GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Številka 47/48-Leto XV1-26. november 1977 ; Za bratstvo in enotnost ! \ Ko se bomo 29. novembra, na dan republike, spet strnili okrog simbola nove Jugoslavije, ki so ga sprejeli leta 1943 na zasedanju AVNOJ-a v Jajcu, se nam živo budijo junaški prizori iz NOB, hkrati pa bomo sami s svojo sedanjo vnemo, delom in praznovanjem dodali preteklim epopejam novo, sodobno dimenzijo. Plameni bakel naših narodov in narodnosti, ki so se združili v eno samo med vojno, se zavestno dvigajo in spajajo tudi danes. Smo del jugoslovanske skupnosti, ki se je borila za svobodo, neodvisnost in socializem v najtežjih pogojih pred stoletji in pred desetletji in ostaja tem načelom zvesta tudi poslej, vselej pripravljena, da te svoje pridobitve tudi brani pred komerkoli. Res, na težka vojna leta včasih že radi pozabljamo. Res, danes generacije, ki so v zgodovini nosile najhujše breme boja, počasi že odhajajo. Namesto trdih preizkušenj in pomanjkanja, se po letih obnove in graditve danes že marsikdaj vdajamo samozadovoljstvu, draginji, tržnemu porabništvu, zabavam, dolgočasju in brezbrižnosti. Gotovo je prav in pravično, da sleherni s svojim delom živi bolje in čim udobneje, da si tisti, ki pošteno zasluži, lahko tudi marsikaj privošči. Toda tudi bi morali poznati mero in odgovornost, globlje bi se morali zavedati vse skupnosti, biti bi morali bolj tovariški. Ni mogoče, da bi po eni strani hlastali za vsemi omamno strni zahodnega liberalističnega gospodarstva, dopuščajoč seveda tudi marsikatere njegove krivičnosti, hkrati pa po drugi strani namigovali na potrebo po nekakšni močni roki, kakršno poznajo v dirigiranem gospodarstvu na vzhodu. Prav naš samoupravni socialistični pristop je del pridobitev našega osvobodilnega boja in postavka naše veljavne ustave, zato nas s te poti nihče ne more odvrniti in ob prazniku 29. novembra to trdno voljo znova glasno izpovedujemo. Demokracija samoupravljanja, povsod in, če govorimo o nas samih, še posebej v ZP Iskra, povezana s čim večjo produktivnostjo in poslovno-tehnično konkurenčnostjo, ostaja torej še kako temelj, na katerem visoko in ponosno dvigamo zastavo SFRJ za dan republike. S sleherno samoupravno odločitvijo, z vsako tehnološko iznajdbo, s poštenim in vztrajnim delom vsakega zaposlenega prispevamo svoje k utrjevanju temeljev Jugoslavije danes. Boj za republiko^ se tudi v času miru nadaljuje. Čim bolj bodo ljudje v tej deželi zadovoljni, tem trdnejša bo obramba domovine. V vsakem našem obratu, delavnici, v sleherni enoti TOZD je sestavni drobec jugoslovanske stvarnosti, člen v ver iti naše skupnosti. Samo če bomo skladno delovali vsi, se bo končni proizvod lahko kosal na vseh mednarodnih tržiščih. Gre pa tudi za složnost med . narodi in narodnostmi naše zvezne države, tiste složnosti in enotnosti, ki jo simbolično najbolje označuje skupen plamen naših bakel, prižgan pred štiriintridesetimi leti — v novembrskih dneh v Jajcu. Podajmo si torej roke v bratstvu in enotnosti ! Mara Ovsenik / V skladu z novim rokovnikom za uskladitev pomembnejših Iskrinih samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu in za dokončen sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra je bila v torek v Ljubljani seja Odbora za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v ZP Iskra. Kot je znano in kot smo obširno poročali v glasilu Iskra je novi rokovnik sprejel na svoji nedavni seji Izvršni odbor koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra. Prestavitev rokov za teden dni je bila nujna, temeljnim in delovnim organizacijam pa bo omogočila nemoteno in pravočasno usklajevanje in sprejemanje sporazumov. Sejo odborg/ je vodil predsednik tega telesa in predsednik Skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs, poleg predsednikov komisij po delovnih organizacijah pa' so se je udeležili še predstavniki družbeno-političnih organizacij in Iskrinega poslovodnega organa. Osnovna ugotovitev zasedanja, na katerem naj bi uskladili pripombe delovnih organizacij k Osnutku samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, je bila ta, da so v vseh delovnih organizacijah, morda z izjemo Avtomatike, uspešno zaključili razprave o osnutku. Ponekod imajo več pripomb (Elektromehanika kar 140), drugod pa manj ali pa sploh nič, pripomb, ki jih je zbrala in razposlala Skupščinska pisarna, pa še niso nikjer podrobno preučili, čeprav je bilo tudi že slišati nekaj „pripomb na pripombe". Žal se seje Odbora ni udeležil delegat največje Iskrine delovne organizacije kranjske Elektromehanike, ki ima tudi največ pripomb k Osnutku samoupravnega sporazuma. Menda kranjski delegat ni prejel vabila za sejo, gotovo pa bi moral biti seznanjen z novim rokovnikom usklajevalnega postopka. Pri vsem tem je še bolj nerazumljivo to, da so pripombe k osnutku sporazuma neposredno poslale temeljne organizacije Elektrome-hanike, čeprav je bilo dogovorjeno, da je potrebno pripombe in predloge temeljnih organizacij uskladiti na ravni delovnih organizacij in jih tako usklajene posredovati v nadaljnjo obravnavo in usklajevanje na ravni združenega podjetja. Teh pripomb je okroglo 140 in jih je dosti manj kot pa k tezam za sprejem samoupravnega sporazuma, torej k tezam, ki šo bile skupaj s takratnimi pripombami, pobudami in dopolnili osnova za Osnutek sporazuma. Poleg delegatov posameznih delovnih organizacij sta v razpravi med drugimi sodelovala tudi predsednik Iskrine borčevske organizacije Franc Križnar in predsednik 10 KOOOS ZP Iskra Jože Čebela. Prvi je opozoril, da je eden od vzrokov za različne nesporazume v Iskri ta, ker mnogi še vedno ne poznajo bistva dohodkovnih odnosov in „ne vedo zakaj se združujejo." Jože Čebela je najprej opozoril udeležence, da rokov ni moč več podaljševati. Zavzel se je za to, da v Iskri pokličemo na politično odgovornost tiste, ki ne uresničujejo sprejetih obveznosti pri usklajevanju samoupravnih aktov z Zakonom o združenem delu. V zvezi s sedanjimi številnimi pripombami k Osnutku samoupravnega sporazuma je poudaril, da so zrcalo uspešnosti razprav o tezah, „kajti, če bi bile razprave o tezah pravilno in odgovorno izvedene, tudi tako številnih pripomb nekaterih delovnih organizacij ne bi bilo." Čeprav je vsak pesimizem v tem obdobju samoupravnega sporazumevanja odveč, pa le velja zapisati misel delegata iz Avtoelektrike, „velik del pripomb je rezultat tega, da nekateri še vedno ne poznajo in ne razumejo Zakona o združenem delu." Na povabilo komisije za aktivnost žensk pri izvršnem odboru koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra sta v ponedeljek, 21. novembra obiskali Iskrino poslovno stavbo v Ljubljani predsednica komisije za družbeno-ekonomski položaj žensk pri republiški konferenci SZDL Slovenije Olga Vrabič in republiška podsekretarka za delo Anka Tominšek Plodnega pogovora so se z Iskrine strani udeležili družbeno-po-litične aktivistke Grobarjeva iz Elektro mehanike, Pričičeva iz A vto elektrike in Balohova iz IEZE ter predsednik Skupščine ZP Iskra Vladimir Klavs, predsednik Iskrinega sindikata Jože Čebela in tajnik družbeno-političnih organizacij ZP Iskra Miloš Pavlica. Osnovni namen srečanja je bil preučiti, kako v naših temeljnih in delovnih organizacijah ter ZP uresničujemo sklepe tradicionalnega srečanja Iskrinih delavk ob 8. marcu - Dnevu žensk. Pogovor je pokazal, da so rezultati med posameznimi debvnimi organizacijami precej različni in v veliki meri odvisni prav od aktivnosti sindikalnih organizacij. Razprava je opozorila zlasti na naslednja vprašanja oziroma probleme: - da položaja žensk ne moremo obravnavati ločeno od družbeno-eko-nomskega položaja delavcev v združenem delu, - da bi kazalo v okviru sindikalnih organizacij po delovnih organizacijah ustanoviti komisije za aktivnost žensk ter tako z delom teh komisij obogatiti aktivnost sindikata, - da bi morali v Iskri pripraviti konkretno analizo uresničevanja sklepov tradicionalnega srečanja Iskrinih delavk v vseh TOZD, - da bi moralo biti prihodnje srečanje leta 1978 še bolj slovesno kot doslej in da bi morali na njem nameniti več pozornosti rezultatom v minulem letu. Večurni pogovor med Olgo Vrabičevo in Anko Tominškovo ter predstavnicami in predstavniki Iskre se je dotaknil tudi številnih drugih področij, med njimi dejavnosti sindikalnih organizacij, uveljavljanja, socialističnih samoupravnih odnosov, debvanja delegatskega sistema, problematike zdravstvenega zavarovanja, vprašanja porodniških dopustov itd. Čestitamo ob J DNEVU REPUBLIKE $*******************x**********t ISKRA COMMERCE Samoupravljanje tudi v naši zunanjetrgovinski dejavnosti V članku pod naslovom Samoupravljanje tudi v zunanjetrgovinski dejavnosti smo pred dnevi v našem tedniku obširno spregovorili o nujnosti ustrezne samoupravne organiziranosti tudi v tem delu gospodarske aktivnosti Jugoslavije. O tem, kako je z uvajanjem samoupravnih odnosov v Iskrinem izvozu in uvozu, smo se pogovarjali z zunanjetrgovinskim svetovalcem v Iskri Commerce Ludvikom Kranjcem. Takoj na začetku nas je opozoril, da smo se v Iskri, čeprav se sliši morda nekoliko čudno, odločili za takšne odnose, kakršne zdaj predpisujejo novi zunanjetrgovinski zakoni, že pred dobrimi desetimi leti. „Če samo pogledamo načrtovanje ekonomskih odnosov s tujino, zatem združevanje deviznih pravic, oz. sredstev in podobno, kar novi zakon predvideva v še popolnejši obliki, lahko ugotovimo, da se je Iskra v svoji menjavi s tujino tako obnašala že leta 1965,“ je poudaril sogovornik. Takrat, leta 1965, je bila prvič uvedena tako imenovana vezava uvoza z izvozom, kar je bil neke vrste dvorezen meč za naš kolektiv: po eni strani so nas ti zakoni silili k večjemu izvozu, po drugi strani pa nam kdaj pa kdaj onemogočali normalno reprodukcijo. Iskra je že tedaj ugotovila, da bo zato njen nadaljnji razvoj možen le, če bomo v zunanji trgovini nastopali enotno ter enotno tudi urejali vsa vprašanja v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem deviz. Neskromno se lahko pohvalimo, da smo imeli v Iskri že v minulem desetletju urejeno medsebojno dohodkovno povezanost med tistimi, ki so laže ustvarjali devize s svojim izvozom in tistimi, ki takšne možnosti niso imeli, so pa potrebovali devize za uvoz reprodukcijskih materialov. Znano je, da je zaradi specifične in (Nadaljevanje na 2. strani) Obisk francoske delegacije Direktor področja za inovacije SOZD Iskra Miloš Kobe je v četrtek, 17. novembra, sprejel francosko delegacijo, ki se je mudila na obisku naše republike, v času XXIX. zasedanja Jugoslovansko-francoske podkomisije za tehnično sodelovanje. V okviru obiska francoske delegacije, ki naj bi prispeval k uspešni realizaciji jugoslovanskih predlogov za Program tehničnega sodelovanja za leto 1978, so si gostje pod vodstvom Žarka Brzulje ogledali Tovarno žarnic na Stegnah, sledili pa so pogovori v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Francoskim gostom so v prisrčnem pogovoru na kratko orisali gospod-r-sko in politično strukturo ZP 1 > ca; jih seznanili s proizvodnim programom, predstavnikoma Uprave za ekonomske odnose s tujino Ministrstva za gospodarstvo in finance Francije pa so odgovorili tudi na več vprašanj Stane Fleischman ISKRA COMMERCE ČLOVEK, ZNANJE, TEHNIKA, PRODUKTIVNOST KRAJEVNE SKUPNOSTI Na ravni krajevne skupnosti velja predvsem izpostaviti človeka in njegov prosti čas kot večkratnega dejavnika, ki vpliva na vsestransko aktivnost v zvezi s programom akcije, posebno pa v zvezi z ustvarjanjem višje ravni tehnične kulture ljudi, z zagotavljanjem pogojev za kar največje povezovanje pobud in potreb na tem področju, pa tudi z ustvarjanjem možnosti za vsestransko rekreacijo ljudi kot enim pomembnih dejavnikov za večjo produktivnost dela. To bi na tej ravni realizirali kot: — boj za usvtarjalno uporabo prostega časa, zlasti vloga društev ljudske tehnike in zveze kulturnih organizacij pri tem; — razvijanje vseh oblik prostovoljnih dejavnosti; — vlogo društev v tem procesu, različnih kubov, ipd.; — organiziranje knjižnic kot pogoja za samoizobraževanje ter vsestransko pridobivanje znanja vseh delovnih ljudi; — povezanost dejavnosti v krajevni skupnosti s šolami; — problematike varstva okolja ter stalno skrb za okolje; — razgovore, tribune, ipd. o teh vprašanjih; — prizadevanja za vključevanje znanstvenih dosežkov v reševanje stanovanjskih in drugih življenjskih vprašanj. Da bi to dosegli, velja izbrati najboljše načine delovanja zveze komunistov, socialistične zveze, zveze socialistične mladine in vseh institucij krajevne skupnosti. V tej zvezi so možne naslednje oblike: — sestanek osnovne organizacije zveze komunistov ali zbor komunistov krajevne skupnosti, ki bi se ga udeležili vsi komunisti, tako tisti, ki živijo, kakor tudi tisti, ki le delajo v krajevni skupnosti, in se seznanili s programom akcije v krajevni skupnosti, in v delovnih organizacijah ter z njihovimi programi in cilji. Na teh sestankih bi sprejeli trajne programe in določili trajne naloge sleherne osnovne organizacije zveze komunistov in slehernega komunista; — sestanek krajevne skupnosti, oz. organizacije socialistične zveze, na katerem bi si prizadevali pridobiti kar največ delovnih ljudi, posebno tistih, ki nikakor ne morejo drugače priti v stik s to akcijo, in na njem v duhu programskih načel te organizacije sprejeti dolgoročne načrte in naloge; — sestanek sveta krajevne skupnosti, ki bi se ga udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, hišnih svetov, društev in drugih ustanov, na njem pa bi združili razvojne perspektive in se dogovorili o perspektivah tega razvoja, predvsem v zvezi z ustanavljanjem organizacij Ljudske tehnike, društev in združenj izumiteljev itd.: Ker občani, ki živijo v krajevni skupnosti, posebno pa tisti, ki niso več aktivni, niso najbolje seznanjeni z dogajanji, je treba v zvezi s to akcijo omogočiti tudi tem ljudem, da bodo o njej vsestransko obveščeni. V tej smeri je treba zato maksimalno usmeriti glasila občinskih konferenc, SZDL, glasila delovnih organizacij v stanovanjskem gospodarstvu, razne občinske in medobčinske radijske postaje, itd. Tudi na tej ravni je treba presegati formalizem in manifestativnost ter se kar najbolj zavzeti za spremembo dosedanjega stanja. ISKRA COMMERCE Samoupravljanje tudi v naši zunanjetrgovinski dejavnosti Lepi izvozni rezultati Igra številk: ali z EMO ali brez njega; ali z Elektrooptiko ali brez nje; pa spet, ali izvoz celotne Iskre ali samo Iskre Commerce ... Dosti dragocenega časa je minilo, preden je direktor izvoza v temeljni organizaciji zunanji trg Iskre Commerce Jože Štajer pojasnil te „reladje.“ „Lepe rezultate smo dosegli v letošnjih prvih devetih mesecih v Iskri, mednje pa vsekakor sodi tudi izvoz. V prvih treh četrtletjih smo letni načrt izpolnili s 74,4 %, torej za nekaj desetink odstotka manj kot 100 % za 9 mesecev. Kaj še pomeni ta številka? V primerjavi z lanskimi devetimi meseci se je izvoz povečal za približno 35 odstotkov, takoj pa moram poudariti, da je ta številka precej relativna. Zavedati se namreč moramo, da smo lani ob 9-mesečju precej zaostajali za planskimi nalogami, letos pa jih praktično izpolnjujemo v celoti.11 „Kaj pa ti odstotki pomenijo v dinarjih, oz. dolarjih? 11 sobnost, da bo v prihodnje še bolj uspešno premagovala vse težave, katerim je izpostavljena prodaja na tujem tržišču. TOZD kot nosilke zunanjetrgovinske menjave bodo v prihodnje še bolj na lastni koži čutile uspehe pa tudi posledice svojega obnašanja, posledice, ki dostikrat izvirajo prav iz slabe kakovosti, visokih cen, zamujanja dobavnih rokov in drugih elementov poslovne nediscipline, do katerih je zunanji trg še kako občutljiv in brezobziren. Temeljne organizacije bodo torej nosile odgovornost in posledice za svoje delo oziroma nedelo.11 Nova vloga in položaj temeljnih organizacij pa v ničemer ne zmanjšuje pomembnosti Iskre Commerce v poslovanju s tujino. Prav nasprotno. Iskra Commerce bo zaradi svojega položaja morala s svojimi službami prevzeti nase levji delež pri uresničevanju določil novih zakonov. Poleg svojih osnovnih dejavnosti bo morala prevzeti še vlogo obveščevalca, orga-nizatoija, vzpodbujevalca in usklajevalca, skratka, skrbeti bo morala, da bodo temeljne organizacije dejansko postale nosilke zunanjetrgovinske dejavnosti. Lado Drobež „Kot ste že pisali v glasilu Iskra, smo v obdobju januar—september izvozili za 59,6 milijonov dolarjev izdelkov.11 „Morda se še enkrat povrniva na odstotke, kajti med vami, izvozniki, pogosto slišim, da ti uspehi niso tako „uspešni.“ „Delno je to res, kajti iz primerjave letos — lani še zdaleč ne moremo sklepati, da bo izvozni rezultat tako uspešen kot ob 9-mesečju tudi ob zaključku leta, seveda pa bo dosti boljši kot lani. V celoti vzeto pa omenjene številke le govorijo, da se je poslovanje Iskre Commerce in Iskre zboljšalo, da smo realneje načrtovali in da naloge izpolnujemo. Torej velik uspeh tako proizvodnega kot prodajnega področja.11 „Kako pa so v teh številkah udeležene posamezne Iskrine delovne organizacije? “ „Po vrstnem redu takole: najmočnejši izvoznik so Telekomunikacije, sledijo pa jim IEZE, Široka potrošnja, Avtomatika, Kondenzatorji in Avto-elektrika.11 „Kako pa so delovne organizacije uresničevale izvozne načrte? “ „Avtoelektrika in Avtomatika nista dosegli načrtovanega izvoza, druge delovne organizacije pa so nekje v okvirih planiranih obveznosti.11 „Kam pa je bil usmerjen naš izvoz? 11 „Še vedno je najmočnejše zahodno tržišče, kamor je šla približno polovica (48 %) našega izvoza, v države Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč smo izvozili približno četrtino (27 %), v države v razvoju pa točno četrtino. To je popolnoma v skladu z našo začrtano regionalno usmeritvijo, poleg tega pa je izvoz v dežele v razvoju že nad srednjeročnimi začrtanimi cilji.11 „Verjetno se imamo lepim izvoz- . nim rezultatom med drugim zahvaliti tudi konjunkturi na tržišču!11 Joie Štajer. ..Priznati moram, da me motijo trditve o (.velikanski’) konjunkturi, kajti o neki izraziti konjuiiikturi na tujem tržišču ne moremo govoriti, na domačem tržišču pa je dosti bolj izrazita. Resnica je ta, dje bila na zahodu napovedana dosti večja oživitev tržišča, toda ta izrazit poslovni „boom“ ni bil tolikšen kot so govorili. Poleg tega bi rad opozoril na to, da je Iskra tudi v kriznem času dokaj dobro izvažala in celo povečevala svoje izvozno sodelovanje s tujino.11 „Kakšni pa so obeti do konca leta? “ ..Sedanja komercialna aktivnost zagotavlja, da bo tudi zadnje četrtletje uspešno. Zato povsem realno pričakujemo, da bomo letošnje planske obveznosti izpolnili v celoti, torej 100 %“ „Od mnogih izvoznih strokovnjakov v Iskri Commerce sliam različne pripombe in mnenja, da bi lahko Iskra izvozila še dosti več, če...“ „Res je. Teh ,če’ je več. Osredotočil bi se morda le na tri. Na prvo mesto bi vsekakor uvrstil pomanjkanje tistih izdelkov, ki bi jih lahko Iskra mnogo več prodala v tujino, torej naših klasičnih izvoznih artiklov. Vzrok je v tem, da nam primanjkuje proizvodnih zmogljivosti, torej blagovnih fondov, čemur je med drugim kriva tudi nezadostna in premalo dinamična investicijska dejavnost.11 „Kaj pa druga dva ,čeja’? ..Marsikje se še vedno borimo s tehnološko nezanesljivostjo, ali bolje (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) tehnološko zahtevne proizvodnje Iskra v precejšnji meri vezana na uvoz. Zato ni čudno, da je izvoz eksistenčnega pomena za Iskrine tovarne, hkrati pa temeljna osnova njenega nadaljnjega razvoja. Rezultati takšne pravilne odločitve v Iskri že pred dobrim desetletjem so več kot očitni — visok trend rasti proizvodnje smo lahko zagotavljali le z visokim trendom rasti izvoza. Gotovo ne bo odveč, če pogledamo, kako je od leta 1965 naprej rastel naš izvoz: 1965- 1966- 1967- 1968- 1969- 1970-1971 -1972-1973 -1974-1975 -1976- 4.2 milijona dolarjev 6.2 milijona dolarjev 7,8 milijona dolarjev 7.2 milijona dolarjev 8,7 milijonov dolarjev 12,7 milijonov dolarjev 19.1 milijonov dolarjev 25.4 milijonov dolarjev 33,6 milijonov dolajrev 43.2 milijonov dolarjev 47.5 milijonov dolarjev 60.5 milijonov dolarjev Letos bodo Iskrine temeljne organizacije predvidoma izvozile skupno za 80 milijonov dolarjev izdelkov. „Ti vzpodbudni rezultati,11 je poudaril Ludvik Kranjc, „so med drugim odraz medsebojnega dogovora Iskrinih organizacij o združevanju ustvarjenih deviz ter dohodkovni povezavi pri prenašanju bremen, ki so jih terjali napori, da bi lahko izvozili zadostne količine izdelkov ter tako prislužili toliko deviz, kolikor smo jih potrebovali za uvoz, in sicer v skladu z vsakoletnimi obstoječimi režimi.11 V novem zunanjetrgovinskem sistemu je ena od osnovnih nalog, če že ne kar osnovna, ta, da dosežemo notranjo povezanost in odvisnost med temeljnimi organizacijami, da ugotovimo, kakšne so devizne potrebe posameznih temeljnih organizacij, kakšne pa izvozne možnosti. Pri tem bo lahko vsaka TOZD spoznala samo sebe — kakšen je njen položaj v izvozu in uvozu, tako da bo lahko na osnovi ISKRA Štev. 47/48—26. nov. 1977 V duhu sporazumevanja tega temeljiteje oblikovala in izdelala vse elemente svojih proizvodnih načrtov. Pri tem bodo TOZD seveda morale gledati na to, da bodo lahko same s svojim izvozom krile potrebe po uvozu, v nasprotnem primeru pa bodo morale poiskati druge temeljne organizacije, ki imajo boljše izvozne možnosti, in se z njimi ustrezno dohodkovno povezati. V Iskri se bomo morali torej v zelo kratkem času ustrezno organizirati, organizirati vso tehnično operativo, obdelavo podatkov in informatiko. S tem bodo vsem TOZD zagotovljene zakonske pravice, da razpolagajo z vsemi podatki o prilivu in porabi deviz. Nedvomno se bo torej lahko v poslovno problematiko izvoza in uvoza vključil širši krog delavcev kot doslej, delavcev, ki bodo lahko neposredno videli svoj položaj in čutili vso težo naporov, ki so povezani z Iskrino zunanje-trgovinsko aktivnostjo. „Pre-pričan sem,11 je dejal Ludvik Kranjc, „da bomo tako okrepili Iskrino spo- „Današnji podpis samoupravnega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri urejanju skupnih zadev na kompleksu Iskra-Stegne,11 je dejal ob slavnostnem podpisovanju tega sporazuma v sredo 16. t. m. v Iskrini stolpnici v Ljubljani direktor Iskra Invest servis Marjan Dvoraček, ,je sicer plod dolgega razgovarjanja in sporazumevanja, vendar sem prepričan, da pa je zato poglobljen in vsebinsko veljaven.11 Vsebina podpisanega samoupravnega sporazuma predstavlja dogovor dvanajstih TOZD Iskrinega kompleksa v Stegnah in pobuda zanj je bila sprožena 10. 6. 1976. Pred podpisom je Marjan Dvoraček zbranim delegatom 12 Iskrinih TOZD na kratko predstavil delovno organizacijo Iskra-ISE. Iskra ISE izvira iz splošnega sektorja Iskra Commerce, ki se je leta 1974 med reorganizacijo Iskre na panoge organiziral kot delovna skupnost SS v ZP. Ker se je takratni kolektiv hotel rešiti občutka in očitkov predračunske organizacije, se je 23. 1. 1975 odločil, da sproži postopek za ustanovitev delovne organizacije. Pot do delovne organizacije je bila, lahko bi dejali trnova pot, dolga poldrugo leto, vendar je rodila uspeh. Sedanja organizacijska oblika DO Iskra ISE zajema naslednja področja: S podpisa samoupravnega sporazuma med IEZE in ISE. Proizvodnja ZP v oktobru 1977 izpolnitev v 000 E a gl X l_ iJ o. §i nos r. L—X. pl. I.-X. nos r. I.-X. 77 r. I.-X. 76 1—X/76 1—X/77 mesečna r. o-8 o-S o-S o-8 TELEKOMUNIKACIJE 2,138.341 2,360.977 269.807 105,7 87,0 106,6 110,4 ELEMENTI 298.890 403.294 38.537 81,8 76,7 93,5 134,9 BATERIJE ZMAJ 53.672 115.816 13.136 114,2 91,0 110,0 215,7 KONDENZATORJI 140.833 212.606 23.384 79,0 65,4 78,3 151,0 ŠIROKA POTROŠNJA 717.958 1,143.789 138.111 109,9 85,3 102,1 159,3 AVTOMATIKA 867.555 976.847 101.181 99,4 84,8 104,9 112,6 AVTOELEKTRIKA 977.073 1,126.889 133.485 109,7 79,5 95,3 115,3 SKUPAJ 5,194.322 6,340.218 717.641 103,6 83,4 101,3 122,1 ISKRA COMMERCE INŠTITUT ZA PRODUKTIV- 84.303 135.547 17.554 135,5 92,8 117,4 160,8 NOST IN MET RO LOGI JO 16.909 23.301 1.923 81,8 98,9 126,3 137,8 SKUPAJ ZP ISKRA 5,295.534 6,499.066 737.118 104,1 83,6 101,7 122,7 Po tekočih cenah je realizirana proizvodnja za obdobje januar-oktober 1977 znašala 6,952.410 din. X----------- ------------------------------------------------------------------------------------------------J gospodarsko področje, organizacijsko in splošno kadrovsko področje, obrat vzdrževanja objektov, inženiring za projektiranje in izgradnjo investicijskih objektov in obrat storitev. Omenjena področja vodijo sodelavci: Kmetič, Stržinar, Volavšek, Štravs in Hafner. DO zaposluje 247 delavcev, letošnji celotni dohodek pa bo znašal 8 milijard S din. Po tem sporazumu bo Iskra ISE na Stegnah tehnično opravljala in vzdrževala skupne naprave, komunalno uredila zunanjost, nudila servisne usluge za posamezne TOZD in urbanistično urejevala infra strukturov Ob koncu je direktor Dvoraček dejal, da je poudarek na obojestranskem sodelovanju ter korektnem odnosu pri reševanju vseh problemov in da podpis sporazuma ne predstavlja le golega administrativnega akta, temveč resničen, poglobljen samoupraven sporazum, ki je v interesu vseh prizadetih partnerjev, ter zaželel, da bi črke in duh sporazuma postale navodilo in napotilo nadaljnjemu sodelovanju v prihodnje. ZAKON O ZDRUŽENEM DELU ZA OKROGLO MIZO V ISKRI „Za dobro moramo biti skupno zainteresirani. Tudi v tem je skupno vlaganje," je padla pripomba — rekel jo je Štefan Nemec, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SRS ob koncu okrogle mize, ki jo je v zvezi z aktualnimi vprašanji prehoda na nove dohodkovne odnose v skladu z Zakonomo združenem delu organiziralo uredništvo naše „lskre". Zanimivega srečanja s tehtnimi razmišljanji, ki je bilo v petek, 11. novembra, v Iskrini poslovni stolpnici v Ljubljani, so se udeležili: Štefan Nemec, predsednik Zbora združenega dela Skupščine SRS, Pavle Gantar, sekretar za delo IS Skupščine SRS in član IS, iz Iskre pa: Jože Hujs, generalni direktor ZP Iskra, Boštjan Barborič, direktor področja za stike z javnostjo, Erik Vrenko, direktor področja za organizacijo, Ditka Bagon, predstavnica področja za kadre in izobraževanje, Dare Žvab, direktor Biroja za industrijski inženiring, Jožica Starčič, predstavnica organizacije TELA, strokovna sodelavka področja za osebne dohodke in Klavdij Mulič, vodja področja za osebne dohodke v DO Elektromehanska Kranj. Razgovor je v imenu uredništva vodila in za tisk pripravila Mara Ovsenik, magnetogram okrogle mize pa je prepisala Neda Perkan. „Zakon o združenem delu v členu 662 zahteva," je za uvod zastavila Ovsenikova, „da se določila tega zakona, ki se nanašajo na ugotavljanje celotnega prihodka, razporejanje dohodka in čistega dohodka ter na delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno uporabo delavcev - torej določila o dohodkovnih odnosih v združenem delu — uveljavijo v praksi organizacij združenega dela s 1. januarjem 1978. Glede na dejstvo, da nas od tega datuma loči komaj nekaj več kot mesec dni, je vsekakor aktualno vprašanje, kakšna situacija nas čaka po novem letu. V tem trenutku je zato za vse nas, delavce v združenem delu, pomembno vedeti, kako smo — posebej v SOZD Iskra — na te spremembe pripravljeni, oziroma v kateri fazi priprav se trenutno nahajamo. Pri tem bi bilo posebej pomembno vedeti, kaj bo še treba storiti, da nas 1. januar ne bo zatekel nepripravljen. Spregovorili smo torej predvsem o tistem delu novih dohodkovnih odnosov, ki najbolj neposredno zadevajo delavce v združenem delu in ki bodo z uveljavitvijo novega sistema ugotavljanja, pridobivanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov delavca prizadeli s takojšnjim učinkom, se pravi tistega dela dohodkovnih odnosov, ki bo neposredno takoj po novem letu vplival na osebni in skupni materialni standard delavca." Sicer pa je prvo vprašanje bilo: „Katere so bistvene spremembe, oz. novosti, ki jih v tem pogledu prinaša ZZD? V čem so bili razlogi za takšne spremembe, oziroma novosti, posebej glede na položaj in razmere v Iskri? x___________________________________________________________________________/ Pogovor na zastavljeno temo je začel Pavle Gantar: „Ena od osnovnih akcij glede izvajanja določb Zakona o združenem delu je gotovo zlasti v tem, da začnemo spreminjati osnove poslovanja in osnove družbenoekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela, in to ne samo z akti, ampak tudi v stvarnosti, v delovnih sredinah. S tem ne moremo več odlašati, ker očitno ne moremo razreševati cele vrste vprašanj, tekočih zadev pri gospodarjenju in razreševanju družbenoekonomskih odnosov, ne da bi to zamenjali z mnogimi novimi osnovami dela in poslovanja, tako kot predvideva Zakon o združenem delu. Mislim, da je pri tem eno zelo pomembnih področij prav področje osebnih dohodkov, kajti s tem se močno odraža stanje odnosov. 7-----------------------n SPOŠTOVATI SAMOUPRAVNE SPORAZUME Prav tako pa je tu postalo že vznemirljivo vprašanje izgub in pretiranih preseganj v izplačevanju, saj smo, npr. po podatkih SDK samo za prvo polovico leta ugotovili, da je od skupnega števila 4.786 obravnavanih udeležencev samoupravnih sporazumov kar četrtina dogovorjena sredstva za osebne dohodke presegla. Opozoriti pa moram, da je treba dosedanje samoupravne sporazume spoštovati; jasno pa je, da bi morali tudi že od včeraj delati na novih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Ravno to kaže, da je treba z novimi samoupravnimi sporazumi najti take instrumenta rije, ki bodo preprečili taka odstopanja v praksi. Sredstva za osebne dohodke že dve leti nekako rastejo mimo ustvarjenega dohodka in tudi letos, kljub temu, da je proizvodnja večja, podatki kažejo, da je realni osebni dohodek iznad gibanja družbene produktivnosti, poudarjam: družbene, ne industrijske produktivnosti. Vidimo torej, da nam masa osebnih dohodkov, čeprav še nimamo visokih, zadovoljivih plač, raste neodvisno od ustvarjenega dohodka. Po drugi plati pa se, seveda, srečujemo Pavle Gantar. obratno tudi z najrazličnejšimi pojavi uravnilovke. Često slabo gospodarimo z delovnimi potenciali in sredstvi. Podatki nam kažejo, da vsako leto slabše izkoriščamo delovni čas, da slabše izkoriščamo sredstva. Zato je nujno, da prav v smislu novega zakona, v temeljnih organizacijah združenega dela naredimo generalne preobrate. Vsekakor moramo že v temeljih plana v samoupravnih sporazumih pribiti odvisnost sredstev za osebne dohodke od mase ustvarjenega dohodka in točno ugotoviti, kaj se bo v odnosu na sredstva za osebne dohodke zgodilo v primerih, ko ustvarjenega dohodka ne bo in bo izkazana izguba. Drugo pa je predmet realnega dogovarjanja pri ugotavljanju živega oz. minulega delovnega prispevka delavca. Reči moram tudi to, da smo doslej, žal, sredstva za osebne dohodke več ali manj gradili kar na koncepciji pogojno nekvalificiranega delavca in sredstva enostavno zatem porazdeljevali kar po raznih kazalcih, neodvisno od ustvarjenega dohodka. Tudi zaposlovanje je potekalo običajno mimo vseh družbeno sprejetih in dogovorjenih konceptov oz. sklepov. Čeprav smo lansko leto sklenili, da bomo v naši republiki zaposlili največ do 3 % novih delavcev, podatki za devet mesecev letos kažejo, da smo že zdaj to presegli in dosegli 4 % porasta števila zaposlenih v SRS." Hujs: ,,Zakon o združenem delu govori, kar se tiče osebnih dohodkov, posebej o dveh stvareh. Pravi, da je treba osebne dohodke spraviti v sklad z doseženim, oz. ustvarjenim dohodkom, seveda s predpostavko, da je dohodek resničen in veren odraz družbeno priznanega dela, ki je vsebovan v posameznem izdelku. V drugem delu pa je težnja zakona v tem, da se ti osebni dohodki pravično in pravilno porazdelijo med posamezne delavce, ki so sodelovali v doseganju tega dohodka. V tem pogledu zakon ne prinaša česa novega. Odkar pri nas priznavamo trg kot dejavnik v oblikovanju dohodka posamezne organizacije, trdimo, da je dohodek organi- zacije tisti, ki naj določa osebne dohodke in njihovo višino in da naj se sredstva za osebne dohodke delijo po prispevku k delu. r NISO ŠE URESNIČENE VSE PREDPOSTAVKE ZAKONA j Seveda pa so različne prakse v zadnjih letih pri nas pripeljale do stanja, v katerem je tak poudarek, kot ga je v tej zadevi zdaj dal zakon, potreben. Vendar pa mislim, da je nerealno pričakovati, da bomo zakon uresničili že kar s 1. januarjem v celoti. Težnja, da bi imeli vse že urejeno s 1. januarjem je nerazumna in to iz več razlogov. Med drugim tudi zato, ker vse predpostavke, ki jih vsebuje ta zakon, še zdaleč niso že uresničene. V Iskri namreč še vedno ustvarjamo dohodek po tako imenovani tržni zakonitosti le za razmeroma majhen del njenega bruto produkta, kajti za precejšen del dohodka se nam formira kot rezultat državne intervencije, oziroma Zavoda za cene pri ZIS. Mimo te neposredne državne kontrole cen je tu še niz drugih instrumentov, ki vplivajo na cene, tako sistem carin, uvozne in izvozne restrikcije, emisija in drugo. Tako bomo verjetno, oziroma neizogibno, tudi še po 1. 1. 1978 imeli neke družbene dogovore, ki bodo višino osebnih dohodkov urejali neodvisno od višine dohodka. Torej bo ta, tako poudarjena direktna zveza med višino dohodka in osebnimi dohodki z nekimi kompromisi pretrgana. Isto velja glede kompromisov pri uveljavljanju načela kolikor boš delal, toliko boš dobil. V naši družbi še nismo dovolj zreli, da bi nekomu tudi priznali: Ti delaš premalo, ustvariš manj, kot potrebuješ za življenje! Prav tako nismo pripravljeni priznati, da nekdo toliko dela in prispeva, da bi zaslužil OD z mnogokratnikom teh, ki jih dejansko dobi. Nismo namreč razčistili, kdaj prihaja do socialne diferenciacije na osnovi dela in kdaj na osnovi drugih meril za prejemanje osebnih dohodkov. Tretji problem je v tem, da takrat, ko bi želeli deliti maso osebnih dohodkov po delu, še zdaleč nimamo izdelanih potrebnih in povsod uporabnih meril za to. Že odkar združujem delo, vem, da smo se okrog tega mučili, neke rezultate smo, seveda, tudi dosegli, vendar je težava posebej tudi v tem, da so metode za merjenje delovnega učinka zelo različne. V Iskri uporabljamo npr. za delavce v neposredni proizvodnji skoraj v vsaki delovni enoti neki način za merjenje učinka dela. V proizvodnem procesu je razmeroma malo takih delovnih mest, kjer delovnega učinka ne bi mogli z izkustvenimi ali tehničnimi normami že kako meriti. V trenutku, ko so oddaljimo od neposredne povezave med delom in količinsko izmer- Stefan Nemec. Ijivim učinkom dela, pa se, seveda, znajdemo na bolj negotovih, spolzkih tleh. Merila, ki so temeljila na različnih ocenah, so bila doslej popolnoma neusklajena in stanje na tem področju dejansko ni bilo urejno. Priznati moramo, da v Iskri doslej, v tem ne-le, da nismo zadosti uspeli, ampak smo vložili tudi vse premalo truda za to, da bi te stvari ustrezno sistemizirali. Nalogo, ki smo jo zdaj zapisali v Zakon o združenem delu, s tem, da bi bila izpeljana že do 1. 1. 1978 pa prav zato smatram hkrati za dolgoročno. Takoj pa moramo, seveda, narediti to, kar smo sposobni narediti, nato pa to sistematično dopolnjevati." V VSEGA NE BOMO IZPELJALI DO NOVEGA LETA Gantar: „Poizkusil bom biti konkretnejši! Prvič: Ta instrumentarij, ki nam, seveda, zagotavlja prav odnos med sredstvi za OD in samim ustvarjenim dohodkom, ima osnovo v dveh sestavinah, ki sta: količina dohodka na enoto vloženega dela in višina zagotovljenih življenjskih stroškov, tako imenovana življenjska košarica. To sta, seveda, dve družbeni konvenciji. Glede roka in sankcij pa menim, da se moramo predvsem o njih domeniti, da bodo tam, kjer še niso začeli delati na uresničevanju Zakona o združenem delu, vedeli, na katerih izhodiščih morajo začeti. Razumljivo je, da do novega leta povsod teh stvari ne bomo do konca izpeljali. Toda, za vse pore naše družbene reprodukcije, tudi za negospodarstvo, tja do državne uprave, je treba sprejeti vodilo: takoj je treba v vseh TOZD formirati ustrezne skupine, ki bodo sestavljene iz predstavnikov delavcev in družbenopolitičnih, in pa poslovodnih struktur, ki bodo s svojimi strokovnimi predlogi sodelovali pri reševanju določil Zakona o združenem delu. To je treba poudariti, kajti opaziti je, kot da se ponekod ★★*** ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ DUŠAN ŽEUEZNOV: (22) Razgovor z generalom Žežljem sva nadaljevala z njegovimi spomini na predsednika Tita. Na vprašanje, kdaj se je prvič srečal s svojim vrhovnim komandantom, je odgovoril: „Tu moram najprej in predvsem poudariti datum 27. in 28. november 1943. Takrat sem se kot komandant trinajste proletarske brigade „Rade Končar" prvič srečal s Titom. Spominjam se, da sem se z njim srečal v neki šoli v Jajcu. Tito je takrat sedel kar na robu šolske klopi ter mi takoj dejal, da je ponosen na svoje proletarce iz proletarskih brigad. Natanko se spominjam, da mi je Tito takrat rekel: „Vidite, zdaj ustvarjamo novo državo. Za nami so hudi boji, pred nami še hujši. Toda zmagali bomo. Zanesljivo bomo zmagali. Žal mi je samo, da tu niso vsi tovariši iz trinajste proletarske. Da bi se z vsemi pozdravil. Obljubljam jim to in povejte jim — da se bomo kmalu videli. V Beogradu! Sporočite jim to!" K tem njegovim besedam lahko samo dodam, da je Tito svoje takratno obljubo v Jajcu izpolnil prej kot v letu dni. Na vojaški Paradi 27. oktobra 1944. v Beogradu je namreč slehernemu borcu naše brigade posebej segel v roke. To je bil resnično velik trenutek za nas vse. Takrat sem bil Podpolkovnik in parada, o kateri govorim, je bila na beograjski Banjici. In potem je spet tako naneslo, da sem se samo štiri dni kasneje, 1. novembra 1944, spet znašel ob tovarišu Titu. Takrat sem bil namreč komandant Zemuna. Po zavzetju Zemuna sem bil namreč že devetič ranjen, to pot zelo hudo. V tistem času sem bil tudi razglašen za narodnega heroja. Spominjam se, da sem tistega 1. novembra 1944. opravljal svoje vsakodnevno, običajno delo, ko je prišel k meni Peko Dapčevič. Rekel mi je: „Tovariš Tito je ukazal, da moraš svojo dolžnost prepustiti svojemu namestniku in takoj oditi v Užiško ulico v Beograd zaradi tvoje druge dolžnosti." Ta ustni ukaz sem sprejel malce presenečno, hkrati pa tudi nisem bil preveč takten, temveč sem takoj odgovoril Dapčeviču: „Peko, poslušaj, Titu in partiji sem prisegel, da bom na fronti toliko časa, dokler ne bomo z naših tal pregnali zadnjega sovražnikovega vojaka." Peko Dapčevič me je poslušal molče, se obrnil in odšel. Kasneje sem zvedel, da je moj odgovor posredoval Titu. Kaj hitro se je vrnil. Tokrat s pismenim ukazom, s katerim sem bil imenovan na svojo novo, zelo odgovorno ;n naporno dolžnost. Tistega prvega novembra 1944. sem namreč postal Titov stalni spremljevalec in moral sem skrbeti za njegovo osebno varnost. To svojo dolžnost, ki se mi je zdela hujša, odgovornejša in težja kot vsi moji boji od 1941 dalje, sem potem opravljal nepretrgoma polnih sedemnajst let, tja do 1. januarja 1962. leta. Tako sem torej odšel v Užiško ulico k Titu. Ko sem prispel k njemu in mu raportiral, se je Tito nasmehnil in rekel: „Kaj je, Žeželj, se ti ne da iz trinajste proletarske? " „Ce je treba, se pač vse ! aredi," sem takrat odgovoril to- varišu Titu, pripravljen izpolniti vsak njegov ukaz. In tudi takoj sem dobil nalogo: kar na kraju samem, in sicer, nemudoma sem moral organizirati gardne enote, katerih poveljnik sem postal. Ko sem torej iz Titovih ust zvedel za svojo prvo nalogo pri njem, sem se seveda malce zamislil, kajti naloga ni bila prav nič preprosta in enostavna. Pa me je v moji zaskrbljenosti Tito prekinil: ,,Nič naj te ne skrbi, vse bo v redu. Lahko se opreš in zaneseš tudi name in na druge tovariše." Tako se je zame začelo popolnoma novo, nevsakdanje življenje in že po nekaj dneh sem kaj hitro pozabil na vse organizacijske težave, saj sem bil vsak dan v stiku s tovarišem Titom, ki mi je pri vsem rad pomagal in svetoval. Decembra 1944. sta mi tovariša Mijalko Todorovič in Koča Popovič sporočila, da sem bil odlikovan z ordenom narodnega heroja. Ob tej novici sem se samo nasmehnil in jima odvrnil, da naj na to kar pozabita, ker pač imamo zdaj pomembnejše delo in tudi čas se mi ni zdel primeren za razmišljanje o odlikovanjih in podobnih rečeh. Vendar sem se tudi temu moral ukloniti. Ko so me 12. januarja 1945. povabili na podelitev ordena narodnega heroja, sem se pač moral ukloniti in Tito mi je rekel, da je tudi za to potrebno najti čas. Torej sem moral tudi tu popustiti." Prekinil sem ga v njegovi pripovedi. „Ali ste kaj v sorodu z Žežlji, med katerimi so tudi danes znani inženirji, predvsem graditelji mostov in dvoran iz prednapetega betona? " „Ti Žežlji niso moji direktni sorodniki, vendar smo v sorodu z njimi. Prihajajo iz mesta, jaz pa iz vasi. Zato sem tiste dni dal v tisk in radio sporočilo, v katerem sem pozival vse Žežlje na sestanek, da bi se tako sestali in seznanili. In res, že dva dni nato smo se sestali Branko, Duško Žeželj in drugi. Takrat smo se prvič srečali in bil sem zelo presenečen: sami namreč vidite, da ne sodim med majhne ljudi po postavi, vendar so bili ti moji sorodniki naravnost orjaški, resnični dvometraši." poslovodne strukture umikajo iz te problematike, medtem ko Zakon o združenem delu jasno zahteva in predpostavlja ne le pravico temveč tudi dolžnost poslovodnih struktur, da s svojimi strokovnimi predlogi sodelujejo pri uresničevanju določil Zakona o združenem delu. ------------------------------v DOGOVORITI SE ZA PROPORCE V_________________________________v Mislim pa tudi, da se do novega leta lahko dogovorimo za te proporce, oz. instrumentarije, ki bodo zagotovili ustrezne odnose na področju razporejanja dohodka po namenu uporabe; torej za čisti dohodek, ki pa se deli na sredstva za O D, skupno porabo rezervna sredstva in akumulacijo.Pri zviševanju ali zniževanju sredstev za OD v skladu z globalnim dohodkom bo, seveda, z družbeno konvencijo treba upoštevati tudi gibanje življenjskih stroškov. Letos imamo za nominalnega prejemnika zabeleženi porast OD okoli 20 %, medtem ko so življenjski stroški porasli za 15 %. Tako realni osebni dohdki zdaj v rasti nihajo od 4,5 do 6 %. Razen tega bo tudi pri ocenjevanju vrednosti del, oz. nalog od najbolj enostavnih do najbolj sestavljenih potreben družbeni dogovor o razponu, recimo od 1:5 ali 1:10. Kadrom, ki nosijo glavno težo odgovornosti in organizacije, moramo vsekakor omogočiti in zagotoviti ustrezen razpon in nagrajevanje. Toda, razponi morajo biti razumljivi. Glede delitve OD po delu — v proizvodnji še vedno velja logika norm, treba pa je tudi na teh področjih preiti na širše zajeto ugotavljanje prispevka in merjenje delovnih rezultatov. Pri tem moramo upoštevati, da imamo na razpolago različne standarde in normative, obstaja pa tudi vprašanje izkoristka delovnega časa. V neposredni proizvodnji je glede tega na sploh že veliko narejenega, manj pa na drugih področjih. Nasploh pa je treba tudi povsod, kjer to prihaja v poštev, izluščiti merila za pridobivanje OD tudi na področju novatorstva, racionali-zatorstva, izumiteljstva, seveda, upoštevaje koliko je to novatorstvo, racionalizatorstvo ali izumiteljstvo povečalo tudi dohodek. Začeti moramo tudi opredeljevati osnove za minulo delo. Skratka: v vseh organizacijah združenega dela, pa tudi v nekaterih družbenih dejavnostih, je treba resno začeti s pripravami za generalni premik." Barborič: „Tov. Hujsa bi rad dopolnil, da ne bi izzvenelo, kot da se v mnenjih razhajamo. Ko govorimo o tem, da je to dolgoročnejši proces, imamo v mislih predvsem to, da smo sestavljena DO in da moramo poseči v poenotenje meril in osnov, če hočemo zasnovati dohodkovne odnose. Dogovorili smo se namreč, da bomo dohodkovne odnose gradili na tako imenovanem sistemu internih dogovorjenih cen. To predpostavlja, seveda, potemtakem tudi neko konvencijo, neki dogovor o normiranih vložkih živega in minulega dela. In v prvem valu navdušenja — kajti v Iskri ni primer, da bi se poslovodske ali strokovne strukture drža te ob strani —" Gantar: „Nisem tega rekel za Iskro in naj še enkrat povem, da ste tukaj aktivni, celo pohvalil sem vas ob neki priložnosti. ..!" C 1 j PREHUD ZALOGAJ V.____________—J Barborič: „ ... — smo se lotili problema preveč na široko, misleč, da bomo to poenotenje lahko dosegli že do 1. 1. 1978. Ugotovili pa smo, da je to prehud zalogaj in da se naloge lotevamo preambiciozno. Po naših delovnih in temeljnih organizacijah imamo namreč celo vrsto sistemov za ugotavljanje prispevkov, od tehničnih do izkustvenih norm. Zato menimo, da je najbolje, če te različne sisteme, take kot so, za zdaj pustimo, ker so neko življenjsko preizkušnjo ih potrditev že dobili in jih dopolnimo te v tistem delu, kjer so pomanjkljivi, to je ISKRA Štev. 47/48-26. nov. 1977 Jože Hujs. zlasti pri ugotavljanju prispevka taJlo štipendistov, ki so aktivno in , . Varjalno delovali V klubu, je tako Ul piiz.uavanje mamusu mvaiiuuc ^uimalno, da so rezultati, ki smo jih osebe zakon ne določa, daje pa po- oj^gli v preteklem letu, prav oblastilo pristojnim interesnim skup-^Ortini. nostim SR Slovenije, da sporazumno 10 KŠI določijo ta merila. V . * " z - Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je poklicno usmerjanje proces, ki traja skoraj vso dobo človekovega življenja, ali vsaj dokler človek dela. Mogoče smo včasih zmotno mislili, da je pokheno usmerjanje samo priprava na pokhe; da v času, ko hodi človek v osnovno šolo, razmišlja o tem, kaj bo postal. Ko pa se vključi v neko šolo, je proces poklicnega usmerjanja zaključen. Danes vemo, da je poklicno usmerjanje mnogo širša zadeva, ki se začne že zelo zgodaj, še pred osnovno šolo. Spremlja nas skozi osnovno šolanje vse do vključitve v poklicno šolo, do vključitve v poklicno delo in skozi vso delovno dobo. Pred vstopom v osnovno šolo opravljajo vlogo poklicnega usmerjanja hote ali nehote starši; v času osnovnega šolanja starši in učitelji in vsi ostali vzgojitelji; v času pridobivanja poklica v poklicnih šolah učitelji teoretičnega in praktičnega pouka. Kasneje, ko. se že vključimo v delo, nas predvsem delovno okolje še kar naprej poklicno izobražuje in usmerja. Mnogokrat se ponovno odločimo za nadaljnje poklicno izobraževanje. Pridobimo nov poklic ali novo delo, ki nas bolj veseli, kot dosedanje. Ali pa samo stalno izpopolnjujemo znanje iz svojega poklica, kar nas vede v vedno večje navdušenje nad našim lastnim poklicem. Skratka, poklicno usmerjanje je proces, ki pomaga vsakemu posamezniku, da uresniči samega sebe: iz otroške dobe, preko splošnega šolanja, skozi poklicno šolanje in izpopolnjevanje ob delu in za delo. A. Habjan — Križaj določen čas. Omeniti velja, da nov zakon o sistemu zaposlovanja invalidnih oseb vključuje tudi določene spodbude. Organizacije združenega dela in zasebni delodajalci, ki zaposlujejo invalidne osebe, so lahko deležni olajšav, ki se določijo s predpisi, s katerimi so urejene davčne in druge materialne obveznosti OZD. Prav tako zakon predvideva dva izjemna ukrepa, če se ugotovi, da zaposlovanje invalidnih oseb ne poteka uspešno; to sta individualiziran kvotni sistem obveznega števila zaposlenih invalidnih oseb in sporazumna uvedba posebnega prispevka iz dohodka, ki ga OZD združujejo v okviru skupnosti za zaposlovanje. Taka izjemna ukrepa pa ne bi reševala bistva problema, ki ga zasleduje ta zakon in bi kazala na to, da tudi drugi družbeni dejavniki ne izpolnjujejo nalog, ki jim jih zakon nalaga. Kot že omenjeno, za zaposlovanje invalidnih oseb po tem zakonu skrbijo skupnosti za zaposlovanje. Ta skrb pa nalaga vrsto nalog, ki morajo biti konkretizirane v samoupravnih splošnih aktih. Skupnost za zaposlovanje Kranj je za realizacijo nalog tega zakona pripravila operativni program do konca leta 1977. Nekatere so že izvedene, druge se izvajajo. Okvirno so te naloge sledeče: — Evidenca oseb, ki bi pridobile pravice po tem zakonu, — Imenovana je prvostopenjska strokovna komisija za izvedbo postopka, — Ažuriranje evidence oseb, ki naj bi pridobile pravice po tem zakonu, po enotnem postopku, — Izdelava študije o možnostih za invalidsko delavnico na področju Gorenjske, — Posveti s predstavniki kadrovskih služb OZD o realizaciji nalog iz tega zakona, - Povezava z društvom invalidov Gorenjske ter drugimi družbenimi dejavniki. BOMO MLADI IMELI SVOJE GLASILO? Vedno znova poudarjamo pomen, ki gp ima obveščanje v naši družbi. Tegp se tudi mladi delavci ISKRE — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektro mehaniko v Kranju dobro zavedamo. Radi bi izboljšali obveščenost med aktivnimi člani Zveze socialistične mladine kot tudi med ostalimi mladimi delavci kranjske Iskre. Na zadnji seji komisije za informiranje pri koordinacijskem svetu osnovnih organizacij ZSM Iskre Elektro-(Nadaljevanje na 10. strani) Kvaliteta in še kvaliteta TOZD TEN Osnovna naloga kontrole kvalitete je, da zagotovi kupcu ustrezno kvaliteto proizvoda. S tem, da zastopa interese kupca, zastopa v prvi vrsti interese lastnega podjetja, saj je zadovoljen kupec tisti, ki pomaga prodati največ proizvodov. Svojo nalogo kontrola uspešno opravlja, če ustrezno sodeluje z informacijami z ostalimi sodelavci, predvsem tistimi, ki kvaliteto dejansko s svojim delom vgrajujejo v izdelek. Seveda pa je uspešnost največja, če so informacije točne, če se v celoti izkoristi in če se tudi zasleduje vpliv učinka vseh ukrepov za izboljšanje kakovosti. Za dosego teh osnovnih ciljev pa je potrebno, da so vsi podatki o kvaliteti, ki se na različnih mestih zbirajo, primerno obdelani in primemo prirejeni. Kajti teh podatkov o kvaliteti je v določenem času toliko, da so za sistematično delo na izboljšanju kakovosti neuporabni, če predhodno niso sortirani in zgoščeni. Kar zadeva sortiranje je potrebno, da posamezna orga-nizacijska področja (stroškovna mesta) in posamezniki, dobe samo tisti del informacij o kvaliteti, ki neposredno zadevajo kvaliteto njihovega dela, oziroma so odgovorni za ukrepe za izboljšanje kvalitete. V Tovarni elektronskih naprav v Ljubljani je osrednji vir informacij mesečno Poročilo o kvaliteti ali točneje rečeno o slabi kvahteti, ker v cilju zgoščevanja informacij, le smatramo, da je več dobre kot slabe kvalitete. V vsakem poročilu so naslednje analize oziroma pregledi: — katera stroškovna mesta so dosegla negativen faktor kvalitete in kaj je vzrok za slab rezultat — pregled gibanja izmeta po stroškovnih mestih — pregled gibanja popravil po stroškovnih mestih — pregled kvalitete montaže, ločeno za kvaliteto montaže v tovarni in kvaliteto montaže v obratu Cajnarji — pregled kvalitete dela v navijal-nici — pregled slabe kvalitete po dobaviteljih — poročilo o izdanih dovoljenjih za uporabo izdelka, ki odstopa od dokumentacije — izvleček kritičnih elementov z nad 4 % izmetom — izvleček kritičnih elementov z nad 25 % popravilom — poročilo o kontrolnih zapisnikih, sestavljenih ob prevzemu naprav od proizvodnje — pregled garancijskih popravil po napravah — pregled vrednosti izmetnega materiala po stroškovnih mestih — pregled stroškov popravil po stroškovnih mestih — višino stroškov garancijskih popravil _ _ — pregled skupnih stroškov slabe kvalitete po posameznih mesecih — pregled skupnih stroškov slabe kvalitete po stroškovnih mestih — višina stroškov slabe kvalitete proti proizvodni realizaciji Čeprav je Poročilo že precej obsežno pa smo pripravih še pregled vzrokov za garancijska popravila po posameznih napravah. Smatramo, da je tak pregled izredno pomemben, zato bomo izdelali tudi grafični prikaz koliko posamezni vzroki vplivajo na višino reklamacij. Poročilo o kvaliteti obravnavajo na vseh nivojih v tovarni in sicer: — samoupravnim organom posredujemo poročilo o višini stroškov zaradi slabe kvalitete — na prvem kolegiju v mesecu se poleg rezultatov proizvodnje in prodaje obravnava tudi poročilo o kvaliteti. Seveda se obravnava samo izvlečke in nivo kvalitete v preteklem mesecu, vpliva na višino točke. Tako vpliva doseženi nivo direktno na dohodke zaposlenih. Kompletna poročila prejmejo direktor, vodje sektorjev in Podroqe kvalitete Elektro-mehanike — na sestankih, ki jih sklicuje sektor kontrole z oddelki, ki so imeli slab rezultat, slabe rezultate analiziramo, in predlagamo rešitev. Zapisnike prejmejo vsi, ki so za posamezne rešitve zadolženi — vodje sektorjev na internih sestankih mojstri in vodje merilnice obravnavajo rezultate kvalitete Dokumentacijo o slabi kvaliteti dobivajo neposredno vodje delavcev v proizvodnji, tako da lahko upoštevajo kvaliteto dela pri osebni oceni. Težave pa se pojavljajo predvsem v ocenjevanju kvalitete dela merilcev, če npr. en izdelek mneija več merilcev pa je potem težko ugotoviti kdo je kaj delal. Zaradi izredno velikega števila različnih podsestavov, ki nastopajo v serijah od nekaj enot pa do nekaj tisoč, evidenca po tovarniških številkah ni efektna, zato je v pripravi žigosanje podsestavov z evidenčnimi številkami merilcev. S tem želimo doseči, da bo v merilnici tudi doseganje kvalitete vplivalo na oceno merilcev. Dognanja na področju trdin Pred kratkim je bilo v organizaciji kranjske orodjarne v Kranju predavanje „Uporaba in izdelava orodij iz trdin“. Predaval je vodja orodjarne v zagrebški tovarni Nikola Tesla dipl. inž. Zdenko Leicher. Predavanje je poslušalo 85 delavcev iz Orodjarne in vseh pomožnih orodjarn kranjskega bazena. V svojem zanimivem predavanju je inž. Leicher med drugim obdelal naslednje teme: - Postopek izdelave trdin v zagrebškem Sintalu, s pregledom kvalitet trdin za stiskalnice; — Kdaj se uporabljajo trdine, izračun rentabilnosti uporabe trdin za orodja; — Izkušnje z uporabo različnih rezilnih materialov v tovarni Nikola Tesla (visokozlita jekla, Ferrotitanit, trdine). — Pogoji za delo z orodji iz trdin stiskalnicah. Precizne hitrotečne na BOMO MLADI IMELI SVOJE GLASILO? (Nadaljevanje z 9. strani) mehanike je pripravljalna skupina v sklopu komisije predlagala idejni osnutek glasila mladih, ki naj bi ga pričeli izdajati prihodnje leto. Bilten mladih naj bi posegal na vsa področja delovanja mladih delavcev v osnovnih organizacijah ZSM v Savski loki kot tudi v dislociranih 00. Mladi imamo možnost objavljanja prispevkov o svojih aktivnostih, ki so prisotne pri našem delovanju v organizacijah ZSM, ZK in drugod, v glasilu ZP Iskra, vendar je prostor, namenjen za Elektromehaniko, omejen na dve časopisni strani tedensko, včasih celo manj. Zato menimo, da bomo z lastnim mladinskim glasilom učinkovitost obveščanja o našem delu, problemih, sklepih, stališčih in uspehih lahko v veliki meri povečali. Z njim bomo tudi omogočili čim bolj koordinirano delovanje naših osnovnih organizacij. NAČRTNO USPOSABLJANJE NOVIH DOPISNIKOV V prihodnjih dneh bomo pripravili oblikovno in vsebinsko zasnovo glasila mladih. Zavedamo se, da bo za uspešen start biltena potrebno skrbeti tudi za pridobivanje novih dopisnikov, sicer bi se nam v najslabšem primeru lahko zgodilo, da bi delo slonelo le na io ISKRA kupu potrebnih strojev bi še povečalo zaostanek Orodjarne. Tega pa prav gotovo ne želi nihče. Omenil bi še to, da je inž. Leicher predaval na podlagi lastnih izkušenj na tem področju. V praksi se vse prevečkrat dogaja, da si naši delavci nabirajo izkušnje in znanje v tujini, ki naj bi ga nato posredovali sodelavcem, vendar navadno na kaj takega niti ne pomislijo. Zato gre predavatelju vsa pohvala. Motilo nas je tudi to, da v naši delovni organizaciji nismo sposobni organizirati strokovnega predavanja. Predavateljem ne nudimo nobenih drugih pripomočkov , razen papirja in črtala. Zakaj nimamo možnosti uporabe grafoskopa in drugih podobnih aparatov? Veliko tega izdeluje naša Vega . . . KC stiskalnice s štirimi stebri; toge v izvedbi C niso priporočljive, zaradi možnih deformacij orodij. Temeljito je bil obdelan tudi prikaz strojev, ki so potrebni za obdelavo trdin. Pri tem je velik poudarek dan strojem erozijske obdelave z žico, nujen je optični profilni stroj. Teh strojev kranjska Orodjarna še nima. Zavedati se moramo, da bomo morali našim orodjarnam dati mesto, ki jim pripada. Le tako bodo šle lahko v korak z napredkom in bodo uspele zadovoljevati potrebe po novih sodobnih orodjih. Vsako odlašanje pri na- skupini mladink in mladincev. Tega pa seveda ne želimo, ker iz izkušenj vemo, kako je končalo glasilo „MI“, ki ga je pred nekaj leti pričela izdajati mladinska organizacija v Elektrome-haniki. Na začetku bo za izdajanje biltena skrbela pripravljalna skupina, kasneje bomo oblikovali uredniški odbor in izdajateljski svet, v katerem bi bili poleg ostalih tudi člani predsedstva koordinacijskega sveta 00 ZSM naše delovne organizacije. Med Iskraši je veliko skritih talentov, ki še kako dobro sučejo pero. Naša naloga je, da le-te odkrijemo in jih pritegnemo k pisanju v naš bilten in najboljše tudi za sodelovanje v glasilu ZP. Oddelek za informiranje bo poskrbel za organizacijo seminarja, na katerem bomo zainteresirane mladinke in mladince seznanili z najnujnejšimi osnovami novinarstva. Na seminar bomo povabili tudi dopisnike, ki že redno ali občasno dopisujejo v glasilo „Iskra“. PRED AKCIJO ..MODRI TELEFON' V Srečata se Tone in Barone, oba dolgoletna Iskraša in njun pogovor se odvija zelo učeno: — „Ti, Barone, a veš, da bomo v ISKRI v kratkem imeli ,,modri telefon", to je telefon, na katerega boš lahko vprašal, vse kar te v zvezi z ISKRO zanima? " — „A, bejž no nekam Tone! A, res? Ja, zakaj pa se bo imenoval modri telefon? " — Veš Barone, to pa zaradi tistih naših modrijanov, ki so že pred leti obljubili na tovarniškem dvorišču javno govorilnico, pa so potem modro zamolčali, zakaj je še danes ni." — „Ja. Tone, zakaj pa mi Iskraši ne bi imeli raje RDEČ! TELEFON? " — „Ti bom že da! rdeči telefon, ti butasti Barone! Vedeti moraš, da mi zaradi svojih napak še nikdar nismo zardevali pa tudi zaradi tega u.......a telefona ne bomo!", zarobanti Tone. — „No, no, po m ir se no Tonček, jaz sem samo tako mislu, saj ti je včasih hudičevo vroče in postaneš dokaj rdeč, predno sfehtaš svojga šefa, da njegov telefon lahko uporabiš za svoje privatne pogovore." — „0h, pojdno nekam, s tabo se šezgovarjat ne da več!" In se razideta. Dogovoriti se bomo morali tudi za način financiranja mladinskega glasila, število izvodov in kako pogosto naj bi izhajalo. Za uspešno realizacijo te ideje bomo morali skrbeti, da bo bilten bogat predvsem po vsebini in kvaliteti prispevkov, da bodo v njem sodelovali res mladi delavci vseh osnovnih organizacij. Štev. 47/48-26. nov 1977 Alojz Boc . Aleksander Lap X_ Srečanje mladih Iskre in Koroške dijaške zveze V soboto in nedeljo, 19. in 20. novembra, so se na Bledu srečali mladi iz Iskre in predstavniki Koroške dijaške zveze. Srečanje je potekalo pod delovnim naslovom: Kdaj bo slovenski delavec na Koroškem enakopraven? Mladi Iskraši in koroški mladinci so se seznanili z ZP Iskra, poslušali so tudi predavanja o položaju mladega delavca v samoupravni družbi in kapitalističnem sistemu. To je bilo prvo srečanje z delavsko mladino, na področju sodelovanja j Koroško dijaško zvezo pa je organizacija Zveze socialistične mladin1 Iskre pripravila že vrsto zelo uspelil srečanj na kulturnem in športne® področju. Tudi to zadnje srečanje j6 bilo dobro pripravljeno in pome® pomemben korak k zbliževanju mri koroškimi Slovenci in matično deželo-Več o tem srečanju bomo napisali 1 prihodnji številki. i A. Bi Invalidi obiskali Zavod invalidskih delavnic Informacije o kvaliteti dela tako posameznih organizacijskih enot kot tudi o posamezniku želimo v bodoče zbirati in tudi sortirati še v večjem obsegu, predvsem pa še pregledneje, kar pa nujno vodi v avtomatsko obdelavo podatkov. J. M. Aktiv invalidov Iskre Elektrome-hanike je 6. oktobra pripravil za svoje člane strokovno ekskurzijo v Ponikve, Iger so si ogledali Delovno varstveni zavod. Med prijetno vožnjo je Konrad Pavli seznanil udeležence izleta z značilnostmi kraja, v katerega so se namenili. Predstavil jim je tudi Delovno varstveni zavod. Ponikve leže 30 km iz Ljubljane na obronkih slikovite Dobrepoljske kotline ob magistralni cesti Ljubljana— Kočevje (odcep pri Rašici). Naselje obkrožajo obsežni gozdovi, ki so bogati z divjačino, slovijo pa tudi kot gobarski predeli. Tu se v ogromnem podtalnem breznu Pasnica izgublja edina rečica v tem predelu Suhe Krajine. Naselje ima okrog 430 prebivalcev. Znano je po nekdanjih fužinah (te- ogrevani. Vsaka soba ima antensk priključek na skupinsko RA in T’ anteno, klicno napravo ali telefon. Danes je v zavodu 215 kv. metrov namenjenih amb® lantam in terapevtstvu. Imajo splošflf in zobno ambulanto, laboratorij, B' zikalno in hidroterapijo. V ambula® tah so stalno ali občasno zaposlen zdravnik splošne prakse, zobozdravnik, medicinska sestra, zobni asistefl' in fizioterapevt. sn se; nil zal vr; jei Nego nepokretnih oskrbovan^' izvaja zavod v tesni povezavi z ambulanto. Glavno nego opravljajo medicinske sestre in negovalke, ki so se zj to delo usposobile na posebnih q čajih. Razpolagajo z mnogimi te® pevtskimi in tehničnimi pripomočki Pavel Strupi izroča darilo zavodu - vrtalni stoj. melji plavžev in zračnikov so še danes vidni) in po mnogih danes že opuščenih žagah in mlinih. Delovno varstveni zavod leži ob ponikalnici Rašica. Zavod nadaljuje tradicijo zdravstvene zadruge in drugih socialno zdravstvenih in kulturnih dejavnosti iz leta 1935. Danes je namenjen predvsem usposabljanju, zaposlovanju in varstvu tistih huje prizadetih ljudi, ki zaradi pomanjkanja socialnih pogojev ne morejo biti vključeni v običajno življenjsko in delovno okolje. Po zasnovi in funkcijah je Delovno varstveni zavod v Ponikvah popotoo-ma ubrana celota, v okviru katere so: — bivalni objekti za 150 ljudi, od tega za 80 delovno aktivnih mlajših invalidov in za 60 upokojencev; —stanovanjske enote in drugi objekti družbenega standarda; — splošna in zobna ambulanta, fizikalna terapija in laboratorij; — otroški vrtec; — dvorana za kulturne prireditve in kino; Ko smo se pripeljali v Ponikve,! naše invalide sprejel direktor Delov® varstvenega zavoda Franc Vehova* dipl. oec. Popeljal nas je skozi katere proizvodne prostore, kjer dopoldanskem času delajo invali® Ogledali smo si tudi bivalne prostor ’ prostore za rekreacijo in fizioterapij®' nato smo se spet vrnili v dvorano, kj6 so nas pogostili z odlično pripravlje® večerjo. Predsednik aktiva invalidov Iskj Elektromehanike Kranj je direktor!, zavoda izročil darilo — Iskrin vrta™ stroj. Pogovor je nanesel tudi 11 načrte te edinstvene ustanove. nrišljajo, da bi v prihodnosti zavo priključili še bolnišnico za epilep® istočasno pa bi radi organizirali . predelavo zdravilnih zelišč. Delo/A varstveni zavod Ponikve je v cel® organiziran kot organizacija združ6 — športno- igrišče za košarko in odbojko ter drugi objekti za rekreacijo in oddih; — delavnice za delo pod posebnimi pogoji s kapaciteto 90 delavcev v eni izmeni. V neposredni bližini zavoda je gostišče z avtomatskim kegljiščem, trgovina, prostor za kampiranje ter pogoji za športno rekreacijo: ribolov in lov. V letih 1972 do 1976 je zavod preuredil obstoječe prostore in zgradil nekaj novih objektov v skupni vrednosti 26,6 mio. dinarjev, od tega je zavod sam prispeval okrog 8,5 mio din. Zavod v Ponikvah je ustanovljen z zakonom in je edini posebni socialni zavbd v SR Sloveniji za usposabljanje, zaposlovanje in varstvo fizično huje prizadetih ljudi. Bivalni prostori so sodobno in funkcionalno grajeni in opremljeni tako za dnevno bivanje kot za intenzivno bolniško nego. Širina vrat v vseh prostorih omogoča promet z invalidskimi vozički. Prostori so centralno nega dela. Njegovo poslovanje 86, ničemer ne razlikuje od naših ten^i nih organizacij. V pogovoru z inv®11 sem ugotovil, da imajo tudi sai® upravno organiziranost dobro no. Kolektiv je zelo homogen, odlic1^ se razumejo. Najbolj učinkovito sre stvo obveščanja svojih delavcev pa pri njih zbori delavcev in samouprav delovne skupine. Direktor Era® Vehovar mi je zagotovil, da si zelo p® zadevajo, da dograjujejo in bogat1) samoupravne in medčloveške odnos6' Mislim, da jim to res lepo uspeva. .. Ob zaključku obiska naših iilV® dov smo se od naših gostiteljev pos1 vili v prijetnem družabnem večei®j Naš Lojze je zelo energično raztego^ svojo harmoniko, kar je razvidno t® s posnetka, in mnogi so se zavri6. Pripravljene so bile tudi nekatere dr j žabne igre, udeležencem je Kopi® Pavli podelil značke in obeske Lju , ža dc Pr jai lal žv H Pr jai vc sp va al te ka N; Ol Št: lit izi Pr aI na U1 nj l K Ijanske banke. Vsi, tako gostje ijcuioivv uaiuvv. vol, vuavv , gostitelji so se prijetno zabavali in K® težko smo se poslovili. Ostal bo Pr jeten spomin na urice, ki smo jih p16 živeli v Ponikvah. Želimo jim ve|"i uspehov v bodočem razvoju in upa®' da se še kdaj srečamo! Alojz Boc TOZD RADIJSKI SPREJEMNIKI SEŽANA Hi-Fi stereo sprejemnik-velik uspeh Kvaliteta HI - FI je v zabavni elektroniki gotovo „as med aduti", stereo tehnika pa zahteven program, s kupom tehničnih problemov v razvoju in proizvodnji. Ob razvoju HI — FI stereo sprejemnika je oboje uspelo obvladati strokovnjakom v sežanski Iskri in nedvomno so doma rešili letos eno največjih tehničnih oz. razvojnih nalog v Jugoslaviji. Iskra je že zaradi svojega ugleda in smeri razvoja rada na tekočem z dosežki znanosti na področju elektrotehnike in elektronike. Na področju zabavne elektronike pa je nastala vrzel. Nismo proizvajali radijskih sprejemnikov in gramofonov najvišjega razvijala Ferdo Bordon in Boris Korošec, mehansko konstrukcijo pa Vojko Tavčar in Mirko Obreza s sodelavci. Razvili so dve izvedbi HI-FI stereo radiosprejemnika: SST 2030 in SST 2020. To sta kvalitetno dve različni varianti. Naj povemo še to, da sežanski novorazviti sprejemnik sodi nekako v zgornji srednji razred po DIN normativih. TEHNIČNA IZVEDBA Največjo težavo pri izvajanju te naloge so imeli inženirji in tehniki, ker tovrstnih izkušenj pri nas nima še nihče. Pri razvoju so se oprli na integrirano vezje tujega proizvajalca, ker ga pri nas pač še ne izdeluje nihče. Po zunanjem opisu elementov je opremljenost takale: ima instrument, ki kaže poljsko jakost in služi za na- f \ iiff 4. v fe, hkra Hi-Fi stereo radijski sprejemnik. jO' i6< kakovostnega razreda. Prav to pa je HI 11 " Fl kvaliteta. HI-FI (izgovori haj-fi) je kratica % ? an8leški High Fidelity, kar pomeni ini ^ssedno visoko zvestobo. Pomenski g Prevod pa bi bil „naravno predva-v ]anje“ vseh tonov, ki jih človeško uho ** *ahko zazna. Pri tem je važno, da tone “ ^esto prenašajo vsi členi prenosa: cl’ aParature za snemanje, aparature za predvajanje, mešanje, prenos in odda-Janje radijskega signala. Ves čas go-f v°rimo o radiu. Naslednji členi so sPrejem. To pa je radijski sprejemnik, °jačevalnik in zvočni stebri. -X In kaj je stereo? Stereo je okrajša-i^1 Va za stereofonski prenos prek dveh 10' ali več kanalov tako, da dobimo obču-j3’ ^k, da so izvajalci (pihala, godala, tol-fl0 kala in drugi) razporejeni po prostoru. ;d' Na zunaj je to videti po dveh zvočnih 50 Omaricah pri stereo tehniki in po 1,6 ^hih pri kvadrofoniji. Da pa bi bila zaščitena visoka kva-id' jiteta, ki ji pravimo Hi-Fi, so v ZRN ij° ^dali standard — višino kvalitete, ki s6' Predpisuje minimalne lastnosti Hi-Fi aParatur. Ta standard mora doseči najmanj DIN 45500, to enoto pa ^Porabljajo po vsej Evropi in izven nje. *AKAJ TAKO ZAHTEVEN ARTIKEL , Kljub težavam s strokovnim ^drom so se v sežanski Iskri lotili te ^htevne naloge. Da bi posodobili svoj t*°gram, založili trg s tem kvalitetnim ^Prejemnikom, ki snio ga doslej dobili e iz uvoza, in ohranili ugled Iskre tudi JJ3 tem področju, so z lastnimi stro-kovnjaki pripravili sprejemnik za pro-'Zvodnjo. Inženir Srečko Grmek je pripravil vhodov. Poleg tega je ta Hi-Fi stereo sprejemnik opremljen še s štirimi tipkami za področja UKV, KV, SV in DV. Oprema aparata je senzorska in sicer za stikala za dotikalno vklaplja-nje predizbranega programa. V aparat je vgrajena (varianta SST 2030) kompaktna Hi-Fi stereofonska naprava, z vgrajenim visokokvalitet-nim stereo radiosprejemnikom za vse običajne valovne dolžine, poleg tega še NF predojačevalnik z vsemi korekcijskimi filtri ter vhodi za dvojno močnostno stopnjo, kar daje potrebno moč za krmiljenje stereo Hi-Fi zvočnih kombinacij. Vgrajena je tudi lastna antena. Integrirano vezje s polprevodniški-mi elementi, ki združuje večje število elementov (tranzistoijev, diod, uporov in kondenzatorjev) v majhnem prostoru v enem ohišju. Prednosti: visoka zanesljivost delovanja, manjše segrevanje, daljša življenjska doba. Sprejemnik priključujemo na naše običajno omrežje 220 V, jakost oz. glasovna moč stebrov — dveh je 60 W, v konicah pa doseže jakost do 100 W. S tem glasom brez dodatkov aparat obvlada manjšo dvorano, le z delom TOZD MONTAŽA IDRIJA , -i _ e . _ Pet let v novih prostorih j Spodnji Idriji slovesno odprli nove proizvodne prostore. Takratni obrat Iskre iz Železni-’ kov je delal v provizoriju — stari rudniški mizarski delavnici. Kaj kažejo petletne izkušnje? So se izpolnila pričakovanja, ki sojih ““ imeli ustanovitelji? Direktor Ciril Močnik mi je na ta vprašanja povedal skoraj poslovične tri mejnike idrijske Iskre. Prvi veliki” mejnik je ideja, da se tak obrat, oz. tovarna odpre, ker je to koristno za Iskro in idrijsko gospodarstvo, ki je imelo težave zaradi pešanja rudnika. Ta mejnik, pravzaprav nalogo so v ce-- loti izpolnili. Drugi veliki mejnik je bila zahteva in potreba po ustreznih proizvodnih prostorih, ki naj bi omogočali sodobno tehnologijo, dobro počutje delavcev in uspešno delo. Tudi ta del nalog je bil dobro in uspešno opravljen. Tretji mejnik in veliko pričakovanje pa je bilo samostojno gospodarjenje, popolna ekonomska osamosvojitev in seveda dobri rezultati gospodarjenja. Ta tretji mejnik pa se je stavitev postaje. Lučka - indikator za »omajal • fino nastavitev UKV zasveti pri točni ”^rfv z(*aJ Je cas>. Je ^Ja* ^ . nastavitvi, ko je sprejem najkvalitet- M°cmk: »k° i* trgajo _ zadnje niti nejši. Aparat je opremljen tudi s popkovine z bivšo matično tovarno, stereo indikatorjem, ki sveti, ko spre- To mkakor m prijeten c as Imamo pa jemamo postajo s stereofonskim pro- vse pogoje m možnosti, da lahko m gramom. Ima tudi klasično skalo za tudi bomo dobro gospodarili, vsa valovna področja, gumba za regu- ,. Sr+ecko PolJanf’ 13 dela v ^OZD ladjo glasnosti in balansiranja izhodne Montaza fe Peto let0’ Pa Prav>’ da vse moči levega in desnega kanala. Pravefč 815damo ,^gatlvne stram m Sprejemnik ima tri gumbe za dvi- ^ fmancn, rezultat, ganje ali spuščanje basov, visokih Res je, da je bistveni del proizvod- L’«, m »/njih le. Originalno je So" Si&onjTfpSmza2,X filtra ropota služi za izločanje ropota ^ “pfz^kdi peBairja’ za tr1 žcniinhcera'vsi klopi aparat na mono predvajanje. imamo svoj kruh. Tipka za vhod vklopa in izhoda za . ,0b PT PT magnetofon je posebej vgrajena, prav bll° zaP°slenih 168 bucil' zdaJ PaJlh tako tipka za vklop gramofonskih (Nadaljevanje na 12. strani) oC ko; ncept razvoja, elektronski del sta Iskra v Spodnji Idriji TOZD ANTENE VRHNIKA: Na letošnji Elektroniki so razstavili letos razvito in izdelano novo družino avtomobilskih radijskih anten. Štiri izvedbe izdelujejo. So zelo moderno oblikovane in na trgu so jih lepo sprejeli Namenjene so tudi za izvoz. -■ TOZD TV PR ŽAN: Ker se mnogi kupci v primeru reklamacije, ali pa tudi za običajna popravila obračajo naravnost na tovarno, so tudi na Pržanu odprli servis. Dela imajo mnogo, vendar poprečno traja popravilo televizorja en dan, razen če mora zaradi večjega popravila na „staranje“. Največja težava servisa so pretesni prostori TOZD GOSPODINJSKI APARATI ŠKOFJA LOKA: Modulno pečico so dali v serijsko proizvodnjo že pred časom. Tale jesensko-zimski čas in pa dobra kvaliteta in lepa oblika so „krivi“, da bi jih lahko po trgovinah prodali petkrat več, kot jih izdelajo. TOZD ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI: Te dni hitijo obrtniki z montažnimi deli v novi menzi Sodobni obrat prehrane bo samopostrežen, imeli bodo boljšo hrano, večjo izbiro jedi in hitrejšo postrežbo v sodobnih, svetlih prostorih. TOZD MONTAŽA IDRIJA: Doma so skonstruirali in izdelali napravo za poravnavanje utorne izolacije. S to inovacijo, ki je izključno domače delo, bodo precej prihranili zaradi manjšega izmeta in kvaliteta motorjev bo višja. TOZD ELEKTROMOTORJI Razvoj zahteva novosti Gotovo je razvoj v vsaki tovarni odločujoči faktor, ki lahko gradi v vsak izdelek kvalitete, ti jih porabnik pričakuje. To še zlasti velja za izdelke skoke potrošnje, saj je tu nešteto želja in tempo razvoja zelo hiter, da o konkurenci niti ne govorimo. O vsem tem smo se pogovarjali z vodjo razvoja Jožetom Šturmom v TOZD Elektromotorji. NOVI MOTORJI Ker je elektromotor le mišica za-različne naprave, aparature in pripomočke, ga vedno projektirajo in izdelujejo pač z določenim namenom za čisto določeno rabo in z določenimi kvalitetami. Te pa so pri različnih kupcih zelo različne, seveda po željah njegovih odjemalcev. Jože Šturm nam je naštel novo projektirane in izdelane motorje v letošnjem letu, kar po kooperantih, oz. kupcih. Tja. AEG so letos razvili in izdelali dva motorja za avtomobilske sesalnike 12 V in 220 V. Poleg tega še motor za odpiralnik konzerv, ki so v celoti pripravljeni za proizvodnjo, čakajo še ugodno „luknjo“, da bodo izdelali naročeno količino. Za Girmi so izdelali celo družino novih motorjev za namizne mešalnike, mesoreznico in univerzalni gospodinjski aparat. Za vse motorje velja, da posebno pozornost polagajo na visoko kakovost in na pogoje in predpise držav v katerih jih prodajajo. Bistvena komponenta letošnjih novosti je nižje segrevanje, boljše izolacijske lastnosti in ustreznejše število obratov ter daljša življenjska doba. Girmi je nad motorji navdušen, saj so mu omogočili večji razmah v Italiji in na drugih zahodnih tržiščih. Za firmo Braun so letos izdelali nov motor za kavni mlinček, ki je plod zahtev v recesiji — tu je mišljena predvsem zahteva po boljšem materialu in zelo visoki kvaliteti. Po več letni prekinitvi so obnovili tudi kooperacijo s švicarsko firmo ABC in zanjo izdelujejo nov motor za električni nož. Dobavili so jim že 50 tisoč kosov, radi pa bi jih naročili še dva, trikrat več. V zamenjavo dobivajo sestavne dele za sušilno avbo Komfort, ki ima to prednost, da se ženska med sušenjem las lahko premika po prostoru, kar omogoča napihnjena blazina. Tudi za Gorenje so izdelali boljšo lužno črpalko, to je zahtevalo Gorenje zaradi prehoda iz enoletne na dvoletno garancijo pri svojih pralnih strojih. Tudi za Bagat so izdelali mali elektromotor za šivalne stroje z dvema hitrost ima. NOVI GOSPODINJSKI APARATI S švicarsko firmo HIVELCO proizvajajo prho za nego zob in dlesni — Dento clean. Razvili in izdelali so nov motor v rekordnem času petih mesecev. Za primeijavo: projektirati in izdelati je bilo treba „samo“ 32 orodij. Kot smo že omenili, so začeli tudi s proizvodnjo avbe Komfort, vrsta Girmijevih aparatov pa je dobila nove oblike in zlasti modne barve, ki so na trgu iskane. Nov je le sokovnik CE 11. NAČRTI IN SNOVANJA Letos do konca leta in v prihodnjem letu imajo še polno načrtov, od katerih še marsikaj uresničujejo. Željam kupcev doma in v inozemstvu pa ne bodo mogli ustreči, saj je zlasti za elektromotorje pravi juriš na tovarno. Konjunktura na trgu je zelo visoka, izdelovalci malih aparatov pa bi jo radi izrabili in zato rabijo dva ali celo po večkrat večje količine malih motorjev. Predvsem bodo letos posvetili veliko pozornost usklajevanju razvojne dejavnosti, tehnologiji izdelkov in izdelave. Vgradili bodo vrsto izboljšav, ki jih omogoča tehnični napredek. Tako bodo tehnološke procese tudi poenostavili in v mejah možnosti uvedli vso možno avtomatizacijo in polavtomatizacijo. Rekonstruirali bodo vse motorje, pri katerih so pri tem uporabljali ko-lektorje z zarezami in jih zamenjali s kolektorji s kljukicami. Za te kolek-torje, oz. njihovo uporabo pri montaži imajo namreč avtomat, ki jih hkrati postruži in med navijanjem zavari priključke. Izdelali bodo tudi 500—700 W sesalne enote. Tudi tu bo prišlo do poenostavitev pri izdelavi in uporabi materiala. Tako bodo namesto krog-Ijičnih ležajev uporabljali sinter ležaje, ki so cenejši. Mnogo pozornosti so namenili varčevanju z električno energijo. Tako bodo skušali čim bolj povečati izkoristek motorja — pri manjši uporni moči bodo dosegali isti, ali celo boljši pogonski učinek na gredi motorja. Prav tako bodo nadaljevali z osvajanjem celotnega programa sesalcev Posnetek s traku hladilniškega motorja. Ret let v novih prostorih (Nadaljevanje zli. strani) je 380, za pet let torej velika razširitev proizvodnje. Takrat je bilo 17 režijskih delavcev - s kontrolorji vred, zdaj pa je v strokovnih službah in v proizvodnji zaposlenih 105 strokovnjakov in priučenih strokovnih sodelavcev. Vedeti pa je treba, da je večina strokovnega kadra prišla šele zadnji čas iz rudnika in da bodo sadovi njihovega dela vidni šele čez čas. Tako imajo zdaj dobro strokovno zasedbo v gospodarskem sektorju, tehnologiji, imajo zametek lastnega razvoja, svoje računovodstvo, kontrolo ISKRA Štev. 47/48-26. nov. 1977 kvalitete in splošne službe. Napredek ob peti obletnici lastnih tovarniških prostorov je dobro viden. Kljub gospodarskim težavam zadnjih let so za delavce naredili zelo veliko. Tako so lani in predlanskim kupili 3 stanovanja, obnovili kuhinjo, uredili dobro prehrano, šestim delavcem pa bodo letos pomagali s krediti do lastne strehe. Za dobro poslovanje je potreben kader. Tega se v idrijski Montaži dobro zavedajo. Zato imajo na rednih šolah 25 štipendistov, ob delu pa se izobražuje 16 delavcev. Vsi, id sem govoril z njimi, so mi zatrdili, da so gospodarske težave prehodne, da jih bodo rešili kmalu in uspešno z lastnimi močmi. FY Novi mali motorji za prho za nego zob, kavni mlinček za ročni sesalnik in kuhinjski mešalnik. firme AEG. Osvojili bodo proizvodnjo motorjev za ročne sesalnike, iztepal-nike, vampirete, sesalce za mokro čiščenje in sesanje in še nekatere druge. Seveda vsega tega ne bodo dokončali v prihodnjem letu. Imajo pa tudi težave s kadri in zlasti s prostorom. Saj imajo prototipno delavnico v prostoru 5 krat 5 m in tu morajo izdelati vse vzorce in maj še serije do sto kosov. Za konec naj povemo še to, da za čimboljšo razvojno dejavost izobražujejo še nekaj strokovnjakov in intenzivno sodelujejo z Republiško raziskovalno skupnostjo in univerzama v Ljubljani in Mariboru. FY 8 AVTOELEKTRIKA Komunisti TOZD DES na volilni konferenci Ob letošnjih jubilejih predsednika Tita in partijske organizacije Jugoslavije je pred nedavnim delovni kolektiv TOZD TVPržan obiskal Kumrovec - Titov rojstni kraj, ter rojstni kraj vodje kmečkega upora Matije Gubca. Delavci TOZD TVPržan pred rojstno hišo tov. Tita v Kumrovcu. Člani zveze komunistov tovarne delovnih sredstev novogoriške Avto-elektrike, so se zbrali v četrtek 17. t. m. na volilni konferenci. Sekretar te OO Zdravko Jasnič je najprej podal poročilo, kjer je poudaril oceno družbenopolitičnih in samoupravnih razmer v tej TOZD. Konferenca te OO je potekala prav v času javne razprave tez za vskladitev samoupravnih odnosov in organiziranosti temeljnih organizacij združenih v delovno organizacijo Iskre Avtoelektrike. Prav zaradi tega so podali nekaj prispevkov do predlaganih tez. Smatrali so, da je v tezah postavljena opredelitev tem organizacij združenih v DO osnova za nadaljnji razvoj samoupravljanja in drugih odnosov vseh delavcev v TOZD. Prav tako so podprli globalne usmeritve glede družbenoekonomskih odnosov in ciljev združevanja TOZD v DO. „Stremeti moramo tudi k izvajanju določil zakona o ZD glede na predlagane organizacijske rešitve ustanavljanja novih temeljnih organizacij (Komerciala z nabavo in prodajo za vse temeljne organizacije) in TOZD Inštitut za Avtoelektriko11, je poudaril Jasnič. Posebno pozornost bodo posvetih izvajanju tistih določil zakona o združenem delu, ki govorijo o osnovah in merilih za dehtev sredstev za osebne dohodke, predvsem o ugotavljanju prispevka delavca k delu, na kohčino in kakovost dela, njegovega odnosa do sredstev in odvisnosti osebnega dohodka od dohodka temeljne organizacije. V nadaljevanju konference so Ugotovili so tudi, da so rezulati ^j področju gospodarjenja čedalje bolj®' _ To se ne kaže samo z ustvarjanje111 ^ dohodka in ostankom dohodka« marveč je to prisotno predvsem v vsa-kodnevnih dosežkih na vseh področjih nud dela, od uspešnih osvajanj novih izdel-jN« N; Delovno predsedstvo na volilni konferenci članov ZK TOZD DES. zbrani komunisti pregledali dejavnost osnovne organizacije v pretekli mandatni dobi. Še na prvem sestanku so sprejeli program dela, ki so ga razdelili v štiri področja in sicer: kadrovska politika, sprovajanje ustave in razvijanje samoupravnih odnosov, idejnopolitično delo zveze komunistov ter gospodarjenje in disciplino. 'rt "Sl kov, zahtevnih posegov na strojih 11 top napravah, instalacijah in objektih,^ ijet sprejemanja in sprovajanja razvoj projektov. O izredni vitalnosti to valj1 delovnih sredstev je dokazalo ob ek* l)itje sko, republiško in zvezno tekmovahr Ikj^ kovinarjev, kjer so prav tekmovalci V ^ te TOZD dosegh presenetljive rezu ^ tate. Ta uspeh ni bil slučajen, amp^jr 1$^ je to posledica novega stanja v teme1) ni organizaciji in v delovni organih Tradicionalno vsakoletno srečanje z upokojenimi nekdanjimi sodelavci v TOZD TV Pržan tudi letos ni izostalo. Posnetek je z letošnjega srečanja, ko so nekdanje sodelavce ob pogostitvi v tovarniški menzi seznanili z delom in letošnjimi poslovnimi rezultati kolektiva ter jim izročili spominske značke. ciji, kjer se vrednotenje dela delavc^ ^ postavlja na prvo mesto in s tem stl ^ mulirajo slehernega zaposlenega večji produktivnosti in boljšemu g° ^ spodaijenju. i(je] Kot prispevek k nadaljnji akthj ^b: nosti njihove OO, so zbrani komunis11 <. v razpravi na poročilo sprejeli ve pomembnih sklepov: . |> 1. Nadaljnje aktivno delovanj6 |y| članov ZK pri uresničevanju zakona 0 združenem delu na področjih delitve * dohodka, čistega dohodka, osebna1 !|| dohodkov ter skupne porabe. Nadah' nje razreševanje dohodkovnih odn°' sov ■» :,ci 2. Idejnopolitično izobraževanj® «kr; članov zveze komunistov v smisl \ spremljanja aktivnosti za kongres® Zveze komunistov Slovenije in Zvez Je, komunistov Jugoslavije. . . 3. Stalno spremljanje gospodarska1 ajj in drugih dosežkov v temeljni organi' (Nadaljevanje na 13. strani) ^ Plodno delo na vseh področjih Vsi člard zveze Komunistov tovarne ^neratorjev in elektronike novogori-Iskre so se zbrali v petek, 18. lovembra, na volilni konferenci, kjer 50 pregledali dosedanje delo, izvolili lov sekretariat in sekretarje ter člane v komite ZK delovne organizacije v Nt ZK Združenih podjetij Iskra in Rne občinskega komiteja ZK. i Sekretar osnovne organizacije Obrije! Dobrila je podal poročilo o delovanju osnovne organizacije ter ^zval 'prisotne, da objektivno in ^oiokritično ocenijo dosedanje :j5Pehe in neuspehe. Prisotne komuniste je Dobrila Jpomnil, da so si že ob zadnji volilni referenci zadali nalogo o stalni kre-pitvi njihovih vrst, kar jim je v celoti ^pelo. V tem kratkem obdobju so ,tako po številu kot strukturi z novo-frejetimi člani izpolnili pričakovanja. ^Vedajo se, da sprejemanje novih Planov ni le občasna naloga, zato je i Potrebno, da še nadalje usmerijo sile v | "snehno krepitev osnovne organiza-| jjlie njihove TOZD kot avantgarde | klavskega razreda. V zvezi z javnimi razpravami je mstov je uresničevanje kadrovske politike v tovarni generatoijev in elektronike, lahko pa se pohvahjo o številu delavcev, ki se izobražujejo ob delu. V oceni sodelovanja z ostalimi družbenopohtičnimi organizacijami je sekretar povedal določeno kritiko. Ocenil je, da je sodelovanje z organizacijo sindikata sicer zadovoljivo, vendar to sodelovanje ni povezano z organizacijo ZSMS in aktivom ZB. Dogovorili so se, da bodo tudi tem vprašanjem posvetih več pozornosti ter da bo to sodelovanje postalo plodnejše že po tej konferenci. V nadaljevanju konference so se dotaknili tudi medsebojnih odnosov tako med člani ZK, kot ostahmi delavci ter o aktivnosti posameznih članov ZK. Ugotovili so, da so bili ti odnosi v TOZD zadovoljivi. Sicer so bile določene težave predvsem takrat, ko so prenesli v nerazvita področja dva pomembna proizvodna programa: vžigalno tuljavo v Bovec in magnetni vžigalnik v Tolmin. Prenos teh programov je terjal veliko nalog tako od vodstva TOZD kot od ostalih družbe-nopolitičnih organizacij, to pa v vseh ^ predsedstva delovnega predsedstva na volilni konferenci ZK TOZD Ge- a’ Motorji - Elektronika. ih ^udaril, da se predvsem od članov ;l-^eze komunistov zahteva, da se bodo ; aktivneje vključih v javne razprave jNlaganih sprememb, kot tudi pri ^jemanju vseh samoupravnih aktov. ?.so mišljeni predvsem samoupravni na področju delitve dohodka za j^bne dohodke, medsebojni odnosi ie<* temeljnimi organizacijami in j^Pnimi službami in združevanje v *9yno organizacijo. . Ker poteče v naslednjem letu man-^a doba delegatom v samoupravnih 'j^jiih so z ostalimi družbenopohtič-organizacijami že pripravili pred- primerih ni bilo mogoče. Seveda so se pri tem pojavljale objektivne težave, prišlo je do majhnih nesporazumov. V tako zdravem kolektivu kot je Tovarna Generatoijev in elektronike, pa so te težave pravočasno rešili. Poročilo sekretarja, ki je bilo dovolj kritično, so zbrani komunisti dopolnili v živahni razpravi, na koncu pa ponovno izvolili Gabrijela Dobrilo za sekretarja 00 ZK TOZD — Generatorjev in elektronike. Marko Rakušček ^ kandidatov. StaUšče osnovne Janizacije ZKje, da se v samouprav-l °rgane vključi čim več članov ZK J.da bodo na zborih delavcev, ko jj0 potrjevali predkandidacijske . ®dl°ge, tudi sami glasovali za naj-!/]&. To je poudaril predvsem zato, kj so se nekateri delegati v tej man-r,t dobi pokazali kot nedelavni in J^ialo zainteresirani za delo. Celo Asni so nekateri delegati, ki ne za->jo vedno stališč in širše okolice, 5r so bili izvoljeni, ampak izražajo fja mnenja ali celo lastne interese, n- h delegatov naša družba ne potre-je zato bo potrebno posvetiti večjo iz J-1 in predlagati res take, ki bodo il- j??3!! interese delovnih ljudi, ifc u področju idejnopoUtičnega lj- ^sabljanja članov ZK osnovne a. L&nizacije so v okviru PONOSNI NA OPRAVLJENO DELO Mladinke in mladinci tovarne Žarnic Ljubljana so se prejšnji četrtek zbrali na rednem sestanku in obravna- Marksistični krožek Po šestmesečnem premoru je v okviru KS ZSM ZP Iskra zopet pričel delovati marksistični krožek. Ponovno srečanje mladih marksistov je potrdilo potrebo po nadaljnjem marksističnem izobraževanju. Krožka se je udeležilo precej novih članov, pogrešali pa smo mlade, ki so obiskovali krožek zadnji dve leti. Na prvih srečanjih smo sprejeli okvirni program za leto 77-78, ki ga bo povezoval tov. Toni GOMIŠČEK, politolog. Osnova programa bo knjiga tov. Edvarda Kardelja „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja". Poleg tega pa bomo v krožku obravnavali tudi ostale aktualne družbenopolitične in kulturne teme kot so: — mednarodni odnosi — ekonomski odnosi — ter film, televizija in strip Program krožka bomo po potrebi tudi spremenili ali pa dopolnili s temami, katere bodo predlagali člani krožka. Glede na to, da so nekatere 00 ZSMS Iskre v svojih poročilih o družbenopolitičnem izobraževanju zapisale, da so njeni člani aktivno vključeni v delo krožka, je bila dana_ pripomba na taka poročila. Člani krožka menijo, da so taka poročila netočna in neresnična in ne odražajo dejanske izobraževalne aktivnosti 00 ZSM. Na prvem jesenskem sestanku smo razčlenjevali prvi del knjige tov. Edvarda Kardelja „ Smeri razvoja pol. sistema social, samouprav.". Pogovor je bil zelo sproščen in je pn^ večini^ članov krožka vzpodbudil veliko zanimanje. Postavljenih je bilo več konkretnih vprašanj od pojmovanja vloge abstraktnega državljana do delavca samoupravlja Ica, ki neposredno sodeluje pri odločanju. Prav tako se je razvila debata o pojmovanju samoupravnega pluralizma interesov, ter delegatskem sistemu. Člani krožka pozivamo vse mlade, ki so zainteresirani za marksistično izobraževanje, da se udeležijo naslednjih predavanj. Naslednje predavanje bo 24. novembra 1977 ob 15. uri v prostorih PPG Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3, Etaža 3 tema: Strip (Igor Vidmar) tema do 30. marca bo: Smeri razvoja političnega sistema so-icialističnega samoupravljanja ,. —UVijv ou , praznovanj jv J °Šnjih pomembnih obletnic ustano-
  • praznujejo tudi Maks Milavec, ih lai 'Sopivec in Jože Gruntar svoj ii- d eP® jubilej — 20-letnico vstopa in ^ °yanja v zvezi komunistov. Vsi pri-1) r,l so jim k temu lepemu in viso-jubileju iskreno čestitaU ter jim Na koncu so izvolili nov sekretariat, sekretarja, člane komiteja ZK delovne organizacije, člana sveta ZK združenih podjetij Iskra in člane občinskega komiteja ZK. Za novega sekretarja so izvolili Borisa Gregoriča. Marko Rakušček vali vrsto pomembnih vprašanj. Mladi v tej TOZD novogoriške Iskre so tekom celega leta aktivno sodelovali pri raznih skupnih odločitvah tako samoupravnega, kot gospodarskega pomena, sodelovali pa so tudi pri raznih prostovoljnih akcijah, pri izgradnji vodovoda za nov obrat na Ligu, ki je že pričel z delom in pri urejanju okolice okrog tovarne. Žal moramo pri vsem tem dodati, da so nekateri mladi nezainteresirani za take skupne akcije, to pa je bilo opaziti tudi na sestanku, saj je bilo prisotnih le 25 od 42, kolikor jih je v tej TOZD. Res, da so nekateri delali v popoldanski izmeni, torej takrat, ko je bil sestanek. To je sicer delno opravičilo, nikakor pa ne more veljati za S seje delavskega sveta DO V torek, 22. novembra t. L, je bila v sejni sobi na Savski cesti 7 seja delavskega sveta Industrije za avtomatiko. Njen dnevni red je bil žeto obširen, saj je obsegal kar enajst točk, od katerih pa je vsaka zahtevala temeljito razpravo in ustrezne sklepe. Prav zato so se delegati že na začetku sporazumeli, da bodo sejo prekinili in jo nadaljevali še 2. decembra, medtem ko so v njenem prvem delu, trajajočem 3 ure in pol, obravnavali le štiri točke dnevnega reda. Po pregledu sklepov in potrditvi zapisnika prve izredne seje delavskega sveta DO je tekla beseda najprej o tem, kako poteka delo strokovne komisije za razčiščenje finančnega poslovanja DO od 1. 1975 do sedaj. Predsednik te komisije je poročal in ugotovil, da je stanje v tem pogledu še veliko bolj zamotano, kot je bilo videti v začetku, zato komisija le počasi napreduje in bi ji bila vsekakor potrebna večja pomoč računovodskega kadra tudi iz TOZD, da bi to stanje čimprej razvozljali in preprečili, da ne bi do podobnega prišlo tudi pri bodočem delu spričo sedanjih težav s časom, kot tudi s kadrom. Delegatom DS se je nato predstavil Stane Preskar, mandatar in kandidat za v. d. glavnega direktorja DO Avtoma- tika. V svojih izvajanjih je povedal, da je v času, odkar ga je politični aktiv izbral za to odgovorno delo, že imel vrsto koristnih razgovorov na raznih ravneh, kako sedanje stanje v DO čimprej in učinkovito rešiti. Ob tem je pojasnil svoj predlog, naj bi odslej namesto individualnega poslovodnega organa vodil DO Avtomatika petčlanski kolektivni poslovodni organ, katerega predsednik naj bi bil on. Delegati so bili s predlogom soglasni, treba bi bilo v ta kolektivni poslovodni organ izbrati najbolj ustrezne člane. S prvega dela 7. seje DS DO Avtomatika naj bi bilo za danes dovolj, saj bomo o podrobnostih in sklepih seje pisali po končanem njenem drugem delu obširneje. - C - TOZD ELA in TOZD Napajanje praznujeta V petek, 25. novembra, bodo v obeh delovnih kolektivih novomeških temeljnih organizacij združenega dela Industrije za avtomatiko — v TOZD ELA in TOZD Napajanja proslavljali 20. oz. 15-letnico obstoja. Delavci TOZD ELA bodo imeli proslavo ob 13. uri v Kulturnem domu „Krka“, delavci TOZD Napajanja pa praznovanje ob 11. uri v tovarni, kjer bodo hkrati odprli tudi nove delovne prostore, ki so jih dogradih ob prvotnem tovarniškem poslopju. Po obeh proslavah bo sledilo še skupno praznovanje na Otočcu. Obširneje bomo o novomeškem praznovanju poročali v naslednji številki. TOZD SVN Zahteve trga silijo v hitrejšo rast proizvodnje V letošnjem letu bi moral delovni kolektiv TOZD SVN na Stegnah po svojem načrtu ustvariti proizvodnjo v višini 202 milijona dinarjev, vendar ob problemih, ki so spremljali proizvodnjo v devetih mesecih, zaostajajo za okrog 9% za dinamiko. Tako so v preteklih devetih mesecih dosegli realizacijo okrog 134 milijonov dinarjev. Predvidevanja za zadnje letošnje trimesečje kažejo, da jim bo kljub vsemu uspelo realizirati okrog 190 milijonov dinarjev, pri čemer računajo na nekako 60 milijonov dinarjev dohodka in 45 milijonov dinarjev čistega dohodka, pri čemer naj bi 10 milijonov namenili v svoj poslovni sklad. V srednjeročnem načrtu je za TOZD SVN predvidena zmernejša rast proizvodnje do 1. 1980. Le-ta naj bi znašala letno okrog 14%, vendar pa položaj na trgu delovni kolektiv sili k večji ekspanziji. Rast proizvodnje naj bi letno dosegla 20-25 %• Program TOZD SVN je zelo konjun-kturen in prav to narekuje hitrejšo rast proizvodnje, ker bi se sicer utegnila pojaviti konkurenca na trgu. Pri takšni letni rasti obsega proizvodnje pa bodo seveda potrebne tudi nekatere strukturne spremembe. Lotiti se bodo morali zahtevnejših naprav, z uvajanjem mikroračunalništva in nekaterih novih smeri. Za prihodnje leto imajo v TOZD že precej naročil, vendar ker