ni končano. Z vred­ nostno analizo je potrebno raziskati še posamezne izdelke. Takšne raziskave so pri stanovanjskih ob­ jektih najpogosteje v zvezi s fasadnimi elementi, predelnimi stenami, sanitarnimi vozli, mizarskimi izdelki in vrsto izdelkov obrtniških in instalacij­ skih del. 5. Zaključek Na podlagi teoretičnih izhodišč ter praktičnih aplikacij ugotavljanja ekonomičnosti stanovanjske graditve moremo razbrati, da je ekonomičnost sta­ novanjske graditve zelo zapletena in kompleksna zadeva. Potrebno je poudariti, da je ekonomičnost sta­ novanjske graditve odvisna na eni strani od doku­ mentacije stanovanjskih objektov v fazi priprave in na drugi strani od vrste dejavnikov (organizaci­ ja del, kadri, nagrajevanje, popolnost projektne dokumentacije itd.) v fazi izgradnje stanovanjskih objektov, česar pa tu nismo obravnavali. V tem zapisu smo se omejili le na ekonomič­ nost stanovanjskega objekta, katerega stroški so zajeti v gradbeni ceni stanovanjskega objekta oz. v gradbeni ceni m’2 stanovanja. Ugotovili smo, da je faza priprave dokumen­ tacije za stanovanjske objekte zelo pomembna. V tej fazi je namreč možno s preudarnim projekti­ ranjem prihraniti ogromno pri stroških izgradnje. In na vprašanje kako to storiti, smo želeli odgo­ voriti s tem zapisom. Literatura 1. Baumol W .: Economic Theory and Operations Research. London 1977. 2. Biro Gradbeništva Slovenije: Metodologija za izračun vrednosti stanovanj. Ljubljana 1976. 3. Burhhardt G.: Kostenprobleme der Bauproduk­ tion, Bauverlag, Wiesbaden-Berlin 1973. 4. Jamnik Mirko: Sistem i politika cena. Centar za ekonomska istraživanja, Beograd 1976. 5. Triebei W.: Produktivität im Bauwesen. West­ deutscher Verlag, Hamburg 1969. 6. Vojnovič Josip: Ekonomski parametri stambe­ nih objekata. Gradbeni center Slovenije, Ljubljana 1973. 35 LET • SGP KONSTRUKTOR • 35 LET • SGP KONSTRUKTOR • 35 LET • SGP KONSTRUKTOR • 35 LE Titov most na otok Krk v sliki in besedi (Predavanje dr. Stanka Srama v Ljubljani) Zvezi društev gradbenih inženirjev in tehni­ kov Slovenije je uspelo pridobiti za posebno pre­ davanje o gradnji, sedaj že znamenitega Titovega mostu na otok Krk, njegovega graditelja, znanega jugoslovanskega gradbenega strokovnjaka, dr. Stanka Srama, dipl. gradbenega inženirja. Njegovo nadvse zanimivo dveurno predavanje (14. januarja 1982) je poleg izvirnih tolmačenj o gradnji poživljalo še 150 barvnih diapozitivov in dva krajša filma. Dvorana Republiške skupnosti za ceste je bila tokrat zasedena dobesedno do zadnjega kotička, saj od dvesto poslušalcev sploh niso vsi mogli v dvo­ rano. Organizatorji predavanja so udeležence pre­ senetili še s tem, da so jim dali »za spomin« foto­ kopije, s številnimi tehničnimi podatki opremlje­ nega prospekta, ki ga je z imenom »Most Kopno— Sv. Marko—Otok« izdalo beograjsko podjetje Mo- stogradnja, ki je prevzelo in dovršilo gradnjo tega velikana med vsemi jugoslovanskimi mostovi. Tovariša Srama, vodjo izredno zahtevnih del pri tej štiriletni gradnji, ki jo upravičeno hvalijo z vsemi superlativi in štejejo med rekordne na sve­ tu, smo slovenski gradbeniki spoznali že med sa­ mo gradnjo, ker smo od začetka gradnje do njene dovršitve organizirali več uspelih ogledov. Inženir Sram, ki je malo pred tem predava­ njem doktoriral na zagrebški univerzi, se je vsem obiskovalcem gradnje »zapisal v srce« zaradi iz­ jemno tovariške odprtosti in skromnosti, hkrati pa zaradi bleščečega strokovnega znanja s področja graditve mostov pri nas. Ko je konec leta 1980, skupaj z najtesnejšim strokovnim sodelavcem, glavnim projektantom mo­ stu, dipl. inž. Ilijo Stojadinovicem, prejel naše naj- višje družbeno priznanje, nagrado AVNOJ, smo se skupaj z njim čutili ponosne tudi mi, slovenski gradbeni inženirji in tehniki — ob naši tedanji če­ stitki smo zato upravičeno zapisali »da je prav go­ tovo prišla v prave roke«. Oba odlična gradbena strokovnjaka izhajata po naključju iz gradbeniških družin, kar je še pose­ bej zanimivo. Očeta obeh sta bila v svojih krajih graditelja hiš, prvi v Beogradu, drugi pa v Osije­ ku, odkoder izhaja Šramov rod. Kljub nekajletni razliki v starosti — dr. Šram je dopolnil 62 let — je oba privedla skupaj ista »strokovna strast« — ljubezen do mostov. Prvi načrti za most na otok Krk so bili sicer zastavljeni že pred petnajstimi leti, vendar je pre­ teklo še dosti vode, dokler ni bila po več zapletih končno leta 1975 osvojena ponudba beograjske Mo- stogradnje (projektant I. Stojadinovič), vodstvo vseh del pa je bilo poverjeno inženirju Sramu. Strokovno izredno zahtevna naloga narediti prvi most na svetu brez opornih odrov in stebrov Po predavanju — dr. Šram (drugi z leve) v družbi uglednih slovenskih gradbenikov je bila opravljena tako odlično, da so podatki o tej gradnji že našli pot v strokovno literaturo. Od več predlogov in različic je zmagal med možnimi kon­ strukcijskimi oblikami Stari klasični lok kot osnov­ na arhitektonska prvina — seveda betonska in po vrhu vsega še čisto posebne izvedbe zato, ker se­ daj poteka skozi oba rekordno dolga oboka tudi naftovod med celino in otokom Krkom. Čeravno precej redkobeseden, nam je doktor Šram ob našem srečanju v Ljubljani mimogrede, v prijetnem pogovoru rahlo otožno zaupal: »Zdaj, ko je vse končano, čutim neko praznino, ker sem resnično zaljubljen v mostove. To, kar smo dosegli s krškim mostom, je vsekakor delo ene generaci­ je, ki je imela izjemno srečo, da je lahko gradila tako velik objekt. Ta praznina bo trajala toliko dolgo, dokler se ne bom lotil novega, podobnega dela, vem pa predobro, da to ni odvisno le od mo­ jih želja. To so investicije za desetletja«. Izzvali smo ga, da smo »pokukali« malo še v njegov, re­ cimo, družinski svet. »Na drugi strani pa«, smo mu rekli, »boste sedaj po toliko letih odsotnosti zaradi graditve kar lepega števila mostov spet ma­ lo več v krogu družine«. »Že, že, to je res«, nam je odvrnil, »vendar. . .« Kasneje smo tudi tu »iz­ vrtali«, kaj je za tem »vendar«. — Njegovi najbliž­ ji ga prav tako dobro poznajo po tej plati, kaj mu pomeni »graditi in spet graditi«. Celo hčerka ga je »razkrinkala«, zakaj je s svojimi mislimi tako pogosto drugje, tam na vodah, pri svojih mostovih. »Očka, kajne da boš še gradil, drugače se boš pre­ hitro postaral, tega pa nočemo.« Prepričani smo, da bo tudi v tem novem živ­ ljenjskem položaju našel pravi »lok« za premosti­ tev. En nov lok je že postavil — znanstveni dok­ torat, prihodnji bo po vsej verjetnosti visokošolsko pedagoško delo, nato pa upajmo, se bo že še zjas­ nilo spet nad kakšno našo vodo. Saj teče po Jugo­ slaviji kar 1900 rek, daljših od 10 kilometrov. In vsaka teh rek ima svoje posebnosti in čare, saj zavzema naša država po bogastvu rečnih tokov eno prvih mest na sitari celini. Ko je pred dobrimi štiristo leti (leta 1566) slav­ ni turški gradbenik Hajredin zgradil prvi, sedaj zgodovinsko znani most čez Neretvo pri Mostarju, so ta most dolgo uvrščali med prvovrstna dela ta­ kratne orientalske arhitekture. Po toliko stoletjih so sodobni Hajredini zgradili nov, drugačen, pa vendar v mnogočem podoben ločni most, ki ga bo­ do naslednja desetletja občudovali »sodobniki« pa tudi rodovi zanamcev. Že sedaj se mu klanjajo šte­ vilni tuji strokovnjaki in popotniki, posebej še, če se ob vrtoglavi višini 67 m nad vodo zagledajo v morsko globino, kjer se ob viharjih, ki tu niso red­ ki, spodaj penijo močni morski valovi. Naš prijatelj Stanko Sram pa medtem tiho in zamišljeno »komaj čaka, da bi kmalu kje spet za­ čeli graditi kakšen nov most«. Maks Megušar MNENJE IN KRITIKA Osnutek zakona o graditvi objektov Pristojni republiški organi bodo dali v javno raz­ pravo osnutek zakona o graditvi objektov. Z uvelja­ vitvijo tega zakona naj bi prenehal veljati sedanji za­ kon o graditvi objektov, ki je stopil v veljavo z ob­ javo v Uradnem listu SRS, št. 42/1973, in kot večkrat dopolnjen s popravki in dodatnimi določili, objavlje­ nimi v Uradnih listih SRS, št. 13 in 17/74, 2 in 8/75 in 39/81. Veljavni zakon o graditvi objektov ureja graditev objektov, medtem ko ureja finansiranje investicij za­ kon o investicijski dokumentaciji, objavljen v Urad­ nem listu SRS, št. 7/1976. O tem gradivu imamo torej sedaj dva ločena za­ kona, prvega, ki ureja graditev objektov in drugega, ki ureja izdelavo investicijske dokumentacije, tj. pri­ pravo in izdelavo investicijskega programa. Z zad­ njim osnutkom zakona o graditvi objektov (30. 9.1981) pa je predvideno, da bo »novi« zakon o graditvi ob­ jektov v bodoče ponovno urejal oboje prej navedenih področij skupno, kot je bilo to do uveljavitve prej navedenega in sedaj veljavnega republiškega zakona o graditvi objektov nekako urejeno z bivšim zveznim temeljnim zakonom o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) ki pa je razen za doka­ zovanje sredstev prenehal veljati z uveljavitvijo že uvodoma navedenega zakona. Osnutek zakona povzema v celoti že sedaj veljav­ na določila tega zakona, tj. splošne določbe z defi­ nicijami pojmov graditve objekta in gradnje objek­ tov, pripravljalnih del, rekonstrukcije in zahteve po gradbenem in uporabnem dovoljenju. Kar velja za sam gradbeni del — graditve objek­ tov, osnutek razčlenjuje pojem investicije. Za inve­ sticijo se šteje vsako razširjanje materialne osnove dela investitorja z vlaganjem v osnovna sredstva, ra­ zen vlaganj v obnovo osnovnih sredstev investicij­ skega vzdrževanja, ki ne pomeni razširjene reproduk­ cije. Osnutek zakona daje zelo velik poudarek izdelavi investicijske dokumentacije, tj. predhodnim delom za investicijo, idejnim rešitvam in samemu investicij­ skemu programu. To je prav gotovo pravilno in v duhu naporov naše družbe, da se zaostrijo odgovor­ nosti investitorjev in odgovornih fizičnih oseb v zve­ zi z izvajanjem investicijske politike pri nas. Tako osnutek zakona poleg doslej veljavnih določil v za­ konu o investicijski dokumentaciji o rezultatih raz­ iskovanja tržišča, predhodnih ekonomskih analizah, ugotovitvah potrebnosti, smotrnosti in koristnosti in­ vesticije ter ugotovitvi odvisnosti od uvoza in mož­ nosti za izvoz, tehnoloških raziskavah in študijah z zahtevo po posebnem prikazu potrebnosti uvozne opre­ me, predhodnih geoloških, geomehanskih in ekoloških raziskav ter izdelave okvirnega načrta financiranja, po­ stavlja in uvaja tudi zahtevo po idejnih rešitvah (idej­ ni projekt) kot osnovo realne ocene gradbene vred­ nosti predvidenih objektov in same investicije. V okviru idejnih rešitev bo potrebno tudi prika­ zati lokacijo investicije z njeno vključitvijo v urbani­ stične oziroma zazidalne načrte, oblikovno, funkcional­ no, tehnološko in prometno rešitev objektov kot tudi potrebne priključitve objektov na komunalno infra­ strukturo. Nadalje se sestavljalcu investicijskega pro­ grama nalaga tudi prikaz socialnih vidikov investi­ cije, tj. potreb delavcev in delovnih mest, vključno s programom štipendiranja in izobraževanja kadrov za nameravano investicijo, zagotovitev varstva pri delu, ocene investicije iz obrambnih vidikov, izdelavo or­ ganizacijskega modela za izkoriščanje investicije, tra­ janje izvajanja investicije in možnost začetka upora­ be investicije oziroma objektov, vrednost predhodnih naložb, obratnih sredstev ter ostalih finančnih ka­ zalcev, iz katerih naj bi bila jasno dokazana renta­ bilnost in vrednost celotne investicije. Investicijsko dokumentacijo — program lahko iz­ dela le za tako dejavnost registrirana organizacija združenega dela, investitor pa le takrat, če je za tako dejavnost registriran. Investitorju je naložena obveznost pregleda — re­ vizije investicijskega programa po posebni strokovni komisiji, sestavljeni iz ustreznih strokovnjakov, ki jih imenuje investitor sam, ali pa pregled poveri organi­ zaciji, registrirani za tako dejavnost. Za sestavi j alce programa in revidente je v osnut­ ku zakona predpisana podaja pismenih izjav, s kate­ rimi prevzemajo tudi odgovornost za realno sestavo pri izvršenih pregledih pa tudi za pozitivno oceno do­ kumentacije. Osnutek zakona povzema v nadaljevanju vsa do­ ločila dosedanjega zakona o izdelavi tehnične doku­ mentacije, ki jo smejo izdelovati le za to registri­ rane organizacije združenega dela. Glede na stopnjo obdelave obsega tehnična dokumentacija pet glavnih stopenj obdelave (projektov), in to: 1. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) 2. projekt za razpis (PZR) 3. projekt za izvedbo (PZI) 4. projekt izvedenih del (PID) in 5. izvleček iz projekta izvedenih del za etažne lastnike (PEL). Tehnična dokumentacija bo morala biti tudi v bo­ doče izdelana v skladu s pogoji lokacijske odločbe ter z zdravstvenimi vodnogospodarskimi, prometnimi, energetskimi razmerami, zahtevami varstva okolja in drugimi pogoji, ki so predpisani z zakonom oziroma s predpisi, izdelanimi na njegovi podlagi in ki so v zvezi z obravnavanim objektom. Posebej je tudi določeno, da morajo biti projekti izdelani skladno z določbami zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, upoštevati je treba pogoje investicijskega programa, zahteve v lokacijskem do­ voljenju, pridobljena soglasja prizadetih organov in organizacij, tehnične normative in standarde, ukrepe za varstvo pri delu, varstvo pred požarom in hrupom, varstvo zraka in vode pred onesnaženjem, varstvo pred elementarnimi nezgodami, odpravo arhitektonskih preprek za telesno prizadete občane, seizmično var­ nost, zavarovanje pred usadi, obrambne vidike in smotre ekonomsko-tehnične rešitve. Sestavni deli projektov posameznih stopenj so v zakonu še vedno le okvirno nakazani in tudi tokrat žal ni dodatnih določil. Sestavni deli projektov so na­ tančneje navedeni v Navodilih o vsebini investicij­ ske in tehnične dokumentacije, ki jih je leta 1979 iz­ dal odbor za projektivne dejavnosti pri izvršnem od­ boru združenja TOZD gradbeništva in industrije grad­ benega materiala Gospodarske zbornice Slovenije. Iz­ dajo teh navodil so omogočile vse projektivne orga­ nizacije v naši republiki, zato jih lahko štejemo za družbeni dogovor. Izdelana tehnična dokumentacija bo tudi v bodo­ če podrejena obvezni notranji kontroli organizacije, ki jo je izdelala, z izkazom opravljene kontrole, to je z ustreznim potrdilom delovne organizacije v posamez­ nih delih projektov. Dokumentacijo morajo podpisati delavec, poobla­ ščen za zastopanje organizacije združenega dela, ki jo je izdelala, odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti. V poglavju o gradbenem dovoljenju ni novih do­ ločil, razen za tipske projekte, za katere mora projek­ tant predložiti tudi dokazilo, da so le-ti prilagojeni lokaciji. To je potrebno predvsem zaradi prostorske vključitve objekta, to je iz krajinskih kot tudi komu­ nalnih in drugih ozirov, in preprečevanja nekaterih negativnih sedanjih pojavov. Glede izvajanja — gradnje objektov je v primer­ javi z dosedaj veljavnim določilom v osnutku za­ kona le sprememba v postopku registracije izvajalske organizacije združenega dela. Namesto doslej zahteva­ nih dveh diplomiranih inženirjev za vaško dejavnost bi bil po osnutku zakona pogoj le en diplomirani in­ ženir in dva tehnika ustrezne stroke ali smeri z oprav­ ljenim strokovnim izpitom in 3-letnimi delovnimi iz­ kušnjami (doslej 2-letne delovne izkušnje). Vsa osta­ la in doslej veljavna določila zakona v zvezi z izva­ janjem gradnje pa naj bi ostala v osnutku nespre­ menjena. Popolnoma novo pa je določilo o obveznosti inve­ stitorja za strokovno nadozrstvo med gradnjo objek- Osnutek zakona uvaja obvezno strokovno nadzor­ stvo nad gradnjo vseh objektov in razčlenjuje obseg nadzora glede izpolnjevanja obveznosti izvajalskih or­ ganizacij pri graditvi objekta, porabe sredstev, rokov izgradnje in kakovosti del. Posebna odgovornost se na­ laga nadzornemu organu glede izvajanja del skladno z dokumentacijo, na podlagi katere je bilo za grad­ njo objekta izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje, in ali se objekt gradi po predpisanih tehničnih nor­ mativih in jugoslovanskih standardih, na podlagi ka­ terih se dokazuje stabilnost in varnost objekta; to­ rej je poleg projekta in izvajalca za stabilnost in var­ nost nadzorovanega objekta odgovoren tudi nadzorni organ. Nadzor lahko opravlja projektantska organizacija, ki je izdelala tehnično dokumentacijo, organizacija združenega dela, registrirana za opravljanje nadzora ali pa neposredno investitor, vendar le, če ima za iz­ vajanje nadzora ustrezno usposobljene delavce, ki združujejo z njim delo za nedoločen čas. V osnutek zakona je vneseno tudi določilo o in­ špekcijskem nadzodrstvu nad gradnjo objekta, ki ga opravljajo republiški in občinski gradbeni inšpektorji in organi drugih pristojnih inšpekcij, tu njihova stvar­ na pristojnost v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzorstva pri gradnji objektov in proizvodnji grad­ benih materialov. V poglavju o tehničnem pregledu in uporabnem dovoljenju osnutek zakona v glavnem povzema sedaj veljavna določila o obveznosti tehničnega pregleda in pridobitvi uporabnega dovoljenja pred uporabo novo­ zgrajenega in rekonstruiranega objekta, da bi se za­ gotovili in preverili vsi pogoji, ki se zahtevajo v fazi projektiranja objekta, vključno z vgrajeno opremo in napravami. Bistveno novo pa je določilo o poskusnem obra­ tovanju objekta z vgrajenimi napravami in opremo. Za to je bilo po dosedaj veljavnem zakonu potrebno dovoljenje pristojne tehnične inšpekcije, po sedanjem določilu osnutka zakona pa to ne bi bilo več potreb­ no. V zvezi s poskusnim obratovanjem je investitorju naložena le obveznost, da mora pred pričetkom po­ skusnega obratovanja obvestiti pristojno inšpekcijo. Za poizkusno obratovanje je določen tudi maksimalni rok 1 leto. Določila za objekte, ki jih gradijo občani in civil­ nopravne osebe v lastni režiji ob zagotovitvi strokov­ nega vodstva, bi ostala nespremenjena. Za neupoštevanje določil so v osnutku zakona v okviru represivnih ukrepov predvidene kazni za go­ spodarske prestopke v višini do 1,000.000 din za orga­ nizacijo združenega dela ali druge pravne osebe, ki nastopajo kot projektant — investitor ali izvajalci del. Hkrati je predvideno tudi kaznovanje odgovorne ose­ be, ki je storila kakšno dejanje v nasprotju s tem zakonom. Osnutek zakona je v X. poglavju podrobno dolo­ čal način zagotavljanja in dokazovanja sredstev za financiranje investicijskih objektov za pripravljalna dela kot tudi za graditev celotnega objekta. Pri tem naj bi veljalo načelo, da morajo biti zagotovljena^ in z ustreznimi potrdili in dokazili izkazana finančna sredstva za realizacijo investicije. Potrdila mora inve­ stitor predložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. Hkrati je z zakonom naložena investitorju in nadzorni službi, banki ter drugim kreditorjem tudi obveznost stalnega spremljanja porabe sredstev za izgradnjo ob­ jekta vključno z zagotovitvijo poznejših in nepriča­ kovanih del ter drugih strošokov (prekoračitve — več- dela) in obveznost da se o finančnem stanju obvešča dvakrat letno (do 13.3. oziroma 30. 9.) pristojna služ­ ba družbenega knjigovodstva. Organi gradbene inšpekcije morajo na zahtevo službe družbenega knjigovodstva ustaviti gradnjo ob­ jekta. O dokončanju objekta je investitor dolžan 15 dni po pričetku uporabe objekta obvestiti pristojno službo družbenega knjigovodstva. Za neupoštevanje odločb in naloženih ukrepov po inšpekcijskih organih, opravljanje poskusnega obrato­ vanja v nasprotju z določbami zakona, opustitev nad­ zorstva nad gradnjo objekta, opustitev prijave pričetka del in če izvaja gradnjo samostojni obrtnik, čigar dejavnost ni registrirana za dejavnost, katero izvaja pri gradnji objekta, so predvidene denarne kazni v višiini do 30.000 dinarjev. Od 3000 do 10.000 dinarjev pa so predvidene kazni občana, če gradi brez gradbenega dovoljenja, če ni zagotovljenega strokovnega vodstva ali če začne upo­ rabljati objekt brez uporabnega dovoljenja. Zaradi akutne problematike v okviiru stabilizacij­ skih naporov naše družbe so bila predvidena določila, ki veljajo za financiranje investicij, že sprejeta kot zakon o spremembah in dopolnitvah (še sedaj veljav­ nega) zakona o graditvi objektov, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39 z dne 30. 12. 1981, z veljav­ nostjo od 1. januarja 1982. S sprejemom teh določil po hitrem postopku je tudi poudarjena potreba po no­ vem odgovornejšem odnosu do investicijskih vlaganj pri nas, da se že vendar ustvarita red in disciplina na tem področju; predvsem pa večja odgovornost pri od­ ločanju in izvajanju investicijskih vlaganj pri nas. Zato tudi ostrejši represivni ukrep za nespoštovanje zakonskih določil. Pri tem se opozarja na članek POMEMBNE SPRE­ MEMBE ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV avtorja Vladimirja Čadeža, dipl. inž., objavljen v 12. številki Gradbenega vestnika 1981, v katerem so še podrobneje navedena vsa določila, kii jih vsebuje prej navedeni zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov. Kar pa zadeva ostala predvidena določila v osnut­ ku zakona, ki se nanašajo na spremembe sedaj veljav­ nega zakona o graditvi objektov z objvljenimi dopol­ nili, pa bi bilo v javni razpravi potrebno prav gotovo bolj, kot je to bilo doslej, obdelati predvsem nasled­ nje: — sestavne dele posameznih stopenj obdelave pro­ jektov in njih opremo; — v zvezi z registracijo projektivne dejavnosti in v zvezi z registracijami določiti okvirne vrste — smer projektiranja, ker je na tem področju sedaj po­ polnoma neurejeno stanje; — v okviru določil o strokovnem nadzoru pouda­ riti, da gre tu tako za nadzor pri izvajanju gradbenih del kot tudi za zagotovitev nadzora pri izvajanju ostalih del (instalacije) ter predvideti kazensko sank­ cijo tudi za pravno in odgovorno fizično osebo orga­ nizacije, ki izvaja strokovni nadzor v nasprotju z ustreznimi določili v osnutku zakona, in to kot gospo­ darski prestopek, ker je verjetno v sedanjem trenut­ ku zaostrovanja odgovornosti nespremenljivo obrav­ navanje strokovnega nadzorstva v kazenskih sankcijah le kot prekršek; — v osnutku zakona ni več nobenih določil o in­ ženiringu (izvajalskem, investitorskem) oz. o »consul- tingih«, kar se šteje kot primarno vprašanje za uspeš­ no načrtovanje in vodenje ter zagotovitev posamezne investicije, hkrati pa so glede na sedanje stanje in za­ sedbo takih organizacij pri nas nujno potrebna zakon­ ska določila, da se tudi to področje končno že uredi, upoštevajoč, da so take oblike in način vodenja inve­ sticij za večino družbenih objektov že upeljane. Tako stališče je tudi ugotovljeno v nedavno izdelani analizi stanja projektivne dejavnosti republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo SRS, številka 021-23/81; — določila o oddaji del so tudi v osnutku zakona še vedno preveč pavšalna in nejasna in obstaja nevar­ nost, da bo na tem področju tudi v bodoče kljub za­ ostreni politiki financiranja obstajala možnost raznih izigravanj in samovolje posameznikov; — tudi pri individualni gradnji s formalno zago­ tovljenim strokovnim vodstvom (izjava) bi bilo treba razmisliti, če ne bi bilo primernejše, da se vsaj do III. gradbene faze zahteva izvajanje po izvajalcu (obrtna delavnica), ker je splošno znano, da stroški lastnih režij in materiala s prometnim davkom dosegajo že enako vrednost. To tudi narekuje dejstvo, da je naša republika pretežno v VII. do IX. seizmični stopnji, kjer zahteva doseganje kakovosti objektov zagotovitev kakovostnega izvajanja del, kar pa se še pri lastni režiji ne dogaja; — za pridobivanje kakovostnejših načrtov za in­ dividualno gradnjo, za katere je znano, da jih projek­ tivne organizacije odklanjlajo in zato prihajajo na naše področje nekakovostni in krajinsko neprimerni pro­ jekti tudi od drugod. Tipski načrti, ki so sicer poceni, v veliki meri rabijo le kot priloga za pridobitev grad­ benega dovoljenja, dejansko pa se objekti izvajajo drugače. Zato bi bilo prav, da se tudi temu vprašanju posveti primerno razmišljanje o odločitvi v zvezi z zaključki že prej navedene analize o stanju projektiv­ ne dejavnosti, kjer je bilo tudi predlagano, da bi se izdelava tehnične dokumentacije za potrebe občanov omogočila prek svobodnih poklicev; — nadalje se sodi, da bi bilo potrebno podrobneje opredeliti priglasitve (45. čl. osnutka), predvsem pa pojem, kaj se ne šteje za rekonstrukcijo po tem za­ konu. Pri tem se ugotavlja tudi potreba, da se to vpra­ šanje koordinira z ustreznim določilom v osnutku zakona o urejanju prostora. Prav gotovo v zvezi z obravnavanim osnutkom obstojajo še druge diileme, ki bi jih bilo dobro razči­ stiti pred sprejetjem zakona. Zato bi bila vsaka taka pripomba našega članstva, če želimo dobiti čim bolj popoln zakon o graditvi objektov, dobrodošla. Branko Rosina 50-letnica izhajanja Elektrotehniškega vestnika Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in urediški odbor Gradbenega vestnika če­ stitata Zvezi elektroinženirjev in tehnikov Slovenije in uredniškemu odboru Elektrotehniškega vestnika Slovenijie in Jugoslavije ob jubilejni izdaji vestnika in 50-letnici strokovnega glasila. Na zgodovinski razstavi v preddverju Iskre smo z velikim zadovoljstvom pregledali tiskano gradivo, ki ga je posredno ali neposredno posredovala Zveza elektroinženirjev in tehnikov Slovenije ožji domovini — Jugoslaviji in vsemu svetu. Prek 400 znanstvenih revilj prejema Elektroteh­ niška zveza iz inozemstva, kamor pošilja slovenski in Jugoslovanski Elektrotehniški vestnik. Pionirji pisane elektrotehniške besede so bili pred 50 leti prvenstveno slovenski obrtniki, koncesionirani elektrotehniki in njihovi mentorji ter profesorji, diplo­ mirani elektroinženiirji iz elektrotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Elektrotehniški strokovnjaki Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja itd. so že takoj po končani prvi svetovni vojni osnovali obrtno zadrugo, ki je po nekaj letih priprav začela izdajati leta 1931 Elektrotehniški vest­ nik. Le v letih okupacije je list polagoma presahnil, nato pa po osvoboditvi zaživel s podvojeno zagna­ nostjo. Čestitamo vsem elektrotehniškim strokovnjakom, ki s tako zavestjo širijo slovensko in jugoslovansko be­ sedo širom po svetu. IZ NAŠIH KOLEKTIVOV I SGP STAVBENIK KOPER | Zazidalni načrti Lucija I Lucija I je delovni naziv za zazidalno območje, ki leži v podaljšku hotelskega kompleksa Metropol in je na severozahodni Strani omejeno z obstoječo tran- ziitno cesto Koper—Pula, na jugovzhodni strani pa z morjtem oziroma opuščenimi solinami in sega do pri­ ključka lokalne ceste Piran—Lucija na tranzitno ce­ sto. Strokovnjaki projektivno-konstrukcijskega biroja so izdelali programsko zasnovo in osnutek zazidalnega načrta tega predela, namenjen javni razpravi. Osnutek zazidalnega načrta povzema obstoječe sta­ nje z dopolnitvijo infrastrukture, vključitev poslovno- stanovanjskega objekta, namejenega tudi za krajevno skupnost, pošto, zavarovalnico in nekatere servisne de­ javnosti, zasnovo lokalne tržnice z večjim številom obrtnih, prodajnih in uslužnostnih poslovnih prosto­ rov, skupino stanovanjskih objektov z okrog 300 sta­ novanjskimi enotami, rekonstrukcijo cest in drugih prometnic z avtobusnim terminalom za potrebe Pira­ na in Portoroža, nadalje ureditev II. faze marine s spremljajočimi objekti ter rekreacijske površine na opuščenih solinah. Osnutek predvideva še večji agro- center za oskrbo kmetovalcev, ureditev večjih javnih parkirišč idr. Naloga je torej zelo zahtevna in bo treba še ve­ liko usklajevanja. Vendar se glede na ugoden vtis, ki ga je osnutek zazidave ustvaril med interesienti, lahko pričakuje, da bodo lahko kmalu začeli ta projekt tudi uresničevati. Bolnišnica Izola — končana je izgradnja I. faze Čim bo na razpolago še manjkajoča medicinska oprema dz uvoza, bo bolnišnica predana namenu. In­ vestitor je za te namene zbral v združenem delu za okrog 73 milijonov nujno potrebnih deviz. Od vzidave temeljnega kamna je minilo 7 let. Je to res tako dolgo obdobje? Upoštevati moramo, da v krajšem času podobnega objekta verjetno ne bi zgra­ dili nikjer v Evropi, saj je gradnja tovrstnih bolniš­ nic po zahtevnosti na drugem mestu, takoj za jedrski­ mi centralami. Med gradnjo je prišlo .večkrat do te­ žav in zapletov, ki šo jih morali investitorji in izva­ jalci reševati sproti z veliko iznajdljivostjo, pa naj je šlo za pomanjkanje sredstev, težave z materiali ali pa za nepopolno projektirane detajle. Prva faza je torej navzlic vsem oviram končana. Zaradi skromnih sredstev, s katerimi razpolaga zdrav­ stvo, odločitev za začetek zidave druge faze gotovo ne bo lahka. Toda razmere v ankaranski dn piranski bol­ nišnici so glede bivalnih in delovnih razmer nevzdrž­ ne, v koprski porodnišnici pa se otroci rojevajo pod streho, skozi katero se že vidi nebo. Stanovanjski objekt v Dravljah Delavci TOZD GO Ljubljana so dokončali velik stanovanjski blok v Dravljah, v katerem je 176 sta­ novanj. Zaradi zelo slabe nosilnosti tal je bila grad­ nja zahtevna. Na blazino, ki sega 1,5 m pod dno te­ melja so v prečni smeri položene plastične cevi dre­ naže, priključene na vzdolžno kanalizacijo. Za prepre- čenje neenakomernega posedanja so začeli graditi naj­ prej obe skrajni lameli, v sredini pa je bil začasen obtežitveni nasip. Zaradi možnosti posedanja so tudi vsi kanalizacijski priključki fleksibilni. Objektima dve kotlovnici, nameščeni na strehi, ki delujeta na plin propan-butan. Večina naprav je uvoženih in so zato zelo drage. Neracionalna je tudi oskrba s toplo vodo, ki ni centralna, temveč so v vsakem stanovanju in­ stalirani električni ali plinski bojlerji. Zaklonišče v bloku ima tako zmogljivost, da zadostuje za potrebe prebivalcev in bližnjega otroškega vrtca. Vir: GLASILO, št. 9-10/81 *V SGP PRIMORJE, AJDOVŠČINA Novost pri uporabi montažnih DIWYDAG nosilcev V SGP Pnimorje že več let izdelujejo montažne prednapete nosilce sistema Diwydag za razponske kon­ strukcije mostov. Montaža na opornike se opravi s po­ močjo težkih avtodvigal. Sistem se je zelo dobro ob­ nesel predvsem tam, kjer je bilo težko izvajati kla­ sično podpiranje tal zaradi slabih geomehanskih last­ nosti zemljin. Žal pa se tega načina gradnje ni dalo uporabiti tam, kjer se je vzdolž osi mostu spreminja­ la širina cestišča. Razširitev so doslej izvajali z zamud­ nim in dražjim klasičnim načinom. Tak je bil npr. most čez Hudinjo na cesti Hoče—Levec. S podobno težavo so se srečali pri gradnji mostu čez Mali graben na zahodni obvoznici pri Ljubljani. Predlog o načinu posebne izvedbe klinasto razšrijenih nosilcev je nastal v oddelku za pripravo dela. Poseb­ nost izdelave Diwydag nosilcev je namreč v tem, da morajo biti zaliti v serijah v jeklenih kalupih, bočna ploskev vsakega nosilca pa se mora oblikovno povsem prilagoditi bočni ploskvi sosednjega nosilca. Montaža vseh nosilcev na objektu je potekala z avtodvigalom brez težav. Po uspešni uporabi Diwydag nosilcev posebnih ob­ lik se jie tako razširilo območje uporabe tega sistema na objekte katerim so ste zaradi zahtevnosti izdelave doslej radi izogibali. Novost pomeni delček v mozaiku skupnih prizadevanj, da se povečajo stopnje prefa- brikacije, produktivnosti pri delu dn s tem tudi go­ spodarski učinki. Igralnica CASINO v Portorožu bo večja TOZD GO Obala je prevzela dela za razširitev in nadzidavo igralnice CASINO v Portorožu. Pripravljal­ na in zemeljska dela so končana. Predračunska vred­ nost vse investicije znaša 37 milijonov dinarjev. Z do­ graditvijo bo igralnica pridobila nujno potrebne pro­ store za osebje, pa tudi zmogljivost igralnega prosto­ ra bo precej večja. Dom upokojencev Slovenije v Izoli Dom upokojencev v Izoli dobiva končno podobo. Ta res lepi objekt se dobro vključuje v okolje dn s svojo belo fasado daje poseben poudarek Simonove­ mu zalivu. Precej dela je še z zunanjo ureditvijo, zla­ sti pa s samo obalo. Nadvoz v Rožni dolini Sestavni del trase nove cestne povezave v Rožni dolini pri Novi Gorici so tudi objekti, s katerimi je izvedena premostitev regulirane struge Vrtojbice in zunajnivojsko križanje dveh prometno najbolj obre­ menjenih smeri. Ti objekti so: nadvoz, most čez Vrtoj- bdco, most za pešce in podhod. Nadvoz je na kraku Nova Gorica—Šempeter, Ajdovščina in je z njim iz­ vedeno zunajnivojsko križanje s1 krakom Ajdovščina— mejni prehod ter obenem premošča še strugo Vrtojbi­ ce. Most čez Vrtojbdco je lociran na kraku Ajdovšči­ na—Nova Gorica, Šempeter. Most za pešce premošča Vrtojbico na trasi peš poti. Podhod pa je na kraku Šempeter—Nova Gorica, Ajdovščina in je z njim iz­ vedeno zunajnivojsko križanje omenjenega kraka s Benoto pilotih, za most za pešce in podhod pa plitvo temeljenje. Vso projektno dokumentacijo je izdelala skupina za mostove v projektivnem sektorju. Najbolj zahteven je bil projekt nadvoza. Pomembni objekti so bili končani v letu 1981 V Ajdovščini so bila končana dela na objektih di­ jaški dom, dva stanovanjska bloka in zunanja uredi­ tev na Ribniku, mestna čistilna naprava, skladišče bla­ govnih rezerv za Hubelj, skladišče, klimatizacija ter obvozna cesta Tekstina, hladilnica, kotlarna, kanali­ zacija idr. na Fructalu, dalje Mlekarna Vipava ter halo Alpina Col. V gradnjli so še proizvodna hala SKP, šolski center, trije stanovanjski bloki, upravna stavba, dom ostarelih, v Vipavi pa še vodovod in kanalizacija. Najpomembnejši objekti GE Anhovo — Gorica so bili ob gasilskem domu v Novi Gorici, na tiskarni So­ ča, cerkvi in župnišču, HE Solkan (skupaj z Gradi­ som), pošta v Tolminu, stolpiči v Desklah in krom- berška obvoznica. V Ilirski Bistrici so zgradili skladišče rezerv za Emona-Ilirija, kompleks 57 počitniških hišic na Cre­ su, restavracijo z bazenom za THP Postojna, osnovno šolo, črpališče v Ilirski Bistrici ter druge manjše ob­ jekte. V Postojni se nadaljuje gradnja komunalnega ser­ visa, mesto pa je bogatejše za 87 stanovanj, katerim se bo skupaj s Prestrankom kmalu pridružilo še na- pešpotjo. Za vse štiri objekte je predvidena monolit­ na izvedba v armiranem betonu. Za nadvoz in most čez Vrtojbico je predvideno globoko temeljenje na daljnjih 71 stanovanj. Tudi hotel Kras bo preurejen in polepšan. Na področju nizkih gradenj je bil največji in in­ ženirsko najzahtevnejši objekt vstekakor ljubljanska obvoznica, katere južni krak z razcepom Kozarje je izvajalo SGP Primorje. Na tem delu so zgradili vseh pet mostov. Izredno zahtevna je bila rekonstrukcija Tržaške ceste, saj so morali vsa dela opraviti med pro­ metom in v dveh delih. V Istri so gradili dostopno ce- s|to k predoru Učka in deviacije v dolžini 10 km ter most v pentlji Lupoglav in še most Krbavčiči na pla­ zovitem terenu pod železniško postajo Buzet. V izred­ no kratkem času so končali vsa nizkogradbena dela na mednarodnem mejnem prehodu Fernetiči v Sežani. V Poljanski dolini so investitorju predali 9 km dolg od­ sek uranske ceste Zminec—Vis/oko in most v Trebiji. Na gradbišču Koper uspešno gradijo vrstne hiše in stanovanjske bloke v Ankaranu. V roku je bilo zgrajeno turistično naselje Crveni vrh za investitorja Železniško gospodarstvo Ljubljana. V TOZD GO »BI« so proizvedli elemente, iz ka­ terih so zgradili 33 objektov vseh vrst visokih gra­ denj in 7 mostov-nadvozov iz montažnih DW nosilcev. Med večje objekte sodijo: Tovarna betonskih elemen­ tov v Srebrenici, Tovarna opreme Čajnice, Predilnica Klanjec, Avtomontaža Cerknica, Tovarna elastičnih pletenin pri Sevnici itd. Vir: glasilo PRIMORJE, št. 4/81 SGP GORICA, NOVA GORICA Ali opustitev centralnega ogrevanja zahteva opustitev litobetonske gradnje? Sklep komiteja za urbanizem skupščine občine No­ va Gorica je bil, da se opusti centralno ogrevanje pri stanovanjskih blokih Podmark III, zaradi česar je bila dana tudi zahteva, naj se gradi v klasični opečni grad­ nji namesto v projektirani litobetonski izvedbi. Spre­ membo tehnologije je narekoval sum, da bi ste v sta­ novanjih v betonskih objektih nabirala plesen in vla­ ga. Temu bi se po splošnem mnenju izognili s spre­ membo tehnologije. Ker se tudi sicer večkrat pojav­ ljajo dileme o pojavu plesni v stanovanjih, še pose­ bej v betonskih objektih, naj bi oddelek tehnološkega razvoja podal mnenje o vprašanju: »Ali opustitev cen­ tralnega ogrevanja narekuje tudi opustitev tehnologije litobetonske gradnje v Šempetru pri Novi Gorici? Po temeljiti obdelavi pojava in količine rose na gradbenih elementih ter kondenziranja vodne pare v notranjosti elementa ter samega projekta blokov Pod­ mark III je bilo podano mnenjie, da se plesen v teh stanovanjih ne bo pojavljala ob naslednjih zahtevah: 1. Projektirati in graditi tako, da so gradbeni ele­ menti, toplotno-tehnično dimenzionirani po predpisih po JUS UJ5 510-530, kar še poslebej velja za toplotne mostove. Toplotni most naj se dopušča samo tam in v takšnih dimenzijah, kot to določa predpis. 2. Betonski zidovi, ki mejijo na hladne prostore, morajte imeti notranjo površino tako obdelano, da lah­ ko upija občasno roso (npr. kniingips, les ipd.). 3. Gostota naseljenosti stanovanja naj ne prese­ ga normativa. 4. Pri projektiranju in gradnji upoštevati predpise o prezračevanju kuhinj in kopalnic. Vir: VESTNIK, št. 6/81 SGP KONSTRUKTOR, MARIBOR Spremljanje napak in predlogi za njihovo odpravo Večkrat je že bilo sklenjeno, da se ne smejo ve­ nomer ponavljati napake pri gradnji objektov. In ven­ dar se ponavljajo. Dokaz so nenehne reklamacije ka­ kor tudi ugotovitve notranje kontrole in inšpekcij. Za­ to je res skrajni čas, da se začne organizirano sprem­ ljati ter odpravljati napake pri gradnji. Temu je na­ menjena tudi raziskovalna naloga Gradbenega centra Slovenije, katere smoter je prav v raziskavi napak in v njihovi odpravi oziroma vsaj zmanjšanju na še spre­ jemljivi minimum. Na podlagi raziskav v raznih državah je bila ugo­ tovljena naslednja razdelitev vzrokov za napake pri: °/o projektiranju 40 izvajanju 29 materialu 15 nepravilni uporabi 9 iztrošenosti 7 skupaj 100 V SGP Konstruktor so pripravili predlog, kako bi dosegli zmanjšanje napak in preprečili njihovo ponav­ ljanje: Preventiva: Notranja kontrola in reklamacijski oddelek morata projektantom, tehnično-razvojnemu Sektorju in izvajalcem pismeno poročati o ugotovlje­ nih napakah ali pomanjkljivostih. Vsi vodje gradbišč in delovodje morajo pismeno opozoriti na projektne ali druge napake ter predlagati izboljšave. Upoštevati je treba pripombe uporabnikov objektov v garancij­ skem roku, pripombe inšpektorjev, nadzornih organov in drugih. Tehnologi morajo najprej za ponudbo, nato pa za izvajanje podrobno pregledati in dopolniti projekte ter popis del, oskrbeti projekt z detajli, obdelati postop­ ke dela za določene materiale in konstrukcije, zanje dobiti ateste ali zagotoviti predhodne preiskave ob so­ delovanju projektanta. Zajeti morajo vse povratne in­ formacije, jih strokovno obdelati in obvezno posredo­ vati projektantom, izvajalcem gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, po potrebi pa tudi sestavljalcem gradbene regulative. Vse izboljšave in novosti publi­ cirati, organizirati posvete, strokovne oglede, poostrita osebno odgovornost povzrčiteljev napak, upoštevati iz­ kušnje iz sporov ter zagotoviti tudi finančna sredstva za spremljanje napak. Projektiranje: Ker je izvor največjega števila na­ pak prav v projektiranju, je poleg preventive treba še: — kakovosten prevzem naloge od naročnika, — dopolniti poznavanje regulative gradbene fi­ zike, — usklajevanje vseh projektov, — delo v strokovnem timu, — spremljati izvajanje projekta in obnašanje v garancijski dobi ter upoštevati povratne informacije izvajalcev, kontrol in uporabnikov, — organizirati dobro notranjo kontrolo, — izdelovati dobre popise del, — tudi pri konstrukcijah in tehnologiji sodelovati z izvajalcem del. Operativno izvajanje: Vodje del morajo imeti po­ oblastila za izvajanje in odgovarjati za svoje delo. To mora biti pravilno organizirano ter koordinirano. Vod­ je del morajo temeljito pregledati in kontrolirata pro­ jekte ter popise del, se seznaniti s terenom, roki grad­ nje in posebnimi zahtevami investitorja. Organizirati morajo pravilno sestavo delavcev, pravočasno naročiti materiale in opremo. Pravočasno se je treba dogovo­ riti š kooperanti glede rokov, kakovosti in garancij ter njihove odgovornosti. Pravilno je treba vzdrževati ter popravljati objekte v času garancije ter skupaj s tehničnimi službami, projektanti in reklamacijskim re­ ferentom dajati povratne informacije izvajalcev. Iz­ vajalec mora glede kakovosti vplivati tudi na proiz­ vajalce gradbenih materialov in drugih proizvodov, Iti jih vgrajuje. Gornji predlog je bil dan v obravnavo in dopolni­ tev odgovornim službam in zainteresiranim posamez­ nikom. Strokovni obiski pri firmah: DIWYDAG, WACKER in HILTI Razmišljanja ob uvajanju sodobnejših tehnologij izdelave betonskih prefabrikatov v bodočih novih ob­ ratih v Hočah so spodbudila za to zadolžene 4 stro­ kovnjake SGP Konstruktor, da si ogledajo podobne tehnologije doma in v svetu. Gre za tehnologije iz­ delave elementov, predvsem elementov iz prednape­ tega betona na stezi in elementov s poznejšim nape­ njanjem. Za ta namen so obiskali tudi v ZRN firmi DIWYDAG in WACKER, v kneževini Lichenstein pa firmo HILTI. Pni DIWYDAG so se posvetovali glede projekti­ ranja in izvedbe prednapetih betonskih elementov. Dogovorili so se o možnosti uporabe njihovega sistema prednapenjanja in o dopolnitvi Konstruktorjevih na­ črtov nosilcev s pomočjo njihovih računalniških pro­ gramov. Pri firmi Wacker so najprej obravnavali tehnične probleme uporabe vibratorjev, medtem ko pričakova­ nja glede izračunov potrebnega števila vibratorjev za določene primere niso v celoti izpolnili, ker tudi oni sami iščejo optimalne rešitve z modelnimi preizkusih Pri firmi Hilti so spoznali ves proizvodni program tovarne in delovne procese vključno s testirnimi stro­ ji. Firma ima velik računski center, ki po zmoglji­ vosti prekaša naš RRC v Ljubljani. V trening centru za demonstriranje izdelkov in opreme firme so jim praktično prikazali uporabljivost programa pritrjeval- ne tehnike za vse vrste materialov. Na sklepnem se­ stanku so obravnavali predvsem dviganje in pritrje­ vanje montažnih elementov z njihovo tehniko. Pri tem se je izkazalo, da je veliko skupnih tehniških pro­ blemov in se dogovorili za občasno izmenjavo izku­ šenj pri projektiranju oziroma nova dognanja in traj­ nejše slodelovanje. Vir: GLASILO KONSTRUKTORJA, št. 10/81 in št. 1/82 EM HIDROMONTA2A, MARIBOR Poudarek izvozu! V letu 1981 je bila bruto realizacija na inozemskih gradbiščih 22,890.000 dolarjev. Za leto 1982 pa načrtu­ jejo na podlagi podpisanih pogodb 28,855.193 dolar­ jev izvoza, tj. za 26 %> več. In sicer na gradbiš.čih v ZRN, treh gradbiščih v Libiji; Ras Lanufu, Marsa el Brega dn Souk el Khamis, v Iraku na gradbišču Mo- sum Dam, v NDR na gradbiščih Jena, Jänschwalde in Schwedt, v ČSSR pa na gradbišču tovarne celuloze Paškov. S Kruppom iz ZRN so sklenili pogodbo za projektiranje in izdelavo konstrukcij za cementarno v Omanu. Letos bo na inozemskih gradbiščih EM — Hidro- montaže povprečno 607 njihovih delavcev, v konici ju­ lija pa 693 delavcev. Poleg tega je za Libijo predvi­ deno še povprečno 111 domačinov, v konici pa 175. Približno četrtino vrednosti del bodo v tujini opravili kooperanti. Za gradbišča v SFRJ načrtujejo za letos le 12 odstotno povečanje fakturirane realizacije na 2.183,092.000 dinarjev. Skupna vrednost na domačih in inozemskih gradbiščih bo tako dosegla 3.428,193.000 dinarjev (preračunano po tečaju 27,30 din za dolar). Na jugoslovanskem tržišču imajo že podpisanih pogodb za 86 %> letnega plana. V tem znesku je nji­ hovo naj več j e gradbišče Feronikelj Glogovac na Ko­ sovem, sledijo INA Kutina in še 28 drugih gradbišč, med njimi železarna Jesenice, Ravne in Smederevo, termoelektrarni Ugljevik in Plevlja, Naftagas Novi Sad, Djuro Salaj Krško in več gradbišč v ljubljan­ skem območju. Vir: GLAS EM, št. 1-2/82 *1 j SGP PIONIR. NOVO MESTO Inventivna dejavnost je še premalo razvita Preteklo leto je bilo za inovatorstvo pri SGP Pio­ nir manj plodno kot leto poprej. Komisija za inven­ tivno dejavnost je prejela 8 inventivnih predlogov, od katerih je pet sprejetih v postopek, in to: 1. Silos za cement (2 m3) 2. Dozirna tehtalna naprava za cement 3. Armirano betonski montažni konzolni nastavki za »pi« nosilce 4. Armirano betonski montažni konzolni nastavki za T nosilce 5. Leseni montažni objekt. Gornja predlogi so le našteti, ker ekonomske in ostale koristi teh predlogov še niso povsem raziskane. Leseni montažni objekt Najboljši predlog, ki je bil v preteklem letu po­ dan komisiiji za inventivno dejavnost, je vsekakor le­ sen montažni objekt, ki so ga razvili delavci iz Les­ nega obrata. S tem naj bi se zelo racionaliziralo po­ stavljanje in razstavljanje barak in razstavljanje ba­ rak za skladišča, jedilnice ipd. Osnova je v uporabi sistema zatičev, kot so ga včasih uporabljali pri se­ stavi postelj. Tako je bil že jeseni na športnem dne­ vu razstavljen nov leseni montažni objekt, ki je požel veliko zanimanje. Prejšnje barake so bile zaradi za­ bijanja uporabne le enkrat ali dvakrat. Pri tem novem sistemu pa se prihrani material in čas, saj lahko ob­ jekt 3 X 3 m postavijo štirje delavci, nevešči tega opra­ vila, brez kladiva, žebljev ali vijakov v 15 minutah. Sedaj izdelujejo tip barake, širine tri metre, dolžina pa je neomejena. Seveda s tem razvoj objekta še ni končan. Novost — poseben sistem zatičev, je že pri- javljena kot patent. S tem bo sistem spajanja zašči­ ten in ga bodo lahko prodajali tudi drugim. Povečana toplotna oskrba za naselje Griinan Veliko zadovoljstvo je zavladalo med več kot 40.000 prebivalci v leipziškem Grünanu, 10 km od kot­ larne Kulkwitz ob zagonu prvega od šestih kotlov sre­ di lanskega decembra. Do aprila 1982 bo začelo obra­ tovati še preostalih pet kotlov. Vir: glasilo PIONIR, št. 2/82 " ■ ■ ................ SGP GROSUPLJE, GROSUPLJE SOZD ZIGP IMOS v letu 1982 SOZD ZIGP (združena industrijska gradbena pod­ jetja) IMOS združuje 14 delovnih organizacij (SGP Konstruktor, SGP Gorica, GIP Vegrad, Velenje, SGP Stavbenik Koper, SGP Kraški zidar Sežana, SGP Teh­ nik Škofja Loka, SGP Gradišče Cerknica, SGP Go­ renje Radovljica, Slikoplesk-Termoplast Ljubljana, SGP Tržič, Instalacije Grosuplje, Elektroservis Gro­ suplje, IMOS Inženiring) ter delovno skupnost skupne službe. V letu 1980 je SOZD s povprečno 13.558 zaposle­ nimi ustvaril 11,238.659 tisoč din konsolidiranega ce­ lotnega prihodka in zagotovil 3,714.188 tisoč din kon­ solidiranega dohodka. Po številu zaposlenih in po ust­ varjenem dohodku je bil na 10. mestu med vsemi SOZD v SRS. V samoupravnem sporazumu o temeljih plana SOZD ZIGP IMOS za obdobje 1981—1985 so se čla­ nice dogovorile o naslednjih osnovnih poslovno-proiz- vodnih programih vseh članic: 1. skupni proizvodni program stanovanjske izgrad­ nje 2. skupni program izvajanja investicijskih del in storitev v tujini Počastitev spomina na prof. dr. Goljevščka V organizaciji Hidrotehnične smeri VTOZD grad­ beništvo in geodezija FAGG in Vodogradbenega la­ boratorija so slovenski hidrotehniki 12. marca 1982 počastili spomin na lani umrlega nestorja slovenskih hidrotehnikov, zaslužnega profesorja FAGG dr. Milo­ vana Goljevščka. Kot »Goljevščkov spominski dan« je bila sveča­ nost prirejena v obliki posvetovanja, na katerem so njegovi bivši sodelavci in učenci s kratkimi prispevki poročali o svojem raziskovalnem delu. Svečanosti je prisostvovalo nad 80 hidrotehnikov. Po uvodni besedi, ki jo je imel predsednik kolek­ tivnega poslovodnega organa Vodnogospodarskega in­ stituta dipl. inž. D. Legiša, so pred odmorom poročali prof. dr. Rajar o turbulentni difuziji v zvezi z onesna­ ževanjem vodotokov, mag. A. Pemič o razširjanju onesnaženosti v naravnih vodotokih, prof. J. Kolar c absorbciji kot samostojnem procesu pri čiščenju od­ padne vode in ponovno prof. dr. R. Rajar o dinamiki krvnega obtoka. V odmoru je predstojnik prof. J. Kolar odkril 3. skupni program izgradnje turističnih objektov in objektov družbenega standarda 4. 'skupni program gradnje kmetijskih in indu­ strijskih objektov. Za izpolnitev teh programov bodo udeleženke so­ delovale na področju razvojno-tehnološkega in raz­ iskovalnega dela, enotno nastopale do dobaviteljev su­ rovin do dobaviteljev surovin in reprodukcijskih ma­ terialov ter sodelovale tudi na finančnem področju. Na domačem trgu je potrebno obdržati ali celo po­ večati sedanji tržni delež na obstoječih trgih ter po­ večati delež na trgih drugih republik. Zato je potreb­ no zagotoviti skupne posle vsaj v vrednosti od 2,3 do 2,8 milijarde dinarjev. Na tujem trgu je potrebno zagotoviti dolgoročno zaposlitev proizvodnih zmogljivosti, zato naj bi v letu 1982 zagotovili skupne posle izvajanja investicijskih del in storitev v tujini v vrednosti do 10 %> od skupne realizacije SOZD IMOS v letu 1982 oziroma 60 mili­ jonov dolarjev. SOZD IMOS bo prisoten predvsem na trgih ZRN, NDR, Madžarske, Kuvajta, Nigerije, Iraka in Libije, morda pa tudi Alžirije, Egipta, Italije in Avstrije. Priprave za odhod v Irak SGP Grosuplje je skupaj z delovnimi organizaci­ jami Sloveniijaceste-Tehnika in SGP Primorje Ajdov­ ščina januarja letos podpisalo samoupravni sporazum o nastopu na gradbiščih v Iraku. Dela so prevzeta po enakopravnih kriterijih sodelovanja dn dohodkovnih odnosih tako, da sto lokacije razdeljene na tri, med seboj organizacijsko in tehnološko zaključene enote. Delovno področje Grosupeljčanov bo v najbližji oko­ lici glavnega mesta Bagdada. Na dobljeni lokaciji bo­ do morali prevzeta dela samostojno v kratkem roku in kakovostno zaključiti. S tem stopajo na za njih no­ vo delovno področje dnozemske dejavnosti, vendar so prepričani, da bodo tudi tam dokazali siposobnost, zna­ nje in dobre delovne navade. Pot v Irak zanje ne mo­ re biti prva in zadnja hkrati. Vir: GLASILO, št. 2/82 Bogdan Melihar spominski zapis vklesan v marmorni zid vhodne avle poslopja Hidrotehnične smeri in Vodogradbenega la­ boratorija na Hajdrihovi ulici. Po odmoru so govorili: prof. dr. M. Pšeničnik o pretoku zraka v nategi treh različnih velikosti in nje­ na regulacijska sposobnost, asist. F. Steinmann o mer­ jenju pretoka s sistemom merskih cevk LMT, dipl. ing. B. Šetina o določanju najneugodnejše obremenit­ ve pri nastanku obratovalnih valov v dovodnem ka­ nalu HE Formin, dipl. ing. D. Giuha o matematičnem modelu, ki zadeva isti pojav. Pokazal je tudi zanimiv kratek filmski posnetek pojava. Za njiim je ponovno poročal mag. A. Pemič o ukrepih za smotrno zmanj­ šanje hidravličnih izgub pri iztoku iz turbinskih se­ salnih cevi. Po drugem odmoru so govorili še dipl. ing. O. Colarič o eroziji za hidrotehničnimi objekti, prof. dr. M. Breznik o problematiki bogatenja podtalnice, doc. mag. M. Brilly o analizi bilance vodonosnika s pomočjo računalniških modelov in prof. dr. M. Rismal o hidrotehničnih in limnoloških vidikih sanacije Blej­ skega jezera. IZ RAZISKOVALNE SKUPNOSTI SLOVENIJE UDK 007:168.4:624/528 K-255/5972-77 LOKACIJSKA PROBLEMATIKA KATASTRA ZGRADB Geodetski zavod SRS — Inštitut, Ljubljana (1977) Boris B r e g a n t Namen raziskovalne naloge je bil, na kratko, iz­ delati teoretske osnove za rešitev lokacijske proble­ matike katastra zgradb, priprava ustrezne programske opreme za računalniško obdelavo podatkov in pre­ izkus obojega na manjšem teritorialnem območju. Potem ko smo preučili dostopno strokovno lite­ raturo o raznih obstoječih in zamišljenih evidencah o zgradbah oziroma o evidencah, ki vsebujejo tudi po­ datke o zgradbah, smo postavili domnevo, da je mogoče zasnovati kataster zgradb kot prostorski informacijski sistem, z uporabo načel, raziskanih pri zasnovi pro­ storskega informacijskega sistema Slovenije, vendar z upoštevanjem značilnosti zgradb, značilnosti obsto­ ječih in zamišljenih evidenc o zgradbah in potreb uporabnikov. V okviru naše raziskovalne naloge smo postavili naslednje osnovne opredelitve pojmov: Zgradba je s tlemi povezana, iz gradbenega mate­ riala in gradbenih delov izdelana naprava, nepremična, na površju zemlje ali pod njim, izdelana za določen čas kot samostojna celota. Stavba je zgradba z osnovno vlogo, da ščiti živa bitja in stvari pred zunanjimi vplivi, dostopna za člo­ veka, ki opravlja v njej neko dejavnost, oblikovano in konstrukcijsko prilagojena dejavnosti, za katero je bila zgrajena. Cesta je zgradba, z osnovno vlogo, da omogoča gibanje živih bitij, vozil in blaga, katera povezuje različna mesta na kopnem zemeljskem površju in je konstrukcijsko prilagojena raznim vrstam prometa, ki pa načeloma ni tirni promet. V nadaljevanju naloge smo se omejili na preuče­ vanje stavb in cest, ki so značilne s stališča lokacijske problematike. Pri tem smo jih dokaj podrobno pre­ učili kat posebne kategorije predmetov v prostoru, glede na možnosti različnih klasifikacij po ekonom­ skih, oblikovnih, konstrukcijskih in drugih vidikih, ter glede na njihove lastniške in uporabniške značilnosti. Prostorski model Zasnova tistega dela prostorskega informacijskega sistema, ki je najožje povezan z lokacijsko proble­ matiko zgradb, obsega zasnovo jezika za uresničeva­ nje prostorskega modela in zasnovo postopka za ures­ ničevanje modela glede na raven razpoložljivih sred­ stev. V raziskavi smo prikazali zasnovo prostorskega modela postopno, od oblikovanja pojmov in najprepro­ stejšega semantičnega modela, do naj zapletenejšega modela s simbolizacijo prostora. V zvezi z oblikovanjem prostorskih modelov smo morali najprej definirati pojem omrežja. Omrežje tvo­ ri celokupnost istovrstnih predmetov ali pojavov v prostoru, ki jih imenujemo sestavine omrežja. Prav lahko si predstavljamo npr. nadstropje neke stavbe kot omrežje sob — celic in znana sta tudi izraza »cestno omrežje« in »omrežje naselij«. Omrežje, ki je samo sestavljeno iz nekih sesta­ vin, lahko postane sestavina omrežja višjega reda. Nadstropje, kot omrežje sob, postane sestavina stavb. Tako dobimo nize istovrstnih omrežij, med katerimi obstajajo hierarhična razmerja. Niz omrežij, katerega osnovo tvorijo stavbe obsega omrežje naselij, naselje, skupino stavb/blok, ulico, stavbo, nadstropje in celico (delitev sloni na prostorskem principu; če bi hoteli prikazati etažno lastnino, bi morali vriniti še skupino sob/stanovanje). Podobno dobimo za ceste cestno om­ režje, cesto, cestni odsek, cestni pas in osno točko c. pasu. Sintaktično strukturo omrežnih pojmov in posa­ mičnih imen predmetov resničnosti, ki kaže njihovo mesto v hierarhiji omrežij, imenujemo Naslov (sli­ ka 1). a) omrežje naselij Slovenija naselje Ljubljana ulica Trubarjeva stavba 10 b) c. omrežje magistralne in regionalne c. cesta 10 a cestni odsek 0114 osne točke c. profil 12 Slika 1. Naslov: a) stavbe, b) ceste Z naslovom lahko določimo mesto, ki ga ima v omrežju zgradb predmet, povezan z njim, oziroma mesto posameznega omrežja v nizu istovrstnih om­ režij. S pomočjo naslova in kakovostnih podatkov, na višji stopnji pa tudi količinskih podatkov, lahko tvo­ rimo enostavne prostorske modele, v pisni obliki kot sezname, tabele in kartoteke, v grafični obliki kot mreže in diagrame. Primer takega modela z drugega področja bi bili popisni listi zemljiškega katastra. Najpopolnejše prostorske modele dobimo, če do­ polnimo modele, ki vsebuje kakovostne in količinske podatke raznih kategorij predmetov še s podatki, ki jih prostorsko določajo. Da bi to dosegli, se poslu­ žujemo simbolizacije prostora z geometrijskimi ele­ menti točka, premica in ravnina. Slika 2 prikazuje v tabelarični obliki možne na­ čine simbolizacije omrežij zgrab z geometričnimi ele­ menti, na katere vežemo ostale podatke o zgradbah in jih zato imenujemo prostorske nosilce podatkov (PNP.) Uporaba različnih PNP predstavlja osnovne stop­ nje posploši tve/generalizaci j e pri upodabljanju pred­ metov resničnosti z modelom. Najvišjo stopnjo po- splošitve predstavlja praviloma omrežje točk, naj niž­ jo pa omrežje ploskovnih nosilcev podatkov nepra­ vilnih oblik, ki ponazarjajo obrise predmetov v real­ nem prostoru. Pri izbiri PNP težimo tudi za tem, da se prilaga­ jamo obliki predmetov v prostoru, kot je razvidno iz slike 2. Poleg pojma prostorskih nosilcev podatkov mora­ mo vpeljati še pojem lege. LEGA je razmerje, ki se nanaša na mesto v modelu upodobljenih predmetov resničnosti v realnem/fiznčnem prostoru. Da lahko do­ ločamo razmerje lege, moramo obravnavati istočasno vsaj dve točki, katerih lego določa medsebojna raz­ dalja. Najsplošnejši način določanja lege je določanje razmerja do nekega referenčnega sistema, ki je v rav- Gradbeni vestnik, Ljubljana, 1982 (31) 47 Iz raziskovalne skupnosti Omrežje Sestavine Prostorski nosilci podatkov točkovni črtni ploskovni stavba celice/sobe centroidi ploskev st. omrežje naselij stavbe centroidi ploskev st. skupine stavb bloki centroidi sk. stavb ploskev sk. stavb/bloka naselja centroidi naselij ploskve naselij cesta / c. odsek cestni pasovi osne točke os ceste ploskve c. pasov cestno omrežje ceste c. vozlišča c. osi pasovi c. zemljišča cestni pasovi osne točke os ceste ploskve c. pasov Slika 2. Prostorska simbolizacija zgradb: stavbe in ceste nini praviloma deželni koordinatni sistem, za višinsko določanje točk pa neka referenčna/ni vojska ploskev. Prostorski model nam predstavlja mreža točk šele tedaj, ko lahko v znakih prepoznamo predmete res­ ničnosti. Za ta namen moramo poznati kategorijo označenih predmetov in vsaj eno odločujočo posamič­ no značilnost. Taka značilnost je lahko njihovo ime, lahko pa je tudi njihova lega. Sintaktična struktura, ki vsebuje naslov predmeta in njegovo lego, omogoča povezavo značilnosti, vezanih na naslov predmeta, na mesto tega predmeta v prostoru. Simbolizacdjo ploskovnega nosilca podatkov pri­ kazuje sl. 3. Obris predmeta tvori mreža poligonov, vsak poligon pa je mreža točk. Da lahko sestavimo lik, ki predstavlja obris ploskovnega PNP, moramo pri vsaki točki poznati lego in njeno mesto v poligonu, pri vsakem poligonu pa moramo poznati njegovo me­ sto v mreži poligonov, ki ponazarjajo obris in lik, ka­ teremu pripadajo. Posamičen lik označimo z imenom in mu damo pomen, tako da določimo kategorijo pred­ metov, ki jo predstavlja. Z naslovom ga vključimo v niz istovrstnih omrežij, katerim pripada. Postopek za uresničenje modela Uresničiti želimo numerični prostorski model zgradb s podatki pomnjenimi na nekonvencionalnih nosilcih, ki so prikladni za obdelavo z digitalnimi ra­ čunalniki. Glavne faze postopka so priprava digitali­ zacije, digitalizacija, obdelava podatkov in tvorjenj geometrijskih datotek ter tvorjenje datotek za prenos informacij. Slika 3. Ploskovni PNP, kot geometrijski lik, mreža po­ ligonov in mreža točk V okviru priprave digitalizacije smo se morali odločiti za območja označevanja posamičnih zgradb, ki bi zadovoljevala tako potrebo po preglednosti nad omrežjem (problemi nastanejo zlasti v zvezi s poso­ dabljanjem modela) kot tudi zahtevo po primerni dol­ žini imena/oznaka zgradbe. Odločili smo se za pra­ vilno prostorsko enoto, in sicer za območje temeljnega topografskega naqrta. Pri tem predvidevamo v nase­ ljih kot osnovo TTN v merilu 1 : 500, zunaj naselij pa TTN manjših meril. Posebnost, ki je vplivala na vso zasnovo postopka, je tudi označevanje front/poligonov, ki tvorijo geome­ trijske like na TTN, s centroidi kot imeni. Podatke, ki jih nosi TTN v analogni obliki, je tre­ ba pretvoriti v digitalno obliko. To je mogoče napra­ viti z digitalizatorjem, napravo, s katero merimo lego točk na načrtu v sistemu strojnih koordinat, vsaki ko­ ordinati pa dodatno vpišemo podatke za razpoznava­ nje in klasifikacijo točke, katere lego določa. Za ta način digitalizacije podatkov je bilo treba pripraviti več formatov zapisa podatkov glede na različne vrste izhodiščnih datotek, ki jih je bilo treba tvoriti. Postopek obdelave digitaliziranih podatkov se deli na tvorjenje datotek/poligonov in na tvorjenje dato­ tek geometrijskih likov, ki predstavljajo različne se­ stavine omrežij zgradb in geometrijskih povezovalnih datotek (centroidi stavb, centroidi hišnih številk, cest­ na križišča, osne točke cest). Zasnovan je bil »polavtomatski« postopek, ki vključuje med obdelavo podatkov tudi nadzor, ki ga opravlja strokovni sodelavec, pretežno na osnovi kon­ trolnih izrisov. Postopek zagotavlja, da bomo na kon­ cu dobili grafični osnovi enakovreden numeričen mo­ del, potem ko smo poenotili podatke o legi večkrat di­ gitaliziranih točk, dopolnili pomanjkljivosti pni di­ gitalizaciji za določanje povezav front v geometrijske like in izčistili izhodišče datoteke podatkov, ki smo jih po pomoti morda večkrat vnesli vanje. Prenos podatkov Prenos podatkov je možen na osnovi lege ali na osnovi imenskh povezovalnih datotek (kar je bilo ob­ ravnavano že v nalogah Inštituta GZ SRS, ki so se ukvarjale s prostorskim informacijskim sistemom za Slovenijo). Naloga rešuje specifične primere prenosa podatkov pri zgradbah. Pri cestah je obravnavano povezovanje cestnih od­ sekov, digitaliziranih na TTN v posamične javne ceste in ceste z omejeno uporabo. Pri stavbah je bilo tre­ ba rešita problem sestavljanja posameznih delov stavb, ki so izrisani do roba lista TTN v popolne gradbene enote. Povezavo med stavbo kot gradbeno enoto in med evidencami lastninskih, uporabniških in upravljalskih pravic nam da datoteka gradbenih enot in parcelnih številk. Datoteka naslovov stavb in označb gradbenih enot omogoča povezavo katastra stavb z evidencami, ki vsebujejo kot povezovalni parameter naslov (na­ selje, ulica, hišna številka). Te podatke je mogoče nato locirati v prostoru s pomočjo geometrijske povezoval­ ne datoteke, ki vsebuje označbo gradbene enote in le­ go njenega centroida. Na osnovi zasnove postopka je bila pripravljena programska oprema za računalnik PDP 11/45, ki ga ima na razpolago Geodetski zvod SRS. Uporabnost gradiva raziskovalne naloge Gradivo raziskovalne naloge »Lokacijska proble­ matika katastra zgradb« je mogoče uporabiti pri za­ snovi posebnih informacijskih sistemov za stavbe, ce­ ste in komunalne naprave. Prikazane so možnosti, da se zadovoljijo potrebe uporabnikov z uresničevanjem bolj ali manj zapletenih/dragih prostorskih modelov. V zaključku raziskovalne naloge so nakazane tudi možnosti nadaljnjih raziskav. Vir Bregant, Boris: Lokacijska problematika katastra zgradb/noslilec raziskovalne naloge Boris Bregant; sodelavci Janko Benedičič, Jerneja Furlan, Štefka Sve­ tik in Hinko Vodnik. — Ljubljana, Inštitut Geodetske­ ga zavoda SRS, 1978. UDK 528.936(084.3-11) K-246/5998-17 VZDRŽEVANJE IN OBNOVA GEODETSKIH NAČRTOV OD MERILA 1 :1500 do 1 : 2880 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG, Ljubljana (1977) Ivan Čuček s sodelavci Geodetski načrti in karte so osnova za najraz­ ličnejša tehnična dela in planiranja. Ti načrti pa imajo res svoj pomen, če je na njih prikazano stanje isto, kakor obstaja tudi v naravi. Glede na dejstvo, da je potreben za grafično predstavitev vedno neki čas v katerem moramo stanje v naravi izmeriti in prenesti na papir ali drug za risbo namenjen material, ne bomo mogli nikdar doseči popolne časovne istovetnosti stanja v naravi s stanjem na načrtih. Na drugi strani se postavlja vprašanje, ali je po­ polna istovetnost ob vsakem času res potrebna, poseb­ no še danes, ko imamo možnost s fotografiranjem iz letala manjkajoče informacije hitro in poceni dopol­ niti. Za potrebe v gospodarstvu potrebujemo načrte velikih in malih meril, odvisno od tega, ali so nam podatki potrebni za detajlna dela v ozko omejenem prostoru (npr. naselje) ali pa v širši regiji. Temu ust­ rezno se moramo tudi odločiti, katero vrsto geodetskih načrtov bomo prvenstveno sposobni ažurno vzdrževa­ ti in podvzeti mere, da manjkajoče informacije do­ polnjujemo hitro le v oni meri in natančnosti, ki je za pristop k rešitvi problematike potrebna in tudi iz­ vedljiva. 1 1. Splošno S tehničnim vzdrževanjem razumemo vris spre­ memb glede stanja na zemljišču, tj. razne delitve in parcelacije, spremembo kultur, vris novih objektov in podobno. Takšen vris opravimo na osnovi izmere dejanskega stanja na terenu, kartiranja v merilu ka­ tastrskega načrta, kjer pri večji spremembah upošte­ vamo skrček lista in vklapljanjem novega stanja v obstoječi katastrski načrt. Izmera in kartiranje ne predstavljata nobenega tehničnega problema, pač pa vklapljanje novega v staro stanje. Težavo povzročata dve okolnosti, prva je v tem, da se izmerjeno staro sta­ nje, to je stanje, ki je narisano v načrtih s stanjem v naravi ne ujema — obstoječe meje niso več iden­ tične z mejami, kakor so bile izmerjene ob prvotni izmeri, drugi vzrok pa leži v tem, da natančnost pr­ votne izmere v večjem obsegu ne more presegati na­ tančnosti grafične triangulacije, ki je bila ca. ± 3 metre, pri čemer pa je lahko natančnost med sosed­ njimi nespremenjenimi parcelami tudi do 10-'krat včeja. Tako dobimo po kartiranju dejanskega, tako ime­ novanega starega stanja načrt, ki se pri vzporejanju s katastrskim načrtom ne ujema z mejami, kakor jih izkazuje kataster, s čimer nastane neodločenost, ka­ ko prenesti novo stanje v obstoječi načrt. Ako vza- membo še v ozir dejstvo, da so geometri, ki so v de­ setletjih vrisovali spremembe v obstoječe načrte, imeli različne kriterije, da bi situativno prikazali naj- pravilnejše stanje, imamo kot podlago za vris kata­ strske situacijske podatke, ki so obremenjeni z na­ pako, da na katastrskem načrtu zarisana linija ni več ista, kakor je bila izmerjena, oziroma da naknadno kot sprememba vnešena linija ali mejna točka ni sitauacijsko pravilno vrisana, ker se geometer ni naslonil na preverjene stalne točke, katere so ostale na mestu, kjer so bile ob prvotni izmeri. Tako se zgodi, da geometer pri vlaganju nove situacije ugo­ tovi, da so stare spremembe vrisane nepravilno in ima na izbiro, da meritve razširi, prvotno napako najde in popravi, ali pa se zadovolji s tem, da tudi sam vris novega stanja prilagodi nepravilno vrisane­ mu stanju. Ker se v prvem primeru obseg dela ne­ sorazmerno poveča, obvelja običajno način približ­ nega vnašanja, s čimer se samo po sebi razumljivo grafični prikaz na načrtih postopoma slabša in pozi­ cijska natančnost proti stanju v naravi zmanjšuje. Glavni problem pravilnega vrisovanja sprememb je v tem, da se izberejo takšne oslonilne točke (mej­ niki, objekti, itd.), ki dajejo glede na primerjavo okolišnega stanja najverjetnejše zagotovilo, da so ostale na mestu, kjer so bile ob prvotni izmeri. Zato je umestno, da se striktno izognemo uporabi oslonil- nih točk na kasneje vrisanih spremembah, ki bi ka­ zale prevelika nesoglasja na do oslonilnih točk iz prvotne izmere. Ker so glede na uporabljena tehnič­ na sredstva ob prvotni izmeri predstavljale najza- mudnejše delo izmere naselij, po pomembnosti pa so prednjačile obdelovalne parcele, je geometer po­ svečal pozornost predvsem poljedesko obdelani iz­ meri in površinam, kjer je tudi normo lažje presegal. Tako so na splošno mejne točke v ravninskem ob­ delovalnem zemljišču gotove j še kakor vogali hiš ož. mejniki v gozdovih. Mejniki katastrskih občin so že po načinu izmere morali biti dobro odrejeni in tvo­ rijo običajno solidne oslonilne točke, nasprotno pa so meje kultur in gospodarskih stavb glede na spre­ menljivost in manj natančno izmero zelo slabe in le pogojno uporabljive. Geometer, kateremu je poverjeno vzdrževanje na­ črtov, se mora zato za vsak primer izmere teoretično pripraviti in svoja teresna dela planirati tako, da ne bo z vrisovanjem sprememb njemu poverjene načrte po kvalitite slabšal, temveč zboljševal, oziroma skušal ohraniti na istem nivoju kakor ob prvotni izmeri. Kočno bodi povedano, da se mora iz administra­ tivnih razlogov evidence katastra zemljišč površina novega stanja, ki je nastalo s spremembami starega stanja, vedno ujemati z vsoto vseh v obračun vzetih parcel starega stanja, pa čeprav v naravi staro stanje ni pravilno registrirano. Teoretično bi se v takšnem primeru moral obračun razširiti na toliko sosednjih parcel, da bi bilo temu pogoju ustreženo. (Nadaljevanje v prihodnji številki) INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXIII-3 MAREC 1982 Modelni materiali za raziskave seizmične odpornosti zidanih zgradb 1. Uvod Raziskave SEIZMIČNE ODPORNOSTI OPEČNIH ZIDANIH ZGRADB temeljijo na modeliranju kon­ kretno izbranih zidanih elementov in zidanih zgradb. Danes prevladuje mnenje, da bodo uspešne rešitve in ugodni pozitivni rezultati modeliranjia konkretno izbranih zidov in zidanih zgradb odprli tako teoretič­ ne kot praktične možnosti modeliranja poljubnih zi­ danih gradbenih elementov in zidanih zgradb, nare­ jenih iz oblikovancev najrazličnejših oblik in veli­ kosti. Zaradi čim boljše podobnosti pri modeliranju so bili tudi v tej nalogi predvideni modelni oblikovana dz žganih miniaturnih elementov. Ta utemeljitev je pogojena iz več razlogov, in sicer: — žgani keramični miniaturni oblikovanci obdrži­ jo svoje mehansko-fizikalne lastnosti, medtem ko se te pni cementnih ali apnenih izdelkih s časom spre­ minjajo, — preiskave modelnih gradbenih elementov je za­ radi zamudnih priprav težko tempirati na natančno določena datum, — veliko gradbenih oblikovancev (opečnih izdel­ kov) je še vedno proizvedenih oziroma veliko gradbe­ nih objektov sezidanih iz opečnih proizvodov (starej­ še gradnje, ko še ni bilo predpisov za protipotresno gradnjo in novejši objekti, kjer so ti predpisi upo­ števani) dn — zaradi dobro dosegljive podobnosti. Glede na potrebo, da bi raziskali na potresni mizi tudi večetažne objekte, prihaja v poštev edino mo­ deliranje. Maksimalno zmanjšanje dimenzijskega merila pa je omejeno s krhkostjo in trdnostjo modelnega ele­ menta zidu oziroma bloka. Ta omejitev daje najmanj­ še merilo 1 :10. Kot orientacija pri iskanju modelnih materialov je bilo izbrano merilo 1 :5 in 1 :10. 2. Uvodne preiskave Da bi dobili osnovni vpogled o možnosti izdelave oblikovancev za modeliranje v merilih 1 :5 in 1 :10, smo poizkušali razviti recepture in tehnologijo za na­ slednje protitipne karakteristike zidaka in malte: — tlačna trdnost zidaka ca. 8,0 MPa — prostorninska masa zidaka ca. 0,8kg/dm3 — tlačna trdnost malte ca. 5,0 MPa Trdnosti modelnih oblikovancev in malt morajo torej znašati: za merilo 1 : 5 — tlačna trdnost oblikovanca 1,6 MPa — prostorninska masa obli- kovanca 0,8 g/cm3 — tlačna trdnost malte 1,0 MPa za merilo 1 :10 — tlačna trdnost oblikovanca 0,8 MPa — prostorninska kovanca masa obli- 0,8 g/cm3 — tlačna trdnost malte 0,5 MPa Pri uvodnih preiskavah je bil v ospredju izbor potencialnih komponent za sestavljanje receptur za iz­ delavo modelnih miniaturnih zidakov. Dovoljeni od­ stopi poprečnih tlačnih trdnosti modeliranih materia­ lov naj bi bili v mejah ± 20 %> od zgoraj navedenih vrednosti. Izdelano je bilo večje število mešanic po različnih recepturah. Iz njih so bili izdelani modelirani obliko­ vanci in preiskani na tlačno trdnost in prostorninsko maso. Z nekaterimi oblikovanci so bile dosežene po­ stavljene zahteve. 3. Izdelava modelnih blokov in njihove lastnosti 3.1. Izdelava modelnih blokov Glede na pozitivne rezultate pni uvodnih preiska­ vah smo prešli na modeliranje prototipnega bloka iz keramzitnega betona v poljubnem merilu modeliranja 1 :7 in prototipno malto. Prototipni blok iz keramzitnega betona: — dimenzije 40 X 30 X 20 cm — tlačna trdnost 8,0 MPa — prostorninska masa 1,08 g/cm3 Prototipna malta: — tlačna trdnost 5,0 MPa Postavljene zahteve za modelne oblikovance v me­ rilu 1 :7 : — dimenzije — prostorninska masa — tlačna trdnost — tlačna trdnost modelne malte 5.7 X 4,3 X 2,8; cm 1.08 g/cm3 1,15 MPa 0,71 MPa Za dosego postavljenih zahtev pni dovoljenem od- stopku tlačnih trdnosti + 20 °/q, kar v absolutnem se­ števku pomeni zelo majhen odklon (±0,23 MPa), je bilo potrebno zelo natančno ugotoviti vse tehnološke parametre, ki vplivajo na končno kakovost. Receptura je bila sestavljena iz več komponent, vsaka kompo­ nenta je imela svoj vpliv na končno kakovost model­ nega zidaka. Vloga posameznih komponent v recepturi je na­ slednja: — komponenta z nizko prostorninsko maso (za re­ gulacijo zniževanja prostorninske mase oblikovance v), — komponenta z visoko prostorninsko maso (za regulacijo zvišanja prostorninske mase), — keramično vezivo (regulacija trdnosti) in — pusto komponento (za zmanjšanje plastičnosti mase). SKICA KALUPA ZA IZDELAVO MODELNIH OBUKOVANCEV DIMENZIJ 5jSx 4,3x2,dem SKICA ST. 1 Kakovost končnih oblikovancev je odvisna tudi od vrstnega reda vmešavanja posameznih komponent, odležavanja vlažne mase, načina oblikovanja, načina sušenja in višine temperature žganja ter časa trajanja maksimalne temperature. Iz sestavljene mase so bili izdelani oblikovanci na posebej pripravljenem modelu po načinu stiskanja« Pri tem načinu se dobijo zaradi močnega trenja mase ob stenah modela pri majhnih silah in enostranskem pritisku veliki raztrosi glede homogenosti prostornin­ ske mase po višini izdelka. Ta raztros je bil delno zmanjšan z vgrajenimi vzmetmi na spodnjem delu modela. Pri oblikovanju na ročni stiskalnica so bili obli­ kovanci sušeni v laboratorijski atmosferi 24 ur in na­ to odžganii pri 805° C — 1 uro. Ohlajevanje je bilo sku­ paj s pečjo. 3.2. Lastnosti modelnih oblikovancev Tlačne trdnosti modelnih oblikovancev so preiska­ li na način, kot ga prikazuje skica št. 2. SHEMA OBREMENITVE PRI PORUŠITVI SKICA ŠT. 2 P Po dva modelna oblikovanca smo dali drug na drugega brez vmesne malte — suhi stisk in obreme­ njevali do porušitve. Rezultati preiskav so prikazani v tabeli št. 1. MODELNA MALTA Tabela 1 Oznaka preizku- šanoa Vtisi na cm Širina cm Dolžina cm Prost. masa g/cm3 Tlačna trdnost MPa 1 2,85 4,32 5,70 1,084 1,1542 2,86 4,32 5,70 1.083 3 2,86 4,33 5,71 1,077 1,2164 2,86 4,32 5,70 1,082 5 2,85 4,33 5,70 1,078 1,1716 2,85 4,33 5,70 1,081 7 2,84 4,33 5,70 1,083 1,0788 2,85 4,33 5,70 1,084 Poprečno: 1,082 1,155 Po dobljenih pozitivnih rezultatih (tabela 1) smo za preiskave modelnih ziidov izdelali ca. 500 kosov modelnih oblikovancev. Trdnosti so bile kontrolirane na štiridesetih pre- dzkušancih (80 modelnih zidakov). Dobljeni so nasled­ nji poprečni rezultati: — poprečna tlačna trdnost 1,122 MPa — standardni odklon 0,1092 — varianca 0,0116 Iz primerjave dobljenih rezultatov z zahtevanimi lastnostmi je razvidno, da so postavljeni pogoji v ce­ loti doseženi. Za prehod na statične preiskave modelnih grad­ benih elementov — zidov je bilo potrebno izdelati še modelno malto ustreznih lastnosti. 4. Izdelava modelne malte Pri uvodnih preiskavah so bile postavljene za mo­ delno malto naslednje zahteve: — merilo 1 : 5 tlačna trdnost 1,0 MPa — merilo 1 :10 tlačna trdnost 0,5 MPa — da je po ostalih mehanskih lastnostih podobna prototipni malti. Za ta namen je bilo sestavljenih več vrst malt na različnih materialnih osnovah, vendar pa bodo v tem članku prikazane le izbrane vrste malt. Sestava malt: Malta A — kremenčev pesek (0,09—0,063 mm) 60 °/o — kremenčev pesek (pod 0,063 mm) 30 %> — glina Vrbica pod 0,09 mm 10 °/o Malta B — kremenčev pesek (0,09—0,063 mm) 53,3 °/o — kremenčev pesek (pod 0,063 mm) 26,7 % — glina Vrbica pod 0,09 mm 20,0 °/o I------- h--------1--------------1-------1--------- 1--------------1____i________ i______i___ i rf&lCA 0 10 20 30 40 50 60 70 60 90 100 Malta C — kremenčev pesek (0,09—0,063 mm) 46,7 °/o — kremenčev pesek (pod 0,063 mm) 23,3 °/o — glina Vrbica pod 0,09 mm 30,0 °/o 100,0 °/o Zgornje sestave so v utežnih odstotkih. Suhi me­ šanici modelne malte smo dodali ustrezno količino vo­ de za dosego želene konsistence. Trdnosti malte temeljijo na vezilnih lastnostih gline Vrbica v suhem stanju in se strjujejo z oddaja­ njem vode (sušenje). Tlačne trdnosti malt so preiskane na prizmah 4 X 4 X 16 cm. Prizme so bile izdelane v mavčnih ka­ lupih in sušene v laboratorijski atmosferi 7 dni. Poprečne tlačne trdnosti modelnih malt A, B in C so prikazane na diagramu. Kot je iz diagrama razvidno, potekajo tlačne trdi nosti skorajda linearno v odvisnosti od odstotkovnega dodatka gline Vrbica. Z ustreznim izborom odstotkov­ nega sestava (78 % kremenovega peska in 22 % gline Vrbica) je izdelana malta ustrezala postavljenim zah­ tevam za merilo modeliranja 1 :7. 5. Zaključek Z rezultati preiskav na modeliranih izdelkih je dokazano, da je možno dovolj natančno modelirati gradbene materiale v izbranih merilih do 1 :10. Pri večjih merilih bi dobili izredno nizke tlačne trdnosti, kar bi postavilo vprašanje izdelave modela objekta. Poudariti je potrebno, da tudi osnovne komponen- te, ki prihajajo v poštev pni sestavi recepture, večkrat po kakovosti variirajo. Iz tega razloga je nujno pri vsakokratni izdelavi modelnih materialov kontrolirati recepture in morebiti izvršiti manjše korekcije bodisi v recepturi ali v tehnologiji izdelave. Stanko Kovačevič, inž. gradb. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana n. sol. o. LJUBLJANA - DIMIČEVA ULICA 12 TELEFON 344 061 TOZD — INSTITUT ZA MATERIALE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA KONSTRUKCIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — GEOTEHNIKA LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA GRADBENO FIZIKO IN SANACIJE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — INŠTITUT ZA CESTE LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD — STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o. DS — SKUPNE SLUŽBE PODROČJA DEJAVNOSTI ZAVODA: — raziskave, preiskave in tehnološka obdelava vseh vrst materialov, — teoretične raziskave in reševanje problemov iz prakse pri masivnih, kovinskih, lesenih in drugih objektih, konstrukcijah in konstrukcijskih delih, — patologija konstrukcij, raziskave vzrokov poškodb in sanacija, — gradbena fizika in zaščita zgradb, — geotehnika in geomehanika, inženirska geologija, — cestogradnja, — razvijanje strojnih konstrukcij za gradbeništvo. □ □ MARIBOR P R O J E K T BO PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE VISOKIH IH NIZKIH GRA: TER INŽENIRING p. o. 62001 MARIBOR, SVETOZAREVSKA 1 TEL: (062) 29-161, TELEX: 33279 YU PRO MB - SEKTO PROJEKTIVA MARIBOR, GREGORČIČEVA 37 TEL.: (062) 29-5 O DDELEK V LJUBLJANI: SEKTO R ZA TE H N O LO G IJO IN RAZVOJ 61000 LJUBLJANA, H R A NILN IŠKA 7/a T E L : (061) 325 771 TELEX: 31547 YU CGS Poslovni predmet: izdelava tehnične dokumenacije za vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj ter kompleksnih investicijskih objektov, instalacij, naprav in opreme; izdelava investicijske dokumentacije, študij, tehnoloških postopkov, eks­ pertiz, načrtov opreme, geodetskih elaboratov in urbanistične dokumen­ tacije; izvajanje investitorskega in izvedbenega inženiringa; industrijska lastnina, transfer tehnologij. GIP GRADIS n. sol. o Ljubljana Smartinska 134 a • gradi industrijske, energetske, luške in h idro-tehnične objekte, mostove, ceste in druge zgradbe, objekte družbenega standarda in stanovanja za trg; ® izdelu je gradbene elem ente, vse vrste betonskih prefabrikatov, konstruk­ cijske elem ente iz prednapetega betona: • • izdelu je in montira tip izirane industrijske hale in montira gradbene kon­ strukcije; • izdelu je gradbene stroje in opremo; • opravlja vsa hidro izolacijska dela; • izdelu je jek lene konstrukcije; • p ro jektira vse vrste objektov; • izvaja investicijska dela v tujini