CEUE, se. AVGUSTA. 1980 - ŠTEVILKA 34 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Smo pravzaprav srečen narod, bolje rečeno narod srečne »nature«. Časi zares
niso najbolj rožnati. V dnevnem časopisju, radiu in TV lahko zasledujete, da tudi
drugje po svetu kar dežujejo težave in nadloge. Toda mi spričo težav, ki jih
imamo, nismo ostali skisanih obrazov. Če je priložnost, si damo duška. Danes
imamo kar celo vrsto zapiskov z raznih praznovanj in slovesnosti, ko so se
delovni ljudje težavam v brk poveselili, obnavljali lepše plati življenja v minulo-
sti, ko pa so bile težave mnogo večje, delo veliko bolj trdo, življenje precej
skromnejše.
Pa tudi pričevanj o resnejših dogodkih se je nabralo, kajti nesreča ne počiva,
ljudje delamo napake in upajmo, da se ob njih tudi učimo.
JURE KRAŠOVECi
OBISKALI SMO SVIBNO - PRAV LUSTNO JE RES NA DEŽELI...
MEP 80 v DRUGI POLOVICI
V torek zvečer se je končal prvi del tekmovanja na IX. MEP 80. Iz A skupine sta se v
polfinale uvrstili ekipi Jugoslavije in Sovjetske zveze (posnetek je s tekme, ki je bila v
ponedeljek zvečer in so jo pred rekordnim številom gledalcev za športne prireditve v hali
Golovec dobili Jugoslovani 116:110 - skrajno desno eden najboljših igralcev s te tekme
Dabič), iz B pa Španije in Bolgarije.
Tekmovanje bo trajalo še danes, jutri in v soboto, ko bo finalna tekma ob 17. uri, ob 18,45
pa podelitev medalj in pokalov. Vstopnice za finalno tekmo so že razprodane in mnogi se
strinjajo, da bi za to finalno tekmo Celjani potrebovali dvorano s kapaciteto 10 tisoč
sedežev. Zal bodo tako tudi tokrat mnogi ostali brez užitka, da bi v »živo« videli zanimivo in
kvalitetno mladinsko košarko.
Po zaključku v hali Golovec pa bo zadnje srečanje mladine Celja in vseh nastopajočih v
Mestnem parku, kjer bo ples in na katerem bo igral plesni orkester ŽABE, pela pa Ditka
Haberl. S pesmijo v noč se bo končalo skoraj desetdnevno srečanje mladih košarkarjev
Evrope v Celju. Spomini bodo ostali in to resnično samo lepi!
TONE VRABL, (Foto: TONE TAVCAR
KOMITE OK ZK CELJE:
P0L02AJ JE RESEN
Z gospodarskimi dosežiii ne moremo biti zadovolfni
Komite občinske konfe-
rence ZK v Celju je v torek
razpravljal o uresničevanju
sanacije v delovni organiza-
ciji Toper in o uresničeva-
nju družbenega plana obči-
ne Celje v prvem polletju
letošnjega leta.
Sanacija v Topru je dala od
lanskega decembra, ko so bi-
li na predlog komiteja in
družbenega pravobranilca
samoupravljanja uvedeni v
tej delovni organizaciji ukre-
pi družbenega varstva, do-
bre rezultate. Ti se izražajo
predvsem v ugodnih poslov-
nih dosežkih, odpravi izgub
v vseh temeljnih organizaci-
jah, boljši aktivnosti družbe-
nopolitičnih organizacij in
premikih v samoupravni or-
ganiziranosti, kjer so razfor-
mirali tozd Trženje in njego-
ve funkcije povezali s proiz-
vodnimi tozdi. Vse to daje
Topru dobre možnosti za ka-
kovostno izpeljavo sanacije,
kljub temu, da so težave še
velike. V Topru med njimi
na prvo mesto postavljajo
nelojalnost tozdov in njiho-
vo dezintegracijsko obnaša-
nje, ki nima realne osnove.
Ob tem opozarjajo še na teža-
ve Toprove delovne organi-
zacije v Pliberku, težave pri
oskrbi z nekaterimi surovi-
nami, kadri in vnovičnem
pridobivanju poslovnega
ugleda. Komite je ocenil, da
je Toprova sanacija na dobri
poti in predlagal izvršnemu
svetu celjske občinske skup-
ščine, in skupščini sami, da z
oktobrom odpravi ukrepe
družbenega varstva. Komite
pa bo CK ZKS in republiške-
mu izvršnemu svetu predla-
gal tudi, da temeljito prete-
hta in oceni posledice števil-
nih poskusov dezintegracij-
skega obnašanja v sloven-
skem gospodarstvu.
Pri obravnavi trenutnega
gospodarskega položaja in
podatkov o šestmesečnem
uresničevanju družbenega
plana občine Celje, pa so ob
številnih informacijah direk-
torjev nekaterih večjih de-
lovnih organizacij ocenili, da
je kljub razmeroma ugodne-
mu stanju po šestih mesecih
položaj v velikem številu de-
lovnih organizacij izjemno
resen. Zaradi zaostrenih po-
gojev gospodarjenja in ob-
veznosti SR Slovenije pri
uravnoteženju naše zunanje-
trgovinske bilance, je težav v
celjskih delovnih organizaci-
jah vse več. Pogosti so pri-
meri, da delo zastane zaradi
pomanjkanja surovin, tudi v
primeru, ko te niso vezane
na uvoz, ali ko gre za oskrbo
delovnih organizacij, ki na-
stopajo kot izredno močne
izvoznice. Položaj se bo do
konca leta še zaostril. Edina
pot pa so še pospešena izvoz-
na prizadevanja. Največ to-
vrstnih težav je v Aeru, pa
tudi v kovinsko-predeloval-
ni industriji, gradbeništvu in
drugod. Zaskrbljujoče ob
tem je, da je stopnja rasti in-
dustrijske proizvodnje izre-
dno nizka. Poseben problem
so izgube, ki jih je sicer manj
kot v enakem lanskem ob-
dobju, a kažejo ob velikem
številu delovnih organizacij,
ki poslujejo na robu dono-
snosti, na resnost položaja.
To še posebej velja za Žele-
zarno Štore in njena tozda
Traktorjev ter Livarne. Tudi
položaj pri osnovni oskrbi
prebivalstva ni rožnat, saj je
tržišče desortirano, manjka
pa tudi življenjsko pomemb-
nih izdelkov. Obeti tu za pri-
hodnje mesece tudi niso rož-
nati, zato bo komite prav
tem vprašanjem namenil na-
slednjo sejo čez teden dni.
B.S.
VARNO V
ŠOLO
1. september, dan ko bo
po počitniškem predahu
spet zazvonil šolski zvo-
nec, je pred vrati. Ceste
bodo spet polne otrok, ki
bodo, nekateri prvič, za-
korakali v šolo. Da bi bila
njihova pot v šolo in iz
šole varna, bodo morali
poskrbeti tudi vsi ostali
udeleženci v prometu.
Republiški svet za vzgojo
in preventivo v cestnem
prometu je tudi letos pri-
čel akcijo, ki jo bodo vo-
dili občinski sveti za
vzgojo in preventivo, da
bi poskrbeli za varnost
otrok in mladine na naših
cestah. V akcijo se bodo
vključili organi za notra-
nje zadeve, člani narodne
zaščite iz krajevnih skup-
nosti, združenje šoferjev
in avtomehanikov in Av-
to moto društvo Slavko
šlander. Na cestah bomo
videvali tudi pionirsko
prometno službo, ki bo
delovala v neposredni bli-
žini svoje šole. Naloga
vseh nas je torej, da bomo
obvarovali življenja naših
otrok in skrbeli za njiho-
vo varnost ter jih poduče-
vali C) nevarnostih, ki pre-
žijo nanje vse leto, pose-
bej pa na pragu novega
šolskega leta.
MP
EKSPLOZIJA METANA
HUDA NESREČA V JAŠKU
En delavec izgubit življenje, deset pa je huje ranjenih
v ponedeljek zjutraj se je
na delovišču REK Zasavje
v novem jašku v Prelogah
pri Šoštanju zgodila hujša
nesreča, ki jo je povzročila
eksplozija plina metana. V
tej nesreči je izgubil življe-
nje 51-letni Janez Povše iz
Brnice pri Hrastniku, po-
škodovanih pa je bilo še de-
set delavcev, ki so jih pre-
peljali v celjsko bolnišnico.
Nov jašek v Prelogah, ki
ga kopljejo delavci REK Za-
savje, TOZD Rudarsko-grad-
bena operativa bo globok
410 m. V ponedeljek je ob
eksploziji pet delavcev mon-
tiralo napenjalni okvir v glo-
bini 42 metrov, šest delavcev
pa je delalo na površini. Ker
so merjenja pokazala, da ni
nevarnega plina butana, so
pri kopanju veljali nekoliko
blažji varnostni ukrepi. Tako
je bila vrtina za zračenje veli-
ka 200 milimetrov, kar naj bi
bilo po mnenju strokovnja-
kov dovolj. Zaradi vremen-
skih okoliščin pa je verjetno
zrak po vrtini uhajal iz jaška
namesto, da bi vanj pritekal.
Tako se je morala preisko-
valna komisija vrniti iz jaška
zaradi prevelike količine me-
tana.
Eksplozija metana je po-
škodovala vseh pet delavcev
v jašku in tudi tiste, ki so
delali na površini. Janez
Povše je stal na železnem po-
krovu, ki ga je dvignilo in
vrglo stran, tako da se je
smrtno poškodoval. Tudi
ostali delavci, ki so bili po-
škodovani in so jih prepeljali
v celjsko bolnišnico, so ra-
zen oeklin dobili tudi druge
poškodbe. Najhuje sta bila
poškodovana Vladimir Zajz
in Kisovca in Alojz Maček iz
Dola pri Hrastniku, ki so ju z
helikopterji RSNZ prepeljali
na klinični center v Ljublja-
no. Iz celjske bolnišnice so
sporočili, da so ostali izven
življenjske nevarnosti.
Preiskovalna komisija, ki
so jo .sestavljali republiški
rudarski inšpektorji in de-
lavci celjske UJV. še razi-
skujejo vzroke za eksplozijo
plina. Menijo pa, da je do ne-
sreče prišlo zaradi prižgane
cigarete, saj so reševalci ve-
lenjskega rudnika opazili v
jašku cigaretne ogorke in
vžigalice.
F P
VODOVOD VLJUBEČNI
v letošnjem letu bodo krajani Ljubečne znova rešili nekaj
perečih komunalnih problemov. Tako bo najbrž že septem-,
bra pritekla voda iz vodovodnih pip v naselju Šmiklavž in
Ljubečna. Dela na tem vodovodu potekajo po načrtu. Malo!
jih ovira le dobava alkatenskih cevi. Vendar bodo tudi to'
vprašanje rešili zadovoljivo. Vzporedno tečejo priprave tudi i
za vodovod v naselju Začret. Najbrž bo tudi v tem naselju i
voda iz vodovoda pritekla še to leto. To pa še ni vse. Vi
krajevni skupnosti bodo uredili še nekaj avtobusnih posta-'
jališč. j
M.BRECLi
TU IN TAM PO STAREM
Pred dobrim tednom se je začelo obiranje hmelja. Tu
in tam ga obirajo še po starem, predvsem pa v hmelji-
ščih, ki jih je prizadelo neurje. Kaj sodijo o letošnji
letini, pripovedujejo hmeljarji v anketi, ki jo objav-
ljamo na 14. strani. Ročno obiranje hmelja počasi pri-
haja v etnografske zanimivosti čeprav bo še vedno
potrebno, ker kar stroj ne opravi dobro, opravijo prsti.
(Foto. T. TAVCAR)
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust ig^jj
USMERJENO K
IZOBRAZBI
Priprave na uvedbo
usmerjenega izobraževanja
na celjskem območju bodo
tudi materialno oziroma fi-
nančno zahtevne. O tem so
lani v Celju precej razprav-
ljali, saj je bilo treba oprede-
liti odnos do izgradnje druge
faze tehniške šole. Projekt
novega tehniškega šolskega
centra je že iz leta 1972 in je
bilo pozneje dogovorjeno, da
h gradnji pristopijo v dveh
fazah. Prvi del gradbene na-
loge so uspešno končali pred
štirimi leti. Letos pa z grad-
njo nadaljujejo. Središče te-
hniškega šolstva na celj-
skem območju naj bi bilo do-
končno zgrajeno prihodnje
leto, in sicer do začetka juni-
ja. Z gradbenimi deli hitijo
in jih počitnice seveda niso
zaustavile.
Druga faza gradnje tehni-
ške šole bo znesla 110 milijo-
nov dinarjev. Sredstva bodo
prispevali izobraževalna
skupnost Slovenije, posebna
skupnost za gradbeništvo,
občinska izobraževalna
skupnost, združeno delo Ce-
lje in en del tehniška šola.
Tehniška šola bo z drugo fa-
zo, ki zajema izgradnjo 24
učilnic, telovadnico in zaklo-
nišče, ustvarila prostorske
možnosti za nove programe
usmerjenega izobraževanja.
Razvijali bodo štiri usmeri-
tve - elektrotehniško, kemij-
sko, gradbeno in kovinsko-
predelovalno. Precej vpra-
šanj je bilo glede oddelkov
kemijske usmeritve. Skla-
dno s potrebami združenega
dela bodo izobraževali ke-
mijskega procesničarja, ke-
mijskega tehnika in občasno
tudi kemijskega laboranta.
V Žalcu, v Storah in Celju
bo delalo 15 oddelkov kovin-
sko-predelovalne usmeritve.
Rast in kakovost te usmeri-
tve je pomembna zaradi
močnega deleža kovinsko-
predelovalne industrije v se-
stavi gospodarstva na ob-
močju. Z izgradnjo druge fa-
ze tehniške šole v Celju hiti-
jo zato, ker bo sicer v prihod-
njem šolskem letu, to bo
prvo leto usmerjenega izo-
braževanja, zmanjkalo ob
vpisu 15 učilnic. Zato bo tre-
ba pred šolskim letom
1980/81 ugotoviti, kakšne
materialne napore bo moralo
vložiti celjsko območje za
ureditev prostorov in drugih
neobhodnih pogojev za zače-
tek usmerjenega izobraževa-
nja. Vendar je med tistimi, ki
zasluži predvsem pravoča-
sno pozornost in dogovarja-
nje. To še zlasti velja za zdru-
ženo delo, ki bo moralo grad-
njo tehniške šole upoštevati
v razvojnih planih.
J. V.
VRH NAD LAŠKIM
SLOŽNO DO ČRNEGATRAKU
Krajevni praznik preložen na nedeljo
Minulo soboto je bila pri mo-
stu v Tevčah skromna slove-
snost ob otvoritvi 3.600 me-
trov dolge asfaltirane ceste
do Vrha nad Laškim. S to
pridobitvijo so krajani Vrha
začeli praznovanje krajevne-
ga praznika. Obisk ob otvori-
tvi je bil bolj skromen, kajti
lepo vreme je kmete zadrža-
lo na poljih in travnikih.
Predsednik KS Jože Jan-
čič je imel ob tej priložnosti
krajši govor, v katerem je
poudaril pomen dolgoletne
želje in naprezanja krajanov,
da pridejo do sodobne cest-
ne povezave v svet. Zahvalil
se je komunalni skupnosti,
cestnemu podjetju, pred-
vsem pa krajanom za njiho-
ve prispevke, da so cilj dose-
gli. Poleg samoprispevka so
na gospodinjstvo prispevali
krajani povprečno čez 3.000
ND, da o velikem številu
prostovoljnih ur in voženj ne
govorimo. Na koncu je zaže-
lel vsem koristnikom srečno
vožnjo in povabil predsedni-
ka občine Jožeta Rajha, da je
prerezal trobojnico, s čimer
je bila nova cesta svečano
izročena prometu.
Zvečer je bila na novem
asfaltiranem šolskem dvori-
šču kulturna prireditev. So-
delovali so pevci mešanega
zbora iz Marij agradca, New
sving kvartet in domači reci-
tatorji. Zavrteli so tudi film o
Titu.
Večer je bil zelo hladen, ju-
tro pa je z dežjem preprečilo
nadaljevanje praznovanja
krajevnega praznika. Prire-
ditelji so ga sklenili preložiti
za teden dni, zato bodo zaje-
mali z veliko žlico, kot smo
poročali zadnjič, v nedeljo,
ki je pred nami.
J. K.
VRSTE ZA
PREMOG
S premogom je bolj slabo,
saj ne smeš biti izbirčen.
Izbiraš lahko med velenj-
skim lignitom in orehom iz
Zagorja. Pri Kurivu ga dobi-
jo po šest vagonov na dan,
naročnikov pa je dolga vrsta,
zato je treba na dobavo poča-
kati dva do tri mesece. V
prejšnjih mesecih ga namreč
nekaj časa ni bilo, zato je
gneča sedaj toliko večja. V
septembru pa pričakujejo
tudi nekaj rjavega premoga.
Pri Eri v teh dneh ni na
zalogi niti kilograma, nova
pošiljka bo prispela 1. sep-
tembra. Tudi to bo velenjski
lignit in oreh iz Zagorja.
Ce vas premog ne zanima,
vam na Petrolu lahko postre-
žejo s kurilnim oljem, s kate-
rim v teh dneh ni težav. Od
srede meseca je preskra za-
dostna. Na dan oskrbijo z
oljem približno petdeset na-
ročnikov, okoli 3000 pa jih
nanj še čaka.
Na žalost se tudi letos po-
navlja stara praksa, da se
kupci postavijo v vrsto za
kurjavo šele konec poletja.
TATJANA PODGORŠEK
MESTNI NAČRT CELJA
Pobuda, ki jo je že lani sprožil tedanji svet za urbanizem,
občine Celje v sodelovanju z Geodetsko upravo in Občinsko i
komunalno skupnostjo, je zdaj uresničena. Geodetski zavod;
v Celju je namreč izdelal ličen mestni načrt Celja, ki pomeni \
za občana in delovnega človeka, še zlasti tistega, ki mesta ne'
pozna, pomembno prostorsko informacijo in seveda zato
lažjo orientacijo. j
Novi mestni načrt Celja, izdelan v velikosti 124 x 99 cm in;
v treh različnih izvedbah, bo pritrjen in reizstavljen na prene-1
katerih javnih mestih, še zlasti pa v poslopjih, kamor zsiradij
službenih ali drugačnih opravkov prihaja vsak dan veliko;
ljudi. Zato ga bodo kot dvostranski zernljevid namestili V;
primernem ogrodju na železniški potniški in avtobusni po-
staji.
Kot enostranski zemljevid bo našel svoje mesto v vežah,
na stopniščih, vhodnih avlah in drugod na šestindvajsetih i
lokacijah v Celju in drugod.
In končno gre za enostransko tiskani zemljevid za potrebe-
delovnih organizacij, krajevnih in interesnih skupnosti in j
drugih.
Na zemljevidih, ki bodo razstavljeni na 26 lokacijah, je i
tudi lepo, z rdečim krogom označeno tisto mesto, kjer visi. j
Na primer, načrt, ki ga imamo na stopnišču sedeža našega!
uredništva, je z rdečim krogom označeno naše mesto. Trg V.
kongresa 3a. Prav tako je označenih vseh ostalih 25 lokacij,;
oziroma sedežev raznih ustanov, javnih poslopij, objektov i
itd. Tako je orientacija dosti lažja.
MBi
RANKO
ŽERAVICA
Ko so novinarji, ki po-
ročajo z MEP 80, izvedeli,
da je prišel v Celje tudi
Ranko Zeravica, trener
slavne ekipe, ki je v
Moskvi osvojila zlato me-
daljo, so takoj zahtevali z
njim srečanje v Press
centru. Ranko je kot ve-
dno njihovo željo tudi ta-
koj izpolnil.
Ranko je neverjetno
skromen mož. Prijeten
smehljaj, srednje visoka
postava, sočni stavki, ki
letijo v novinarske belež-
nice. Realen, objektiven.
kritičen. Do sebe, jugo-
slovanske in svetovne ko-
šarke, igralcev, igre. Ran-
ko je tisti mož, ki je v zad-
njem trenutku prevzel
našo ekipo (prej jo je neu-
spešno vodil Petar Skan-
si) in jo pripravil tako, da
je na olimpijskih igrah v
Moskvi zmogla največ,
kar je možno, to je osvoji-
ti zlato medaljo.
Zadnji uspeh pa Ranka
Zeravice »ne zavarava«.
Skeptično gleda na igro
mladih reprezentantov,
ki nastopajo v hali Golo-
vec. V njihovi igri kljub
zmagam vidi še veliko vr-
zeli in mnogi bodo morali
narediti še veliko, da bo-
do vsaj približno lahko
zamenjali Kičanoviča,
Dalipagiča, Delibašiča,
Cosiča, Slavniča... Ran-
ko je tudi skeptičen in
kritičen do odnosa, ki ga
je pokazala osrednja ju-
goslovanska zveza do pr-
venstva v Celju. Namreč
Košarkarska zveza Jugo-
slavije je s svojimi stro-
kovnjaki naredila prema-
lo za animacijo celjskega
prvenstva, ki bi moralo
biti glavno propagandno
gibalo za nadaljnji še več-
ji in širši razvoj naše ko-
šarke tako v Sloveniji,
kot v vsej Jugoslaviji.
Pa pustimo to. Ranko
se je skozi sprehod po
Press centru samo nav-
duševal. Ni mogel verjeti,
da je za novinarje možno
pripraviti takšne delovne
pogoje. Navdušen je bil
tudi nad samo funkcio-
nalnostjo hale Golovec,
izjemno navdušen nad
športnim centrom v Žal-
cu. Vse to pa pomeni, da
lahko v bodoče pričaku-
jemo na našem območju
večkratni nastop različ-
nih jugoslovanskih ko-
šarkarskih selekcij.
Povsem upravičeno je
prve dni čudovite priredi-
tve MEP 80 v Celju bil
osrednja osebnost prav
Ranko Zeravica, oblegan
od domačih in tujih novi-
narjev, iskreno pozdrav-
ljen od vseh resničnih
prijateljev športa.
TONE VRABL
OBRAZI
STUDIO
RADIA CELJE
TELEFON
22-009
CELJE: HIŠNA
SAMOUPRAVA NA REŠETU
v delovanju celjske socialistične zveze so v zadnjem
letu precej pozornosti namenili organiziranju hišne
samouprave, svetov potrošnikov in poravnalnih sve-
tov. Z najnovejšimi opredelitvami v osnutku zakona o
stanovanjskem gospodarstvu se naj bi precej menjala
tudi vloga hišnih svetov. Znano je, da bodo o osnutku
zakona o stanovanjskem gospodarstvu, nadaljevali
razpravo v republiški skupščini v jeseni. Do takrat pa
naj bi poskušali ugotoviti, katere novosti bodo re-
snično poživile delo hišnih svetov, katere pa ne.
Po novem naj bi stanovanjske hiše upravljali stano-
valci, skupnost stanovalcev v hiši pa bi postala pravna
oseba. Hišni svet in njegov predsednik bi imela več
pristojnosti, obenem pa tudi več odgovornosti za red
in poslovanje v hiši.
Tudi v celjski občini so hišni sveti ugotavljali, da
nerešena vprašanja v odnosih med hišnimi sveti in
organizacijami, ki skrbijo za vzdrževanje zgradb, ovi-
rajo razvoj hišne samouprave. Kot omejitveni faktor v
razvoju hišne samouprave so mnogi omenjali tudi po-
ložaj in pristojnost hišnih svetov. Sedaj, ko osnutek
zakona o stanovanjskem gospodarstvu daje hišnim
svetom status pravne osebe, pa so se oglasili mnogi
nasprotniki te novosti. Menijo namreč, da bodo morali
hišni sveti in predsedniki opravljati kup admnistrativ-
nih in drugih zadev, kar bo prav tako odvračalo ljudi
od hišne samouprave.
Prav zato bi kazalo v Socialistični zvezi takoj v sep-
tembru vnovič organizirati razprave o osnutku zakona
o stanovanjskem gospodarstvu. Se posebej o tistem
delu, ki se nanaša na organiziranje hišne samouprave.
Res namreč je, da so v nekaterih blokih in soseskah v
Celju hišni sveti zelo dobro delali, drugje pa nikakor
niso izpolnjevali svojih nalog.
Novosti zakona o stanovanjskem gospodarstvu to-
liko bolj zaslužijo živahne razprave tako v hišnih sve-
tih kot v delegatskih skupščinah samoupravne stano-
vanjske skupnosti.
J. V.
MOZIRJE:
PRIPRAVE NA PRAZNIK
V spomin na dvanajsti september 1944. leta, ko je bilo
osvobojeno Mozirje, kot zadnja postojanka v Gornji Savinj-
ski in Zadrečki dolini, ki so jo v tistem času držali v svojih
rokah še Nemci, praznujejo delovni ljudje in občani mozir
ske občine ta dan kot svoj praznik.
Letošnji bo minil v slavnostnem in delovnem razpolože-
nju, v slavnostnem zaradi obujanja spominov na dogodek u
narodnoosvobodilnega boja in delovno ob otvoritvah števil
nih novih objektov. To ne velja samo za tovarno za opleme
nitenje i vernih plošč ter žagalnico v okviru nazarske lesne
industrije Gorenje-GLIN, zatem za nove objekte pri mozir
skem Elkroju, marveč še za nov delavski dom in nekate«
komunalne naprave v industrijskem središču mozirske ol>
čine, v Nazarju, za moderniziranje ceste v krajevni skupm
sti Bočna, za asfaltiranje ceste do Smihela, za novo šolo ns
Lepi njivi itd.
Otvoritve vseh teh objektov bodo povezali še z drugim
prireditvami, zlasti kulturnimi, nekaterimi razstavami ir
podobno in ne nazadnje s slavnostno sejo občinske skup
ščine Mozirje, na kateri bodo med drugim podelih običajne
občinske nagrade, kot priznanja za usfješno delo na družbe
nopolitičnem področju.
Prve prireditve v počastitev dvanajstega septembra se
bodo pričele v jsetek, 5. septembra in bodo trajžile vse dc
sobote, 13. septembra.
ME
SPEUAU SO CESTO NA
VETERNIKU
Skozi gosto goščavo, čez strme travnike in njive P^j:
nova cesta ra Veterniku, ki so jo pravzaprav iz nič naredi''
pičlih dveh poletnih mesecih tamkajšnji prebivalci ob obi"
pomoči dveh izvajalcev-obrtnikov Zidarja in Kovača-
seveda ob pomoči samoupravnih, strokovnih in drugih 'J
ganov krajevne skupnosti Kozje. Gre za šest kilometrov |
novo trasirane ceste, ki bo poslej povezovala Spodnji
Zgornji Veternik in ki bo omogočila prebivalcem te pla^*'
nad Kozjim stalno povezavo z dolino.
Cesta na Veterniku je veljala dva in pol milijona dinart
sredstva zanjo pa je prispevala interesna skupnost za i
darstvo. Cesto bodo odprli ob prazniku občine Šmarje P
Jelšah. P
št. 34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
stara hiša na Tomšičevem trgu 17 je dobila s kompletno
obnovo pročelja povsem drug videz
CELJE
V LEPŠI OBLEKI
25 milijonov za obnovo pročelij hiš
Prireditve v počastitev le-
tošnje hortikulturne akcije
so sicer že preteklost, toda
osnovna ideja o stalnem ure-
jevanju delovnega in živ-
ljenjskega okolja je in bo
ostala. Tudi njeni rezultati.
Mednje prav gotovo sodi tu-
di urejevanje pročelij stano-
vanjskih in drugih hiš.
V Celju že nekaj let nazaj
posvečajo tej nalogi posebno
skrb. V pripravah na horti-
kulturno akcijo in v letu hor-
tikulture pa se je občinska
stanovanjska skupnost izka-
zala še posebej. Priznajmo to
še na tem mestu, čeprav
mnoga urejena pročelja,, ne
samo tista ob cestah, tudi na
dvoriščnih straneh, govorijo
o tej veliki prizadevnosti.
Veliko je bilo napravljene-
ga in Celje je tudi po tej za-
slugi dobilo lepšo zunanjo
podobo. To še posebej velja
za Tomšičev trg, za Zidan-
škovo.ulico, sicer pa so mno-
ga dela opravili še drugod,
kot na Titovem trgu, v Gub-
čevi ulici. Vodnikovi, Lin-
hartovi, Stanetovi, v Ulici
Ivanke Uranjekove, na Te-
harski cesti in Plečnikovi
ulici itd.
V celoti je stanovanjska
skupnost samo v času pri-
prav in v letu hortikulture,
torej lani in letos, namenila
za obnovo pročelij, dimni-
kov, prekrivanje streh, za
kleparska in mizarska dela,
za pleskanje oken in drugo
na objektih, ki so jih zajeli po
hortikulturnem programu,
več kot petindvajset milijo-
nov dinarjev. Delovni sez-
nam je zajel kar triintrideset
del. Največ od teh, kar šest-
indvajset v krajevni skupno-
sti Center, ostala pa v KS
Pod gradom ter v KS Aljažev
hrib. Večino nalog so izpol-
nili. Dela so končali na šest-
indvajsetih objektih, med-
tem, ko so na treh še v teku.
Nekatera so izpadla. Zaradi
pomanjkanja denarja.
Osrednja pozornost je bila
namenjena obnovi starih hiš
v mestnem jedru, v krajevni
skupnosti Center. Povsem
razumljivo. Tu je tudi pro-
blem vzdrževanja stanovanj-
skih hiš največji.
Kot so zagotovili, bodo s
temi deli nadaljevali. Seveda
pa bo njihov obseg odvisen
od razpoložljivih denarnih
sredstev.
M. B02IC
VŠMIHELU:
OVČARSKI PRAZNIK
Vrsto zanimivih kmečkih
in hkrati turističnih priredi-
tev, na katerih zlasti v Gornji
Savinjski dolini obujajo ne-
katera kmečka opravila, ki
zaradi mehanizacije in časa
prehajajo med narodopisno
blago, bo slej ko prej zaklju-
čil ovčarski praznik v Smihe-
lu nad Mozirjem. Kot že ne-
kaj let, ga tudi zdaj pripravlja
domači aktiv mladih zadruž-
nikov. Na prireditvi, ki bo v
soboto, 30. t. m. popoldne,
bodo prikazali kopanje in
striženje ovac, pripravo volne
in seveda pletenje. Tudi v
tem primeru gre za delo, ki je
za ta planinski svet več kot
značilno. Se bolj je bilo ne-
koč, danes pa...?
MB
RAZVOJ PTT PROMETA
ŠE PREVEČ ČE-JEV
Če bo treba tudi samoprispevek in prostovoljno delo
Nič obetaven ni tisti ra-
zvoj, ki je odvisen od preveli-
kega števila če-jev. V tem
primeru tudi razvoj PTT pro-
meta v občini Šmarje pri Jel-
šah ni kaj dosti jasen, kajti v
razpravo ponujen osnutek
samoupravnega sporazuma
o razvoju tega področja de-
javnosti v prihodnjem plan-
skem obdobju vsebuje še
preveč besedic »če«.
Na sejah izvršnega sveta in
konferenc delegacij krajev-
nih skupnosti in temeljnih
organizacij združenega dela
šmarske občine so ugotovili,
da bi moral predložen spora-
zum podrobneje opredeliti
odnos do manj razvitih ob-
močij in konkretneje opre-
deliti naloge bodočega ra-
zvoja. Te naloge in obvezno-
sti do manj razvitih območij
pa bi morale biti opredeljene
brez besede »če«, ki verjet-
nost uresničevanja določe-
nih nalog močno zmanjšuje.
Poleg tega v šmarski občini
dalje ugotavljajo, da se bo
glede na določila sporazuma
razvoj telefonije v občini v
prihodnjih štirih letih zavrl,
ne glede na to, da bo na novo
zgrajenih 2580 telefonskih
priključkov. Kajti odnos
med številom telefonov in
številom prebivalcev bo
slabši kot v ostalih občinah
območja in tudi slabši kot v
sedanjem obdobju.
V šmarski občini dalje me-
nijo, da ni vzdržen predlog,
po katerem bi tudi v prihod-
nje gradili v njihovi občini
nižje telefonske centrale. Za-
to predlagajo, da bi Podjetje
za PTT promet že na začetku
srednjeročnega obdobja - in
ne šele leta 1984, kot je pred-
lagano v sporazumu - razši-
rilo vozliščno telofonsko
centralo v Rogaški Slatini in
šele nato okrepilo telefonske
kapacitete v Šmarju, Podče-
trtku, Rogatcu, v Pristavi in
Šentvidu.
Za razvoj poštnega prome-
ta pa v Šmarju predlagajo,
da bi moral sporazum o te-
melju plana rcizvoja PTT
prometa upoštevati tudi
predloge o izgradnji dveh
novih poštnih objektov v
Rogaški Slatini in v Bistrici
ob Sotli. In dalje o ureditvi
prostorov za poštni promet v
Kozjem, Šentvidu, v Podsre-
di in v Šmarju.
Seveda je predlogov in pri-
pomb, ki so jih oblikovali
šmarčani, res veliko. Tega se
tudi zavedajo, zato so tako v
izvršnem svetu, kot tudi v
obeh delegacijah poudarili,
da bodo v občini še naprej
spodbujali združevanje sred-
stev za razvoj PTT prometa
tako v okviru interesne
skupnosti za PTT promet,
kot v komunalni skupnosti
in v krajevnih skupnostih. In
da si bodo prizadevali razvoj
telefonije pospeševati tudi z
združevanjem samoprispev-
nih sredstev občanov in z
njihovim prostovoljnim de-
lom.
DAMJANA STAMJEClC
Z DELOM DO OBJEKTOV
Krajani Griž in okolice so v soboto predali v uporabo vrsto objektov in tako počastili svoj
Krajevni praznik. Tako so izročili svojemu namenu prenovljeno pošto z novo telefonsko
Centralo in predali prometu dva cestna odseka: Griže-Tratar in Griže-Britno selo. V vse te
objekte in še posebej v komunalne je vloženo tudi veliko dela krajanov, saj je obnovitev in
Asfaltiranje cestnega odseka Griže-Britno selo stalo okoli milijon in pol dinarjev in več kot
četrtino sredstev so prispevali krajani sami.
Tudi v bodoče nameravajo v Grižah nadaljevati z dosedanjimi izkušnjami, ki so rodile
dobre uspehe. Ker so zadnja leta največ sredstev in tudi truda vložili v komunalne objekte,
oodo v bodoče več pozornosti posvetili še drugim problemom.
Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti Griže pa so v soboto podelili za dosedanje
delo tudi bronaste znake OF, ko so jih prejeli Marija Goršek, Ivan Vovk, Ivan Kraševec,
oranko Hriberšek, Stanko Rudolf, Henrik Krušnik, Dragica Podvršnik in Strelska družina
Žarko Kveder Griže.
Na sliki je prizor z otvoritve na obnovljenem in asfaltiranem odseku ceste Griže-Britno
selo.
F. P. in T. T.
POGLEJMO NAOKROG
SREDA, 20. AVGUSTA:
Nadaljuje se vroče obbaltiško poletje na Poljskem.
Val stavk stf tudi danes širi in povzroča težave z
oskrbo, prometom. Delavci zahtevajo radikalne
spremembe, predvsem prave delavske sindikate,
svoj večji vpliv pri upravljanju s podjetji, boljšo
preskrbo in višjo življenjsko raven... 281 potnikov je
umrlo v letalski nesreči, ko je na letališču v Riadu
(Saudska Arabija) zgorelo potniško letalo. To je do-
slej tretja natježja nesreča v letalskem prometu...
Izrael je izvršil največji vdor na libanonsko ozemlje v
zadnjih dveh letih, s ciljem uničiti oporišča palestin-
skih komandosov, kar pa jim ni uspelo...
ČETRTEK, 21. AVGUSTA:
Jedilnega olja ne bo zmanjkalo, saj je Zvezni izvršni
svet odobril prodajo 5000 ton rastlinskih olj iz zveznih
rezerv... Pogajanja med stavkajočimi in vlado na
Poljskem so v slepi ulici. Stavke se nadaljujejo... Po
podatkih SDK Jugoslavije se je izboljšal položaj ju-
goslovanskega združenega dela, ki vse več denarja
namenja akumulaciji in amortizaciji, manj pa nalož-
bam. Poslovanje je bilo v prvega pol leta tako mnogo
bolj gospodarno. Se naprej pa poročajo o težavah pri
oskrbi s surovinami in repromateriali... Varnostni
svet OZN je razglasil sklep izraelske skupščine o
razglasitvi Jeruzalema za prestolnico Izraela za ne-
veljaven. Za sprejem takšnega sklepa so glasovale vse
članice, le ZDA so se vzdržale... Francoska morna-
rica je razbila obroč ribiških ladij, s katerim so ribiči
blokirali vsakršen promet iz največjih francoskih
pristanišč. Ribiči protestirajo zaradi tega, ker vlada ne
sprejme njihovih gospodarskih in socialnih zahtev.
Ribiči pa napovedujejo nadaljevanje tritedenske blo-
kade ...
PETEK, 22. AVGUSTA:
Ministri držav v razvoju so se danes sestali na
sedežu OZN, da bi izoblikovali enotna stališča za
posebno zasedanje Generalne skupščine, posvečeno
novi mednarodni gospodarski ureditvi... Zahodno-
nemški kancler Schmidt je odpovedal obisk v
NDR... Afganistanski kabulski režim skuša z gospo-
darsko reformo ublažiti gospodarske težave in poli-
tično napetost ter pridobiti na priljubljenosti. A
agencije še naprej poročajo, da se upor nadaljuje... V
Lipici so se pričele prireditve ob 400 letnici kobi-
larne, ki bodo trajale do konca avgusta...
SOBOTA, 23. AVGUSTA:
Končal se je ministrski sestanek dežel v razvoju s
sprejetjem skupnih izhodišč za zasedanje Generalne
skupščine OZN. V njih poudarjajo, da se razlike med
razvitimi in nerazvitimi večajo. Nerazviti bodo zato
zahtevali sprejem ukrepov, ki naj zagotovijo pomoč
najbolj revnim deželam... V Gornji Radgoni so danes
odprli 18. kmetijsko-živilski sejem, na katerem sode-
luje preko 600 razstavljalcev iz 14 držav... Končala se
je mladinska politična šola, ki se je je udeležilo 468
slušateljev iz 59 slovenskih občin... S sprejemom 15
resolucij se je v Beogradu končala svetovna konfe-
renca o mednarodnem pravu...
NEDEUA, 24. AVGUSTA:
Na plenumu CK Poljske združene delavske partije
so sprejeli pomembne sklepe. Funkcij so razrešili mi-
nistrskega predsednika Edvarda Babiucha in ga izk-
ljučili iz politbiroja, razrešili pa so še več drugih funk-
cionarjev, med njimi podpredsednika vlade Pyka,
predsednika sindikatov Szydlaka in druge. Novi pre-
mier je Josef Pynkovsky... Končale so se republiške
mladinske delovne akcije v Sloveniji... V Nišu se je
pričel tamkajšnji filmski festival, na katerem pode-
ljujejo nagrade izključno igralcem...
PONEDEUEK, 25. AVGUSTA:
Po pomembnih spremembah na Poljskem stavka
še traja, a obeti za razrešitev ključnih vprašanj na
pogajanjih vlade in stavkovnega odbora so boljši. Ob-
ljubljen je nov vladni program, spremembe v gospo-
darstvu ter izboljšanje življenjskih in delovnih ra-
zmer delavcev... V OZN se je pričelo izredno zaseda-
nje Generalne skupščine, ki bo proučilo uresničeva-
nje sklepov o novi mednarodni gospodarski ureditvi.
Zasedanje bo trajalo 14 dni in na njem pričakujejo
težavna pogajanja med predstavniki najrazvitejših in
nerazvitih dežel... Premier Suarez je napovedal re-
sne spremembe v sestavi španske vlade, s čimer naj
bi si zagotovil večjo podporo in spremembe v gospo-
darski politiki...
TOREK, 26. AVGUSTA:
V Združenih narodih se nadaljuje posebno zaseda-
nje generalne skupščine posvečeno problemom go-
spodarskega razvoja. Prvi govorniki, med njimi je bil
tudi Josip Vrhovec, so opozorili na rastočo gospodar-
sko krizo in na vse večji razkorak med razvitimi in
nerazvitimi. Vrhovec je med drugim poudaril, da sta
mir in razvoj neposredno soodvisna. Trajnega miru ni
mogoče doseči brez razvoja, ki temelji na pravičnosti,
solidarnosti in skupnem interesu... V Gdansku se
nadaljujejo pogajanja med odborom stavkajočih
poljskih delavcev in vladno komisijo, ki so izzvenela
v ostri kritiki sindikatov... Iz Afganistana poročajo,
da se upor nadaljuje, prav tako pa so vse večja na-
sprotja med obema frakcijama vladajoče stranke...
Straussov predvolilni nastop v Hamburgu (ZRN) je
izzval ostre demonstracije levih krogov, ki se jih je
udeležilo preko 15.000 ljudi...____^_______
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust 198o
K PROBLEMOM NAŠIH RUDNIKOV
BLIŠČ IN SENCE LIGNITA
Kopica težav se je zgrnila nad rudnike
v času, ko visoke cene naf-
te na svetovnem trgu vse
bolj potiskajo v ospredje ce-
nejše domače energetske vi-
re, predvsem premog, imajo
vsi slovenski premogovniki
visoke izgube. Načrtovani iz-
kop premoga so, kljub delu
ob sobotah in nedeljah, do-
segli le v Kanižarici. Kopica
težav se je zgrnila nad to, za
družbo nadvse pomembno
dejavnost, ob večini pa so ru-
darji povsem nemočni in za-
to zahtevajo njihovo učinko-
vitejše razreševanje.
Prav neverjetno se sliši
dejstvo, da kljub visoki učin-
kovitosti velenjskih in zasav-
skih rudarjev, ki je mimo
grede povedano na evropski
ravni, končni obračun pri
vseh kaže kar precejšnji mi-
nus. Velenjski rudarji so v
prvem polletju letos nakopa-
li 2 milijona 260 tisoč ton
premoga in 98-odstotno iz-
polnili načrtovano nalogo,
pri tem pa so v Rudarsko
energetskem kombinatu
ustvarili za 397,6 milijonov
dinarjev izgube. Le-ta je, kot
pravijo, zgolj osledica zamrz-
njenih cen električne energi-
je. Dejstvo je, da se elektrika
letos ni podražila toliko, kot
so želeli in na to tudi računa-
li. Tako bi, če bi hoteli izgu-
bo v celoti pokriti, morali v
kratkem to energijo podraži-
ti kar za preko 40%. Kaj take-
ga pa seveda kljub dejstvu,
da so časi poceni energije
minili, ni mogoče. Reševanje
težav zgolj z višjimi cenami
(kar je bila naša pogosta
praksa) namreč ni vselej do-
bro, saj takšno ravnanje ce-
sto pomeni le prelaganje bre-
men in slabosti na rame po-
trošnika, v gospodarstvu pa ■
povzroča verižno rast cen.
Na dlani je, da je potrebno
tudi v rudarstvu in energeti-
ki urediti mnogo stvari. Na
večino je že pred dobrim le-
tom opozoril ZIS, ki je spre-
jel vrsto ukrepov, s katerimi
naj bi popravili zamujeno:
naredili naj bi rudarski po-
klic zopet zanimiv in s tem
zagotovili delovno silo z raz-
nimi ekonomskimi stimula-
cijami (od regresiranja pre-
moga, premij in do kredi-
tov), pa naj bi omogočili ru-
dnikom normalno delo in
poslovanje. Vendar smo v re-
publiki kaj malo teh priporo-
čil ZIS tudi uresničili.
Drugi, nič manj pomem-
ben sklop so notranje slabo-
sti, saj so kljub priznanjem
za dobro delo v rudarstvu še
številne notranje rezerve. Ta-
ko je vsak dan odsotna z dela
poprečno domala tretjina ru-
darjev, draga oprema in stro-
ji pa tudi niso povsem izkori-
ščeni, saj nikjer ne delajo v
štirih izmenah, kar je posle-
dica pomanjkanja delavcev.
Tudi zaposleni v REK, ki
niso rudarji, imajo osebne
dohodke vezane na rast do-
hodkov rudarjev in celo ne-
katere rudarske dodatke.
Med lastne vzroke za nastali
položaj pa čisto zagotovo so-
dijo še neurejeni odnosi v
elektrogospodarstvu, saj v
verigi med rudarji in proiz-
vajalci ter distributerji elek-
trične energije ni vzpostav-
ljen dober in učinkovit dia-
log.
Posebno poglavje pri ra-
zreševanju zapletenega in te-
žavnega položaja predstav-
ljajo njihovi osebni dohodki,
ki so te dni postali predmet
mnogih razprav. Ce bi trdili,
da so rudarski osebni dohod-
ki precej visoki, to nedvo-
mno drži, kot je res, da je
njihov dohodek še kako trdo
prislužen. Pa vendar je v ča-
su, ko si vsi delavci prizade-
vamo za ustalitev vrtoglave-
ga naraščanja stroškov v go-
spodarstvu, zahteva velenj-
skih rudarjev po 20-odstot-
nem povišanju osebnih do-
hodkov terjatev, ki presega
dogovorjene okvire in goto-
vo ni v celoti upravičena.
Predvsem zaradi dejstva,
da bodo letos realni osebni
dohodki vseh zaposlenih (pri
tem ne morejo biti rudarji
nobena izjema) za okoli 5%
nižji od lanskih.
Čeprav se velenjskim ru-
darjem osebni dohodki niso
zvišali za več kot 3% so le-ti
še vedno za 65% višji od re-
publiškega povprečja, brez
nadur in dodatkov pa prese-
gajo republiško povprečje v
gospodarstvu za 35%, kar je
še en razlog in ugovor njiho-
vim zahtevam.
Najbrž leži ključ za rešitev
težav vse prej kot v dvigova-
nju cen električne energije
in povečevanju osebnih do-
hodkov. Predvsem bo treba
uresničiti vse ukrepe in pri-
poročila ZIS, rudarje pa na-
grajevati v skladu z rezultati
njihovega dela, bolj diferen-
cirano v odnosu do nekate-
rih drugih poklicev znotraj
REK. Bolj stimulativno pa
bo treba ločevati delo od ne
delavnosti, ki je kljub veli-
kim prizadevanjem, prisotna
tudi v rudarskih vrstah.
Predvsem pa je špekuliranje
z dejstvom, da je družbi po-
treben premog, najbrž dvo-
rezen meč in nesprejemljiva
metoda za urejanje vročih
energetskih težav.
JANKO SOPAR
SAMOPOSTREŽBA NA
LJUBEČNIBO
Krajani krajevne skupnosti Ljubečna so v teh dneh
nadvse zadovoljni, ko pogledujejo k zaprti trgovini. Kaj ne
bi bili, ko pa dela pri preureditvi zadovoljivo napredujejo.
Kot vse kaže bo ta nova Merxova samopostrežnica do konca
leta le nared. V njej bodo krajani dobili vse kot lahko dobijo
v drugih podobnih trgovinah. Upajo le, da bo MERX ob
trgovini uredil tudi manjši bife. M. BRECL

RIŠE: BORI ZUPANČIČ
- Pravkar sem se vrnil z dopusta in tiie fantje me neverjetno spominjajo na cene v
naših obmorskih letoviščih...
CELJE
NA GOLOVCU ŽIVAHNO
Pomeneli z direktorjem Ristom Gajškom
Trije meseci so, odkar je
direktorske obveznosti v ko-
lektivu Zavoda športno re-
kreacijskega centra Golovec
v Celju prevzel Risto Gajšek,
do tedaj podpredsednik ob-
činskega izvršnega sveta. To
je kratek čas, da bi lahko go-
vorili o velikem delu, toda,
navzlic temu je kolektiv Go-
lovca v tem obdobju sprejel
ne le delovni program do
konca leta, marveč tudi ok-
virni načrt za naslednje leto.
»V resnici gre za okvirni
načrt, kajti mnogokaj se še
lahko spremeni ali dopolni.
Pri tem mislim tudi na sejem
Vse za otroka, ki bo moral
dobiti širše in močnejše te-
melje, tudi večjo podporo v
združenem delu in drugih
organizacijah, ki so kakorko-
li vezana na vprašanja, ki za-
devajo otroka. Misli uhajajo
tudi na to, da bi Celje znova
dobilo sejem Jutro, se pravi
sejem gostinske in trgovin-
ske opreme.
Seveda pa se srečujemo še
z drugimi pobudami in tudi
odprtimi vprašanji. Med dru-
gim se bomo morali odločiti
glede sejma rabljene opre-
me, kajti tu imamo že borzo
tehnične opreme, ki je dobro
zaživela.
Poseben problem so pro-
stori. V edini hali se zdaj pri-
reditve in sejmi vrstijo in
včasih je težko usklajevati
vse časovne zahteve. Ce bi
imeli še dvorano za sejemske
prireditve, bi bilo lažje.
In potem kadri, izkorišče-
nost prostorov, pa finančna
plat... da, to so vprašanja, ki
izstopajo trenutno v ospre-
dje.
Prevzemamo in bomo prev-
zemali objekte v upravljanje,
za katere pa ni rešeno finan-
ciranje za njihovo obratova-
nje. Združujemo in zagotav-
ljamo denar za nove naložbe
na tem področju, toda ne za-
gotavljamo denarja, da bi ti
objekti služili svojemu na-
menu brez posebnih težav.
Kaže, da se bo to vprašanje
še bolj zaostrilo. In mi ga
moramo rešiti. To je zahteva
današnjega časa,« je pouda-
ril Risto Gajšek.
Osnovna dejavnost Golov-
ca se kaže v zagotavljanju re-
kreacije in športa, v organizi-
ranju sejmov in razstav, dru-
žabnih in drugih prireditev.
Samo za rekreacijo bo hala
letos na voljo 190 dni. In po-
tem so tu še srečanja kolekti-
vov, zlasti ob jubilejih, disco
klub, ekonomska propagan-
da, zunanja trgovina, tehnič-
na služba, sejemske usluge
navzven, gradnja centra Na
gričku, itd., itd. Razgibano in
pestro!
»Naloga, ki nas čaka, je tu-
di v uveljavitvi družbenega
sveta našega zavoda. Svet
mora odločati o našem de-
lovnem načrtu in drugih
vprašanjih.
Pomembna naloga nas ča-
ka tudi v primerni izkorišče-
nosti gostinskih zmogljivosti
pod našo streho. Tu imamo
na primer povsem opremlje-
no kuhinjo, ki seveda ni iz-
koriščena. Delamo na tem,
da bi našli skupen jezik s po-
klicno gostinsko šolo. Tudi
zračna hala je vprašanje, ki
nas tare. Ko sem govoril o
nezadostni izkoriščenosti
naših prostorov, sem mislil
tudi na otroke v vrtcih, ki bi
lahko prihajali semkaj in se
tu sproščali ob raznih dejav-
nostih, tudi z našo pomoč-
jo,« je še dejal Risto Gajšek.
Po zaslugi Golovca so do-
bro stekli sejmi rabljenih av-
tomobilov, sicer pa bodo le-
tos tu še tri sejemske priredi-
tve: mednarodni sejem obrti
in opreme za obrt od 19. do
28. septembra, zatem me-
dnarodni sejem plemenitih
kovin (od 7. do 14 oktobra) in
od 18. do 24. decembra še
novoletni sejem. Izredno pe-
ster pa je tudi okvirni pro-
gram za naslednje leto, saj
zajema več družabnih in
otroških prireditev, plesov,
koncertov, športnih in re-
kreacijskih nastopov, pet
sejmov itd.
M. BOŽiC
DVOJEZIČNI
»OPEKAR«
v Ljubečni so pred dnevi
izdali posebno številko glasi-
la »Opekar«. Številka me za-
nima kar dvakrat. Prvič zato,
ker obravnava težak položaj
te delovne organizacije po
zadnjih podražitvah energi-
je. Se bolj pa zato, ker je
prvič v njej vso gradivo ob-
javljeno tudi v srbohrva-
škem jeziku. Za dvojezičnost
so se v uredništvu tega glasi-
la odločili zaradi pomemb-
nosti gradiva in zato ker ima;
jo v tej delovni organizaciji
več kot četrtino delavcev iz
drugih republik. Ti so to šte-
vilko »Opekarja« z zanima-
njem sprejeli.
M. BRECI-
OBNOVA
STARIH
ATOMSKIH
TOPLIC
Takoj, ko se bo poletna
turistična sezona zaklju-
čila, bodo pričeli v Atom-
skih toplicah v Podčetrt-
ku obnavljati stari del to-
plic. Program adaptacije
predvideva izgradnjo no-
vega olimpijskega baze-
na, manjšega bazena za
otroke in izgradnjo dveh
zaprtih bazenov v sedanji
zgradbi terapije. V okviru
starega dela toplic bodo
postavili tudi manjši tr-
govski objekt, gostinski
lokal in zgradili tudi več
športnih igrišč za rekrea-
cijo gostov. Obnovitvena
dela bodo zajela tudi
kamp, v katerem bodo
uredili prostor za okoli
300 gostov.
V Atomskih toplicah
menijo, da bodo z uredi-
tvijo starega dela toplic
zaključili že do pomladi,
to je do začetka prihodnje
poletne turistične sezone.
Tudi sredstva za naložbo
v objekte imajo večji del
zagotovljena ob tretjinski
lastni udeležbi. Sicer pa
predračuni kažejo, da bo
obnovitev starega dela
Atomskih toplic veljala
okoli trideset miUjonov
dineirjev.
DS
NAZARJE
POVEZANI MED SEBOJ
Pomenek v koleMivu lesne industrije
»v delu delavskega sveta de-
lovne organizacije se ne iz-
gubljamo več v drobnih za-
devah. Naša pristojnost sega
zdaj le na vprašanja celotne-
ga kolektiva, se pravi vseh
štirih proizvodnih temeljnih
organizacij in delovne skup-
nosti skupnih služb. Teh na-
log pa seveda ne manjka, saj
smo v proizvodnji med seboj
tesno povezani, eden brez
drugega bi ne mogli shajati.
Zato ni vseeno, kaj in kako
dela sosed. Delo mora biti
usklajeno. Zaradi tega tudi o
naložbah v tej ali oni temelj-
ni organizaciji odloča ves ko-
lektiv, delavski svet delovne
organizacije. Tudi zaradi
združevanja sredstev med
tozdi," je poudaril predse-
dnik delavskega sveta kolek-
tiva nazarske lesne industri-
je GORENJE - GLIN, Boži-
dar Vodovnik.
Seveda pa je nalog, ki jih
obravnava delavski svet de-
lovne organizacije v kolekti-
vu, ki slavi letos svojo osem-
deseto obletnico, dosti več.
Kažejo se tudi v delu stalnih
in občanih odborov, komisij
itd.
Med uspehe skupnega de-
la in združevanja sredstev
sodita tudi naložbi, ki jih bo-
do izročili namenu v sredini
septembra, v času praznova-
nja občinskega praznika. To
sta tovarna za oplemenitenje
ivernih plošč v vrednosti
okoli 200 milijonov dinarjev
ter žagalni-oblovine v vre-
dnosti okoli 45 milijonov di-
narjev.
■ Da. to sta naložbi, ki odpira-
ta nadaljnje korake v moder-
nizaciji proizvodnje, k finali-
zaciji izdelkov in podobno.
In čeprav bomo tudi v na-
slednjih letih posvetili tej na-
logi glavno skrb, nova vlaga-
nja ne bodo izostala. Zdaj je
na vrsti vzdrževalna delavni-
ca, ki bo imela več obratov,
oziroma delavnic in ki bo po-
menila konec raztresenosti
tega dela, pa tudi dela v ne-
primernih prostorih, ki kaže-
jo svoje zobe zlasti v zim-
skem času. Računamo, da
bomo imeli to delavnico že
prihodnje leto. Stala bo okoli
40 milijonov dinarjev,« je še
dodal Božidar Vodovnik.
V delavskem svetu delov-
ne organizacije imajo svoje
stalne delegate vse samo-
upravne delovne skupine.
Večkrat so seje izredno ži-
vahne, saj gre mnogokrat za
težka vprašanja. V proizvod-
nji iveric se srečujejo z mno-
gimi, še vedno neresnimi
problemi, tudi z izgubo, ki jo
solidarnostno pokrivajo, tu-
di z vprašanji zagotavljanja
rezervnih delov, reproduk-
cijskega materiala itd. Teža-
ve so zaradi nenehnega nara-
ščanja cen energije, lesa, le-
pila itd. Prenekatero od teh
vprašanj rešujejo s kompen-
zacijo. Sicer pa, letos so šle
nazarske iverice tudi prvič v
izvoz!
In vendar je delavski svet
tudi tisto mesto, kjer teče be-
seda o delu in življenju v do--
lini na sploh, ne samo v Na-
zarju. Niso zaprti. Problemi
krajevnih skupnosti, odko-
der prihajajo ljudje na delo v
Nazarje, so tudi naloge tega
kolektiva. To je velika druži-
na v pravem pomenu be-
sede.
M. B02IC
34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
TRIJE JUBILANTI
NA BRANIKU REVOLUCIJE
Iskrene čestitke trem borcem za svobodo in napredek
gili so dobre volje in polni
dravega humorja, ko so se v
oonedeljek dopoldne vsi tri-
zbrali v prijetni sobi gosti-
šča pJ"' Ribiču. Ni bilo videti,
jg bi ta triperesna deteljica
^tela skupaj kar 190 let. V
letošnjem avgustu so na-
mreč dopolnili svoja jubilej-
na leta Rado Gabrovec, Vid
Jerič in Lovro Rebec.
pisati o nekdanjih skojev-
cih, partizanih, aktivistih in
borcih za vse tiste vrednote,
^\ morajo biti sestavina na-
gega življenja in dela, ni lah-
Ico. Vse premalo je tistih be-
ggd, s katerimi bi mogli ori-
sati njihovo življenje in delo,
ne da bi pri tem zašli v fra-
2erstvo, ki tem ljudem ni bi-
lo nikoli domače.
Občinska organizacija
NOV Celje je, v organi-
2aciji družbenopolitičnih or-
ganizacij. Izvršnega sveta in
Skupščine občine Celje, za
avgustovske slavljence pri-
pravila prijetno preseneče-
nje. O liku posameznih jubi-
lantov je takrat spregovoril
predsednik osnovne organi-
zacije ZZB NOV Celje Peter
Sprajc.
RADO GABROVEC
Rodil se je pred šestdeseti-
mi leti v Hrušici pri Jeseni-
cah. Družina se je preselila v
Celje, ko je bilo Radu sedem
let. Številne socialne krivice,
s katerimi se je srečeval na
vsakem koraku, so ga nene-
hno silile k razmišljanju in
vodile do odločitev, ki so bi-
le zanj edina prava pot. Ob
izteku leta 1940 je odšel v
Maribor, kjer je obiskoval
Obrtno šolo državnih želez-
nic. Takrat je postal skojevec
in prišel v stik s prvimi ko-
munisti. V partizanske vrste
je stopil 3. avgusta leta 1941,
med borce Pohorske čete.
Po delovanju v ilegali v
Ljubljani, je 8. februarja 1942
stopil v Štajerski bataljon na
Pugledu, ki se je nato prei-
menoval v II. grupo odre-
dov. Bil je na vseh njenih po-
teh po Dolenjskem in No-
tranjskem. Januarja 1944 je
odšel v partijsko šolo, ki jo je
vodil Sergej Kraigher. Ude-
ležil se je tudi skojevskega
tečaja na Rogu, nato pa sode-
loval kot delegat mladine na
II. kongresu USAOJ v Dr-
varju.
Februarja, leta 1945, v bli-
žajoči se veliki pomladi, je
bil Rado Gabrovec sekretar
Okrajnega komiteja partije
za Radlje in bil med prvimi,
ki so vkorakali v osvobojeni
Marenberg sedanje Radlje
ob Dravi. Prva povojna leta
je delal pri tedanji OZNI v
Celju, nato pa pri UJV, vse
do leta 1962, ko je prevzel
mesto občinskega sodnika
za prekrške, ki ga je oprav-
ljal vse do upokojitve leta
1971.
Tudi danes Rado Gabro-
vec ne miruje. Je član pred-
sedstva in Občinskega odbo-
ra ZZB NOV Celje, predsed-
stva Občinske konference
SZDL in predsednik Sveta
za ohranjanje in rjizvijanje
revolucionarnih tradicij in
spomeniškega varstva. Je tu-
di predsednik Domicilnega
odbora II. grupe odredov. Za
svoje delo je prejel mnoga
priznanja in odlikovanja:
Partizansko spomenico
1941, Red zaslug za narod.
Red hrabrosti. Red bratstva
in enotnosti, Red dela...
VID JERIČ
Rodil se je v kmečki druži-
ni v Tihoboju na Dolenj-
skem pred šestdesetimi leti.
Končal je osnovno šolo in se
izučil lesnoindustrijske tr-
govske obrti. V začetku ok-
tobra leta 1940 je moral v
bivšo jugoslovansko vojsko,
kjer je bil do njenega razsula.
Vrnil se je na svoj dom in se
takoj vključil v delo in akci-
je, ki jih je pripravljala Osvo-
bodilna fronta. Začel je skri-
vati orožje za partizane, v
propagandnih akcijah pa ši-
riti napredne ideje. Mnogo-
krat je izpostavljal svoje mla-
do življenje v sabotažnih ak-
cijah. Ko se spominja teh
dni, ima velikokrat v mislih
gostilničarja Janka Kolenca
iz Mirne in Franca Jeriča iz
Mokronoga. Ta dva sta ga
namreč v tistih dneh spod-
bujala in ga navduševala za
napredne ideje in akcije. V
njegov domači kraj so takrat
prišli Nemci in ga zasedli.
Pred gestapom je moral be-
žati, saj so ga vaški ovaduhu
prijavili, zato je zbežal v Ča-
tež, na italijansko stran.
Nemci so se nato umaknili,
že čez štirinajst dni p>a so nje-
gov kraj zasedli Italijani, za-
to se je lahko spet vrnil. Po
končani prvi partiz^anski bit-
ki, to je bilo 14. novembra
1941 v Moravski gori nad Ga-
brovko, je skupaj z bratom
Mirkom organiziral prevoz
ranjencev. Brat je takrat i>a-
del, Vid Jerič pa se je ponov-
no izognil aretaciji, živel na-
to v ilegali in delal za naro-
dnoosvobodilno gibanje na
terenu. V partizane je odšel v
začetku maja 1942, v 12. četo
Krškega odreda, ki se je nato
preimenoval v Zapadnodo-
lenjski odred, 4. septembra
pa se priključil Gubčevi bri-
gadi, bil desetar, vodnik, na-
to pa komandir druge čete I.
bataljona. Po kapitulaciji
Italije je odšel v novousta-
novljeno 12. brigado, kjer je
bil imenovan za komandanta
Cankarjeve brigade, nato pa
se vrnil v 12. brigado, kjer je
bil do osvoboditve.
V svobodi je bil aktivni ofi-
cir v JLA, nato delal v terito-
rialni obrambi, dokler se ni
leta 1978 upokojil. Bil je ko-
mandant mnogih enot, in-
štruktor v vojaški šoli, načel-
nik štaba divizije in pomoč-
nik komandanta maribor-
skega vojnega območja.
Izmed nmogih priznanj in
odličij, ki jih je prejel pa so:
Red hrabrosti, Red partizan-
ske zvezde, dva Reda zaslug
za narod, Red bratstva in
enotnosti, Red za vojne za-
sluge. Red narodne armije.
Red republike, v JLA pa na-
ziv polkovnika.
LOVRO REBEC
Je najstarejši avgustovski
jubilant. Rodil se je 3. avgu-
sta leta 1910 v Trnju na No-
tranjskem. Svojih otroških
in mladinskih let se nerad
spominja, saj so slike, ki se
še danes, kot moreče sanje
vrinjajo med njegova pre-
mišljevanja, preveč črne in
žalostne. Vsakdanji boj za
obstanek na prgišču zernlje,
dnina, številne krivice in hu-
dodelstva, vse to je mladega
LovTenca kalilo. V letu 1930
je hodil po Dolenjski in si
služil svoj vsakdanji kruh.
Pot ga je pripeljala tudi do
trgovca Aleksandra Majcna,
pri katerem se je zaposlil kot
splavar. Družina Majcnovih
je bila napredna in zavedna.
Skupaj z gospodarjem ter si-
novoma Nacetom in Iva-
nom, je skrival orožje za par-
tizane ter izvajal sabotažne
in propagandne akcije. Spo-
minja .se leta 1942, ko je k
njemu pristopil domačin in
mu dejal: »Beži Lovrenc, no-
coj bodo prišli pote.« Edina
možna pot zanj je bila v par-
tizane. Najprej v Zahodno-
dolenjski odreci, nato v Prle-
kov bataljon in v Gubčevo
brigado. Kot izučen čevljar
je skrbel za partizanska obu-
vala, kot izkušen kuhar pa za
skromno partizansko hrano.
Leta 1944 je stopil v vrste
zveze komunistov. Po osvo-
boditvi, v letu 1945 je živel in
delal v Velenju, vseskozi pa
se tudi politično udejstvoval.
Težaško delo v jami mu je
načelo zdravje, zato je po
dveh letih dela pod zemljo
dobil delo v zunanjem obra-
tu rudnika. Velenjski rudnik
je zapustil leta 1955, živel da-
lje v Celju in delal v Aurei,
dokler se ni upokojil. Poleg
partizanske spomenice 1941
je prejel še Red za hrabrost,
Red zaslug za narod. Red
bratstva in enotnosti...
Ponedeljkove slavnosti so
se poleg borcev udeležili tu-
di predstavniki Skupščine
občine Celje, Izvršnega sveta
in družbenopolitičnih orga-
nizacij. Praznovanje je pote-
kalo v prijetnem kramljanju,
ki so ga pestrile anegdote, ki
so jih jubilanti pripovedova-
li, saj so, poleg mnogih gren-
kih spominov vendarle še
najbolj živi spomini na tiste
redke trenutke, ko jim je zai-
gralo hrabro srce in zadonela
prelepa slovenska F>esem.
MARJELA AGRE2
OGLAS V
NOVEM TEDNIKU
JE POT
K USPEHU
AFRIKA, AFRIKA
TU M DOMA LUMUMBA
PIŠE:
JOŽE VOLFAND
17
Prisrčna gospa Keita mi je še enkrat
zatrdila, da hotel Cosmos ni najboljši, a
najslabši tudi ne. Nisem si bil na ja-
snem, kam naj vtaknem njeno razlago. S
slabo voljo sem bil na afriški poti skre-
gan. Zato sem pač verjel, da kakorkoli
že bo, bo v redu. Vselej sem se namreč
rad spomnil Krleževih ali Kerempuho-
vih modrosti, da ni nikoli bilo tako sla-
bo, da ni nekak bilo...
Pomiril sem se zaradi prenočišča. Se
bom že znašel, sem del sebi in gospe
Keita. Iz previdnosti sem jo še pobaral,
ali mi res ni treba skrbeti za prtljago.
Pokazal sem na kovčke; bo varno? V
naši pisarni bo, bodite prepričani, me je
spet razorožila z neposrednostjo. Am-
pak jutri zjutraj vas ne bo v službi? še
kar naprej vztrajam.
Pogledala me je. Ce mislite to jutri,
ker je že čez polnoč, me res ne bo. Am-
pak nekoga bom zadolžila za vašo prtlja-
go. Sem že pozvedela, kdo bo zjutraj na
letališču od naših. Kar lep>o se naspite.
Dolg let imate za seboj, mi prigovarja.
Imela je prav, ta nenavadna gospa
Keita, stara blizu petdesetih let, pa prej
manj, vljudna, pozorna, široko nasmeja-
na, resna, zavzeta. Turistični delavec,
kakršnega bi rad srečal v najbolj zakot-
nem ali v najbolj mondenem turistič-
nem pribežališču po svetu. Kje pa je
Cosmos?
Gospa Keita se je ozrla k vhodu.
Sploh ji ni bilo treba nič pojasnjevati.
Taksist, ki me je »zasledoval" ves čas,
odkar sem iskal pisarno Air Afrigue in
^ je neprizadeto spremljal moj pome-
"e/c z gospo Keita, je že stal pred pisar-
niškimi vrati. Tu sem. Čakam, se nama
)e zarezal. Mlad fant, komaj dvajsetih
let.
Poznam ga, se je obrnila k meni gospa
Keita, lahko se zanesete. Vem, kaiko
Pozno je. Vi ste pa tujec. Vprašal sem
^ksista, koliko bo računal. Povedal je.
^nnešala se je moja dobrotnica in zabi-
^la taksistu, da me ne sme goljufati,
^ama je določila ceno. To je običajna
^^ifa, mi je razložila.
S taksisti ni nič drugače v Afriki kot
kje drugje. Priložnost, da jim kapne v
žep boljši zaslužek, oberoč zagrabijo. Že
v Abidjanu mi je priletni taksist najprej
zaračunal do hotela Tiama kar pet tisoč
CFA frankov. Poznal sem take navade.
Zato sem mu mimo rekel: Preveč. ToU-
ko ne dam. Odkorakal sem v hotel, kjer
sva se pozneje dobila z Antonom Pet-
kovškom, in vprašal receptorja, kolikš-
na je normalna cena za vožnjo do letali-
šča. Taksist je že stal pri meni. Receptor
ni vedel, kaj bi. Pomagal sem mu, češ da
poznam »gibljivost" taksistovih cen in
da je njegova zahteva le nekoliko prede-
bela. Pogledal me je. Nato še taksista.
Imate prav, mi je prikimal. Ce mu date
pol, kar hoče, bo še vedno OK. Taksist
se je kislo nasmehnil in bolj za šalo na-
sprotoval kompromisu. Ampak pristal
je.
Gospa Keita se je brzda zamerila fan-
tu, ki ga je večkrat srečevala in z njim
sodelovala. Kajti zvečer, še celo podnevi
ne, nisem na letališču našel nobenega
javnega prevoza. Taksisti so del turistič-
nega kolesja. Tudi v Kongu, ki se še
podaja na tvegan prodor v afriška turi-
stična navzkrižja. Fant, Felix mu je bilo
ime, je skomignil z rameni. Si je pač
mislil, da, kolikor bo, bo. Ni za odmet,
takole, ob pol enih ponoči, še preden bo
odvozil proti domu, vsaj malo pomnoži-
ti dnevni izkupiček frankov.
Povabil me je, naj greva.
Z gospo Keita sva se poslovila s krep-
kim stiskom rok. Hvaležen sem vam, ji
denem. Nisem pričakoval take pozorno-
sti. Zasmejala se je, kakor se zna le člo-
vek nepUtkega duha in širokega srca...
Felixov taksi je bil novejšega datuma.
Težko sva se sporazumela. Govoril je
francosko. Angleško je razumel toliko
kot jaz francosko - skoraj nič. No, a to
sem ga le razumel, da je sveže poročen,
da je zadovoljen, da ima sinka in da je že
slišal za Jugoslavijo. Za Tita. Ni nas po-
mešal s Cehi. Osebno izkaznico mi je
Felix zaupal brez zadrege. Že po petnaj-
stih minutah. Spet sem se zalotil v ra-
zmišljanju, kako neformalna beseda,
sproščenost, nasmeh, prijazna kretnja,
vsaj drobno poznavanje dežele, kamor
se namerjaš, odzvenjajo kakor najja-
snejša esperantska govorica. Takoj raz-
klenejo morečnost molka med tujcema.
Takoj požagajo strah pred nezaupa-
njem. Ne vem, kaj je razmišljal Felix. A
sam sem se spomnil, še danes se, kako
sva med zadnjimi odbrzela v noč, proti
centru BrazzaviUa. V trdi temi. Po ne-
razsvetljenih cestah. Po praznih, skoraj
izumrlih delih mesta.
Prepustil sem se FeUxovi šoferski iz-
kušenosti m se nisem ubadal z vpraša-
nje, kako in kdaj bova prispela do hotela
Cosmos. Da bova, in to brez problemov,
sem bil zatrdno uverjen. Oziral sem se
na obe strani ceste, da bi le ujel kakšen
nočni vtis spokojnega BrazzaviUa.
Kongo. To ni dežela Patrica Lumum-
be. Čeprav nekateri zamenjujejo Kongo
za Zaire, deželo, ki je zaposlila svet z
izrednim revolucionarjem, z Lumumbo,
očetom kongoške neodvisnosti. Ubili so
ga 17. januarja 1961 in nato je v politični
zgodovini nekdanjega Konga prevlado-
val Combe z njegovo -odcepitvino"
strategijo. Demokratična republika
Kongo je bila nekdaj v posesti Belgij-
cev. Njeno odraščanje v dvajsetletni
neodvisnosti je značilen primer notra-
njih bojev zaradi različnih interesov
neokolonializma in mlade buržoazije v
deželi sami. Bivša Demokratična repu-
blika Kongo se je preimenovala v Z^aire
leta 1971.
Z republiko Kongo je bilo nekoliko
drugače. Felixa sem vprašal, kako je
ime njihovemu predsedniku. Nisem ga
razumel. Že pred odhodom pa sem se
seznanil s to deželo, nekdanjo francosko
kolonijo, ki je danes siromaška, dobiva
pa pomoč z vseh strani. Morda je zani-
mivo, da so bili prav pigmejci najzgo-
dnejši v zgodovini znani prebivalci te
repubUke. Danes je Kongo v franco-
skem »taboru*. Sicer pa tudi to nekaj
pove, da so glavno mesto poimenovali
po francoskem pomorskem oficirju.
Pierre Savargnan de Brazza je po priho-
du v deželo Bateke, to je bilo točno pred
sto leti, podpisal sporazum o prija-
teljstvu z bateškim kraljem. Kongo je
danes s stoterimi gospodarskimi in kul-
turnimi nitmi povezan s Francozi. Na
glavo prebivalca dosegajo le 230 dolar-
jev narodnega dohodka (po podatkih
svetovne banke iz leta 1975). En zdrav-
nik zdravi 6173 občanov. V osnovno šo-
lo so leta 1960 zajeli le 78% generacije,
leta 1975 pa 153%. Zakaj takšen odsto-
tek. Zato, ker so v to število vračunali še
mnogo odraslih, ki so jih osnovnošolsko
izobrazili v zadnjih dveh desetletjih. Če-
tudi v tej deželi ni doma Lumumba,
vendarle navezujejo gospodarske stike z
nekaterimi socialističnimi deželami -
največ sicer uvažajo iz Francije, vendar
je Kitajska tudi njihov pomembni part-
ner. Izvažajo v SZ, čeprav spet največ k
Francozom. Kongo je naftni bogataš,
kot dežela ekvatorialne Afrike pa ima
mnogo lesa. Diamantov prav tako. Oce-
njujejo, da so kongoška ležišča surove
nafte in plina zelo bogata. Prihodnost
bo morda svetlejša. Brazzaville že s svo-
jim licem kaže na zaostalost dežele. Fe-
lix sicer ni nič tožil Je pa povedal, da ni
lahko. Kongo, za popolno pojasnilo, se
razprostira po 342.000 knr^, na njem pa
domu je le okoU poldrug milijon prebi-
valcev, večinoma Bantu črncev.
Prispela sva do Cosmosa. Hotel na zu-
naj ni bil prav nič prijazen. Nič čudnega,
ko je ura že odbila eno zjutraj. V dnev-
nik sem si zapisal: Hotel ni kosmičen.
Že manj kot dobra lokalna gostilna.
Imajo kakšno zvezo z nogometaši Co-
smosa? Šalo stran! Dva visoka črnca -
receptorja sta me najprej brezbrižno
presojala in mi že v pozdrav povedala:
Sobe ni! Rezervacijo imam, odgovorim.
Gospa Keita.
Aha! Sobo sem dobil Pozanimal sem
se, kje se da kaj popiti. Cocal-cola ali kaj
podobnega.
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust 19eQ
KOMENTAR
POROČANJE »POD KRITIKO«?
Letošnje mladinske delovne akcije se
pred pričetkom novega šolskega leta iz-
tekajo. Mladinci, brigadirji se bodo obo-
gateni z novimi izkušnjami in spoznanji
vrnili med šolske klopi ali v delovne
organizacije, kjer bodo svoje znanje ko-
ristno uporabili pri svojem delu in štu-
diju. Za njimi bodo ostali novi kilometri
cest in vodovodov, ki bodo ljudem v
manj razvitih krajih pomagali živeti lep-
ši vsakdan. Žulji mladih brigadirjev in
brigadirk se bodo zacelili, spomin na
življenje v mladinskih delovnih briga-
dah pa bo ostal živ in svetal do prihod-
njega leta, ko se bodo spet odzvali klicu
solidarnosti.
O tem, kaj so brigadirji delali, koliko
so posamezne brigade naredile, kako so
bile organizirane interesne dejavnosti v
brigadah, so brigadirji zapisali tudi v
svojih biltenih, ki so jih izdajali v posa-
meznih naseljih. Tako smo pred dnevi
prelistali tudi poročilo II. izmene mla-
dinske delovne akcije Kozjansko 80. V
njem so natančno zapisali svoje uspehe
na deloviščih in pri interesnih dejavno-
stih. Nekaj besed so napisali tudi o in-
formiranju brigadirjev, ki je potekalo
preko zidnih časopisov, lastnih radij-
skih oddaj, oglasne deske, biltenov, in-
formacij na sestankih sekretariata in ob
spuščanju zastave. Informiranje o akciji
v dnevnem časopisju, tednikih in osta-
lih medijih obveščanja pa je bilo, tako
so zapisali v biltenu, »pod kritiko,« če-
prav so v svojo sredino vabili predstav-
nike občinskih, regijskih in republiških
medijev poročanja. Potem v sestavku
nadaljujejo, da so imeli brigadirji na raz-
polago časopise: Delo, Večer, Borbo in
Ekspres politiko. Skoda, zares škoda je,
da niso brigadirji v času svojega bivanja
na Kozjanskem malo bolj natančno po-
brskali tudi po našem Novem tedniku,
saj smo v poletnih mesecih veliko pro-
stora in pozornosti namenili prav mla-
dinskim delovnim brigadam. Ob celo-
stranski reportaži o brigadirskem delu
in življenju nismo prezrli številnih udar-
niških delovnih akcij, otvoritve delovne
akcije, obiska Franceta Popita med bri-
gadirji, samoupravnih dnevov v delov-
nih organizacijah. Tudi tekme paraple-
gikov nismo prezrli, kakor tudi ne de-
lovne akcije v Kostrivnici, v Loki pri
Zusmu... Objavljali smo vtise brigadir-
jev in jim dvakrat po dve dopoldanski
uri namenili tudi v našem radijskem
sporedu. In kot kaže, je vse to in verjet-
no še kak drug zapis, opremljen s sli-
kovnim materialom, šlo mimo mladih,
ki se zdaj čutijo prezrte. Verjetno je bilo
veliko premalo, če so sledili, kot navaja-
jo v biltenu, dogodkom v dnevno infor-
mativnih oddajah ljubljanskega radia.
Škoda, da niso prisluhnili svojim vrstni-
kom, ki so v našem studiu prijetno in
živo opisovali svoja prva ali pa že šesta
srečanja z mladimi iz vseh koncev Jugo-
slavije in tudi iz Stuttgarta. Skoda, da
niso prebrali vrstic o svojem delu, uspe-
hih in nalogah, ki so še pred njimi. Po-
tem bi verjetno doumeli, da na Kozjan-
skem še zdaleč niso tako osamljeni in
neopaženi, kot so zapisali v svojem po-
ročilu.
MATEJA PODJED
POSPEŠENA
GRADNJA V
ŠENTJURJU
47 družin je v novem bloku
na Pesnici v Šentjurju dobi-
lo nova stanovanja. 11 stano-
vanj so odkupile delovne or-
ganizacije za svoje delavce,
36 pa je solidarnostnih sta-
novanj. Izgradnja tega bloka
je veljala 32 milijonov dinar-
jev, kar pomeni, da je bila
cena m^ stanovanjske povr-
šine s komunalno ureditvijo
12.000 din.
Plan izgradnje družbenih
stanovanj za to srednjeročno
obdobje je predvidel izgrad-
njo 240 stanovanj. Zgradili
pa so jih 243 in to celo štiri
mesece pred rokom. Mnogo
denarja je bilo vloženega tu-
di v vzdrževanje obstoječih
stanovanjskih površin. Tudi
gradnja enostanovanjskih
hiš je bila prekoračena in to
kar dvakratno, saj je srednje-
ročni program predvideval
izgradnjo 125 zasebnih eno-
stanovanjskih hiš.
V Šentjurju zdaj gradijo še
48-stanovanjski blok, v kate-
rem bo v pritličju pet poslov-
nih prostorov. Ključe za no-
va stanovanja v bloku, ki
zaključuje gradnjo v šentjur-
skem jedru, bodo predali na-
slednje leto. Ef{
OBMOČJE
PRAVEGA NA PRAVO MESTO
Zakaj prazne klopi v gostinski šoli?
Kot vse kaže, bo letos v prvih razre-
dih poklicne gostinske šole Celje osta-
lo nekaj klopi praznih. Razpisali so 240
prostih mest, do pred kratkim pa so
imeli le 163 prijav.
In tudi v gostinskih organizacijah
združenega dela, oziroma v tistih, ki se
ukvarjajo tudi z gostinsko dejavnostjo
ali družbeno prehrano, ne bodo mogli
podeliti vseh štipendij. Združeno delo
na našem območju je razpisalo 200 šti-
pendij, prostih jih je še vedno okoli 40.
Podobna slika, samo z manjšimi šte-
vilkami, se kaže tudi v dislociranem
oddelku v Slovenjem Gradcu, kjer
vpis ni ujel razpisa.
Stanje se lahko še vedno spremeni,
saj bodo na šoli vpisovali v prvi razred
vse do sredine septembra, čeprav bo
redno delo steklo že prvega v devetem
mesecu. Toda navzlic temu je pojav
značilen in v razkoraku s prizadevanji,
da bi dali turističnemu gospodarstvu
tisto mesto, ki mu gre. Gostinstvo pa
je seveda le del te aktivnosti, vsekakor
pa tisti, ki daje ton celotnemu turistič-
nemu gibanju.
In tako se nehote vsiljuje vprašanje,
zakaj mladi nimajo interesa za delo v
gostinstvu. Odgovorov je več, po vsej
verjetnosti pa drži ugotovitev, da so
predvsem delovni pogoji, torej tudi
delo ob sobotah in nedeljah, tisti, ki
odvračajo mlade od tega dela. Seveda
pa na »vrednost« gostinskega dela v
očeii mladega človeka vplivajo še dru-
ge okolnosti. Naj bo tako ali drugače,
odpira se vprašanje, ki terja odgovor
in ukrepe, tudi zato, da bodo v gostin-
skih obratih delali izšolani gostinski
delavci, torej kvalificirani natakarji,
kuharji.
Poklicna gostinska šola v Celju od-
pira še druge možnosti za izobraževa-
nje gostinskih delavcev. To so večerni
oddelki, ki jih lahko obiskujejo tisti, ki
redne šole niso končali, pa delajo v
gostinstvu in so stari najmanj ose-
mnajst let. Oddelek lahko sprejme do
35 kandidatov, prijav pa je le pet. Ka-
že, da tudi v združenem delu ni intere-
sa, da bi takšne delavce spodbujali k
dopolnilnemu izobraževanju.
Zaenkrat je dobro 2:asedena le poslo-
vodska šola, ki sprejema kandidate le
vsako drugo leto. Letos jih ne bo. Po-
tem so tu še kuharski tečaji za gospo-
dinje, dodatno izobraževanje za delav-
ce v obratih družbene prehrane, zlasti
z vidika uporabe živil, zdravstvenih
pogojev itd. Skratka, dovolj možnosti
za redno in dopolnilno izobraževanje
gostinskih delavcev! Treba ga je samo
zagrabiti in vzljubiti delo, ki se ponuja.
Razlogi, ki pa odvračajo mlade, da bi
se odločali za delo natakarja ali kuhar-
ja, toda bolj za natakarja, bi naj sprožili
družbeno akcijo. Kličejo po rešitvi, da
bi ne bili več kamen spotike in še kaj.
Ni mogoče, da sedijo kvalificirani go-
stinski delavci za pisalnimi stroji v pi-
sarnah, v gostinstvu pa delajo tudi
takšni, ki nimajo strokovne kvalifika-
cije.
^        .M. BQ2IC
MOZIRJE
KOUKO TELEFONOV?
Nujna Je preureditev mozirske pošte
Tudi v mozirski občini je
stekla razprava o predlogu
samoupravnega sporazuma
o temeljih plana ptt dejavno-
sti v obdobju od 1981. do
1985. leta. Člani izvršnega
sveta so imeli na ta doku-
ment veliko pripomb. Ni šlo
samo za to, da so predlagali
povečanje določenih po-
stavk, marveč so se tudi
vprašali, kako bo s financira-
njem sicer obsežnega regij-
skega načrta sploh. Za vse
naložbe bi namreč potrebo-
vali okoli 1,2 mihjardi dinar-
jev. Toda, v tem znesku je
zagotovljenih, oziroma pre-
dvidenih le 6% lastnih sred-
stev ptt kolektivov, združe-
nih sredstev 44% in posojil
okoli 50%. Je takšna kon-
strukcija finančnega načrta
sprejemljiva? Bolj kot ne, so
majali z glavo in se še vpra-
šali, zakaj ptt dejavnost ne
sloni na lastnem računu. Bi-
lo pa je še nekaj drugih pri-
pomb na račun gospodarne-
ga dela in podobno.
Po predlogu sporazuma bi
se naj v naslednjih petih le-
tih povečale v mozirski obči-
ni poštne storitve (komadno)
za 18%, oziroma od 589.000
na 696.000, telegrafske za
26%, oziroma od 149.000 na
188.000 ter telefonske za
89%, sicer pa od 8,392.000 na
15,883.000. V tem, ko se šte-
vilo stalnih pošt (osem) ne
bo povečalo, bi naj povečali
število telex priključkov,
oziroma naročnikov od 4 na
6. Po tem programu bi se naj
zmogljivost telefonskih cen-
tral povečala od 1380 na
2120, število telefonskih na-
ročnikov od 738 na 1400. šte-
vilo telefonskih govorilnic
pa od 8 na 28!
V posameznih krajih naj bi
število telefonskih priključ-
kov povečali takole: v Gor-
njem Gradu od 160 na 400,
na Ljubnem prav tako od
160 na 400, v Mozirju od 800
na 1000 ter v Solčavi od 100
na 160. V Lučah ni predvide-
na okrepitev telefonske cen-
trale, medtem ko bi naj bili
naročniki iz Nazarij in Reči-
ce vezani na Mozirje, oni iz
Smartna ob Dreti pa na Gor-
nji Grad.
V celoti naj bi se torej šte-
vilo telefonskih priključkov
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju povečalo od
1380 na 2120.
Kot rečeno, člani izvršne-
ga sveta mozirske občinske
skupščine s tem prelogom
niso bili zadovoljni. Tako se
bodo zavzeli, da naj bi pove-
čali število telex naročnikov
od 4 na 10 in ne le za dva.
Prav tako so menili, da bi
morali v naslednjih petih le-
tih zagotoviti sredstva za te-
meljito adaptacijo pošte v
Mozirju, ki pa naj bi poleg
tega imela 600 novih telefon-
skih priključkov in ne samo
200, kot je predvideno v spo-
razumu.
Očitno je torej, da razprava
o razvoju ptt dejavnosti v
mozirski občini ni končana,
oziroma, da se je prav šele
začela, saj bodo nujna uskla-
jevanja pa tudi iskanje sred-
stev za povečanje zmogljivo-
sti in za preureditev mozir-
ske pošte.
M. B02lC
V BESEDI IN SLIKI
KOPALIŠČE IN KEGUlŠČE NA GOLOVCU
Dela pri gradnji kopališča in kegljišča na Golovcu -
financira jih skupnost za izgradnjo objektov posebnega
družbenega pomena - so v polnem zamahu. Pravijo, da
bodo zaključena v letošnjem novembru. Kljub zamudi, ki
zna nastati, gre za izreden objekt. V njem bodo trije po-
kriti bazeni: veliki, zatem za neplavalce in otroški. Keglji-
šče bo imelo deset stez. V tem okviru bo tudi gostinski
prostor s 168 sedeži. Pa tudi ustrezne garderobe, ambu-
lanta, savne, prostori za masažo, solarij, tribune itd. Po
predračunu bodo za ta objekt, ki pa seveda ni zadnji v
okviru športno rekreacijskega centra Golovec, odšteli
okoli 100 milijonov dinarjev.
Tekst: M. BOZiC
Foto: T.TAVCAR
NOVO GASILSKO VOZILO
Gasilci v žalski občini so zopet bogatejši za eno novo
gasilsko vozilo. Gre za kombinirano avtocisterno, ki ima
tudi top za gašenje. Namenu so jo predali v soboto popol-
dne v TOZD AERO, Kemija Šempeter. Za nov avtomobil
so morali odšteti kar 2 in pol miljona dinarjev.
T.TAVCAR
KAJ JE Z MOSTOM V ZABUKOVICI
2e lani je bil zgrajen v Zabukovici most čez potok
Artišnico. Vendar je pri tem verjetno prišlo do spora, saj je
cesta ostala neurejena, most pa zapira železni blok z napi-
som »prehod prepovedan«. Morda pa bi o tem kaj ve^
vedeli v pristojni v krajevni skupnosti, saj nikakor nismo
v času, ko bi lahko tja v en dan gradili kar koli, tudi
mostove.
T. Tavčar
VELIKO PONUDBE - MALO KUPČIJ
Vsako soboto je v Celju pred dvorano Golovec avtom^'
bilski sejem. Sobotni je tokrat izvedel, da je bilo velil^"
avtomobilov in kupcev, vendar malo kupčij. Na slik'
Pogled na del sejma avtomobilov pred halo Golovec ^
T.TAVCAP
§t. 34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
ZACINGLJAL BO ZVONEC: POČITNIC JE KONEC
PRAV VZRAVNAN
V ŠOLO GREM
Novo šolsko leto napoveduje tudi vrvež v knjigarnah
Nič tako hitro ne mine kot počitnice.
To najbolje vedo naši šolarji, ki se zdaj
tu in tam že spomnijo na zaprašeno tor-
bo v kotu. Še bolj kot šolarji in dijaki ter
seveda prosvetni delavci se na novo šol-
sko leto pripravljajo starši. Iz družinske-
ga proračuna bo treba za enega, dva ali
celo več šoloobveznih otrok in dijakov
odšteti kar zajetno vsoto denarcev. Saj,
na primer, najosnovnejša šolska oprema
za prvošolčka velja 1000 din, če si nade-
budni malček ne bo izbral preveč drage
šolske torbice, so nam pojasnili v celj-
skih knjigarnah, ki smo jih obiskali z
namenom, da bi ujeli utrip zadnjih po-
čitniških dni.
NA OSNOVNI ŠOLI FRANJA
ROŠA
je v teh dneh živahno, kljub temu, da
se bo otroški živ-žav razlil po hodnikih
in učilnicah šele v ponedeljek. Šola jo
nova in marsikaj je v počitniških dneh
še potrebno urediti, pospraviti in pripra-
viti za nemoten pričetek celodnevnega
pouka. Da, to je prva osnovna šola v
celjski občini, ki bo imela celodnevni
pouk na nižji in višji stopnji. Nanj so se
prosvetni delavci skrbno pripravili, ta-
ko kadrovsko kot strokovno in so na
informativnem dnevu z novostmi sezna-
nili tudi starše otrok, ki bodo hodili po
znanje na osnovno šolo J"Vanja Roša v
Novi vasi v Celju. V svetlih in prostor-
nih učilnicah, kabinetih, skupnem pro-
storu in ob šoli, se bodo učenci prav
gotovo dobro počutili. Šolske torbe bo-
do prinesli s seboj le vsak ponedeljek in
jih odnesli domov ob koncu tedna. Za
učenje bo dovolj časa v šoli, kjer bodo
tudi prostočasnim dejavnostim name-
njali veliko pozornosti. Pot v šolo in iz
šole bo brez težkih šolskih torb bolj pri-
jetna in sproščena in tudi ramena in
hrbtenica bodo ostajale bolj vzravnane.
Res je, da vsaka novost prinaša s seboj
težave, ki pa jih je moč s skupnimi napo-
ri kaj kmalu prebroditi. Tako si bodo na
osnovni šoli Franja Roša v Celju priza-
devali pridobiti k sodelovanju kar naj-
večji krog zunanjih sodelavcev za različ-
na učna področja, zlasti za razvejane in-
teresne dejavnosti. Sami prosvetni de-
lavci vsega res ne bodo zmogli in tudi
brez tesnega sodelovanja s starši ne bo
šlo. Zato računajo tudi na njihovo po-
moč. Marsikdo, iz združenega dela, na
primer, bi na tak način svoj »konjiček«
ali strokovno znanje lahko s pridom po-
razdelil med učenci, saj bodo za tovrst-
no delo imeli dobro opremljene delavni-
ce in kabinete. Pouk bo na tak način
bolj pester in obogaten v prid najmlaj-
ših.
V novi šoli bo prostora za 520 učen-
cev. V letošnjem šolskem letu pa so jih
vpisali 350. Torej se s prostorsko stisko
še nekaj časa ne bodo srečevali, kljub
temu, da se stanovanjska soseska v No-
vi vasi hitro širi.
Tudi »mali šolarji« iz VVZ Zarja bodo
odraščali ob svojih večjih vrstnikih in se
tako najlepše prilagodili svojemu bodo-
čemu šolskemu okolju.
Tudi po ostalih osnovnih šolah v Celju
in seveda tudi drugod, je čutiti, da bo
šolski zvonec že čez nekaj dni naznanil
pričetek novega šolskega leta. Dijaki na
srednjih šolah, ki jim se spomladi spod-
letelo pri maturi, v teh dneh še enkrat
dajejo svoje znanje na zrelostno tehtni-
co. Učitelji in profesorji so že zasedli
svoja mesta v zbornicah.
VRVEŽ V KNJIGARNAH
V celjskih knjigarnah imajo polne ro-
ke dela in na vrvež, ki napoveduje novo
šolsko leto, so se dobro pripravili. Pro-
dajalci so v službi ves dan, da bi lahko
ugodili vsem, ki od blizu in daleč priha-
jajo k njim po šolske potrebščine. Pri
Mladinski knjigi so se letos že drugič
zapored odločili za prodajo paketov (v
dogovoru s posameznimi šolami). Tako
so za učence od drugega do osmega ra-
zreda zavili v pakete najnujnejše šolske
potrebščine, kar jim je sicer naredilo
precej dodatnega dela, vendar pa je ak-
cija vredna vse pohvale. Tak paket, bo
na primer, za učenca drugega razreda
veljal 282 din, za učenca sedmega razre-
da pa 353 din. Seveda si bodo učenci
morali knjige, če niso odkupili starih in
pa, če stare več ne veljajo, še dokupiti. Z
učbeniki pa se je spet ponovila stara
pesem. Nekaterih je v knjigarnah resda
že zmanjkalo, zlasti za srednje šole, ne-
kateri so še v tisku, ali pa jih založniki še
niso odposlali. Zato bodo knjigarne še
nekaj časa polne otrok in staršev, ki bo-
do iskali to ali ono knjigo. Tudi ni malo
primerov, ko po šolske potrebščine pri-
hajajo starši ali otroci, ne da bi vedeli,
kaj za prestop v novo šolsko leto sploh
potrebujejo. Učenci nekaterih šol so ob
koncu šolskega leta dobili okvirni spi-
sek za knjige in zvezke, drugi spet ne, pa
jiiii na pomoč s svojim znanjem prisko-
čijo prodajalci, če je to seveda v njihovi
moči. Zato bo v knjigarnah po poletnem
zatišju 1. septembra, ko se bo končal
prvi šolski dan, največja gneča. Tako je
vsako leto. Že dolga leta nazaj, namesto
da bi se na novo šolsko leto, oboroženi z
natarjčnimi navodili, pripravljali učenci,
starši in tudi prodajalci že mnogo prej.
Brez naglice in brez gneče.
Posebno pestra je letos povsod po-
nudba šolskih torbic, čeprav njihove ce-
ne vsem niso dostopne. Najdražja stane
več kot 500 din, cena najcenejšim šol-
skim torbicam pa se vrti med 250 in 370
din. Starši, ki bodo letos s ponosom po-
slali v šolo prvošolčka, bodo torej spet
krepko segli v žep že samo v papirnicah
in knjigarnah, da stroškov z obleko
sploh ne omenjamo.
Neki humorist je že pred leti zapisal,
da je šolanje pri nas brezplačno zato, ker
učenci ne dobivajo plač!
V NOVO ŠOLSKO LETO PO
STAREM
Tako se bo pouk, z izjemo celodnevne
šole, tudi letos odvijal po starem. Z
manjšimi spremembami v učno vzgoj-
nem programu bodo šole s 1. septem-
brom, z ustrezno kadrovsko zasedbo in
ustaljeno organizacijo dela, zaživele svoj
šolski vsakdan. Seveda se bodo usklaje-
vale z vsemi novimi zakonskimi predpi-
si in zakoni o osnovni šoli in vsemi osta-
li izvršilnimi predpisi, ki so bili objavlje-
ni v mesecu avgustu. Še veliko truda in
naporov bo potrebno, da bodo še druge
šole prešle na celodnevni pouk, da bodo
srednje šole prešle na usmerjeno izobra-
ževanje. Zanj se bo potrebno pripravlja-
ti skozi celo leto.
Skozi celo leto pa bo treba bdeti nad
varnostjo naših otrok tako v šoli kot
doma in zlasti na ulici. Da nas bo manj-
krat pretresla vest, da se je ta ali oni
otrok poškodoval, da je pod kolesi avto-
mobila ugasnilo mlado življenje. Priče-
tek novega šolskega leta naj bo zato tudi
opozorilo voznikom motornih vozil, da
bodo na cestah karseda previdni zlasti v
bližini šol, na cestah, ki nimajo ob robu
pločnikov in na rumene rutice zavezane
okrog vratu prvošolčkov. Mnogi od njih
bodo letos prvič zakorakali na pot do
šole in njihovo znanje o prometu je še
šibko. Mnogo napak na cestah seveda
zagrešijo otroci sami in včasih je otroko-
vo reakcijo na cesti težko predvideti.
Zato bodimo dvakrat previdni. Vse več
je na cestah tudi mladih kolesarjev. Res-
da so oni iz višjih razredov v šoli opravili
kolesarske izpite. A kaj, ko je vožnja
vštric tako mikavna in mladeniški ali
otroški zanesenosti tudi znanje o pro-
metu vselej ni dovolj.
Naj se šolsko leto za vse začne in kon-
ča srečno!
Zapisala in fotografirala:
MATEJA PODJED
Mama, kupi mi torbo...
Na dvorišču nove šole Franja Roša je lepo urejeno igrišče za male šolarje in za
rekreacijo šolarjem.
Najbolj primerna šolska torbica ima zadaj naramnice, na zaponkah pa »mačja
očesa«, ki v temi opozarjajo voznike motornih vozil na otroka
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust Igep

Pravemu valu oživljanja kmečkih običajev, vznikajo
kot gobe po dežju, bi lahko navedli dva vzroka, ki
spodbujata takšna prizadevanja.
Eden teh vzrokov je neke vrste nostalgija po še ne
tako davni kmečki romantiki, ki jo sodobna tehnolo-
gija in socialnogospodarski premiki na deželi naglo
izkoreninjajo. Mehanizacia jemlje s kmečkih pleč več
težaškega dela, hkrati pa zamirajo priložnosti za de-
lovne običaje, polne humorja, družabnega življenja,
vaških kulturnih prvin in vsega tistega, zaradi česar so
ljudje tako težko pričakovali najbolj trudapolno delo,
kot je bila mlačev v največji poletni vročini, obrezava-
nje repe v hladnih jesenskih nočeh.
Drugi vzrok je bolj pridobitniški, turistično-propa-
gandni, ko prireditelji iščejo nove mikavnosti za pove-
čanje obiska na prireditvah, kajti društva in organiza-
cije so kljub namenskim samoupravnim interesnim
skupnostim in namenskim sredstvom še vedno na
tesnem z denar jen, pa si pomagajo, kakor znajo in
morejo.
Eni in drugi pobudi ni kaj očitati, če je le smoter tudi
vsebinsko na ustrezni ravni.
Na eni takšnih prireditev so se organizatorji hoteli
obvarovati prehudi kritičnosti rekoč: veste, to smo
pripravili tako po domače! In ravno to je najbolj prav,
kajti kar je res domače, tisto je tudi pristno, izvirno in
nekaj vredno. Najhuje je, kadar kak tak kmečki praz-
nik organizira in vodi človek, ki iz vseh vetrov kopira
prikazovanje raznih običajev, ki jih dandanes prina- '•■
K OŽIVLJANJU
KMEČKIH
OBIČAJEV
šajo poročevalci z raznih prireditev prek množičnih
sredstev obveščanja, zlasti televizije. Zato se dogaja,
da marsikje poznavalec težko pogoltne kakšno tujero-
dnost, iz drugih krajev preneseno »poslastico«, ob ka-
teri začudeno gledajo tudi starejši ljudje, ki se starih
običajev spominjajo v živo, brez kakršne koli režije.
Oživljanje ljudskih običajev, uporabljanje prvm
kmečke materialne in duhovne kulture na noben na-
čin ne bi smelo postati površno, neidentično in nekri-
tično improviziranje. Za pravo izvirnost pa je potrebno
precej truda, iskanja in naposled tudi prebiranja že
dokaj bogate etnografske in etnološke literature pri
nas.
Morda je prav zdaj čas, da bi zveza kulturnih organi-
zacij, strokovnjaki s področja etnologije in morda tudi
turistična društva poskrbela za ustrezno strokovno po-
moč prirediteljem. Morda bi bil za posamezna po-
dročja dobrodošel kak seminar, kakšna »okrogla
miza«, kakšen posvet. Po drugi strani pa ravno takšne
prireditve lahko služijo etnologom in ljubiteljem za
priložnost, ko bi obogatih svoja spoznanja in pričeva-
nja za svoje strokovno delo. Toda dosedaj se še ni
primerilo, da bi prireditelji takih kmečkih praznikov o
svoji nameri obvestili pokrajinski muzej. Sodelovanje
bi bilo lahko v obojestransko korist, vse skupaj pa bi
bilo zagotovilo, da bi ljudje videli res prave, izvirne in j
nepotvorjene obnove ljudske kulturne dediščine.
JJJRE KRASOVEC
DOMAČI FILM V CELJU
PRIUUBUENI SO
12,2% klnoobiskovalcev jih gleda
Za Celje že nekaj časa ve-
lja, da je v Sloveniji največ
storilo za popularizacijo do-
mače filmske ustvarjalnosti.
K temu je mnogo pripomo-
gel Teden domačega filma. V
tej znani in priljubljeni ma-
nifestaciji tudi tiči vzrok, da
v celjskih kinematografih za-
vrtijo več domačih filmov
kot sicer v Sloveniji. Lani, na
primer, je bilo v Celju 3339
filmskih predstav - od tega
330 predstav domačih filmov
ali 9,9%. V Sloveniji pa je bi-
lo razmerje med predstava-
mi domačih in tujih filmov
še odločneje v korist tujih.
Predstav domačih del je bilo
le 8,4%. To je manj, kot znaša
jugoslovansko       poprečje.
Obenem potrjuje ocena, da
se v nekaterih kinematogra-
fih izogibajo predvajanja do-
mačih filmov. Raje se odlo-
čajo za slaboumne in neka-
kovostne proizvode zaho-
dnih kinematografij, ki re-
snično ne bogatijo repertoar-
ja v naših kinematografih.
Za Celje je razveseljiv in
značilen še en podatek. Lani
je bilo v Sloveniji skoraj 8,5
milijona obiskovalcev v Ce-
lju 539.055. Medtem ko si je v
Sloveniji ogledalo domače
filme le 8,8% vseh konoobi-
skovalcev, pa je v celjski ob-
čini ta delež odločno višji -
12,2%. A ne samo to. V celj-
ski občini je bila zasedenost
dvorane na predstavah do-
mačih filmov 47,6%, v Slove-
niji je bila nekaj višja, toda
pri tujih filmih so bili celjski
kinematografi precej slabše
zasedeni kot pri domačih.
V drugih Slovenskih kine-
matografih ni bistvene razli-
ke med obiskom domačih in
tujih filmov ~ zasedenost
dvorane je približno polovič-
na. V Celju pa znaša tokrat
zasedenost le 37,6%. Kaže to-
rej, da se je domači film Ce-
ljanom priljubil. Bržkone bo
tako tudi na letošnjem Te-
dnu domačega filma, ki bo
znova predstavil najboljše
sadove enoletne Jugoslovan-
ske filmske proizvodnje.
J. V.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
KULTURNI DNEVI
Priložnost za kulturno rast Celja
Srednje šole bodo v no-
vem šolskem letu delale si-
cer po starem, vendar bodo
morale upoštevati nekatera
navodila vsebinskih, organi-
zacijskih in kadrovskih pri-
prav na usmerjeno izobraže-
vanje. Znano j,e, da so stro-
kovni, družbeni in politični
dejavniki v Sloveniji sprejeli
spomladi akcijski načrt pri-
prav na uvedbo usmerjenega
izobraževanja. Določena no-
vost čaka srednješolce zara-
di začasnih navodil za izvaja-
nje kulturnih dejavnosti. Po
programu umetnostne vzgo-
je, predmeta, ki ga bodo
uvedli z drugimi spremem-
bami v šolskem letu 1981/82,
bodo učenci srednjih šol
imeli odslej pet kulturnih
dni. To bodo dnevi, dolgi po
šest ur, ki jih bodo v celoti
namenili kulturnemu delu in
življenju po šolah.
V celjski občini za nekate-
re šole to ne bo novost. Pred-
vsem strokovnim šolam pe-
riodičnega tipa pa bodo kul-
turni dnevi priložnost za or-
ganizacijsko in vsebinsko
rast kulturnega doma. Tako
so v Celju vsako leto ugotav-
ljali, da vse šole ne sodeluje-
jo na Naši besedi. Marsikje
še niso ustanovili kulturnih
društev, zborovsko petje do-
muje le po nekaterih šolskih
središčih in podobno. Če-
prav vlada med celjsko sred-
nješolsko mladino mnogo
zanimanja za kulturne dejav-
nosti, ustvarjalni utrip po šo-
lah ni enako porazdeljen.
Kulturni dnevi bodo brž-
kone spodbudili živahnejšo
pevsko, igralsko, likovno,
plesno, filmsko in drugačno
dejavnost po šolah. Več mož-
nosti bo za organizirano
izmenjavanje kulturnih pro-
gramov med šolami, za na-
stope po kolektivih in kra-
jevnih skupnostih. Odprta
bodo vrata za organizirano
usposabljanje in izobraževa-
nje o aktualnih dogajanjih v
kulturi in umetnosti, zlasti
pa s tem, kaj se dogaja v ob-
čini.
Vsaka šola si bo sama začr-
tala izvedbo kulturnih dni. A
ker gre za mnoge skupne ci-
lje in naloge ter za vprašanja
kulturne politike šole, ne bi
bilo narobe, če bi celjske šo-
le, vodstva, strokovni aktivi,
poklicne kulturne ustanove
in drugi izmenjavali mnenja
o uporabi Začasnih navodil
za izvajanje kulturnih dejav-
nosti v novem šolskem letu.
J. V.
ŠETNJURSKA KNJIŽNICA V
NOVE PROSTORE
Razvoju knjižničarstva namenjajo v šentjurski občini vse
več pozornosti. Akcija kulturne skupnosti Slovenije, ki seje
pričela leta 1977 in s katero naj bi razširili knjižničarstvo v
vseh manj razvitih občinah, je v šentjurski knjižnici dala
zelo lepe rezultate.
. Statistični podatki knjižnice zadnjih deset let kažejo, da so
bila sredstva kulturne skupnosti pravilno in koristno
usmerjena. Pred štirimi leti je bila v knjižnici v Šentjurju
zaposlena le ena honorarna knjižničarka, ki jo je leta 1976
obiskalo 2713 bralcev. Izposodili so si 4306 knjižnih enot.
Kasneje se je v knjižnici zaposlila profesionalna knjižni-
čarka in delovni čas v knjižnici se je lahko podaljšal. S
finančnimi sredstvi, ki so bila na voljo, se je v štirih letih
knjižni fond od prvotnih 6000 povečal na 11.500 knjižnih
enot. Lani je knjižnico v Šentjurju obiskalo 6117 bralcev, ki
so si izposodili 9186 knjig.
Poleg izposojanja knjig v knjižnici pa knjižničarki enkrat
tedensko obiščeta tudi delovni organizaciji Tolo in Moda,
kjer so si lani delavke izposodile 797 knjig. Načrtujejo, da bi
izposojanje knjig razširili tudi v največjo delovno organiza-
cijo, torej v Alpos, kakor tudi v krajevne skupnosti.
Obisk v šentjurski knjižnici se bo po predvidevanjih na
jesen še povečal, saj se bo knjižnica preselila v nove prostore
v središču Šentjurja.
E. RECNIK
VABIJO NA OGLED
Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja ima v upravlja-
nju tudi velenjski muzej na velenjskem gradu. V teh dneh so
v nekaterih vpadnicah v to mesto postavili nove reklamne
panoje, ki vabijo na ogled tega res zanimivega muzeja.
T.TAVCAR
ZAMRiVOSTI IZ POKRAJINSKEGA
MUZEJAVCELJU

v enem od prejšnjih člankov sem omenil, da je upo-
raba oljenke že stara iznajdba, saj so jo uporabljali že
Rimljani. Uporaba oljenke se je v rimskih časih razvila
do prvih viškov, saj je bila ta vrsta svetilke takrat
najpomembnejši vir svetlobe. Zato so najdbe oljenk
pri odkrivanju rimskih ostalin zelo pogoste.
Rimska oljenka je imela svojo značilno obliko. Bila
je oblikovana kot podolgovata posodica z dulcem za
stenj. Na enem koncu je imela ročaj, lahko pa je bila
tudi brez njega. Na vrhu je imela dve odprtini. Ena
odprtina je bila namenjena nalivanju olja, druga pa je
bila za izvod stenja. Ta oblika oljenke se je obdržala
tudi po propadu rimskega cesarstva in po delnem
prenehanju uporabe oljenke.
Eden od tipov oljenk, ki so ga uporabljali v 18. in 19.
stoletju je imel podobno obliko kot jo je imela starejša
oljenka in jo ima tudi naša oljenka na sliki. Oljenke so
se skozi stoletja izpopolnjevale in so se iz preprostih
skledic razvile v komplicirane naprave, ki so jih upo-
rabljali v 19. stoletju. Preproste oljenke niso imele
razen stenja nobenih mehanizmov za doziranje olja.
Olje je vpijal stenj sam, zato te svetilke niso gorele z
enakomerno in mirno svetlobo, ker je plamen neko-
liko trepetal. Princip so izboljšali v 16. stoletju, ko so
posodico za olje dvignili nad nivo gorilnika. Olje je
sedaj po cevki enakomerno pritekalo v gorilnik, kar je
izboljšalo gorenje svetilke, ki pa se je tudi manj dimila.
Sistem so izpopolnili v 19. stoletju, ko so začeli uporab-
ljati gorilnik na okrogli stenj, cilinder in še nekatere
dodatne mehanizme, ki so še izboljšali obenem pa tudi
zakomplicirali nekoč tako preprosto oljenko.
Vzporedno s temi kompliciranimi tipi oljenk pa so
ponekod uporabljali stare preproste tipe oljenk.
Oljenko na sliki so uporabljali tako v stanovanjskih
kot v gospodarskih prostorih. Poleg tega so jo uporab-
ljali tudi rudarji v jamah. Po obliki je zelo podobna
rimskim oljenkam. Podolgovata posodica za olje ima
eno samo podolgovato odprtino, ki je narejena tako za
nalivanje olja, kot za izvod stenja. Ta edina odprtina
ima vratca v obliki nekakega zapaha. Na zadnjo stran
posodice kjer je navadno pritrjen ročaj, je tukaj pritr-
jen nekcik nosilec skozi katerega je vdelan obroček. Za
ta obroček so obešali oljenko pod strop ali pa so zanj
pritrdili posebno ošiljeno kljuko, s katero so svetilko
pribili v steno.
VLADIMIR SLIBAR
PESTER SPORED ZA NOVO
KONCERTNO SEZONO
Jutri bo v atriju na Tom-
šičevem trgu zadnji koncert
letošnjih poletnih prireditev
v organizaciji Zavod za kul-
turne prireditve. 2e od 1.
septembra dalje pa bodo za-
čeli vpisovati abonente za
novo koncertno sezono
1980/81.
V osmih abonmajskih
koncertih se bodo v Naro-
dnem domu zvrstili Komor-
ni orkester Slovenske fil-
harmonije pod vodstvom
Antona Nanuta, nato pa v
oktobru odličen in tudi zu-
naj Jugoslavije poznan Za-
grebški godalni kvartet. 26.
novembra bosta koncertira-
la ljubljanska umetnika
flavtistka Irena Grafenauer
in pianist Aci Bertoncelj; v
decembru pa se bodo na
turneji po naši državi Celja-
nom predstavili sovjetski
umetniki - Nonet moskov-
ske filharmonije.
Januarski koncert bo vse-
binsko zaokrožen na baroč-
no glasbo, ko nam bo Kle-
men Ramovš z ljubljanskim
baročnim triom in ljubljan-
skim godalnim kvartetom
predstavil koncerte za klju-
nasto flavto. V naslednjem
koncertu bo nastopil za-
grebški orgelski umetnik
Zaljko Marasovič, nato pa
bodo prišli na račun ljubite-
lji opernih arij. Abonmajsko
sezono bo zaključil celjski
Komorni moški zbor. Poleg
tega bo še nekaj izvenabon-
majskih - popularnih kon-
certov v spomladanskih me-
secih.
Pri prireditelju teh kon-
certov ZKP bodo stare abo-
nente vpisovali od 1. do lO
septembra, o.stale pa od H
do 24. septembra vsak dan
razen sobote in nedelje med
8. in 12. uro v pisarni Zavo-
da - Gregorčičeva 6.
Cena abonmaja kot tud'
cena posameznih koncer-
tov, bo ostala v primerjavi z
lansko sezono nespremenje;
na. Tudi zaradi tega delavci
Zavoda pričakujejo boljS'
obisk koncertov v Naro-
dnem domu, ki bodo tudi ^
naslednji sezoni pravilom^
ob sredah. E. Qi
žt. 3^ - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
NAZARJE
DELAVSKI DOM IN ŠE KAJ
Velika pridobitev za Nazarje in mozirsko občino
Nazarje, tam okoli novega
delavskega doma in uprav-
nih prostorov lesne industri-
je in Gozdnega gospodar-
stva, je veliko in tudi živa-
hno gradbišče. Zaradi njega
in del prihaja tudi do nekate-
rih motenj, ne samo v cest-
nem prometu, marveč tudi v
telefonskih zvezah. Toda,
vse to gre zdaj na račun veli-
ke aktivnosti tik pred občin-
skim praznikom. Dela mora-
jo biti končana pravočasno.
Tako komunalna, kot na no-
vem delavskem domu. In ta-
ko bo letos Nazarje v sredi-
šču pozornosti občinskega
praznovanja.
Novi delavski dom bo v re-
snici ponos ne samo Nazar-
ju, marveč celi mozirski ob-
čini. V Nazarju so ga težko
pričakovali, saj pomeni novi
objekt ne samo začetek no-
vega in boljšega dela na kul-
turnem področju, marveč še
kaj več. To bo namreč večna-
menski objekt. Tu bo imela
svoje prostore enota Ljub-
ljanske banke iz Velenja. V
domu bo knjižnica, poseben
prostor za izobraževalno de-
lo. V dvorani, v kateri bodo
redno vrteli filme, bo prosto-
ra za 260 ljudi. V novem do-
mu bodo našli svoj kotiček
še krajevni urad, krajevna
skupnost ter vse krajevne
družbenopolitične organiza-
cije. Gre torej za novi druž-
beni center v pravem pome-
nu besede in v tem tudi za
pomembno kulturno žarišče.
In ne nazadnje, tudi v tem
delavskem domu je izražena
velika solidarnost, saj so
sredstva zanj prispevali ne le
delovni ljudje in občani, tudi
preko samoprispevka, mar-
več tudi delovne organizaci-
je, interesne skupnosti itd.
Po programu, ki so ga
sprejeli, bodo novi delavski
dom v Nazarju odprli v pe-
tek, 12. septembra. Isti dan
bodo izročili namenu tudi
nove komunalne naprave v
krajevni skupnosti.
Tekst: M. BOŽIČ
Foto: T. TAVCAR
DELOVNI HORTIKULTURNIKI V POLZELI
DESET LET DELOVANJA
lnwli bodo spominski park za razne priložnosti
Pred kakimi desetimi leti
so se tisti, ki so priložnostno
skrbeli za lep videz Polzele,
začeli pogovarjati, da bi bilo
prav, če bi se organizirali.
Besede so rodile dejanja in
drugo leto praznuje Horti-
kulturno društvo Polzela
svojo 10. obletnico delova-
nja. Na praznovanje se že se-
daj pripravljajo. O delu in
pripravah društva na praz-
novanje smo s predsedni-
kom društva Cvetkom Pa-
vlincem navezali takle pogo-
vor:
Kaj dela društvo v teh po-
letnih mesecih?
»Naše društvo in njihovi
prizadevni člani v tem času
kar aktivno delajo. Kot vsa-
ko leto doslej smo tudi v le-
tošnjem letu pristopili k ak-
ciji »čuvajmo naše okolje«. V
tej akciji je delalo 12 tričlan-
skih komisij za ocenjevanje
čistega okolja in lepega cvet-
ja. Ocenjevanje opravimo
dvakrat letno in sicer v me-
secu juniju enkrat in v avgu-
stu drugič. Tako ocenijo ko-
misije celotno krajevno
skupnost Polzela in vas Pa-
rižlje, ki sicer spada pod Bra-
slovče, imamo pa tam nekaj
zelo prizadevnih članov.«
Koliko članov sodeluje v
teh akcijah in koliko ur so
opravili?
»Zgodaj spomladi smo or-
ganizirali prostovoljno delo
in zasadili ciprese na novem
delu pokopališča. Za to delo
smo opravili kakih 500 ur.
Pri tem so se nekateri člani
še posebno izkazali. Letna
konferenca je sprejela sklep,
da se v parku Senek na Pol-
zeli na primernem prostoru
posajajo spominska drevesa
ob posebnih priložnostih kot
so poroke, rojstva, smrti, ju-
bileji in prazniki OZD in
društev.«
Drugo leto praznuje Hor-
tikultumo društvo 10-letni-
co delovanja. Kaj priprav-
ljate za to priložnost?
»Za to praznovanje smo se
že začeli pripravljati. Ob tej
priložnosti bomo razvili svoj
društveni prapor in bomo s
tem med prvimi društvi v
Sloveniji. Naše društvo pri-
pravi vsako drugo leto cvet-
lično razstavo, razstavo po-
grinjkov in ročnih del. Za
naš praznik se bomo seveda
še bolj potrudili in pokazali
kar največ in čim lepše.«
Kaj nudite članstvu?
»Za naše člane organizira-
mo več strokovnih preda-
vanj o gojitvi cvetja in ostale-
ga ter dva do tri izlete na le-
to. Seveda so na predavanja
vabljeni vsi krajani.«
KS Polzela praznuje v za-
četku oktobra svoj krajevni
praznik. Se boste tudi vi
vključili v praznovanje?
»Za krajevni praznik Pol-
zele pripravlja naše društvo
podelitev 20 plaket in 30
priznanj za tiste krajane, ki
so v letošnjem letu imeli naj-
bolj urejeno okolico svojih
domov in najlepše cvetje.
Pohvalo pa si zaslužijo tudi
vsi ostali, ki so s svojim tru-
dom prispevali, da je naš do-
mači kraj lep in urejen.«
T. TAVCAR
REGATA ZA POKAL VRTNICA
Prejšnji teden je bila na Smartinskem jezeru regata v
jadranju na deski, ki se jo je udeležilo 26 tekmovalcev,
članov sekcije za jadranje na deski pri DSNV NIVO Celje. V
tej regati je bil najboljši Marjan Kolar pred Srečkom in
Vladom Fortejem, četrti pa je bil Jože Janežič. Po treh
regatah vodi Srečko Forte pred Milanom Korenom in Vla-
dom Fortejem.
V soboto pa bo na Smartinskem jezeru četrta regata za
klubskega prvaka, ki šteje tudi za pokal Vrtnica. Tega tek-
movanja se lahko udeležijo vsi, ki znajo jadrati, neglede na
to ali so člani sekcije. Zato pričakujejo na jezeru več kot 30
tekmovalcev. I
RAZGLEDNICE IZ ZRN
NEMEC KARL MARK
IN NJEGOVI SODOBNI ROJAKI
»Non propheta in patria
sua!«.
Latinski pregovor, da nih-
če ni prerok v svoji domovi-
ni, kar zadeva Nemce in nji-
hovega velikega rojaka Kar-
la Marxa, precej drži. To na
primer dokazuje podatek, da
je od otvoritve v muzej spre-
menjeno rojstno hišo usta-
novitelja znanstvenega so-
cializma Karla Marxa v dese-
tih letih obiskalo komaj
150.000 obiskovalcev, od ka-
terih jih precejšen del odpa-
de na tuje državljane. Ce to
številko primerjamo z obi-
skom hiše Brozovih v Ku-
mrovcu, gre za sramotno niž-
ino številko, ki zlasti Nem-
cem ni v čast.
Okoli Marxa in marxizma
so v sodobni Nemčiji mogo-
vseh vrst presenečenja.
Tako moram priznati svoj
Pot"az, ko sem se na sedežu
fiemške sindikalne zveze
fDOB) v Dortmundu hotel
Pošaliti. Naš gostitelj Heinz
'^ichter, ki vodi urad za tuje
delavce, nas je po nekajur-
■^^m delu za konferenčno
'^izo povabil v obednico. Pol
^ šalo, pol zares sem mu de-
da se je izkazal za prave-
|3 marksista, kajti Friderik
^f^gels je na Marxovem gro-
spominjajoč pokojniko-
vo revščino, dejal, da mora
^iovek najprej jesti in člove-
ško živeti, da bi lahko filozo-
'""al in ustvarjal. Pa sem
Jjegnii v osnjak, kajti Ric-
^^^r je kar zakrilil z rokami,
marxist pa že ni. Hkrati
treba pribiti, da je Heinz
•^hter med svojimi izvaja-
nji zastopal prenekatero
Marxovo tezo, pa če je to sto-
ril zavestno ali ne. To dejstvo
naposled ni nič čudnega,
kajti korenine delavskega gi-
banja, najsibo sindikalnega
ali socialdemokratskega so
vendarle iz časov prve in
druge internacionale, ki sta
ju vodila Kari Mcirx in Fride-
rik Engels.
SPD, ki ji načeljuje Willy
Brandt in ki je hkrati predse-
dnik takoimenovane sociali-
stične internacionale, brez
dvoma Marxa ne zavrača.
Preprost dokaz za to je ravno
muzej in institut za poučeva-
nje marxizma v Trierju, ki je
bil na pobudo SPD leta 1968
ob Marxovi 150-letnici roj-
stva odprt. Hkrati pa to dej-
stvo ne pomeni, da bi bil
marksizem idejna platforma
SPD, da bi bili socialni de-
mokrati privrženci marxove
ideologije.
Kolikor je v ZRN marksi-
stov, gotovo jih ni malo, so
razpeti v razprave okoli mla-
dega in starega Marxa, ga
sprejemajo fragmentarno,
delno, po koščkih.
Seveda smo naleteli na
Nemce, na primer v Saar-
briicknu, ki so v razgovoru
zelo jasno povedali, da so za
celokupno podružbljanje
proizvodnih sredstev, za ra-
zlastitev razlaščevalcev, za
oblast delovnih ljudi, a niso
bili komunisti, vsaj ne člani
prosovjetske komunistične
partije. Naleteli smo na ljudi,
ki oči obračajo k nam, k sa-
moupravnemu socializmu.
Res je tudi, da naši gostitelji
niso bili najbolj srečni, ko
smo se spotoma ustavili pri
propagandnem kiosku ko-
munistov v volilno razburka-
nem Posarju, kot je tudi res,
da tudi aktivisti DKP niso
bili videti najbolj vzhičeni,
ko so zvedeli, da smo Jugo-
slovani, ki so v gosteh insti-
tucije SPD.
Ideološki prepad, ki se je
po razpustu II. internaciona-
le zagozdil med stranke in
gibanja delavskega razreda,
je zares globok. Kar zadeva
ZRN je spričo vzhodne poli-
tike SPD in vladne koalicije
dosežena določena toleran-
ca. Obstoj legalne komuni-
stične partije v ZRN smatra-
jo socialni demokrati kot po-
trdilo demokratičnosti so-
dobne Nemčije, vendar med
strankama ni niti rahlega so-
delovanja, kot je občasno to
primer v nekaterih drugih
državah evropskega zahoda.
Imena, kot so Kari Lieb-
knecht. Rosa Luxsemburg,
ki s stalinističnim dogmati-
zmom gotovo nimata nobe-
ne zveze, v razgovorih o zgo-
dovini nemškega delavskega
gibanja nismo slišali.
Naravnost paradoksalno je
bilo, kadar smo se spustili v
razprave izven programa na-
šega informativnega obiska,
ko nismo le spraševali in bili
tudi vprašani, ko je pogovor
nanesel na našo jugoslovan-
sko teorijo in prakso. Bili so
sobesedniki, ki so ob takih
razgovorih nejeverno zmaje-
vali z glavami, češ, mi Jugo-
slovanski komunisti sploh
komunisti nismo, marveč so-
cialni demokrati ob naši sa-
moupravni demokraciji in
blokovski nevezanosti in
neodvisnosti. Šablona, da je
komunist neizogibno dog-
matik, nekakšen stalinistični
»aparatčik«, brezdušni »rde-
či bonec«, je globoko zasi-
drana v površno zavest ne-
kritičnih slojev in tudi delav-
cev.
Politična  zavest  mnogih
delavcev v ZRN je zelo povr-
šinska, zamegljena z relativ-
no visokim standardom, ki
pa je z dobrim delom tudi
posledica specifičnega polo-
žaja ZRN v blokovski razde-
ljenosti sveta. SPD je na svoj
način kadrovska stranka z
razmeroma majhnim števi-
lom aktivistov, ki manipuli-
rajo z množico volivcev s
svojo politično platformo.
Stranka, kot je SPD nima
nekega široko razprostranje-
nega časnika kot idejno-poli-
tičnega glasila, s čimer se
lahko pohvalijo sorodne
stranke v Italiji, Franciji in
drugod. Volilna baza SPD se
rekrutira predvsem iz na-
slednjih slojev; iz članstva
SPD in njihovih svojcev, iz
simpatizerjev, ki se opredeli-
jo za programsko platformo
in iz volivcev, ki jih pritegne-
jo osebnosti v vodstvu stran-
ke, njihova populeirnost. Ne-
kateri celo pravijo, da jim
precej volivcev k skrinjicam
priženejo nesimpatične
osebnosti med kandidati na-
sprotne stranke.
In nemška desnica? Marx
je za njih nebodigatreba na
seznamu vidnih in pomemb-
nih Nemcev. SPD je zanje
kljub močnemu odmiku od
mcirxistične revolucionarne
ideologije rdečkarsko straši-
lo, njeni voditelji v volilni
kampanji, in tudi sicer, so že
kar agenti Kremlja.
V Marxovem rojstnem
Trierju sem kar v zajetni tu-
ristično-propagandni brošu-
ri, v kateri kar mrgoli rim-
skih, rimsko-nemških in
nemških cesarskih imen, na-
šel en sam skromen stavek o
rojstni hiši - muzeju.
»Non propheta in patria
sua!«
PIŠE:
JURE
KRAŠOVEC
13
Pogled na enega razstavnih prostorov v rojstni hiši Karla Marxa v Trierju
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust I90i)
SVET POTROŠNIKOV
m so STOio mmM
v KS Center so problem samo še praški
v dneh, ko so bili v trgovi-
nah problemi s preskrbo, so
se mnogi spraševali, kaj de-
lajo sveti potrošnikov in
prišli so do zaključka, da ne
opravljajo svoje naloge. Mo-
rali bi pomeniti organ uskla-
jevanja interesov potrošnika
in trgovine, toda največkrat
do pogovora s trgovino
sploh ne pride.
V krajevno skupnost Cen-
ter spada največ celjskih tr-
govin. Kaj dela svet potroš-
nikov v tej krajevni skupno-
sti? Njegov predsednik Ot-
mar Riva je povedal: -Dva-
najst članov sveta se sestaja
vsaka dva meseca. Na teh se-
stankih obravnavamo pi-
smene pritožbe nezadovolj-
nih kupcev. Nato se pogo-
varjamo s predstavniki trgo-
vine, kjer je problem nastal.
Takrat, ko so se ljudje prito-
ževali, da ni olja, sladkorja,
kave, smo sestavili tričlan-
sko komisijo in šli po vseh
trgovinah v centru. Izkazalo
se je, da je samo za kakšen
dan ali dva zmanjkalo olja in
sladkorja, ker so si ljudje de-
lali zaloge, drugače pa pro-
blemov ni bilo. Kave je sedaj
dovolj, pralni praški pa se
pojavijo od časa do časa. To-
da tega ni kriva trgovina, saj
lahko proda samo toliko, ko-
likor dobi. Bile so tudi pri-
tožbe, da v trgovinah dajejo
pralne praške samo nekate-
rim, vendar tega ne moremo
preverjati. Na prihodnji seji
s predstavniki Socialistične
zveze delovnega ljudstva bo-
mo predlagali, da bi delali
nekakšno kontrolo, kdo je
prašek dobil, da ne bi hodili
trikrat v enem dnevu ponj.
Sli smo tudi v mesnice,
kjer pravijo, da bo govedine
dovolj, svinine malo manj,
teletine pa samo od časa do
časa. V mesecu septembru
nameravamo povabiti indi-
vidualne poslovodne organe
delovnih organizacij, ki
oskrbujejo trgovine z živili,
pa tudi tiste, ki skrbijo za te-
hnični material, da bi se z
njimi pomenili o vzrokih za
pomanjkanje nekaterih po-
trošnih dobrin. Poleg tega
dobro sodelujemo z občin-
sko konferenco SZDL, s kra-
jevno skupnostjo Center in s
trgovinami. Skušamo storiti.
kar se storiti da, ponekod
uspemo, drugod pa nas od-
pravijo, češ da nismo inšpek-
cija.«
Ob vsem tem se vprašaš,
kakšna je potem sploh nalo-
ga sveta potrošnikov, če ne
morejo ničesar ukreniti gle-
de preskrbe, glede nepresta-
nega zviševanja cen... Ali
imajo besedo res samo ta-
krat, ko se odloča ali se bo
zgradila zajtrkovalnica ali
prodajalna kave?
TATJANA PODGORŠEK
DOM OBČANOV V
PRISTAVI
v krajevni skupnosti Pri-
stava .se bo prebivalcem ure-
sničila dolgo kovana želja.
Dobili bodo Dom občanov, v
katerem se bo v prihodnjih
letih odvijalo vse družbeno-
politično in kulturno delo te
krajevne skupnosti. Dom ob-
čanov gradijo krajani veliko
tudi sami, zanj so prispevali
tudi obilico lesa in drugega
gradbenega materiala. Dom
občanov bo v prenovljeni
stavbi stare osnovne šole.
Sicer pa bodo ob prazniku
občine Šmarje pri Jelšah od-
prli v Pristavi tudi nov obrat
Tekstilne tovarne Prebold.
Tudi ta gospodarski objekt
bo pomenil veliko pridobitev
za pristavško krajevno skup-
nost, saj bo omogočil zaposli-
tev v domačem kraju velike-
mu številu delavcev.
STANKO MESTINSEK
CELJANA NA
EIGERJU
Celjska alpinista Jože Zu-
pan in Aleš Stopar sta uspela
preplezati severno steno Ei-
gerja. kar je v Evropi višek
alpinističnih uspehov. Mlada
alpinista sta morala dvakrat
bivakirati ob vzponu in en-
krat ob sestopu, ko je divjal
pravi sneženi metež, tako da
sta dobila tudi manjše po-
škodbe   omrzline.
Jugoslovanski alpinisti so
že preplezali to najtežjo
evropsko alpinistično preiz-
kušnjo. Celjani pa so jo na-
skakovali vrsto let, vendar so
jim plazovi in veter do sedaj
vedno preprečili vzpon na
vrh. To je še eden iz serije
velikih uspehov celjskih alpi-
nistov.
RK V SVIBNEM DOBRO DELA
Velik delež pri razvoju kra-
jevne skupnosti Svibno, ki
leži na južnem delu občine
Laško, ima prav gotovo moč-
na organizacija rdečega kri-
ža. Ustanovljena je bila že le-
ta 1952. Prva leta po usta-
novitvi se je ta organizacija
ukvarjala z akcijami za mate-
rialno pomoč socialno ogro-
ženim krajanom. Število nje-
nih člarusv je iz leta v leto
raslo in se do danes kar po-
četverilo. Razveseljivo je, da
je med člani vse več mladih,
krajevna organizacija ZSMS
pa redno sodeluje v vseh ak-
cijah rdečega križa.
Organizacija rdečega križa
v Svibnem redno organizira
predavanja s sodelovanjem
zdravnikov in drugih zdrav-
stvenih delavcev iz Radeč in
Rimskih Toplic ter krvoda-
jalske akcije, ki so iz leta v
leto bolj obiskane. Lani so
organizirali tudi predavanja
iz varstva pri kmetijskih de,
lih in opravilih, vsako leto ob
njegovem izteku pa obdarij.
jejo vse ostarele nad 70 let jti
socialno šibke krajane. Darj.
la so sicer skromna, zavest
ostarelih, da v poznih leti^
življenja niso osamljeni paj^
zanje neprecenljive vredno-
sti.
M. A,
KDAJ BO
VRTEC V
LJUBEČNI
v Ljubečni bi morali po
programu že letos septem-
bra odpreti vrata malčkom v
novem vrtcu. Toda to se ne
bo zgodilo. Vrtec še namreč
niti niso začeli graditi. Kraja
ni že nestrpno pogledujejo
proti izbrani parceli za ta re-
ferendumski objekt. Prete-
kli mesec so že upali da se bo
začelo. Vendar so prišli samo
delavci CE-KA in naredili
nekaj deset metrov priključ-
ne ceste za parcelo. Po ne
kajdnevnem delu so odšli in
parcela znova sameva. Kra
jani se bojijo, da bo to prak-
sa. Kajti potem bodo morali
še dolgo čakati na prepotreb-
no vzgojnovarstveno usta-
norvo. Upali pa so da bodo
malčki v dveh oddelkih le
dobili streho. Zanima pa jih
najbolj, kje so razlogi za celo-
letno zamujanje. So res sam.o
v komunalni neopremljeno
sti parcele in domnevnem
onesnaževanju bližnje to
varne?
M. BRECL
REVOLUČlbiMMmm TONE GRČAR-JOHAN
Prav tako lahko iz navedb
Mirne Kovač-Zupančič (za-
pis 9. 8. 1979) povzamemo ši-
rino in odgovornost delova-
nja sekretarja Toneta Grčar-
ja. Mirna, ilegalno Barčka in
Katica, predvojna članica
KPS. nosilka Spomenice
1941, po osvoboditvi tudi
član CK KPS, upokojena
ravnateljica pedagoške gi-
mnazije, živi v Ljubljani, je
sodelovala z G r čar jem od av-
gusta do novembra 1942. V
tistem času je bila sekretar-
ka komiteja za okrožje Ptuj,
a ji je zaradi močne kompro-
mitiranosti na tem področju
dovolil Sergej Kraigher-An-
drej, sekretar PK KPS za se-
verno Slovenijo, da se je naj-
več zadrževala v Mariboru in
vzdrževala zveze z njej dolo-
čenim terenom. Pogosto sta
se z Grčarjem srečevala in
tako je tudi spoznala širino
njegovega delovanja. Njena
ocena dviguje ugled in po-
membnost Grčarjevega dela
pri snovanju in obnavljanju
frontovske organizacije na
mariborskem področju, saj
je zapisala: »Grčar je v težkih
razmerah neznanskega ge-
stapovskega pritiska in ob
relativnem strahu prebival-
stva zaradi ogromnih žrtev
gradil organizacijo tako re-
koč i/. ra7bitin. Vzdrževal je
stike .s PK KPS za Štajersko
in iniv! zveze preko partiza-
na Janka Pihlerja-Dona s
Pohorskim bataljonom.
Grčar je bil delaven, poln ču-
ta odgovornosti in zelo prije-
ten kot tovariš in človek.«
ZAKAJ IN KAKO JE
PRIŠLO DO KASNITVE
PRI OCENJEVANJU
SEKRETARJA TONETA
GRČARJA?
Doslej premalo dokumen-
tirani opisi delovanja celj-
skega partijskega in frontov-
skega aktiva od začetka na-
rodnoosvobodilnega boja in
vse do začetka poletja 1942,
ko je uspelo aparatu Gestapa
skoraj povsem uničiti poli-
tično delovanje OF in KP na
tem področju, ni moglo pri-
kazati Toneta Grčarja v takš-
ni luči, kot jo zasluži. Ugo-
tavljanje življenjske poti To-
neta Grčarja, podprto zlasti z
izjavami   nekaterih   redkih
preživelih prič, ki so z njim
sodelovale v ilegalnem par-
tijskem delu pred voino in
tistih iz 1941. in 1942. leta,
daje pobudo in dolžnost, da
se Grčarja ponovno ovre-
dnoti in da se mu izreče po-
smrtno priznanje za veličino
in pomembnost njegovega
doprinosa in zaslug v času
NOB.
Danes žive le redki, ki so
imeli v vodstvu narodno-
osvobodilnega boja v letu
1941-42 v Ljubljani toliko
odgovorne funkcije, mišljen
je krog članov CK, da so ve-
deli za sklep in Tonetu Gr-
čarju izrečeno prepoved obi-
skovanja v Celju hiše v Jen-
kovi ulici 26. Ta sklep je CK
brez dvoma zavzel zaradi za-
varovanja in preprečitve Gr-
čarjeve aretacije potem, ko
se je konec oktobra 1941
umaknil v Ljubljano, se za-
časno spet vrnil v Celje in bil
postavljen v januarju 1942 za
sekretarja OK KPS v Mari-
boru. Znano je, da je bila hi-
ša v Jenkovi ulici dekonspi-
rirana po kurirki PK Oman
Sonji-Darji, doma v Mari-
boru.
Doslej še ni ugotovljeno,
kolikokrat je Tone Grčar
1942. leta prišel v Celje. Dej-
stvo pa je. da je bil od mese-
ca maja-j unija 1942 zadolžen
poleg funkcije sekretarja OK
Maribor tudi za delovanje na
celjskem področju, ker je
ostalo le-to brez vodilnega
jedra. V maju so bili aretirani
in zatem ustreljeni člani
mestnega odbora OF - Ciril
Debeljak. Metod Hočevar,
Bratomil Rebek, Drago Hoj-
kar je bil odveden v koncen-
tracijsko taborišče, kjer je
preminul. Ustreljen je bil se-
kretar OK Mirko Gorenjak.
Iz mesta so odšli član odbora
OF Avgust Lešnik (čez nekaj
mesecev zajet in ustreljen),
člana OK KPS Franci Sor-
čan in Sveto Coporda sta
odšla na Kozjansko. Sorčan
je padel kot komisar Kozjan-
ske čete 28. 8. 1942, Coporda
je postal član OK Kozje in je
vojno preživel. Avtor sestav-
ka, član mestnega odbora
OF in član KP se je prebil v
Zagreb, se tam vključil v
predvojno partijsko poveza-
vo iz let 1938-1940 in vstopil
v začetku marca 1943 v 13.
proietarsko brigado »Rade
Končar«. V samem Celju in
okolici so ostali na prostosti
le redki člani OF.
Grčar je prejel od PK KPS
za Štajersko že omenjeno do-
datno zadolžitev za urejeva-
nje težkega stanja na področ-
ju celjskega OK. ki ga prak-
tično ni bilo več (povzeto iz
izjave Sergeja Kraigherja,
gradivo FF iz leta 1961). Za
razmere v mestu je dokaza-
no, da je Grčar vzdrževal vse
do svoje smrti zveze in jih
tudi aktivno uporabljal. Ta-
ko s članico KP Marico Ro-
de. z Vladom in Štefko Moč-
nik na Kersnikovi ulici, z Jo-
žetom Joštom v Zagradu.
verjetno tudi s frontovci iz
Ložnice-Babno in tudizJuli-
jano Cilenšek-Betko. v letu
1942 članico OK KPS Savinj-
ska dolina.
Ob popolnejši analizi Gr-
čarjevega  delovanja  v po-
slednjih šestih mesecih nje-
govega življenja bi se dalo še
pravičneje oceniti tvdi nje-
govo delovanje na celjskem
področju. Se danes živeče
priče Grčarjevih sodelavcev
iz leta 1942 potrjujejo, da je
Grčar deloval vse do svojega
padca v novembru 1942 na
celjskem področju. Podatki,
sicer skromni, bodo objav-
ljeni v monografiji o delova-
nju OF in KPS na celjsko-
savinjskem območju v letih
1941-1945. Iz njih bo razvi-
dno, da je Grčar vzdrževal
stike s posameznimi frontov-
ci ne le v samem Celju, ten
več tudi v okolici. V težki
okoliščinah se je trudil, da I
organizacijo v poletnih i
prvih jesenskih mesecih le\
1942 ponovno oživel. Poslei
nje pismeno sporočilo o pr
ki njenih stikih s PK KPS i
Štajersko in o tem. da mul
uspelo vzpostaviti ponovi
stike z njim, je sporočil CK
Ljubljano nekaj dni pn
smrtjo, nedvomno ravi
preko celjske zveze, o čem
obstoja pismeni dokument
knjigi »Dokumenti ljudsl
revolucije v Sloveniji«.
Marica Rode, predvojna
članica KPS v CeUu
Marica Frece, članica prve-
ga mestnega odbora OF v
Celju 194L leta
Milica Gabrovec-Lenka med skupino partizanov
leta, ko je bila članica okrožnega komiteja KPS za ca
okrožje
PIŠE:
FRANJO
FUAVŽ
7
št. 34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
REŠILNEGA
AVTOMOBILA NI
BILO
Dne 14. avgusta letos je ne-
nadoma hudo zbolel moj sin
Dušan Kragelj iz Laške vasi
26 nad Storami. Ob tretji uri
zjutraj mu je postalo slabo in
dobil je vročino 40 stopinj.
Zato smo poslali po zdravni-
ka. Stanje se mu je vse bolj
slabšalo. Ker pa je bil že prej
zbolel tudi starejši sin Stan-
ko, je zdravnica, ki je prišla
popoldne iz Stor, pregledala
oba. Zaradi Dušana je dejala,
da bo kmalu dobro, zato ga
ni napotila v bolnico.
Fant pa je imel čedalje huj-
še bolečine in višjo tempera-
turo. Ob 18. uri in 15 minut
sem poslala trinajstletnega
vnuka na telefon v Store, da
bi poklical rešilni avtomobil.
Oglasila se je neka ženska, ki
ga je vprašala za napotnico.
Ker je zavoljo nje odgovoril
negativno, mu je dejala, da
ne more dati, oziroma poslati
rešilnega avtomobila.
Vse to opisujem zato, ker
je to že tretji primer, ko so
članom moje družine odklo-
nili rešilni avtomobil. Prvič
zame, drugič za moža, ki si je
zlomil lobanjo in je nepokre-
ten (leži v Lambrehtovem
domu v Konjicah) in tretjič
za sina Stanka, mimogrede
naj povem, da je bil borec
Štirinajste divizije, ki ga je v
bolnico odpeljal sosed.
Sinu Dušanu je bilo tisti
dan tako hudo, da sem šla
iskat prevoz po vasi. Na sre-
čo sem naletela na veterinar-
ja, ki je cepil prašiče. Prosila
sem za uslugo, in čeprav j&
rekel, da bi tega ne smel na-
rediti, je dejal, da bo peljal,
ker je pač sila. Zato sem mu
zelo hvaležna.
Bolnega sina smo nato od-
peljali na infekcijski oddelek
celjske bolnišnice, kjer ga je
sprejel in se zanj zavzel prof.
dr. Janko Lešničar.
FANIKA KRAGELJ
Laška vas 26, Store
UREDNIŠTVO: Na koncu
pisma, ki nam ga je poslala
Panika Kragelj je še mne-
nje, ki smo ga izpustili. Si-
cer pa ostaja vprašanje nav-
zlic temu odprto - kako je s
prevozi, oziroma vožnjami
rešilnih avtomobilov v
takšnih primerih. Ali je mo-
goče, da je prevoz oprav-
ljen, četudi za takšno uslu-
go zdravnik ni napisal na-
potnice? Prosimo odgovor-
ne pri reševalni službi v ok-
viru celjskega Zdravstve-
nega centra, da pojasnijo
primer in sploh ravnanje v
takšnih in podobnih trenut-
kih. Že v naprej hvala za
sodelovanje in seveda za
odgovor!
VZREČAH
POGREŠAJO
AVTOBUSNI
VOZNI RED
Pismo, ki je bolj vprašanje,
in to celjskemu Izletniku,
službi za potniški promet.
V Zreče pripelje in iz tega
kraja odpelje vsak dan kar
precej avtobusov. Kraj se v
zadnjem času, še zlasti p>o
otvoritvi novega hotela Do-
brava in plavalnega bazena
pa tudi zaradi izhodišča na
Roglo, vse bolj uveljavlja kot
močan turistični center. Tu
pa med drugim delata tudi
dve veliki tovarni: Unior in
Comet.
In prav zato, zaradi prome-
ta, ki ga imamo, sprašujem,
zakaj Izletnik ne poskrbi za
namestitev primernega voz-
nega reda, da bi lahko po
njem domačini in tujci vede-
li, kako je s prihodi in odho-
di avtobusov v razne smeri.
TEREZIJA POGLADIC
UREDNIŠTVO: Vpraša-
nje je tu, sicer pa vprašanje,
ki terja odgovor. Zato pro-
simo odgovorne pri Izletni-
kovi temeljni organizaciji
za potniški promet, da po-
vedo, kaj mislijo o vpraša-
nju, ki ga je odprla Terezija
Pogladič. Hvala za odgovor.
Že v naprej!
PO OBNOVI
MEŠKOVEGA
STUDENCA
Članek »Obnovljeni stude-
nec« (Novi tednik št. 33 z dne
21. t. m. j napisan kot poroči-
lo in zaslužena pohvala celj-
skemu obrtnemu združenju,
ki je znani studenec na Parti-
zanski cesti obnovilo, zaklju-
čuje avtor z mislijo, da bi na
studencu bila primerna še
»tabla, ki bi opozarjala, zakaj
nosi ta studenec ime po Me-
šku« in da »bi bilo pravza-
prav vse«, če bi na studencu
videli še kiparski portret mo-
ža, po katerem nosi studenec
ime.
Primerno pojasnilo bi go-
tovo najbolje izoblikoval po-
kojni književnik Fran Roš,
ki je prvi (1964) predlagal, da
se prvotno, iz časov st^re Av-
strije izvirajoče ime studen-
ca (Seidlov studenec) odpra-
vi in nadomesti s poimeno-
vanjem po slovenskem pri-
povedniku, dramatiku in pe-
sniku Francu Ksaveriju Me-
šku (1874-1964). Bržčas pa za
pojasnilo zadostuje kar Me-
škov spominski spis »Pred
šestdesetimi leti«, objavljen
v Celjskem zborniku 1951 in
ponatisnjen v IV. zvezku Me-
škovih izbranih del 1959. V
tem spisu se namreč Meško
spominja, kako je kot celjski
gimnazijec (1890-1894) hodil
s sošolci k temu studencu,
»pramenu kristalne vode, ki
vre in kipi iz hriba«, »pose-
dat in pit, veseleč se življenja
in mladosti«, in kako so ne-
kega jesenskega popoldneva
imeli tu ustanovni shod za
mlado literarno društvo itd.
Pač pa bi kazalo - in s tem
bi se strinjal tudi pokojni
Fran Roš - da bi na primer-
nem mestu v steni studenca
in v primerni izdelavi, po-
dobno kot je bilo tega svoj
čas deležno Seidlovo verzifi-
cirano posvetilo (Johann Ga-
briel Seidl, pesnik, zgodovi-
nar in učitelj humanističnih
ved na celjski gimnaziji
1829-1840). izpolnili Meško-
vi značilni, času in namenu
še vedno primerni verzi:
»... svet se stara, a ne sta-
raj se nikdar naše se srce,
vedno mlado, vedno čilo v
njem življenje naj kipi,
v mislih krasnih, v delih bla-
gih vedno nov naj sad rodi!«
Zastran likovnega dopol-
nila, se pravi primernega od-
litka Meškovega kiparskega
portreta, pa bi se veljalo obr-
niti kar na kulturno skup-
nost v Slovenj Gradcu, kjer
je Meško sklenil svojo živ-
ljenjsko pot. Prepričan sem,
da bi ondotni kulturniki radi
ustregli.
GUSTAV GROBELNIK
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo, pojasnilo in seveda
za novo pobudo. Upajmo, da
bo padla na plodna tla, saj
so, kot nam je znano, pri
celjskem obrtnem združe-
nju pripravljeni poskrbeti
še za kiparski Meškov por-
tret in morda še za kaj.
RADI BI
POMAGALI!
Marica Goleš iz Celja nam
je poslala dopisnico in vpra-
šala po natančnem naslovu
družine, o kateri je novinar-
ka Mateja Podjedova pisala
v 27. številki Novega tednika
in med drugim v njenem
imenu prosila za pomoč v
posteljnem perilu in dru-
gem. Da, prav bi prišlo ne
samo posteljno perilo, tudi
kak kos pohištva, kot na pri-
mer postelja in drugo.
In če imate vse to in bi radi
pomagali ljudem, ki so v sti-
ski, pošljite na naslov:
Marija Rihtar,
Bobovo 30,
63240 Šmarje priJelšah.
Hvala vsem, ki boste sode-
lovali v tej humani akciji in
pomagali ljudem, ki potre-
bujejo vašo pomoč.
UREDNIŠTVO
TRAVICA, KDO
BO TEBE
KOSIL?
Letos smo imeli v Celju
cvetlično razstavo, na katero
smo se vsi dalj časa priprav-
ljali. Pred prireditvijo HOR-
TIKULTURA 80 smo se vsi
zavezali, da bomo naredili
vse, kar lahko naredimo, da
bo naše mesto urejeno, da bo
to prelomnica in da bomo tu-
di vnaprej našemu okolju
posvečali več pozornosti.
Mestno območje je naš skup-
ni prostor, v katerem bi naj
bil dogovorjeni red, saj v tem
prostoru živimo in če je ta
prijeten, se v njem vsi dobro
počutimo. Zaradi takšnega
slovesa k nam radi pridejo
tudi mnogi sosedje in ostali
turisti, ki pridejo k nam ali
pa se ustavijo, ko potujejo
skozi naš kraj.
Steka se osmi mesec v le-
tu, na nekaterih zelenicah in
zemljiščih v našem mestu pa
se še bohotno razvijajo trave,
katerim mnogi pravijo tudi
plevel.
Lastniki in uporabniki
zemljišč so dolžni po veljav-
nih predpisih zemljišče vzdr-
ževati tako, da se iz njihovih
zemljišč ne širi plevel in
škodljive trave in da ne kazi-
jo zunanjega videza kraja.
Zemljišča in zelenice, ki le-
tos niso bile vzdrževane in
košene: zelenica pred hišo
Vrunčeva 57, zemljišče, ki je
namenjeno za cesto vzhod -
zahod od Vrunčeve do Ulice
29. novembra, zemljišče ob
cesti v Trnovlje, zemljišče ob
ulici VIII. črnogorske briga-
de pred hišo 12... in še neka-
tera druga zemljišča.
Sprašujem pristojno služ-
bo v občini, kar zanima tudi
moje tovariše - verjetno pa
tudi ostale občane:
- čigava so, oziroma, kdo
uporablja ta nevzdrževana
zemljišča v območju mesta
Celja?
- Kaj je bilo v zvezi z vzdr-
ževanjem narejenega oziro-
ma kdo in kdaj bo pokosil
nezaželjene trave in plevel?
Bilo bi prav, da sprejeti do-
govor, ki smo ga dogovorili v
času priprav na HORTI-
KULTURO 80 in ostale pozi-
tivne predpise, ki se nanaša-
jo na zatiranje plevela, zuna-
njega videza in javnega reda
vsi spoštujemo, saj le tako si
bomo zagotovili varno, čisto
in zdravo okolje!
FRANC SMODIŠ
ZAKAJ
KONTROLA
PARKIRANJA
Ukrepi za ureditev prome-
ta in prometne varnosti v na-
seljih v občini Celje so dolo-
čeni z odlokom o ureditvi
cestnega prometa v naseljih
v občini Celje (Uradni list
SRS, št. 23/76). Po omenje-
nem odloku spada Trg V.
kongresa v območje, kjer je
prepovedan promet z vozili.
Prepoved je bila uveljavlje-
na 9. 7. 1980. Nadzorstvo nad
izvrševanjem že citiranega
odloka opravljajo delavci ob-
činske straže in milice ter
pooblaščeni delavci občin-
skega komiteja za urbani-
zem in varstvo okolja. V letu
1980 je občinska straža izre-
kla 2775 mandatnih kazni za-
radi nepravilnega parkira-
nja. Od teh je 269 storilcev
plačalo kazen takoj na mestu
(v večini primerov v času
nadzorstva storilca ni v ozi-
roma pri vozilu). Približno
30% je storilcev, ki plačajo
mandatno kazen na podlagi
obvestila o storitvi prekrška
pri informatorju v informa-
cijski pisarni občinskih
upravnih organov občine
Celje. Zoper neznane storil-
ce, ki ne plačajo kazni ali ne
vložijo ugovora, uvede ob-
činska straža poizvedbe za-
radi ugotovitve, kdo je last-
nik vozila. Tem poizvedbam
sledijo plačilni nalogi. Ko
prejme storilec plačilni na-
log, lahko kazen plača ali
vloži ugovor. Ce vloži stori-
lev ugovor, ga pošlje občin-
ska straža skupaj s predlo-
gom za uvedbo postopka o
prekršku in s plačilnim nalo-
gom pristojnemu občinske-
mu sodniku za prekrške. Ce
denarna kazen ni bila izterja-
na takoj na mestu, ali če je
tisti, ki je storil prekršek, ni
plačal takoj ali v določenem
roku, pa ni vložil ugovora,
pošlje občinska straža plačil-
ni nalog pristojni občinski
upravi za družbene prihodke
zaradi izterjave kazni. Občin-
ska straža je preverila, koli-
ko kazni je bilo izrečenih za-
radi nepravilnega parkiranja
na Trgu V. kongresa. Ugoto-
vila je, da je bilo doslej izre-
čenih 205 mandatnih kazni.
Ti podatki se nanašajo na de-
lo občinske straže.
Znano je, da opravljajo
nadzor tudi delavci milice. V
občinski straži delajo v letoš-
njem letu 3 stražniki. Meni-
mo, da so ti stražniki posve-
tili ustrezno pozornost nedo-
voljenemu parkiranju ter so
ob nepravilnostih ukrepali.
Želimo še povedati, da
opravlja občinska straža
nadzorstvo tudi nad izvaja-
njem občinskih predpisov o
javnem redu in miru in ko-
munalni urejenosti.
V.d. vodja občinske straže
Karel Kovačič
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM:
Med tednom dežurstva:
Pomožni zdravnik od 14. do
20. ure in glavni zdravnik od
15. do 6. ure naslednjega
dne. Ob sobotah dežura en
zdravnik od 15. do 12. ure
naslednjega dne, ob nede-
ljah od 12. ure do naslednje-
ga dne do 6. ure zjutraj, ob
praznikih pa je dežurstvo od
7. ure do naslednjega dne do
6. ure zjutraj.
VETERINARSKA
POSTAJA:
Neprekinjeno dežurstvo.
CELJSKE LEKARNE:
Dežurna bo Nova lekarna
na Tomšičevem trgu.
TRGOVINE:
V soboto 30. avgusta je de-
žurna samopostrežna trgovi-
na Rimski dvor v Zidanško-
vi ulici.
»DOPOLDNE
Z VAMI'
le naša oMala
POROKE
ŽALEC:
Zakonsko zvezo so skleni-
li: DOBRAVC Zlatko iz Pe-
trovč in OZiR Tatjana iz
Pongraca, GJURAS Ivo iz
Velike Pirešice in SKRI-
NJ AR Zdenka iz Pernovega,
LUKNER Marjan iz Malih
Braslovč in PODPECAN Mi-
lena iz Planine pri Sevnici,
CAFUTA Mirko iz Ptuja in
SLATINŠEK Danica iz Lok,
JESENICNIK Anton iz Pon-
graca in SEGOVC Marija iz
Pongraca, BRINOVSEK
Ivan iz Šoštanja in FIDER-
SEK Danijela iz Brega pri
Polzeli.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Poročilo se je 8 parov.
LAŠKO:
Zakonsko zvezo so skleni-
li: KOČIJ AN TOMAŽ iz Ra-
deč in MA.ST Rosa iz Karls-
ruhe, ZR Nemčija, KLJU-
CEVSEK Marjan iz Njivic in
PAVELSEK Anica iz Zida-
nega mosta.
SMRTI
ŽALEC:
Umrli so: PINTAR Peter,
71, Prebold, PEVEC Jakob,
72, Dobriša vas, FAJDIGA
Jože, 78, Polzela, ŽNIDAR
Antonija, 80, Loka.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Umrli so: RIHTER Janez,
78. Veternik, MALlS Josip,
91, Sotelska, KRAMPER-
ŠEK Anton, 80, Vinski vrh
pri Šmarju, GROBIN Avgu-
štin, 75, Pečica, RINGER
Marija, 78, Prelog pri
Šmarju.
LAŠKO:
Umrli so: SAMEC Franc,
77, Zagrad, BERVAR Franc,
59, Jagnjenica, KOCJANCIC
Jože, 58, Njivice.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V aBRTNlMJSEKTORJlI
ZA BOLJŠE DELOVNE
IN ŽIVLJENJSKE POGOJE
Zveza, sindikatov je tista najširša orga-
nizacija, ki naj bi skrbela za to, da bi
delavci resnično odločali o urejanju de-
lovnih in življenjskih pogojev, o prido-
bivanju in delitvi dohodka... Pri tem pa
ne mislimo samo delavcev v organizaci-
jah združenega dela, ampak tudi tiste, ki
so zaposleni pri zasebnikih.
Tako je v ponedeljek prišlo do sreča-
nja predstavnikov osnovnih organizacij
Zveze sindikatov delavcev, ki delajo s
sredstvi v zasebni lasti iz občin celjske
regije. Glavni namen sestanka je bil pri-
merjati izkušnje in se dogovoriti, kako
organizirati osnovne organizacije, da bi
bile te čim bolj učinkovite. Ugotovili pa
so, da sta delovni le osnovni organizaciji
v Celju in Žalcu, čeprav imajo formalno
ustanovljene vse občine svoje osnovne
organizacije. Glavni problem v občinah,
kjer te organizacije niso zaživele je v
nezanimanju delavcev, saj je članov
Zveze sindikato zelo malo. Poleg tega ni
ljudi, ki bi opravljali vodilne funkcije v
osnovnih organizacijah. Eden izmed
vzrokov za neaktivnost je verjetno pre-
majhna informiranost delavcev in nez-
nanje. V Celju je na primer 82% nekvali-
ficiranih delavcev, ki delajo v privatnem
sektorju. Iz te nedejavnosti osnovnih or-
ganizacij pa izhajajo ostali problemi kot
so slabi odnosi med obrtniki in delavci,
slabo obveščanje delavcev, ni pobude za
njihovo izobraževanje... Zato so občin-
ske svete in medobčinski svet Zveze
sindikatov zadolžili, da do konca okto-
bra organizirajo delo osnovnih organiza-
cij. Na ponovnem srečanju bi se nato
dogovorili o medobčinskem sodelova-
nju teh osnovnih organizacij.
Spregovorili so tudi o odnosih med
delavci in obrtniki, ki niso samouprav-
ni. V Celju se je v zadnjem času pojavilo
veliko odpustitev delavcev in to zaradi
sprememb v našem gospodarstvu. Vzro-
ke za odpust pa obrtniki navajajo prekr-
ške delavcev, kot so pijančevanje in za-
mujanje na delo, kar pa so doslej dovo-
ljevali. V Žalcu pa pravijo, da število
obrtnikov narašča in ker so potrebni,
jim marsikaj spregledajo. Takšnih od-
nosov pa so krivi tudi delavci sami, ki
niti ne poznajo kolektivne pogodbe in s
tem svojih pravic. Za dodatno izobraže-
vanje teh delavcev imajo posebne skla-
de v vseh občinah, razen v Šentjurju in
Šmarju. Tudi tu bo moral stopiti v akci-
jo medobčinski sindikalni svet ter ob-
činska sveta Šmarja in Šentjurja. Po ne-
ki anketi v Celju pa so ugotovili, da
delavci niti niso zainteresirani za izobra-
ževanje, saj jim to ne da dosti večjega
dohodka, pa tudi ortnik raje uporabi de-
lavca za delo v obratovalnici. Potrebno
bi bilo tudi boljše informiranje delav-
cev. Svoj prostor bi morali imeti v listu,
ki zajema celotno republiko, potrebno
pa je tudi izkoristiti možnosti, ki jih nu-
dijo občinski in regijski časopisi.
Tudi pri dodeljevanju stanovanj in po-
sojil so težave, saj v stanovanjski komi-
siji večkrat menijo, da so posojila delav-
cem previsoka. Toda ta sredstva ustvari-
jo delavci sami, torej ni razloga, zakaj ne
bi mogli dobiti visokih kreditov. V pri-
meru spora med delavci in obrtniki pa
pogosto prihaja do zavlačevanja, saj ni
usteznega organa, ki bi te spore hitro in
učinkovito reševal.
Izkušnje so izmenjali tudi na področju
letovanja delavcev, kjer je najboljša
možnost ta, da uporabljajo kapacitete
delovnih organizacij, s katerimi se dogo-
vorijo za sodelovanje. Rešitev pa bo tre-
ba najti tudi za zdravstveno varstvo de-
lavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih.
Prva naloga pa bo seveda organiziranje
dela osnovnih organizacij Zveze sindi-
katov, ki bodo lahko uspešno pomagale
tem delavcem.
TATJANA PODGORŠEK
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST SVIBk
SKOZI DA
DO STBiii
Nadaljnja gradnja ceste, večnamem
ki čakajo marljive in složne krajai
Razvalnine gradu, cerkev, šola: stičišče kultur in bogatili izročil
IZ DAVNINE
»Dokaj jo baronov snubi:
troje iz dežele laške,
troje iz dežele nemške,
troje 'z štajerske in kranjske,
ino zraven Ostrovrhar,
ki so boji mu igrače.
Lep junak srce bil vnel je
gospodične z'lo košate,
ki ukaže mu, da prosi
od očeta jo in žlahte«
(iz Prešernove Turjaške Rozamunde)
V fevdalni dobi je bilo Svibno znano po vsej kranjski
deželi. Prav na vrhu Ostrega vrha si je bavarski gra-
ščak Arnulf iz rodu Scharfenbergov, leta 928 postavil
mogočen grad, da bi branil meje nemškega cesarstva
pred Ogri. Rodbina Ostrovrharjev je postajala vse bolj
mogočna in vplivna. Najimenitnejši Ostrovrhar je bil
gotovo Viljem, ki večkrat nastopa v naših narodnih
pesmih, njegovo junaštvo pa je proslavil tudi France
Prešeren v Turjaški Rozamundi ter Anton Medved v
dramski pesnitvi »Viljem Ostrovrhar«. Leta 1293 je
Viljem na Koroškem v bitki pri Grabinju padel. Do-
brih 100 let pozneje je grad prešel v roke Habsburža-
nov in je menda od leta 1456 dalje zapuščen. Znane so
tudi gospodarske in denarne zveze Ostrovrharjev s
Celjskimi grofi, saj je bil Ulrik gospodar enega dela
Svibnega. Danes so le še razvaline gradu, ki pričajo,
kje je bil nekoč dom mogočnih, polilepnih, podkuplji-
vih in bojevitih Ostrovrharjev.
Iz Radeč nas po ozki in sli-
koviti dolini, obdani s strmi-
mi obronki Posavskega hri-
bovja, pot pripelje do Jag-
njenice, od tod pa vodi do-
volj široka in precej strma
cesta v Svibno, ki že od daleč
opozarja nase s svojim 643
metrov visokim Ostrim
vrhom.
Krajevna skupnost Svib-
no, na južnem delu občine
Laško, z zaselki Svibno, Po-
čakovo in Zagrad, se razteza
od Jagnjenice pa vse do Ro-
vana in do velikega gozdne-
ga kompleksa Jatna, ki mu
domačini pravijo tudi zasav-
ski pragozd. Krajevna skup-
nost meji kar na štiri občine:
Sevnico, Zagorje, Trbovlje
in Litijo.
Prebivalci so kmetje in
polkmetje. Od 500 krajanov
jih je preko 100 zaposlenih v
industriji v bližnjih krajev-
nih skupnostih oziroma ob-
činah, saj krajevna skupnost
Svibno nima industrijskega
objekta oziroma delovne or-
gr.nizacije, ki bi krajanom
nudila zaslužek. Kmetje so
povečini kooperanti Kmetij-
slce zadruge Laško, ukvarja-
jo pa se pretežno z obdelova-
njem zemlje in vzrejo pitan-
cev ter prodajo mleka. To so
le splošne značilnosti krajev-
ne skupnosti Svibno in nje-
nih ljudi.
V SLOGI ZA LEPŠI
JUTRI
Največje bogastvo ter kra-
jev je v ljudeh, njihovi lju-
bezni in navezanosti na kraj,
v medsebojnem tovarištvu
in slogi ter v njihovih pri-
drtih, delovnih rokah. Složni
so ti ljudje in prav zaradi slo-
ge njihov kraj iz dneva v dan
spreminja svojo podobo in
obljublja lepo, še lepšo pri-
hodnost.
VČERAJ IN DANES
Krajani so ponosni na svo-
jo mrliško vežico, saj so jo
pred tremi leti zgradili sami,
prispevali pa tudi ves potre-
ben gradbeni material zanjo.
Obnovili so tudi rušeči se
oporni zid ob pokopališču.
Dobro se zavedajo, kaj po-
meni zanje in za razvoj kraja
cesta, ki vodi od Jagnjenice
do Svibnega. Veliko so ra-
zmišljali, kako poceniti po-
tek gradnje. Tako so odkrili
peskokop, zgrabili za orodje
in z izkopom preko tri tisoč
kubičnih metrov peska pri-
varčevali okroglih trideset
starih milijonov. Kar štiri ti-
soč ur so krajani ob potu
svojega obraza preživeli na
cestni trasi. Delali so prosto-
voljno,' saj so se tako tudi
skupno odločili. Polaganje
asfalta terja tudi dodatna
sredstva, ki jih je vedno pre-
malo. Zato so sestavili listo,
po kateri naj sleherni krajan
prispeva sredstva, poleg tega
pa naj bi se še udeležil dveh
ali treh celodnevnih delov-
nih akcij. Ni ga bilo v kraju,
ki bi temu predlogu ugovar-
jal in tako gradnja ceste Jag-
njenica-Svibno poteka ne-
moteno dalje. Tudi krajevna
skupnost Jagnjenica prispe-
va svoj delež pri gradnji te
ceste in sploh je sodelovanje
teh dveh kakor tudi vseh
ostalih krajevnih skupnosti
radeškega območja dobro.
Pomembna pridobitev za
kraj je tudi vodovodno
omrežje za Svibno in Poča-
kovo, opravili so nekatera
obnovitvena dela na cesti
Jagnjenica-Sopota, uredili
minimalno cestno razsvetlja-
vo v zaselku Zagrad, ena
zadnjih in še kako pomemb-
nih pridobitev za krajevno
skupnost pa je avtobusna
proga oziroma postajališče,
ki obeta, da bo odslej ostalo
več njihovih fantov in deklet
doma.
Se bi lahko naštevali e'
vse so složni in marljivi,
bečnani naredili za b(|i
pogoje njihovega življen*
dela. Ti ljudje pa so
skromni, zato rezultatov •
jega dela ne obešajo na v'
zvon. Pa je bilo vseeno t
o tem spregovoriti.
KAJ IN KAKO
NAPREJ?
Večnamenski objekt,!
nameravajo zgraditi, jeli
prepotreben. Krajevna s
nost Svibno namreč ne
more ene same trgovinii
najosnovnejše gospodii
potrebe. Tudi za kmeto
je pot do najbližjih Rad
nakup najpotrebnejšeg
dolga. Potrebujejo tud
stor za delovanje kra
skupnosti, kjer bi se fe
lahko zbirali in se skun
govarjali, ustvarjali nj
dročjih kulturne dejaV
itd. V načrtovanem ob
bi bila tudi solidarri
stanovanja, s tem pa
sprostila sedanja v šol
poslopju. Objekt bi nu
di prostor za občasno a
zirano otroško varstvo,
primerno knjižnico itd
Naloge, ki jih v bližr
hodnosti čakajo pa i
Dolina Sopote, ozko grlo, skozi katerega se pretaka življenje
Stanko Dolinšek, predse-
dnik skupščine KS: »Ob ve-
likem razumevanju in pomo-
či delovnih organizacij rade-
škega območja, samouprav-
ne komunalne interesne
skupnosti Radeče, sosednih
krajevnih skupnosti, občin-
ske skupščine Laško ter ob
pomoči in odrekanju naših
krajanov, smo v zadnjih ne-
kaj letih mnogo naredili, saj
se zavedamo, da je napredek
našega kraja odvisen pred-
vsem od nas samih. Za hi-
trejši razvoj bo treba najprej
rešiti komunalne probleme.
Trenutno vlagamo vse napo-
re za pričetek gradnje večna-
menskega objekta, obnovo
šolskega poslopja ter dokon-
čanje 400 metrov ceste.«
Janko Starina, nai
sekretarja OO ZK, čh
KS, predsednik pori
ga sveta in komisije
»Za ohranjanje naše
ne dediščine in razv(
re podpiramo nadal
krivanja fresk in ob
na dela v župnijski
Čaka  nas  še zav.
ostankov gradu Osi
jev, vse to pa, se^
strokovnem delu in
udeležbi Zavoda za
niško varstvo iz Ce
ma občinske kultut
nosti. Z obnovo šoli
slopja bomo dobili J
učilnice,    kraju   J
knjižnico, prostor
sno otroško varst
kulturne prireditve
msopoTi
U ORJAKA
jbjekta in obnova šole so glavne naloge,
Cesta, ki obeta več življenja in napredka
jiti boljšo cestno poveza-
posebno še med zaselki,
li bodo problematiko vo-
odnega omrežja v Zagra-
za zaselek Počakovo pa
rbeli vodovodne prik-
ke. Po vseh zaselkih na-
ravjo urediti javno raz-
tljavo ter kanalizacijo za
amezne skupine gospo-
stev.
jajevna skupnost Svibno
more en sam telefon, zato
glede na odmaknjenost
ja želja in težnja krajanov
pridobitev novih priključ-
f še kako upravičena. Pet-
)et do šestdeset telefon-
številk bi potrebovali,
jtem pa nikakor ni mogo-
jprezreti te potrebe, saj je
p po svojih naravnih lepo-
I in kulturnozgodovinskih
imenitostih tudi obetaven
pzvoj turizma, tudi kmeč-
fudi razvoju telesne kultu-
športa nameravajo v
iu posvečati več pozorno-
(1 Zato bodo uredili tele-
ikulturni objekt s šport-
P igriščem, še nadalje pa
lOodo prizadevali za zava-
[fanje kulturnih spomeni-
/ in znamenitosti ter iskali
žnosti za razvoj obrti, go-
i>stva, kmečkega turizma
;,{ako dalje.
ŠOLA, KULTURNO
SREDIŠČE
Šolsko poslopje v Svib-
nem je bilo zgrajeno leta
1911. V tem času je bilo Svib-
no samostojna občina, ki je
zajemala: Svibno, Podkum,
Dubovec in Jagnjenico. Ta-
krat se je imenovala Sv. Križ
na Dolenjskem. Po I. svetov-
ni vojni si je učiteljstvo moč-
no priMdevalo odpraviti va-
ško zaostalost. Največ zaslug
za napredek kmetijstva, sa-
djarstva in vinogradništva
na tem področju ima pokojni
šolski upravitelj Ivan Peč-
nik. Na šoli je danes spomin-
sko obeležje padlim borcem
in žrtvam okupatorjevega
nasilja v letih 1941-45.
Lani je nepopolno osnov-
no šolo v Svibnem obiskova-
lo le sedem otrok. Denarja za
delo v normalnih pogojih,
posebno v zimskem času, ni
bilo. Otroci naj bi se prešola-
li na šolo v Radečah. Pa so
krajani na pobudo krajevne
konference SZDL stopili
skupaj, s dogovorili za akcije
in prispevek za kritje mate-
rialnih izdatkov in pouk je
tekel dalje, otroci pa so tako
ostali doma. Težko bi na-
mreč v kraju pogrešali otro-
ški živ-žav, šola pa je obe-
nem tudi edino kulturno sre-
dišče v krajevni skupnosti,
zato so jo tudi hoteli obdr-
žati.
Letos je obiskovalo kom-
binirani pouk deset učencev,
UČI in vzgaja pa jih učiteljica
Marta Starina. V šoli poteka-
jo tudi vse priprave za kra-
jevne proslave, ki jih redno
prirejajo, pri tem pa pridno
sodelujejo tudi mladinci,
združeni v krajevni organiza-
ciji ZSMS. Z večnamenskim
objektom, v katerem bo tudi
stanovanje za učitelje, bo šo-
la pridobila sedanje učitelje-
vo stanovanje, kjer namera-
vajo urediti dvorano za kul-
turne prireditve in za delo
prosvetnega društva, ki ima
že danes močno dramsko
sekcijo.
Dramska sekcija se vsako
leto predstavi z vsaj dvema
uprizoritvama. Pevskega
zbora v kraju še nimajo, ima-
jo pa dobre pevce, ki prepe-
vajo v zboru Papirnice Ra-
deče.
ZA VARNOST IN
TRDNOST
Zaradi močno razgibanega
terena je krajevna skupnost
Svibno gotovo najprimernej-
ša   za  krepitev  in  razvoj
obrambne in zaščitne pri-
pravljenosti na radeškem
območju, zato si krajani pri-
zadevajo zagotoviti skladi-
šča za hrano, urediti zakloni-
šča, priveze za živino, nada-
ljevati z vzdrževalnimi deli
vodnih mlinov, nabaviti naj-
nujnejšo opremo, v povezavi
z gasilskim društvom Jag-
njenica pa ustanoviti lastno
gasilsko desetino.
ZADNJI BIČ
OSTROVRHARJEV
Okupatorjevo nasilje tudi
Svibnu ni prizaneslo. Že pro-
ti koncu leta 1941 so pričeli
Nemci z množičnim izselje-
vanjem prebivalcev v Nem-
čijo. Tako je bilo izseljenih
nad tri četrtine družin, v nji-
hovih domovih pa so se na-
selili Kočevarji in Tirolci, ki
so postali neomajni gospo-
darji nad preostalim sloven-
skim življem, v šolsko po-
slopje pa so se naselili nem-
ški vojaki. Bič »Ostrovrhar-
jev« se je takrat poslednjič
dvignil nad ljudstvom, zato
so fantje in dekleta iz teh
krajev pogumno stopili v
vrste naših najboljših hčera
in sinov. Po osvoboditvi so
se izgnanci vrnili v svoj ro-
dni kraj in treba jim je bilo
pomagati ter postaviti nove
domačije, obdelati zapušče-
na polja.
Trdi so bili ti časi, pa ven-
dar tako lepi. Pognali so kali
za sadež, ki je danes zdrav in
čvrst.
TEKST IN FOTO:
MARJELA AGREŽ
DAMJANA STAMEJCiC
^inka    Knez-Medved,
l^tarka krajevne organi-
Pje SZDL: »Vse aiccije, ki
jfiačrtujemo v naši krajev-
I skupnosti, izpeljujemo
družno v okviru vseh
^"^nopolitičnih in druž-
^'^ organizacij ter s sa-
^Pravnimi organi krajev-
^'^^Pnosti. Res je malo ta-
'^/ožnih krajevnih skup-
J". kot je naša. Nikdar ni-
J?o težav glede podpore
^saj akcije vedno načr-
in izpeljujemo zelo
da vsi krajani vedo,
S Sre. Ob tem si
J^^jv^a/no, da bi informi-
*JJ^^^i krajevni skupno-
^ooi) razširih preko bil-
u^jn drugih pisanih spo-
Ludvik Strniša, predse-
dnik krajevne organizacije
Rdečega križa: »Tudi naša
organizacija, ki šteje 362 čla-
nov, se aktivno vključuje v
delo krajevne skupnosti. Pa
kaj ne bi, saj smo v njej sko-
raj vsi krajani! Vsako leto iz-
peljemo več akcij, tako krvo-
dajalsko, ob novem letu pri-
pravimo srečanje za starejše
krajane, velikokrat damo po-
budo tudi za kakšne kultur-
ne prireditve. Iz naše organi-
zacije je izšel tudi predlog o
elektrifikaciji zaselka Magol-
nik. Skratka, naša skrb ni oz-
ko usmerjena, v organizaciji
želimo pomagati čimveč kra-
janom, tako ali drugače.«
Franc Gros, sekretar
osnovne organizacije ZK
Jagnjenica-Svibno: »V naši
organizaciji je skupaj 14 čla-
nov, od tega jih je polovica iz
krajevne skupnosti Svibno.
Skupne akcije obravnavamo
skupaj, krajevne probleme
pa posebej. Moram reči, da
.se komunisti prvi dogovarja-
mo o izpeljavi večjih akcij.
Tako smo se tudi o asfaltira-
nju ceste na Svibno pa o iz-
gradnji večnamenskega pro-
stora pogovarjali najprej ko-
munisti med seboj, nato smo
dali pobude za zbiranje sred-
stev in organiziranje akcije.
Delamo složno, kar je naj-
večji porok uspehov, ki jih
dosegamo.*
Tudi mrliška vežica je rezultat sloge in pridnih rok
DRAGOCEN
SAKRALNI SPOMENIK
Najbogatejši zgodovinski spomenik v Svibnem je gotovo
župnijska cerk^'v Svetega Križa, ki se ponosna dviga pod
razvalinami gradu Ostrovrharjev. Nek kronist je zapisal, daje
bila sezidana leta 1324, deloma v gotskem, deloma v roman-
skem slogu... Z odkrivanjem lepot in umetnostnozgodovin-
skih vrednosti cerkve v zadnjih letih pa je danes znanega
mnogo več. Največ zaslug pri tem imata prav gotovo župnik
Ciril Brglez, ki je pred kratkim zapustil te kraje in pa profesor
Viktor Povše, priznan strokovnjak s področja konzervatorstva.
Posebna znamenitost svibenske cerkve je prav gotovo got-
ski kip Pieta. Delo sodi v prva leta 15. stoletja, bilo pa je skozi
stoletja, na žalost, večkrat obnovljeno. Restavratorsko delo
profesorja Povšeta je bilo zaradi tega izredno naporno. Rezul-
tat njegovih prizadevanj pa je današnja podoba te skulpture, ki
živi v svoji prvotni lepoti izpred 570 let.
Cerkev, tako njena notranjost kot zunanjost, je bogato posli-
kana s freskami iz različnih obdobij. Prezbiterij je v tem po-
sebno bogat. Poslikane so vse stene, okenska ostenja in križni
svod. Po nekem zapisu je bil prezbiterij izdelan leta 1282, v
času, ko je romanika prehajala v gotiko. Vse dosedanje razi-
skave kažejo na to, da cerkev ni bila zgrajena leta 1324, kar bi
preprosto sklepali iz letnice, najdene na koru, ampak že
mnogo prej, saj je bila že leta 1282 v Svibnem ustanovljena
župnija, nova odkritja pa datirajo daleč nazaj, kako daleč pa bo
pokazala stilna obravnava, ki se bo opirala na ugotavljanje
prebitin.
Tudi zunanja stena južne strani je slikovno zanimiva. Na
istem mestu sta kompoziciji iz dveh časov. Preko spodnje, ki
predstavlja celotno križanje, je druga, iz 15. stoletja, kije precej
uničena. Na tej steni se skriva še ogromna kompozicija svetega
Krištofa. Pri odstranjevanju debelejših plasti novejših ometov
na južni strani cerkve je prišel na dan star omet, ki sega v dobo
zgodnje romanike, kar je edinstven primer v Sloveniji.
Vsekakor bo ta bogat kulturnozgodovinski objekt terjal še
veliko pozornosti in strokovnega dela, da bomo prišli do od-
kritja celotnega poteka mnogih sprememb od začetka do da-
nes.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust
NA SVIBNEM BO STROJNA SKUPNOST
OLAJŠANO BO DELO
Hinko Medved: »Kmetje si med seboj pomagamo.'
Ce je področje tako gričev-
nato in strmo, kot je na Svib-
nem, potem kmetovalci ni-
majo kaj prida izbire. Veči-
noma se odločijo za živinore-
jo in za pridelovanje mleka,
ker je ta veja kmetovanja ne-
kako najbolj primerna hribo-
vitemu predelu.
Tudi Hinko Medved iz
Svibnega se je odločil za živi-
norejo. V hlevu ima sede-
mnajst glav živine, od tega
sedem krav, ostalo so pa pi-
tanci. Hlev si je preuredil že
leta 1972, nakupil si je tudi
vso potrebno mehanizacijo,
da si s tem lajša delo. Tudi
krme ima dovolj, letos - tako
pravi Hinko Medved - je tu-
di zelo kakovostna.
»Rad bi si še moderniziral
kmetijo,« pripoveduje Hin-
ko Medved. »Hlev bi še razši-
ril, da bi redil še več živine.
Pa ne vem, kako bo kaj. Si-
cer je res, da dohodek ni slab
in če človek dela, tudi zaslu-
ži. Vendar še ne vem zagoto-
vo, ali bom v kmetijo še kaj
več vlagal, ali ne.«
Na Svibnem se kmetje po-
govarjajo, da bi ustanovili
svojo strojno skupnost. Ne-
kaj kmetijskih strojev so že
kupili skupaj, vendar bi rabi-
li še trosilec za hlevski in
umetni gnoj ter škropilnico
za koruzo. Pet je kmetov, ki
se pogovarjajo o ustanovitvi
strojne skupnosti in ki vedo,
da se takšna skupnost ob-
nese.
»Stroji so tako dragi, da si
jih težko en sam kmet privo-
šči,« pravi Hinko Medved.
»Zato je samo po sebi imev-
no, da želimo ustanoviti svo-
jo strojno skupnost. Veste,
pa tudi sicer je pri nas na
Svibnem tako, da si kmetje
radi pomagamo med seboj.
Vedno stopimo skupaj, ko
pesti enega ali drugega kakš-
na težava. In iz tega razume-
vanja in vsestranske pomoči
se je utrnila misel o usta-
novitvi strojne skupnosti. Ta
skupnost je le naravna posle-
dica našega prijateljstva in
dobrih sosedskih odnosov.«
DS
NA ZDRA V JE, KOSCI IN GRABLJICE!
Na travniku so ostale vrste pokošene trave. Zdaj je čakala na grabljice. Bilo je v soboto, na
mozirskem kmečkem prazniku v Trnavčah pod Goltmi. Med številnimi obiskovalci je bil
tudi član predsedstva CK ZKJ, dipl. inž. Andrej Marine. Birt, Franc Pečnik, ga je kmalu
zagledal in mu ponudil šilce domačega žganja. »Na zdravje, kosci in grabljice!« Ob tem pa
so zaživeli nekateri spomini, predvsem tisti iz otroških let, ko je prav tako na domačem
travniku kosil in nestrpno čakal mamo, da je prinesla malico... Prilegla se je, kot se je v
soboto prilegel požirek domačega žganja.
ME
HMELJARJI SO POVEDALI
PRIČAKOVALI VEČ
Bodo cene pokrile stroške?
Vsi pogovori kmetov v Savinjski dolini se v teh dneh
nanašajo na hmelj. Sprašujejo se, kako bo. o svojih predvi-.
devanjih pa so nam sedaj, ko so prvi dnevi obiranja že
mimo, povedali takole:
VINKO COKAN iz Spod-
fijih Roj: »Imam tri ha hme-
lja sorte golding, atlas, auro-
ra in apolon. Reči moram, da
smo pred obiranjem računali
na nekoliko boljši ha donos,
kot izgleda, da bo. Sedaj obi-
ram šele tretji dan in zaen-
krat še ne vem natančno, ka-
ko bo.«
IVAN ŽGANK iz Šempe-
tra: "S hmeljarjenjem imam
veliko izkušenj, saj se s hme-
ljem ukvarjam že celih tride-
set let. Seveda so bile bogate
pa tudi slabe letine, za letoš-
njo pa mislim, da bo nekaj
srednjega. Hmelja imamo to-
liko, da se nam izplača imeti
svoj obiralni stroj.«
JAKA STRNAD iz Bra-
slovč: »Pri nas doma imamo
okrog sedem tisoč sadik
hmelja sorte golding in auro-
ra. Ker smo na prodnatih
tleh, ga je nekoliko prizadela
suša, tako, da o posebno do-
bri letini ne mogoče govoriti.
Ce bodo odkupne cene ugo-
dne, lahko upamo, da bo tu-
di izkupiček vsaj deloma po-
kril stroške in naše delo.«
IVAN CETINA iz Spod-
njih Grušovelj: »Kako bo le-
tos obrodil hmelj, se še ne da
točno povedati. Res je, da
smo si obetali dobro letino,
vendar nam je račune prekri-
žalo zadnje neurje. V mojem
hmeljišču je odtrgalo kar
okrog dva tisoč vodil, ki smo
jih morali ponovno obesiti.«
Tekst in foto: T.TAVCAR
VOJNIK:
KINOSEKCIJA
DELA
Pred mesecem dni je
pričela pri Kulturno-pro-
svetnem društvu »France
Prešeren« v Vojniku ak-
tivno delovati kinosekci-
ja. Odtlej se v Kulturnem
domu v Vojniku vrstijo
redne kinopredstave ob
sobotah in nedeljah.
Omeniti je potrebno, da
so veliko del opravili čla-
ni Kulturno-prosvetnega
društva prostovoljno, te-
hnična dela pa so opravili
člani kinosekcije s po-
močjo Kinopodjetja iz
Celja- Zato velja posebna
zahvala direktorju Kino-
podjetja Francu Horvatu
in vsem, ki so na kakršen-
koli način pripomogli k
oživitvi filmske dejavno-
sti v Vojniku.
Filme si izposojajo pri
Kinopodjetju iz Celja po
sestavljenem seznamu.
Dosedaj so bili na spore-
du filmi, ki so privabljali
vedno več gledalcev, tako
da je že mnogo rednih
obiskovalcev kinopred-
stav. Izbor filmov je pri-
meren za širok krog ob-
činstva.
Seveda so najbolj pri-
ljubljene kinopredstave
pri rnladini. Vendar je tu-
di veliko število starejših
obiskovalcev, ki na ta na-
čin izkoristijo prosti čas.
Led je prebit in želja vseh
članov društva je, da bi se
filmska dejavnost razvija-
la še uspešno naprej in na
ta način nudila gledalcem
kulturni užitek in jih izo-
braževala.
VIDA MAJCEN
ZAKAJ JE SOTLA ONESNAŽENA ?
AGONIJA LEPE REKE
*Nivo<< bo odgovoril prihodnji teden
Sotla. Se pred leti so stro-
kovnjaki trdili, da je Sotla
ena najčistejših rek v Slove-
niji. Danes pa je utrujena,
črna reka, ki se zvija v agoni-
ji onesnaženosti. Kaj smo ji
storili, da je takšna? Zakaj je
zamrlo življenje v njej?
Jože Pečnik iz Podčetrtka,
ki stanuje v hiši, ki je v nepo-
sredni bližini Sotle, pripove-
duje:
»Začelo se je pravzaprav
že pred kakimi tremi tedni.
Kar naenkrat so se začele va-
liti po Sotli črne odplake.
Voda je postala temna in
smrdljiva. Nekaj dni po ti-
stem, ko sem prvič zagledal,
kako voda temni, je preko
vodne brane, ki je za mojo
hišo, že prineslo mrtve ribe.
Potem je bilo iz dneva v dan
huje. Vse več mrtvih rib je
bilo, Sotla pa je postajala vse
temnejša. Smrdelo pa je ta-
ko, da smo pri nas v hiši ko-
maj zdržali. In še sedaj je
smrad neznosen. Povem
vam, da vsi v hiši glasno ra-
zmišljamo, kam bi se uma-
knili iz tega strupa.«
Ogledala sem si Sotlo za
Pečnikovo hišo. Temna od-
plaka, na kateri so plavali
mastni madeži in penasta ne-
snaga. Grozljivo! Mrtvih rib,
za katere je Jože Pečnik de-
jal, da so bile še prejšnji dan
v.se po grmovju ob Sotli, ni
bilo več. Menda jih je nekdo
večer pred mojim obiskom
odstranil.
Vprašanja so vrela. Kdo je
onesnažil to reko? Kdo je
kriv, da je čez noč postala
črna odplaka, ki zasmrajuje
okolico? Delne odgovore na
ta vprašanja je dal inženir
Vlado Tkavc, predsednik ko-
misije za varstvo okolja v ob-
čini Šmarje pri Jelšah.
»Sotla je onesnažena zara-
di tega, ker Nivo Celje prav
sedaj prazni Vonarsko jeze-
ro. To jezero, ki naj bi bilo v
bodoče tudi rezervoar pitne
vode za hrvaško Zagorje,
smo gradili Slovenci in Hr-
vati skupaj. Seveda je po-
trebno dno in bregove jezera
najprej očistiti. Zato je Nivo
jezero pred kratkim napolnil
do določene višine, da bi ta-
ko voda sama očistila jezer
Vsa čišča pa se seveda use<
na dno jezera in to čiščo s
daj praznijo. Seveda pa se i
šča izteka v Sotlo. Verjetm
pa sama usedlina ne bi pov
zročila tolikšne onesnažitv
Sotle, če se ne bi v Vonarsk
jezero stekale tudi vse k(
munalne in industrijske oc
plake iz Rogaške Slatine, p
iz Rogatca in iz Huma r
Sutli. Tako pa je bilo Vona
sko jezero napolnjeno z v
do, kar je povzročilo gnitje i
odmiranje organskih sno
na njegovem dnu in na br
govih. Poleg tega pa so se
napolnjenem jezeru akum
lirale tudi vse odplake, ki i
prihajale iz bližnje indust
je. Treba je jasno poveda
da smo za onesnažitev Sot
krivi pravzaprav vsi, ki ži^
mo ob njej. Kajti v Rogaš
Slatini na primer še vedi
nimamo čistilne naprave,
kateri govorimo že več let
za katero že zbiramo potre
na sredstva. Vendar pa je,
sno tudi eno: Nivo Celje
moral računati s tem, da s<
jezeru akumulira tudi v
nesnaga, ki prihaja iz kraj
ob Vonarskem jezeru in ki
blizu Sotle. Kot kaže, pa
na to v Nivoju pozabili.«
V Nivoju v Celju še m
želeli komentirati nekate;
očitkov, ki letijo na njib
račun. Pravijo, da temelj
analizirajo vzroke onesnJ
tve Sotle in da bodo teme
odgovor posredovali v \
hodnji številki Novega t
nika. Tudi raziskave repu'
škega vodnogospodarski
inšpektorata še niso zna
čeprav so bili njegovi si
kovnjaki več dni ob S<
Zato kaže, da bomo lal
kaj več o vzrokih in posl<
cah onesnažitve Sotle z<
sali šele v naslednji šteV
časopisa.
Dejstvo pa je eno: črne
plake se iz Vonarskega j
ra še vedno stekajo v S(
Onesnažitev je segla že
Imenega, gotovo pa se šii
naprej. Do kod bo prišla
DAMJANA STAMEJ
34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
PRJiVLUSTNO JE RES NA DEŽELI. ^
„REVIJA« KMEČKIH OBIČAJEVV ŠKOFCAH
POPOLDAN STARIH ČASOV
Mlacev na cepe, terice, kosci, steijarji in še i€aj
Skofce na čudovitem kuc-
Iju pod Lazišami nad Rim-
skim Toplicami je ravno
pravšnji kraj in okvir za pri-
reditev, kot je bila v nedeljo,
ge vremenu, ki se je dopol-
(jan kisalo, se niso dali ugna-
ti in za nagrado dočakali celo
sončno popoldne.   .
V Lazišah ima kulturno
društvo, to je vredno podčr-
tati, sekcijo za oživljanje sta-
rih običajev. Dogovorili so se
s krajani, predvsem s tistimi,
ki niso več tako rosno mladi
in ljudje so sami, brez vsake
režije izbrskali iz spomina
dogajanja iz minulih časov,
ko so po teh krajih še pokali
cepci, ropotale trlice, drdrali
kolovrati, po kladah odzva-
njali drobljači in po travni-
kih zveneli klepci, zvonili
brusi in sekale ostre kose.
Cez tisoč ljudi se je zbralo
v Skofcah. Idilo so po svoje
kvarili le jekleni konjički, ki
so se kot raznobarvne ble-
ščeče pločevinaste ovce »pa-
sli« po travniku pod vasjo.
Najprej so šli na pod mlati-
či. Ubrano os odzvanjale pa-
lice po snopju, mlatiči so se
vrteli v krog, obračali snop-
je. In glej šmenta, iz sosešči-
ne jim je nebodigatreba pri-
nesel metlo klepat. Mlatiči
so ga ujeli, mu v rokave pori-
nili kol, ga našopali s slamo,
j da je kot ptičje strašilo zapu-
stil kraj svojega izzivalnega
dejanja. Ni manjkala niti ma-
lica, mlatiči pa so za nagrado
vrgli v parno gospodinjo.
Kaj se je godilo za leseno ste-
no v slami, je bilo odvisno od
mlatiča, ki jo je tam priča-
kal...
Potem so bile na vrsti teri-
ce in teričniki, ki so nad na-
pol razpadlo »frjačo« sušili
lan. Komaj so ga nastrgali
nekaj šopov po podstrešjih
za vzorec, toliko, da se devet
teric še razmigalo ni. So pa
zato imele več časa za špas.
Hitro so namreč zgrabile na-
gajivega teričnika in mu nat-
lačile v hlače ter za srajco
■ pezdirja«, da je bilo revežu
pri koži, kot bi padel v vrečo
bolh. Tudi gospodinji so jo
zagodle. Poslale so ji iz pre-
diva zameseno pogačo, kot
opomin, da se obotavlja z
malico. Ucvreti so jo morale
pred burkljami jezne gospo-
dinje, toda pogačo so le do-
bile.
Medtem se je brnenje ko-
lovratov mešalo s pesmijo:
Le predi, dekle predi...
Košnjo otave so naznanili
zvoki klepcev, potem so kos-
ci s pesmijo na ustih in kosa-
mi na ramah odšli na trav-
nik. Naneslo je, da je najbolj
zavzet kosec zarezal v osje
gnezdo in priredil po travni-
ku divji ples.
Pod kozolcem so možje
smradili s pipami in cigara-
mi ter z drobljači sekali ste-
Ijo. »Cik-tobaka« dandanes
pod svetlim soncem ni več,
pa so kadili, kar je v steljni-
kih bilo prepovedano, ko lju-
dje še niso imeli pojma o ci-
vilni zaščiti.
Med prikazovanjem raznih
kmečkih opravil in običajev,
ki so jih spremljali, je bilo
veliko petja, pa poskočnih
viž, šal in zbadljivk. Prvič se
je predstavila tudi plesna
skupina, ki se je po domače
zavrtela po plesišču. Na sre-
di prostora je bila miza s do-
brotami: pečena svinjska
glava, kuhana šunka, šarkelj,
zlatorumena kokoš in »cu-
krnta ovca z janjčkom«. Vse
to je šlo na lecitacijo - kdo da
več!
Naj ne bo zamere. Najmanj
»originalni« so bili sicer zelo
dobri godci in pevci »Veseli
planinci", ki so ubirali pred-
vsem poskočne iz sodobne
narodno zabavne glasbe.
Bolj originalni so bili, kar za-
deva izvirnost, Žoharjevi po-
bi s frajtonarico, klarinetom
in pompardonom.
Bilo je zares veselo, posre-
čeno in originalno. Nič pri-
vlečenega iz tujih logov. Se-
gli so vsaj za pol stoletja na-
zaj.
JURE KRASOVEC
Pika poka, pika pok, urno s cepcem naokrog...
Ko trlica prvič poč', terici pamet iz glave skoč.l
KMEČKI PRAZNIK V TRNAVČAH
POD ROŽNATO PLANINO...
Za najboljše je inwl birt cigare
2a kosci so prišle na vrsto grabijice. Travo so hitro razme-
tale, da se je posušila...
Cas se je ustavil in stopili so za tride-
set, štirideset in več let nazaj. Da so
pokazali, kako so delali in živeli nekoč,
da so ob tem obudili spomine, zapeli,
se nasmejali... Ob trdem delu je bilo
tudi dovolj romantike.
Trnavče pod Goltmi. Majhna vasica,
z okoli sedemdesetimi prebivalci, je
zadnjo soboto živela kot še nikoli do-
slej.
Pod okriljem mozirskega Turistič-
nega društva so pripravili tradicional-
ni kmečki praznik.
Prvo besedo so imeli kosci. Dvajset
jih je bilo in prav toliko grabljic. Če-
prav zdaj le redkokdaj primejo za ko-
se, so pokazali, da so še vedno mojstri
značilnega kmečkega dela. Prav tako
grabljice.
Za najboljše kosce je imel birt,
Franc Pečnik, cigare. Tako, kot nekoč.
Na grabljice pa je čakala potica. Sicer
pa med delom dovolj jabolčnika, tudi
žganja, košičarja.
Atelškova Darko in Ferdo sta bila
neutrudljiva godca in pevca. Dobre
volje, šale in smeha ni manjkalo. Ob
delu. Zdaj je šlo zares. In Markšev
travnik je potrdil, da je sprejel v goste
pridne delavce in delavke.
Ko se je roka utrudila, je prišla mali-
ca. Juha, kava in žganci, potica in še
kaj. Teknilo je, da so se sline cedile
zlasti gledalcem.
Visoka trava je ležala pokošena. Nad
travnikom se je dvigala rahla meglica.
In že spet pesem:
Pod rožnato planino
grabila je seno...
Pesem je prevzela vse. Morda obudi-
la kakšen spomin na kito cvetja, na
dekleta...
Medtem pa je bilo veselo tudi v
»kmečki izbi«, ki so jo pripravili kar
pod kozolcem. In ne samo tu. Veliko
radovednih oči se je ustavilo ob pri-
pravi lanu in tkanju platna, pri plete-
nju koša, brezove metle, pri lotanju
loncev, kuhanju žganja in pranju na
roke, brez praška in stroja... pri delih,
ki so bila značilna nekoč, danes pa že
postajajo narodopisno blago.
V Trnavčah so ta dela obudili v vsej
prvobitni značilnosti. In zato je bil ta
praznik lep, bogat...
M. BOZiC
Prane Pečnik budno spremlja vsak gib.
In ko se je roka utrudila in osušilo grlo, se je prilegel poiirek domačega jabolčnika.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgusng;^^^
ZLATI JUBILEJ MARIJE IN
ANTONA OMERZEL
Marija in Anton Omerzel sta si srečo ustvarila z dvema
paroma pridnih rok. 2e kot otroka sta, tedaj vsak na svojem
koncu Celja, spoznavala trdo življenje. V mladosti se nista
nikoli do sitega najedla kruha. V Marijini družini je bilo
veliko lačnih ust in otroške roke so se morale na majhnem
očetovem posestvu že zgodaj spoprijeti s kmečkimi opravili
na polju ali v hlevu. Antonov oče je bil sejmar in njegova
mošnja z denarci je bila tudi bolj tanka. Mama, ki se je z
ljubeznijo spominja, mu je umrla, ko rnu je bilo 10 let. Odtlej
je bilo življenje še bolj grenko. Za butaro drv se je moral
Anton skupaj z drugimi otroki odpraviti sredi noči, peš v
hosto nad Pečovnikom, da je bil do zore, ko je moral sesti v
šolsko klop, že doma. Vihra I. svetovne vojne je Marijo in
Antona zajela kot majhna otroka. Ko sta si 27. julija 1930
prvič izmenjala zlata prstana, še nista vedela, da bosta mo-
rala skupaj prebroditi še straliote II. vojne.
S skromnimi dohodki, a z veliko ljubeznijo, sta vzgojila štiri
otroke in jim skušala nuditi vse, česar sama v otroštvu nikoli
nista imela. »Sreča nikoli ne pride sama,« pravita »čeprav se
je srečnih trenutkov v življenju najlepše spominjati.« Tako
se bosta Marija in Anton rada spominjala tudi minule so-
bote, ko sta si po petdesetih letih ponovno izmenjala zlata
prstana. V krogu svojih sestra, brata, otrok, vnukov in prav-
nuka so jima oči žarele kot pred pol stoletja, ko sta se s
kočijo in konji odpeljala obljubit zvestobo v Petrovče.
MAP
ZLATA POROKA SOTLARJEVIH
Pred nedavnim sta za]<onca FRANC in MARJETA SOT-
LAR iz Starega dvora praznovala svoj zlati jubilej.
Na matičnem uradu v Radečah sta slovesno obnovila pred
petdesetimi leti sklenjeno zakonsko zvezo.
Skupno življenjsko pot sta nastopila v težkih predvojnih
časih, ko je za marsikaterega poštenega delavca zmanjko-
valo dela in kruha. Tanek je bil tedaj kos kruha, četudi so
bile roke žuljave in se je telo šibilo pod naloženimi bremeni.
S trdim delom sta ustvarjala svoj dom in svojo družino.
In prav tedaj je v polni meri prišla do veljave njuna
zakonska skupnost. Z medsebojnim spoštovanjem in lju-
beznijo sta premagovala vse težave in bridkosti. Vsak zase
bi obupal, oba, združena v eno, pa sta le krepkeje zamahnila
in ovira je bila premagana.
Rodili so se jima štirje otroci. V vse je bila vtkana njuna
velika ljubezen in želja, da bi njihovo življenje bilo lepše od
njunega, da bi v njem bilo več sonca in radosti in to sta tudi
dosegla.
Zdaj preživljata jesen svojega življenja. Obdaja ju topel
občutek, da sta v polni meri uresničila svojo življenjsko
nalogo.
Slovesnosti na matičnem uradu so se poleg njunih otrok,
vnukov in pravnukov udeležili še predstavniki DO SZDL
Radeče, predstavniki del. kolektiva Papirnica, kjer je bil naš
jubilant vseskozi zaposlen in moški pevski zbor iz Jagnje-
nice, ki je obred počastil z lepo narodno pesmijo.
Čestitkam mnogih se pridružujemo z najboljšimi željami
za lepo in dolgo življenjsko jesen.
IVICA OBRAN
POČITNIŠKA BELEŽKA
DOBRO JUTRO Z MEDUZO
50 tisoč turistov od Savudrije do Novigirada
v naselju Peregrin, kjer je
156 prijetnih počitniških hi-
šic v zasebni družbeni lasti,
je vsakodnevni jutranji poz-
drav enak. Sosed sosedu,
prijatelj prijatelju, neznanec
neznancu:
»Dobro jutro, ali je v vodi
kaj meduz?«
Krajši pogovor se nadalju-
je približno v tem stilu:
»Saj tciko hudo sicer ne
spečejo, vendar je vseeno ne-
prijetno. Plavanje ni spro-
ščeno.«
»Mene so oplazile že dve,
pa kaj hočem!«
»Bolj ob obali se je treba
držati!«
»Ne, ne, ob obedi jih ni, na
odprtem jih je več!«
Tako so jutra na plaži več
kot zanimiva: množica mož
in otrok se s priročnimi mre-
žicami in v ravni črti odpravi
v boj proti meduzam. Ko oči-
stijo okolje (v mrežicah se
nabere tudi po 50 do 100 me-
duz) se v vodo spustijo žen-
ske, ki seveda pri čiščenju ne
sodelujejo, saj bi s tem uni-
čevcde svojo po grški mitolo-
giji, poosebljeno zlobo v
obliki meduz.
Trenutno na morju ni bolj
atraktivnega, kot meduze!
Vse se suče okoli njih! Lju-
dje se proti njim borijo na
vse možne načine. V vodo
gredo s plavalno masko in
celo rokavicami na rokah.
Vse v dobri veri, da bodo ta-
ko varni. Zanimive klobuča-
rice sinje vijoličaste prozor-
ne barve z dolgimi lovkami
so trenutno že tretje leto
»kraljice« morja. Zdaj ne go-
vorimo več o cenah, dolgih
vrstah za kruh, neugodju na
plaži, dragem sadju in po-
dobnem, zdaj govorimo sa-
mo o meduzah. Pralni pra-
šek, kava, olje, kaj je to proti
meduzam? Popolnoma nič!
Meduze so skoraj bolj ak-
tualne kot teletina, razlika je
le v tem, da meduze so, tele-
tine pa že dolgo ni.
Ko sem se odpravljal na le-
tošnji dopust, mi je delovna
kolegica Damjana Stamejči-
čeva rekla, da grem vedno
tja, kjer je veliko dobro poz-
nanih ljudi. Sam bi v poletni
šali to spremenil, da pridejo
vsi poznani tja, kjer sem jaz.
Sergej Kraigher, podpred-
sednik predsedstva SFRJ, je
ob njegovem odhodu v vodo
z masko »to pa je za boj z
meduzami« izgovoril: »Ja,
zelo hudo sitna reč so!«
Duša Počkaj in Lojze Ro-
zman, izjemno poznan slo-
venski in gledališki in druga-
če par, preživlja oddih v zele-
nem Peregrinu in hodi po
hrano v bližnji Zlatorog.
Stane Skrabar, novinar
RTV Ljubljana in avtor do-
bro poznanih oddaj »Zdravo
tovariši vojaki« in »Se po-
mnite tovariši«, vrteč mreži-
co za meduze v rokah in trosi
ideje za akcije. Recimo: »De-
kleta končajo srednjo gostin-
sko šolo, pa ne znajo zakuriti
in skuhati v terenskem kot-
lu! Ali: »Koliko žensk, zlasti
še mladih zna speči kruh!«
Ali: »Zakaj v odročnih kme-
tijah izmetujemo stare, do-
bre krušne peči?« Ali: »Mla-
dinskih pohodov po znanih
vojnih poteh je veliko, ven-
dar kako mlade na to pri-
pravljamo in kasneje njiho-
vo dejavnost izrabljamo?«
Peter Kopinšek (o njem
smo obširno pisali že lani v
približno istem času), vodja
Atlasove turistične ekspozi-
ture za ta del Istre, sicer Ce-
ljan, pove: »Trenutno je na
našem območju od Savudri-
je do Novigrada več kot 50
tisoč turistov! Ta naval bo še
14 dni, potem pa se bo spet
vse umirilo.«
Tako bi lahko naštevali še
naprej. V Peregrinu, ki je te-
žak kamen spotike za tukajš-
nje turistične delavce (vse bi
radi porušili in naredili be-
tonsko hotelsko džunglo) je
mnogo hišic, ki jih imajo v
lasti celjske delovne organi-
zacije, kot Tehnomercator,
Kovinotehna, Moda, Center,
Libela ter nekateri posamez-
niki. V turističnem naselju
sredi čudovitega zelenja ta-
ko prav gotovo poleg Ljub-
ljančanov prevladujejo Ce-
ljani.
Pa še nekaj podatkov o ce-
nah: na tržnici »dominira«
paprika, ki je po 50 din, para-
dižnik je po 30 ali celo 25,
hruške po 30, kumare 20, ze-
lena solata 34, breskve 30 itd.
Zelo poredko so sveže ribe,
lažje je kupiti tiste v konzer-
vah. Mesni klini so prazni.
Se najbolj ugodne so cene
vina v velikem sodu, kjer je
točilnica: malvazija je po 20,
teran 25 in merlot po 23 din.
Na zdravje!
Sicer pa je vse tako, kot
vsako turistično poletno se-
zono! Kljub temu, da doma-
čini zdaj lepo zaslužijo, so
jezni na naval turistov. Ob-
našajo se kot »nekam me pi-
ši...« Je že tako - na morju
moraš biti pripravljen na
vse, tudi na meduze, dolge
vrste in sitne domačine! Pa
kaj, zdaj ko je tole objavlje-
no, sem spet doma! Morske
težave se počasi pozabljajo,
pod kožo lezejo domače. Živ-
ljenje teče dalje. Vroče sonce
in slano morje, rožmarin in
ples črnih kosov v jutranjih
urah po zelenkastorjavi travi
smo zamenjali s savinjsko
jutranjo meglo in čudovitim
dišečim hmeljem.
Zamenjali smo tudi teran s
cvičkom!
Na kopnem vsaj ni meduz,
je pa kaj drugega!
Adijo poletje 80...
_____________TONE VRABL
Vlak, ki vsak dan vozi na relaciji Vmag-Katoro, je nekaj posebnega. To je vlak, ki pelje
po cesti vseskozi ob obali, tako da je možno lepo videti vse, kar se dogaja na relaciji
Umag - turistično naselje Katoro. Podobno zanimivost bi si lahko privoščili tudi v
drugih turističnih krajih.
PARKIRANJE V CELJU
NEZADOVOUNI
Rešitev parkirišča zunaj mesta?
Na vprašanje, kakšna so parkirišča v Celju, je bil najkrajj
odgovor: »Katastrofa!« Iz ankete lahko sklepamo, da vo^'
niki niti najmanj niso zadovoljni. Zdi se, da je parkirijA
premalo, da so vsa natlačena v samem mestu, da moraš pr^;
prevoziti krog po ulicah, da najdeš prazen prostor, da parkj
rišča niso urejena... Vsak je imel svoje mnenje o tem, kjetij
naj parkirišča po njegovem bila. Eden izmed sogovornikov
pa je dejal, da je treba najprej napraviti strokovno anali^g
koliko avtomobilov parkira ob delavnikih v Celju in natopg
potrebi graditi nova parkirišča.
Stanko Kotnik iz Žalca;
»Parkirišč je premalo. - To je
občutil tudi sam, saj je moral
svoj avto postaviti vzpore-
dno z drugim. Se sreča, da ni
bilo blizu miličnika. »Pa tudi
slabo so urejena. Tam, kjer je
makadam, so luknje, ki se ob
dežju napolnijo in parkiranje
je onemogočeno. Morda je za
to, da je premalo prostora
krivo tudi to, da se vse prera-
di vozimo z avtomobili v me-
sto. Sicer pa naj v samem
mestu parkirišča kar ostane-
jo. Ce moraš službeno kam,
se preveč zamudiš, če pustiš
avto izven mesta, potem pa
so tu še ulice, kjer moraš
peš.«
Karel Gajšek iz Male Pire-
šice: »Ponavadi parkiram
nasproti Branibora. Danes
nekaj popravljajo cesto in
sem moral poiskati prostor
drugje. S temi parkirišči je
res slabo. Urejenost me ne
moti, samo da najdem pro-
stor, pa je v redu. Mislim, da
bi bilo dobro, če bi uredili
velika parkirišča zunaj me-
sta. Mestni center naj bo na-
menjen samo pešcem.«
Jože Vrane  iz Vojnika:
»Parkirišča so slaba in jih ni
dovolj, malo bolje je samo ob
sodih in lihih dnevih. Ureje-
na niti niso tako slabo. V me-
stu bi morala ostati, saj nihče
ne pušča rad avta kje zunaj.
Ko gradijo velike trgovine,
naj raje poskrbijo za parkir-
ne prostore kje znotraj trgo-
vine.«
Hilda   Dimec   iz  Celja:
»Stanujem na Lavi, kjer je
okoli blokov nekaj prostora
za parkiranje, vendar je to
vse premalo. Na večjih par-
kiriščih v mestu pa se mi zdi,
da bi lahko posadili nekaj
dreves in bi bila tako bolj
senčna. Ponekod so parkiri-
šča povsem brez varstva, ra-
je bi odštela tistih nekaj di-
narjev, da bi paznik skrbel za
varnost.«
Janez Gorišek iz Šmarja:
»Moral sem po nakupih, p3
sem komaj našel prostor, da
sem parkiral avto. Bolje b'
bilo, ko bi uredili parkirišča
izven mesta, zaposlili mlade
čuvaje in problem bi bil
šen. Center mesta naj bo sa-
mo za pešce, toliko pa že lah-
ko vsak hodi!«
TATJANA PODGORŠEl^
34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
FRANC MEŽEK-
OSEMDESETLETNIK
predstavniki gasilskega
ijlruštva Železarne Štore smo
0 na obisku pri gasilskem
veteranu FRANCU MEŽ-
}(U, k' dopolnil 80
let svojega plodnega življe-
jVa svojem domu v Šent-
jurju nas je sprejel nadvse
prijazno, saj smo bili njegovi
stari znanci. Ob vstopu v ve-
^0 in nato v dnevno sobo
smo se znašli v prostorih, ki
nosijo pečat gasilskega živ-
ljenja in delovanja jubilanta.
Njegova zbirka odlikovanj,
priznanj in raznih fotografij
so priče vsestranskega delo-
vanja gasilske organizacije,
jii je bila že pred drugo sve-
tovno vojno ena najpo-
membnejših. Pred štirimi le-
ti je nekaj starih slik odstopil
slovenskemu gasilskemu
muzeju v Metliki ter tako
prispeval in dopolnil njeno
zbirko.
Franc Mežek je bil rojen
19. 8. 1900 v Tržiču, kjer je
obiskoval osnovno šolo, gi-
mnazijo v Kranju, gradbeno
fakulteto v Ljubljani. Leta
1920 se je zaposlil na mestni
občini v Ljubljani, kjer je na-
šel prve stike z gasilci. Ta-
krat so bili v Mestnem do-
mu. V gasilski organizaciji je
opravljal od leta 1928 števil-
ne funkcije. Leta 1930 je bil
med organizatorji vseslovan-
skega kongresa v Ljubljani.
Vodil je stanovanjski odsek
in skrbel, da je bila Ljublja-
na ljubezniv gostitelj števil-
nih gasilcev, ki so prišli iz
raznih krajev Jugoslavije in
tujine. Poleg tega je takrat
pripravil za povorko vsa sta-
ra vozila, orodje in opremo,
ki jo je hranila Ljubljana že
iz prejšnjega stoletja. To je
bila tudi zadnja predstavitev
starih parnih in ročnih briz-
galn s konjsko vprego.
Kot tajnik gasilske zaje-
dnice dravske banovine v
Ljubljani ni bil Franc Mežek
le iskren borec za slovensko
in slovansko gasilstvo, am-
pak tudi prizadeven učitelj
mlade organizacije, skratka
»bil je velik gasilec«. V tej
dobi njegovega vsestransko
plodnega delovanja je prejel
številna odlikovanja in priz-
nanja, skupaj 18. Tajnik ga-
silske zajednice je bil vse do
okupacije leta 1941, ko so ita-
lijanski okupatorji ukinili tu-
di delo zajednice.
Po osvoboditvi je bil Franc
Mežek po nalogu zveznega
ministrstva za industrijo v
Beogradu poslan v železarno
Štore. Tu je organiziral var-
nost pri delu in med drugim
ustanovil gasilsko društvo.
Od 11. 6. 1949 je bil refe-
rent za gasilstvo in varnostni
tehnik. Industrijska gasilska
četa železarne Štore se je
.pod njegovim vodstvom ve-
dno bolj krepila, zboljšali so
se medsebojni odnosi, pred-
vsem z upravo in sindika-
tom. Po reorganizaciji gasil-
ske službe (četa se je preime-
novala v društvo) je bil na
občnem zboru 27. 1. 1951
izvoljen za prvega predse-
dnika društva. Funkcijo je
opravljal do 17. 1. 1953 in na-
to spet od 23. 1. 1960 do 16. 2.
1962, ko so ga izvolili za čast-
nega predsednika.
Leta 1971 je Franc Mežek
zbral in napisal kroniko ga-
silskega društva železarne
Štore, kije bila natisnjena ob
25-Ietnici društva.
Tudi za svoje delo v gasil-
ski organizaciji po osvobodi-
tvi je prejel .številna prizna-
nja in odlikovanja, skupaj 8.
Vsa njegova odlikovanja so
bila letos na spominski raz-
stavi ob IX. gasilskem kon-
gresu v Brežicah.
Njegov dom je mah gasil-
ski muzej. Svojo zbirko ima
skrbno urejeno in ohranil je
del zgodovine tudi za tiste, ki
so prišli za njim v gasilske
vrste. Zato želimo, da bi to-
variš Mežek še vrsto let ostal
v gasilskih vrstah kot živa
priča razvoja gasilske orga-
nizacije in njenega humane-
ga dela.
FRANJO MAUER
ZA VAŠ KRATEK ČAS
Vodoravno: 1. močno
zgrajena stavba obdana z
ovirami, 9. jugoslovanska
pevka zabavne glasbe (Ne-
da), 16. trčenje, zlasti dveh
vozil, 17. pismo, predvsem
kot pesniška oblika, 18.
skandinavsko moško ime,
19. del telesa, okončina, 20.
eden od čutov, 21. izraelski
politik (Aba), 22. temni del
dneva, 23. pripadniki grške
uniatske cerkve, 25. položaj
v jogi, 26. pripadnik frakcije,
29. žena pokojnega šaha Re-
ze Pahlavija (Diba), 32. per-
zijska kraljica, ki je rešila Ju-
de pred pomorom, 33. sij, 36.
reka na Nizozemskem, 37.
slovenska ilustratorka (Meli-
ta), 35. Novi tednik, 40. svež-
nji, zvitki, 41. keratin, 43. sre-
čanje, 45. bršljanu soroden
rod lepotnih drevesnic in gr-
movnic, 46. mesto v v. Bosni
na levem bregu Drine.
Navpično: 1. mestece na
otoku Pašmanu, 2. orodje za
oranje, predhodnik pluga, 3.
glavno pristanišče Albanije,^
4. duša umrlih pri starih Slo-
vanih, 5. Janez Menart, 6. du-
hovni poglavar kršč. kopt-
ske cerkve, 7. plin brez barve
vonja in okusa (H), 8. kemij-
ski simbol za aluminij, 9.
kratica za Universal Postal
Union (Svetovna poštna zve-
za), 10. slovenska ugankar-
ska revija, 11. Risto Savin,
12. spričevalo, potrdilo, 13.
določen čas, obdobje, 14. po-
let, zanos, 15. naslov Zolaje-
vega romana o pariški pro-
stitutki, 17. pravo ime angle-
ške pisateljice Mary Ann
Evans, (George), 20. močan
prijem, 23. na vodi živeča
brezrepa dvoživka, 24. make-
donska revolucionarka (Ve-
ra), 25. židovski kralj, 26. re-
formator francoske Švice
(Guillaume), 27. italijanski
politik, od leta 1968 predse-
dnik socialistične stranke
(Pietro), 28. levi pritok Obe v
Sibiriji, ploven do kitajske
meje, 29. župnija, 30. rimski
bog ljubezni, 31. mikroskop-
ska majhna odprtinica na
nadzemnih delih rastlin, 33.
zvrst, slog, 34. ime igralke
Tkačeve, 35. angleški filmski
režiser »Tretji človek« (Ca-
rol), 37. navoj, vijak, 38. oseb-
ni zaimek, 40. nekdanji tur-
ški naslov za višje uradnike
in častnike, 42. Vazov Ivan,
43. Stanko Vraz, 44. Duke El-
lington.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVUENE V PREJŠNJI
ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: MONDRIAN, BEOGRAD, OLEANDER, RO-
GOVILA, DIOR, AT, GALO, IMAM, AON, SHIZMA,
ADANA, KROJNO BLAGO, APORT, ATELJE, TAM,
ROSA. EOKA, AB, CARE, ALIMENTI, ENIVETOK, KO-
MARNO, ROŽEVINA.
ALMA M. KARLIN
SAMOTNO
POTOVANJE
23
. "Kitajke so srečne, tudi če ima mož več žena. Skrbi zanje
jim odvzema skrb za vsakodnevno življenje,« je rekel
Sospodar.
''Jaz znam skrbeti sama zase in nisem Kitajka!« sem mu
Odgovorila osorno. Tako so se začele težave. Nekega dne,
^prav tega sicer ni počenjal, je zaklenil vsa vrata in zgrabil
^ roko.
»V življenju sem še vedno dobil tisto, kar sem hotel!«
^udi to je že večkrat povedal.
" Vsak sreča nekoč svojega mojstra, danes ga boste vi, da
foste vedeli, da človek ne more vselej dobiti vsega, kar
Oče.',. To je koristna življenjska modrost in to mu je treba
^epsti v glavo - pa sem se preprosto obesila na njegov
^lljubši in največji zaklad - na njegovo dolgo, sivo brado.
^ake tri minute sva se prav živahno prerivala. V teh
devah sem si bila nabrala izkušnje že v Peruju. Na koncu
^^^^^^a jaz, da je kar zabobnelo, v en kot, v drugega pa
^letel moj pretepaški tovariš, kar pa ni posebno koristilo
tvu^^"^ rebrom in tudi ne maloštevilnemu trhlemu pohiš-
tem spopadu mi sicer ni pokazal vrat, je pa ravnal z
so'^^      z živaljo. Da bi njegovi naglušni zelo ljubosumni
P^ogi^ kj je zagrenjeno hodila okoli, povedala golo re-
vu\^^' ^    nisem imela srca. Raje sem še naprej vročično
'^'^^3 ir^ čakala.
^Morebiti sem bila preveč izčrpana, da bi naredila konec,
to c/ne pa je bilo razpisano mesto sodnega tolmača; za
o^^sto sem zaprosila, se prijavila k izpitu in ga tudi
siir^^^^^.' ^^P^3v je bil zame precej težji kot za druge pro-
^' ki so prevajali iz svojega materinega jezika, jaz pa
sem morala prevajati iz dveh tujih jezikov v tretji tuj jezik,
vrhu vsega pa še nisem obvladovala ameriških uradnih
izrazov. Kljub temu sem dosegla razmeroma zelo dobre
ocene.
Ta uspeh pa mi ni prav nič pomagal, kajti tedni so
minevali, približal se je božič, o novi zaposlitvi pa ne duha
ne sluha. Večerni tečaji za mešance, ki sem jih poskušala
organizirati, niso uspeli, plača v nekem časopisnem kiosku
je bila premajhna, da bi se mogla z njo več kot skromno
preživljati, kajti, čeprav sem še tako stradala - ostati sem
morala Evropejka, nisem smela stanovati v črnskem br-
logu ali si poiskati postranska dela, ki so jih opravljali samo
črnci.
Prijazna Američanka, žena nekega železniškega ura-
dnika, ki je stanovala v coni - zame kraj, ki sem po njem
najbolj hrepenela - me je nekajkrat povabila, naj jo obi-
ščem. Ker pa mi stari gospod ni dovolil odhajati iz pisarne
in gojiti stike z drugimi ljudmi, ji nisem mogla ustreči.
Nekega dne se ji je posrečilo, da mi je mimogrede prišep-
nila:
»Če bi čutili, da morate oditi od tod, vam je naša hiša
vedno odprta.«
Dva dni zatem sem se spomnila njenih besed.
Bil je božič. Tropsko sonce je z vsem svojim žarom
pripekalo na Panamo in bombaževci ob poti v Las Sabanas
so zoreli. Drevesa so bila videti kot češnje v cvetju ali sneg
na zeleni pokrajini. Veselila sem se že, da bom na božični
dan lahko šla v Staro Panamo. Vsako drugo nedeljo sem
morala ostati doma in oprati svoje perilo; tega dela nisem
bila vajena, in ker sem bila zaradi življenja v tropih, zaradi
skrbi in trpljenja zelo izčrpana in onemogla, nekaj dni po
pranju nisem mogla skoraj nič pisati in slikati. Pranje se mi
je vedno upiralo, ne samo zato, ker me je izčrpavalo, mar-
več tudi zato, ker mi je jemalo edini dragoceni dan, ko sem
si mogla kaj ogledati, in če sem že bila na študijskem
potovanju, novinarka in slikarka, sem si morala ogledati
življenje okoli sebe z odprtimi očmi.
Iz stare Paname ni bilo nič. Ostati sem morala doma in
gospe delati družbo pri božičnem kosilu, ki se ga gospodar
ni udeležil. Kosilo je bilo ob dveh; bilo je mračna zadeva,
sestavljena iz rezancev in slabe volje. Po kosilu je gospa
»malo« odslovila in kljub prepovedi sem se odpravila proti
razvalinam.
Območje s porušenim samostanom, staro cerkvijo in
skromno hišo za počitek, je zgodovinsko posvečeno. Tu je
Vasco Nufiez de Balboa leta 1513 stopil z razvitim špan-
skim praporom v morje in - nedolžno kot otrok, ki si
prilasti kraljičino škatlo z biseri - razglasil Tihi ocean za
last Ferdinanda in Isabele. Z vrha Dariena je bil zagledal
obe svetovni morji.
V stari Panami so se tresli španski menihi, redki spreobr-
njeni Indijanci in prvi pustolovci in prekupčevavci pred
znamenitim morskim potnikom Francisom Drakom, ki je
ta kraj dvakrat izropal in požgal. Do sem so bili nekoč prišli
Inki, otroci sonca, s svojimi zlatimi tovori na hrbtih lam; od
tod sega voda nepretrgoma do Nove Gvineje.
Tu je morje tako tiho, da misliš, c?a leže na njem kot
mrtvaško pregrinjalo mrtva stoletja, in prav tako mrtve in
zaspane so videti tudi obrasle razvaline, most z enim sa-
mim lokom, pragozdna drevesa z belim ljubjem in enolič-
nim listjem. Mravlje krojačice tekajo vzdolž poti v dveh
vrstah - ene navzgor, druge navzdol - in vsaka od črnih
živalic nosi trikotno prigrizen list kot zelen sončnik. V
nekaj urah lahko drevo do golega oberejo listov. Globlje v
gozdu skačejo rumene kukljaste opice s črno čepico na
glavi - ali lenivec visi z glavo navzdol, če stojiš pri miru,
vidiš lahko tudi armandila, in če prideš do široke reke, te
utegne presenetiti aligator. Na mogočni veji kraljuje tukan
s svojim težkim kljunom, a tudi kač ne manjka. Najlepši pa
so zeleni in pisani papagaji, ki klepečejo v vrhovih dreves,
in rdeči kardinali, ki se zdi, da padajo z dreves kot cvetovi
brez stebel. In kakšna obilica žuželk!
Bila sem vsa iz sebe od množine novega. Nisem sicer
izgubila občutka za čas, vseeno pa sem, čeprav sem se še
tako trudila, da bi hodila kar moči hitro, porabila za hojo
kar dve uri. V bananovčevem zakotju me je pričakala
nevihta in naslednje jutro je - pri gospe prešla v vihar. Ce
nočem ubogati - v vsakem pogledu ubogati, lahko pri priči
grem... \
Vsi moji prihranki, skrbno zavezani v vogal robca, so \
znašali enajst dolarjev - to je bil prihranek več mesecev, ne
tednov! In s tako skromnimi sredstvi naj bi v tako brezup-
nem kraju začela na novo? Kljub temu nisem omahovala
niti trenutek. Namesto da bi padla na kolena in obljubila
brezpogojno pokorščino, sem spravila svoje skromno
imetje v kovček. Stari je bil ves iz sebe od ogorčenja.
»Kaj res odhajate? Odhajate?« je mrmral z rahlo sledjo
bolečine. Potem pa ga je popadla jeza in je zahteval, da
pokažem, kaj sem spravila v kovček. Kdo pa meje poznal?
Brez besede sem pograbila kovček in ga obrnila, da so
zletele iz njega stvari na vse strani. Osramočeno seje obrnil
stran in odšel v pisarno. Zahvalila sem se njegovi ženi, si
poiskala sobo v Panami in poslala po prtljago, kar je požrlo
enega od dragocenih dolarjev.
Za mano so se zaprla vrtna vrata bananovčevega zakotja
in s tem tisti del mojega življenja, ko sem bila sužnja.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust'
MEP 80
PLES MLADIH
vmruozov
Milan Kučan, predsednik organizacijskega komiteja MEP 80
otvoril prvenstvo
Prejšnji petek se je po
osmih mesecih priprav začel
v Celju skoraj desetdnevni
ples pod koši, kjer nastopajo
mladi mojstri iz dvanajstih
evropskih držav. Čeprav so
do konca prvenstva ostali še
trije dnevi že zdaj lahko zapi-
šemo, da je organizator
uspešno opravil zastavljeno
in sprejeto delo. To lahko tr-
dimo zato, ker povsod in na
vsakem koraku poslušamo
samo slavospeve, kako je vse
dobro in prijetno. Izraelski
novinar Raphael Naeh je bil
celo tako navdušen, da bo o
odlični celjski organizaciji,
zlasti pa še delu Press centra
poročal v forumih osrednje
svetovne novinarske športne
zveze.
Zbraneje bomo o prven-
stvu poročali v naslednji šte-
vilki Novega tednika, v da-
našnji pa bomo natrosili sa-
mo nekaj drobnih zanimivo-
sti, ki so se v prvem delu
prvenstva dogajale v hali
Golovec ali izven nje.
SODELUJETA TUDI
METKA IN LASTOVKA
Številnim delovnim orga-
nizacijam, ki so prispevale
sredstva za uspešno izvedbo
MEP 80 sta se kar med pr-
venstvom pridružili še dve
in to z darili za novinarje -
METKA iz Celja in LA-
STOVKA iz Polzele. Po-
hvalno!
NAJMLAJŠA IGRALCA
MEP 80
Najmlajša igralca prven-
stva sta JORDAN KOLEV,
Bolgarija in AMOS FRISH-
MAN. Izrael. Oba sta rojena
leta 1964 ter tako stara komaj
16 let!
PIKNIK IN VESELI
HMEUARJI
Včeraj popoldne je bil ob
Smartinskem jezeru piknik
za vse na MEP 80 akreditira-
ne novinarje. Za dobro po-
čutje v želodcih so poskrbeli
člani celjske Ribiške druži-
ne. Bilo je nadpoprečno do-
bro!
Da je bila »štimunga« ob
jezeru resnično dobra pa so
poskrbeli člani ansambla
VESELI HMELJARJI iz
Žalca s poskočnicami. Tako
so se tudi oni pridružili pri-
spevku po ugodni izpeljani
prireditvi.
POPREČNE VIŠINE
REPREZENTANC MEP
80
Jugoslavija 198 cm (8 igral-
cev višjih od dveh metrov!),
Italija 196 (4), SZ 196 (5), Bol-
garija 195 (3), CSSR 195 (5),
ZRN 195 (4), Belgija 193 (5),
Turčija 193 (2), Francija 193
(3), Španija 191 (3), Izrael 190
(2) in Švedska 190 (1).
Na prvenstvu nastopa 45
igralcev višjih od dveh me-
trov.
MIRO NOVAK ZA
NOVINARJE
Za sprostitev po konča-
nem prvem delu prvenstva
je v torek zvečer kar v bifeju
Press centra poskrbel Miro
Novak iz Gotovelj pri Žalcu.
Lepo in dobro pripravljena
pojedina bo tudi ponesla
glas daleč v svet o dobri or-
ganizaciji MEP 80.
POPREČNA STAROST
REPREZENTANC NA
MEP 80
Bolgarija 17,9 - Izrael 18,2
- Turčija 18,3 - Jugoslavija
18,4 - ZRN 18,4 - Španija
18,4 - Italija 18,5 - čSSR 18,6
- Švedska 18,6 - Francija
18,6 - Belgija 18,7 in Sovjet-
ska zveza 18,9!
NAŠA KOŠARKA
Med prvenstvom so orga-
nizatorji izdali tudi publika-
cijo z naslovom NAS A KO-
ŠARKA. Zanimivo gradivo
so napisali Stane Trbovc,
Karel Jug in Vlado Slamber-
ger. uredil pa Vili Šuster.
NAJVIŠJI IGRALCI
MEP 80
TURAM EMIN, Turčija
214 cm, BLAB UWE, ZRN,
213 cm, VUKICEVIČ BRAN-
KO, Jugoslavija, 211 cm,
AMIORKOV LYUBOMIR,
Bolgarija, 210 cm,
GLOUCHKOV GUERGUI,
Bolgarija, 207 cm itd. Na pr-
venstvu je 13 igralcev višjih
od 205 cm!
DELAVNI TUJI
NOVINARJI
Na MEP 80 so izredno de-
lavni zlasti tuji novinarji, ki
neumorno pošiljajo informa-
cije za svoje časnike in radij-
ske postaje. To velja za poro-
čevalce Izraela, Portugalske,
Španije, še posebej pa Turči-
je. Slednji so do torka dopol-
dne poslali v Turčijo kar
1740 vrst preko teleprinterja!
Ta številka se bo seveda do
konca prvenstva še močno
povečala pa čeprav Turki ne
bodo v tekmovalnem smislu
osvojili kakšnega vidnejšega
mesta.
Žal pa je med našimi novi-
narji vse preveč »šminker-
jev«...
ZASEDENOST PTT
Izredno vse poteka v od-
delku PTT, kjer tovarišice
skrbijo, da novinarji čimprej
dobijo zvezo z določenim
krajem in posredujejo najno-
vejšo informacijo. Vodja
PTT oddelka v Press centru
DRAGA MARTINO je kot
poseben podatek povedala,
da so samo v torek dopoldne
imeli s tovarišico sodelavko
štiri ure čistega tipkanja!!!
TISKOVNE
KONFERENCE
V Press centru so na željo
novinarjev tudi občasne
press konference, na katerih
so doslej sodelovali RANKO
ŽERAVICA, LUKA STAN-
ClC, JANEZ DRVARIC,
MATEJ JANŽEK in kot edi-
ni tujec trener italijanske re-
prezentance SANDRO
GAMBA. Kljub temu, da so
italijanski mladinci naredili
na prvenstvu nekaj proble-
mov (po tekmi z Jugoslavi-
jo!) se je vabilu za razgovor
takoj odzval in se v sinfpatič-
nem razgovoru zadržal dalj,
kot je bilo načrtovano.
STATISTIKA,
STATISTIKA
Tehnični del, zlasti delo
• okrog statistike na devetem
evropskem košarkarskem
prvenstvu vodijo igralke ka-
detskega in mladinskega
ženskega košarkarskaga klu-
ba LIBELA. Kljub tem.u, da
so pri tem zasedene več kot
osem ur na dan njihov trener
ZDRAVKO NOVAK zahte-
va, da vsak dan v opoldan-
skem odmoru odložijo služ-
. bena oblačila in pričnejo z
rednimi treningi, ki trajajo
tudi poldrugo uro. Treningi
so kar v dvorani športne
dvorane Golovec. Za prven-
stvo pač morajo biti priprav-
ljene pa naj bo to evropsko
prvenstvo ali ne. (JK)
RANKO ŽERAVICA V
ŽALCU
Med prvenstvom je bil v
Celju tudi RANKO ŽERA-
VICA, ki je izrabil čas tudi
tako, da je odpotoval v Ža-
lec, si ogledal tamkajšnji
športni center (o njem ima
izredno mnenje!), nato pa bil
na kosilu, ki mu ga je prire-
dil predsednik skupščine
občine Žalec VLADO GORI-
SEK. Slednji mu je kot spo-
minsko darilo tudi izročil sli-
ko ADIJA ARZENSKA!
V PRESS CENTRU
Menda med prvenstvom ni
prostora, ki bi bil bolj zase-
den in rado obiskovan kot
Press center. V tem »štiri-
sobnem« stanovanju je vse
narejeno tako, da ni nobenih
zastojev in problemov. Sicer
pa bomo o tem pisali v pri-
hodnji številki, ko bodo de-
lovne pogoje ocenjevali no-
vinarji sami, tako domači
kot tuji. Manj kot desetčlan-
ska ekipa na čelu z Janezom^
Cepinom, Rudijem Pavšer-
jem, Vikijem Dornom, Pe-
trom Drofenikom in drugimi
skrbi, da kupi papirja s po-
trebnimi podatki takoj ro-
majo na mize novinarjev, od
tam pa preko telefonov in te-
leksov v različne domače in
tuje kraje.
REKORD DVORANE
Za tekmo Sovjetska zveza
- Jugoslavija so prodali 4800
vstopnic, kar je doslej re-
kord pri ogledu športne pri-
reditve v hali Golovec. Sicer
pa ima rekord pri zabavnih
prireditvah Tereza Kesovija
s preko 5000 gledalcev, abso-
lutni rekord pa nastop voja-
škega orkestra iz Beograda
pod vodstvom Franca Kli-
narja, kjer je bilo blizu 10 ti-
soč gledalcev!
Prvenstvo bo v soboto
končano in za Celjani bo
opravljeno veliko ter po-
membno delo. V knjigi bo
ostalo zapisano, da je Celje
še enkrat uspešno prestalo
organizacijo tako pomemb-
nega prvenstva kot je MEP.
Sicer pa bo časa za razmišlja-
nje in ocenjevanje še dovolj
in o tem več prihodnjič.
Zaenkrat samo to: prve oce-
ne so več kot samo ugodne.
Tekst: TONE VRABL
Foto: TONE TAVCAR
DR. RUDI CAJEVEC
skrbi med prvenstvom za ti-
ste, ki bi eventuelno zboleli
ali se poškodovali: »Doslej
ni bilo nobenih večjih težav,
tako da vse poteka normal-
no. Hujših poškodb ni in že-
lim si, da bi tako ostalo tudi
do konca prvenstva. Se naj-
bolj iščejo pomoč tisti, ki ne
tekmujejo, pač pa delajo v
službah, ki skrbijo za nemo-
ten potek prvenstva."
VILI ŠUSTER, podpred-
sednik organizacijskega od-
bora MEP 80:»Začetna ner-
voza je mimo in naš organi-
zacijski motor teče mirno na-
prej. Upam, da bomo v takš-
nem tempu zdržali do konca
na splošno zadovoljstvo
vseh, ki so v teh dneh v Celju
in so prišli na MEP kot gle-
dalci ali igralci. Za nemoten
potek prvenstva pa skrbi
okoli 300 ljudi.«
MATEJ JANŽEK, edini
celjski reprezentant, sicer
član Libele Celje: »Na pr-
venstvo smo se dolgo pri-
pravljali in upam, da smo se
pripravili dobro. Res je, da
nismo vedno pokazali takš-
ne igre, ki navdušuje, važne
so pač zmage. Prepričan pa
sem, da bomo igrali v finalu
ter se z dobro igro oddolžili
občinstvu, ki nas zvesto pod-
pira.«
LUKA STANClC, tren<
mladinske    reprezenta"'
Jugoslavije:»Vložili snio^''
napore, da bi uspeli. Ta ^'
neracija je perspektivna
od nje lahko še veliko p'"''^'
kujemo. To, da se vedno
da   dobro    igrati,   je
zumljivo. Naredili bomo^'-|
da se bomo uvrstili v f''^^.
in ponovili uspeh član^
ekipe, ki je bila v Mo^^^
prva. Mislim, da smo ^-^
sposobni.«
SEMINAR TRENERJEV KOŠARKE
Košarkaška zveza Slovenije je izkoristila prvenstvo
v Celju za seminar trenerjev Slovenije, ki je bil v
soboto in nedeljo v dvorani EŠC. Seminar je vodji
Mitja Radoševič. Dopoldne je predaval Janez Drvari^
popoldne pa celjski trener Zmago Sagadin. Eden
demonstratorjev Boris Kralj iz celjske Libele nam je
po prvem dnevu seminarja povedal, da je bil to najtežji
in naporni trening za celjsko ekipo.
BREZ ZASTOJA V TISKOVNEM SREDIŠČU
V tiskovnem središču je največ dela. Tu marljivo
delajo znani celjski športni delavci Peter Drofenik
Viki Dorn, Janez Cepin, Rudi Pavšar, Tone Vrabl
tehnika na razmnoževalnem stroju Jože Kiršman ir\
Milan Lončarevič ter Metka Markovič in Tatjana Cu-
den. Za odlične PTT zveze, delujejo štirje teleprinterji
in osem telefonskih zvez, skrbijo Dragica Martine
Zora Slamnik, Jožica Drobne in Jožefa Kocmut.
OBISK IZ AVSTRIJE ^
Prvi dan tekmovanja na IX. mladinskem evropskem
prvenstvu v košarki je spremljal tudi predsednik Ko-
roške košarkaške zveze dr. Erich Lindner. Zanimal se
je za delo v tiskovnem centru in ocenil organizacijo v
Celju za odlično. Sam se je zanimal za nekatere te-
hnične elemente, kajti prihodnje leto bo v Celovcu
predtekmovanje v eni od skupin za evropsko kadetsko
prvenstvo. Na tem tekmovanju bodo sodelovale Sirija,
Zvezna republika Nemčija, Turčija, Luksemburg in
Avstrija.
KJE JE ZASTAVA FIBE?
Dobro uro pred uradnim pričetkom prvenstva in
svečano otvoritvijo so uslužbenci dvorane Golovec
sneli vse zastave sodelujočih držav ter FIBE, osrednje
mednarodne košarkaške zveze. Tik pred otvoritvijo pa
je zastavonoša za zastavo FIBE ostal brez nje. Slišali
smo vik in krik, kajti brez te zastave bi bilax>rvenstvo
in otvoritev okrnjena. Miren je bil le še^protokola
Pavle Bukovac, ki je pri snemanju zastave isto kar sam
shranil. Ko je simpatični Pavle Bukovac slavnostno
potegnil iz torbe zastavo, so se vsi oddahnili.
TEŽAVE S TURŠKO ZASTAVO
Organizatorji se imajo zahvaliti vodji in trenerju tur-
ške reprezentance, da ni prišlo do neplaniranega spo-
drsljaja. Ko so dan pred otvoritvijo obešali turško za-
stavo, je trener Karakaplana opozoril organizatorje, da
obešena zastava ni pravilna. V želji, da turški novinarji
ne bi o tem poročali, ko pridejo dan pozneje, je kar sam
iz svoje torbe potegnil pravilno turško zastavo. Za
njegovo potezo so se organizatorji seveda lepo zahva-
lili. Napaka na celjski zastavi, ki so si jo Celjani sposo-
dili v Ljubljani, pa je bila v legi polmeseca. Korekture
bodo v prihodnje potrebne tudi pri tem.
ŽIVAHNO TUDI V TŠ CENTRU
Vse ekipe, ki sodelujejo v Celju na prvenstvu, imajo
vsak dan možnost za redno vadbo v športni dvorani
Tehniškega centra. Tako vsi pridno izkoriščajo to mož-
nost. Tu so isti pogoji kakor v športni dvorani Golovec,
igrajo z enakimi žogami, ki pa so postale cilj vsakega
igralca, da bi si jo pridržal. Že prvi dan treninga so
nekatere ekipe želele te žoge, ki so baje zelo iskane v
tujini. Izdeluje pa jih Ljudska republika Kitajska.
OBISKALI SO TISKOVNI CENTER
Takoj po končani seji organizacijskega komiteja
MEP 80 so njegovi člani in gostje prispeli v Dvorano
Golovec ter najprej obiskali tiskovni center, katerega
vodita Tone Vrabl in Peter Drofenik. Tone Vrabl je ob
tej priložnosti seznanil predsednika organizacijskega
komiteja, predsednika skupščine SR Slovenije Milana
Kučana o pogojih za delo vseh novinarjev. Med gosti
so bili Miran Potrč, predsednik zveze sindikatov Jugo-
slavije, Marjan Lenarčič predsednik Zveze telesnokul-
turnih organizacij Slovenije in ostali gosti.
Vsi so se po obisku tiskovnega centra najprej zadr-
žali na galeriji ter si ogledali del tekme med Izraelom
in Španijo, ter se zadržali v razgovoru z novinarji in
domačini v družabnem prostoru tiskovnega centra. |i
^34-28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
PRED OTVORITVIJO MEP 80
je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Celju še zadnja seja organizacijskega
komiteja MEP 80. Od leve proti desni: predsednik organizacijskega odbora Branko Martič,
predsednik organizacijskega komiteja Milan Kučan, podpredsednik organizacijskega ko-
rniteja Miran Potrč, predsednik skupščine TKS Celje in sekretar Občinske konference ZKS
Celje Aleš lic in sekretar organizacijskega komiteja Jože Geršak.
MILAN KUČAN V PRESS CENTRU
Pol ure pred začetkom otvoritve IX. MEP 80 si je Press center ogledal tudi predsednik
organizacijskega komiteja Milan Kučan, sicer predsednik Skupščine SR Slovenije. Tone
Vrabl je njega in ostale goste, med katerimi so bili Miran Potrč, Marjan Lenarčič, Dane
Petkovski, Rajko Sugman, Anton Jelenko, Venčeslav Zalezina, Aleš lic. Stane Mele in
drugi, seznanil z delovnimi pogoji zdaj že skoraj 70. domačih in tujih novinarjev. Slednji so
nad ureditvijo Press centra izredno zadovoljni.
DVANAJST JUGOSLOVANSKIH MUŠKETIRJEV
Jugoslovanska reprezentanca je do ponedeljka zvečer premagala vse nasprotnike -
Svede, Italijane, Turke in še Sovjetsko zvezo. Vsi upravičeno pričakujejo, da bodo mladi
JiJgoslovanski košarkarji zaigrali v finalu. Sesti z leve proti desni je edini celjski reprezen-
Matej Janžek.
BREZ NJIH BI BILO
TEŽKO
Viki Dorn, Henrik Ube-
leis, novinar Dela in Peter
Drofenik so trije, brez ka-
terih bi delo v Press cen-
tru bilo ohromljeno. Vsi
trije so na tem področju
■ stari« mački ter poskrbi-
jo za takšne delovne po-
goje, da so z njimi vsi več
kot samo zadovoljni. Si-
cer pa je to samo del eki-
pe, ki se v Press centru po
cele dneve trudi, da bi vsi
pravočasno dobili podat-
ke za poročanje v svoje
roke.
IZ SPLITA EN SAM NASLOV
Celjski atleti na letošnjem
državnem prvenstvu niso
ponovili lanskoletnega uspe-
ha, ko so osvojili tri naslove
prvaka. Desetčlanska ekipa
je letos osvojila en sam na-
slov in še tega Rok Kopitar,
ki je prekinil odmor, odtekel
svojo standardno progo in v
poprečnem rezultatu 52.18
obdržal naslov prvaka.
Celjani so osvojili dve dru-
gi mesti. Stanko Lisec je v
teku na 5000 metrov tekel ze-
lo dobro, toda moral se je za-
dovoljiti le s srebrom. Uspe-
šen povratek pa je potrdila
Stanka Lovše-Prezeljeva, ki
je v skoku v višino osvojila
drugo mesto z rezultatom
176 centimetrov. V isti disci-
plini je mlada Brigita Topole
osvojila peto mesto in pre-
skočila 170 cm.
Mijač v metu diska in Re-
ner v skoku ob palici sta
osvojila četrti mesti, med-
tem ko je bila Zuntarjeva v
teku na 400 metrov z ovirami
šesta, Skof pa v teku na 3000
metrov z ovirami osmi.
Velenjski predstavniki so
imeli najboljše moči v Reže-
ku, ki je bil tretji v skoku v
daljavo z rezultatom 724 cen-
timetrov ter v dolgoprogašu
Miklavžini, ki je bil peti v
teku na 5000 metrov in šesti
v teku na 10000 metrov.
START
NOGOMETAŠEV
V prvem kolu nogometne-
ga tekmovanja v vzhodni ob-
močni ligi so naši predstav-
niki dosegli le polovičen
uspeh. Elkroj iz Mozirja je
igral 2:2 proti Kovinarju,
medtem ko je Savinjska iz-
gubila v Pragerskem 3:6. V
domačem derbiju v Rogaški
Slatini med Steklarjem in
Dravinjo iz Slov. Konjic pa
so bili boljši domačini in
zmagali 3:1.
V drugem kolu bodo igra-
li: Elkroj - Fužinar, Dravinja
- Ptuj in Savinjska - Steklar.
J. KUZMA
CELJANOM ŠTIRI ZMAGE!
Celjski strelci so se v Ljub-
ljani udeležili prvenstva Slo-
venije z malokalibrsko pu-
ško serijske izdelave in voja-
ško puško. Celjani so tudi to
pot bili uspešni, saj so zabe-
ležili dve ekipni in dve zmagi
med posamezniki, četudi z
rezultati niso zablesteli. V
zmagovalni ekipi Celja z ma-
lokalibrsko puško so nasto-
pili: Jože Jeram 459, Ervin
Seršen 466, Marjan Dobovič-
nik 477 in Tone Jager 507
krogov. Kljub zmagi pa Ce-
ljani niso dosegli ekipne nor-
me za nastop na prvenstvu
SFRJ. Med posamezniki je
zmagal Tone Jager, kar je
njegova že 22 zmaga v raznih
strelskih disciplinah na pr-
venstvih Slovenije. Od naših
je zadovoljil le še Ivan Koče-
var, ki se je s 485 krogi uvr-
stil na 4. mesto in tudi izpol-
nil normo za nastop na letoš-
njem prvenstvu Jugoslavije
v Skopju. Med mladinkami
je po pričakovanju stopila na
zmagoviti oder Alenka Ja-
ger, ki je dosegla 476 krogov.
Odlično se je odrezala tudi
Irma Kukovič iz Slovenskih
Konjic, ki je bila druga pri
mladinkah z rezultatom 448
krogov. Med mladinci je pri-
jetno presenetil Bojan Petek
- »KOVINAR« - Store, ki je
osvojil bronasto odličje s 466
krogi. Celjska ekipa v sesta-
vi: Ivan Kočevar 163, Jože
Jeram 171, Vili Dečman 171
in Tone Jager 171 krogov, je
zmagala ekipno z vojaško
puško in hkrati znatno pre-
segla normo za nastop na bli-
žajočem se prvenstvu SFRJ
v Skopju. V tej disciphni so
zadovoljili tudi preostali Ce-
ljani Ervin Seršen 166, Dra-
go Cucek 168 in veteran Pol-
de Teržan 168 krogov, vsi
omenjeni so izpolnili kvalifi-
kacijsko normo za nastop na
višjem tekmovanju. Na
splošno so Celjani upravičili
sloves, ki ga uživajo, čeravno
je nekaj tekmovalcev precej
razočaralo.
T. J.
MIRKO FAJS
Odpovedalo je srce še
enemu izmed onih, ki so
mnogo prispevali za ra-
zvoj šaha v Celju.
Bil je prvak Celja leta
1953 skupno z Petrom
Oder. Njegova je bila za-
sluga, da je šahovski klub
dobil 1. 1950 svoje prosto-
re, kjer se nahaja še da-
nes. V to akcijo je vložil
ves svoj trud. Vodil je šte-
vilna šahovska tekmova-
nja, tako tudi mladinsko
državno prvenstvo 1. 1954
in nato še ženski šampio-
nat Jugoslavije 1. 1955 na
Dobrni. Dolga leta je
opravljal različne funkci-
je v celjskem šahovskem
klubu in v bivši šahovski
zvezi. Zadnja leta se sicer
ni aktivno ukvarjal s ša-
hom, vendar je bil na te-
kočem z dogajanji.
Šah ni bil edina po-
stranska dejavnost v nje-
govem življenju. Kolesar-
stvo je bila športna pano-
ga, ki je bila zanj enako
uspešna kot igra na črno-
belih poljih. Tudi na tem
področju je opravljal ra-
zlične funkcije, največje
priznanje zanj pa je bilo
odlikovanje predsednika
Tita. Prejel je namreč
Red dela s srebrnim ven-
cem.
Mirko FAJS je umrl v
74. letu starosti, potem ko
je več let bolehal na srcu.
Z njegovo smrtjo smo
celjski šahisti ponovno iz-
gubili enega od svojih
učiteljev.
Franc PEŠEC
Svetozar Gligorič
Aleksandar Matanovič
Bora Kostič
PRIJETNE KARIKATURE
Mirko Fajs, veliki šahovski ljubitelj, o katerega smrti poročamo tudi na tej strani, je pred
smrtjo celjskim šahistom med dragim zapustil tudi zanimivo zbirko karikatur naših nekoč
in še danes izjemnih šahovskih velemojstrov. To so pravi »kralji« kraljeve igre in tri izmed
njih danes tudi objavljamo.
Svetozar Gligorič je še vedno aktiven šahist, Aleksander Matanovič se bolj posveča
šahovski literaturi, spomin na Boro Kostiča pa je še vedno prisoten.
TV
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA   8
Današnji šampion sveta Anatolij Karpov je bil tudi mladin-
ski svetovni prvak. Dvojno krono je razen njega uspelo
osvojiti samo še enemu od prejšnjih šampionov. Vpraša-
nje: kdo od navedene trojice svetovnih šahovskih prva-
kov je osvojil tudi naslov mladinskega svetovnega pr-
vaka?
MIHAIL TAU      BORIS SPASSKI      ROBERT FISCHER
Odgovore je treba poslati do 10. septembra, nagrade pa
bo tokrat prispevala celjska KOVINOTEHNA!
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 34 - 28. avgust igen
LOVSKE
»DIVNA« NI RAZUMELA
POVEUA
Višnarjev Tone iz Dobrave
pri Celju je že od mladih nog
velik ljubitelj živali in nara-
ve. Se pred drugo svetovno
vojno so ga bogataši jemali s
seboj na lov, ter ga usposobi-
li za dobrega gonjača. Kadar
je bila brakada, je z lovskimi
psi potiskal preplašeno div-
jad na stojišča, pred puškine
cevi izbrancev.
Tone pa, kot bister fante, si
je vse lovske skrivnosti do-
bro zapomnil in jih na skri-
vaj uporabljal zase. Staknil
je na nekem podstrešju staro
lovsko puško, katero je mo-
ral napolniti s smodnikom in
PIŠE:
SANDI UDERMAN
šibrami še kar skozi cev. Na
tak način torej je naš Tonač,
hote al i nehote za nekaj časa
postal divji lovec, ter z večji-
mi in manjšimi uspehi nada-
ljeval lovski šport vse do da-
našnjih dni. Sedaj je član
lovske družine »Kajuh« v
Smartnem v Rožni dolini.
Lovski revir te družine se
razteza od gostilne Arlič v
Dobrni, ob potoku Dobrnica
do Škofje vasi in dalje mimo
kapele v Zgornji Hudinji, ter
pod Lokrovcem do Slatine.
V njem je dovolj srnjadi, zaj-
cev, jazbecev, fazanov in
drugih živali. Do pred nekaj
leti so peli divji petelini tudi
na Kunigundi, medtem ko
so divji prašiči v revirju le
prehodni.
POLNOČNO SOVINO
DARILO
Mrzle januarske noči se je
mladi T6nač odpravil na lov,
kar na svojo pest in s puško,
s katero je bolj strašil kot pa
lovil. Da bi počakal in seve-
da tudi ustrelil zajca, se je
spravil v bližino gozda na
staro nizko tepko in čakal.
Od lune obsijana zasnežena
polja so bila kot na dlani in
Tonač, ves prezebel, je kma-
lu opazil divjega zajca, kako
je priplesal po zmrznjenem
snegu iz gozda.
Pripravil je starinsko pu-
ško za strel. V tem napetem
trenutku pa je na tepko nala-
hno priletelo nekaj velikega.
Tonačev firbec ni zdržal.
Obrnil je glavo proti nebu in
usmeril radovedne oči v veli-
ko sovo uharico. Več časa ni
imel. Izpod repa velike noč-
ne ujede so mu točno na
obraz prileteli iztrebki različ-
nih vonjav.
Z rokavom si je obrisal so-
vino polnočno darilo in na-
meril  puško v dolgoušca.
Strahovit pok je prekinil
nočno tišino. Prezebli lovec
je zgrešil živi cilj, ter se po
najkrajši poti vrnil domov na
toplo peč.
TOLSTI PONOČNJAK
JE NI SKUPIL:
Tonač se je izučil v tekstil-
ni tovarni, služil bivšo jugo-
slovansko vojsko in bil ujet-
nik 19 mesecev v nemškem
taborišču. Ko je prišel do-
mov, ie nekaj časa še delal in
nato odšel v enoto 14. divizi-
je NOV. Po svobodi se je za-
poslil na prejšnjem delov-
nem mestu in postal stro-
kovni mojster. Stopil je v
lovsko družino »Kajuh«, ter
si kupil rabljeno lovsko pu-
ško petelinko.
Pot v službo in iz nje ga je
vodila skozi gozd in polja, ta-
ko, da je večkrat sledil jazbe-
ca, srne in druge živali. Ko je
neko jesen opazil na njivi ve-
liko polomljene koruze, je
sklenil, da zvečer ob luni-
nem svitu počaka nenasitne-
ga jazbeca. Dobrih deset me-
trov od poškodovanih polj-
ščin je lovec Tone splezal na
staro jablano in čakal z obe-
ma napetima petelincema.
Okoli ene ponoči je zaslišal
tako lomastenje po koruzi,
da bi jo pobrisal, če ne bi bil
lovec.
Ko je tolsti ponočnjak čez
nekaj časa le pokazal z beli-
mi lisami obrobljeno butico,
je Tone pomeril in sprožil.
Namesto enega petelina sta
se sprožila oba hkrati. Sunek
je bil tako močan, da je lovca
dobesedno vrglo iz jablane.
Pristal je srečno na zadnjici,
ki ni ravno majhna. Jazbec
pa mu je to pot pokazal rep
in zbežal v podzemlje.
BRAKADA:
Pred leti so člani lovske
družine »Kajuh« v pozni je-
seni organizirali pogon na
zajce, lisice in fazane. Lovo-
vodja Rudi Blazinšek je vseh
25 lovcev odredil na lovna
mesta, goniči pa so potiskali
divjad od Lopate pri Celju
proti Gorici.
Ko je Tone stal na križišču
gozdnih poti, je že padlo ne-
kaj strelov na nasprotnem
koncu gozda in vse je kazalo,
da bo lov bogat. Psi so v da-
ljavi pognali in vse bolj ra-
zločno se je slišal njihov la-
jež. Za hrbtom je lovec zaz-
nal rahel šum. Ko se je okre-
nil, je zagledal na stezi rjavo
posavsko psico »Divno«, ka-
ko stoji in gleda. V gobcu je
irriela ustreljenega fazana,
katerega je mimogrede po-
brala. Poklical jo je po ime-
nu in dejal: »Fuj, pusti faza-
na!« Ker ni ubogala, je po-
novno bolj glasno zakričal:
»Fuj, zakaj ne ubogaš?« Div-
na je položila ustreljenega ži-
vobarvnega ptiča na tla in
kakor strela odskočila v gr-
movje.
V zadnjem hipu je prese-
nečeni lovec opazil, da ni bi-
la psica »Divna«, ampak lisi-
ca, ki je mrtvemu fazanu že
med potjo pojedla glavo. V
jezi je Tone pomeril za njo in
ustrelil. Pokazala mu je fige
in jo pobrisala v Črni les.
Po končanem pogonu ga
je lovovodja Rudi vprašal,
kje je ustrelil fazana brez gla-
ve? Lovec mu je odvrnil, da
ga ni sam ustrelil, temveč
mu ga je prinesla lisica, za
katero je mislil, da je psica
»Divna«, ki ni razumela nje-
govega povelja.
Tone Višnar s psom Valdijem
Ljubezenski trikotnik.
NOVVRTEC V KOZJEM
V dnevih pred praznikom občine Šmarje pri Jelšah bodo v Kozjem odprli nov otroški
vrtec. Gre za objekt, za katerega izgradnjo je namenila denar občinska izobraževalna
skupnost, del sredstev pa so zbrali tudi šmarski občani s samoprispevkom. V vrtcu bo
zaenkrat deloval le en oddelek, v katerem bo 24 otrok in mala šola s 30 otroci. Trenutno pa
že zbirajo prijave še za dva oddelka, to je za mlajšo in starejšo skupino otrok. Kljub temu, da
je vprašanje kadrov za nov vrtec v Kozjem rešeno, bodo malčki stopili v njegovo okrilje šele
v oktobru. Kajti okolica vrtca še ni toliko urejena, da bi bila vredna razposajenega otro-
škega smeha. Vendar pa v Kozjem hitijo, da bi nov vzgojno varstveni objekt čimprej zažarel
v vsej svoji lepoti in ponudil varno okrilje njihovim malčkom.
D. S.
ŠENTJURSKA TRGOVINA SKOZI ČAS
PRODALI VELIKO SENA
Utemeljitelj s€Hlobne trgovine je bil K. Andrinek
Razvita obrt in trgovina
sta sedanji Šentjur iz
skromnega srednjeveškega
vaškega naselja dvignili v
trg, ki ga prvič navajajo le-
ta 1384, Najvažnejša prido-
bitev trga so bili privilegiji
s katerimi so vladarji pode-
ljevali trgu pravice do sej-
mov, ki jih je bilo letno kar
dvanajst.
Do preloma 19. v 20. stolet-
je je naziv trškega naselja ve-
ljal le za Gornji trg v katerem
je bilo farno središče, lokal-
no tržno središče, sejmišče,
gostilne s furmanskimi hle-
vi, obrtne delavnice, sodnijo,
občino in od leta 1769 tudi
šola.
Izgradnja dvotirne Južne
železnice od Dunaja do
Ljubljane leta 1846, je pov-
zročila, da se je po malem
začel razvijati tudi spodnji
del naselja ob cesti in želez-
nici. Ugodne prevozne mož-
nosti so povzročile razvoj ve-
like trgovine, s senom, sla-
mo, kmetijskimi pridelki,
poljedelskimi stroji in z usta-
novitvijo parne žage tudi re-
zanega lesa in furnirja.
Pred II. svetovno vojno je
bila trgovska mreža v Šent-
jurju in bližnji okolici razme-
roma gosta. V Gornjem trgu
je imela trgovino z mešanim
blagom Pepca Urbajs, Savel-
li v sedanji Jugovi hiši, Art-
man, t. j. bivša Kartinova
specializirana trgovina z že-
leznino, največja je bila
Zdolškova trgovina s proda-
jo na veliko in jajčno zadru-
go. Nasproti šole je bila mala
trgovina s šolskimi potreb-
ščinami, trafika in v mali me-
ri tudi živila; lastnik Majerle.
Kjer je sedaj papirnica je bila
Mastnakova trgovina z mo-
šanim blagom in zalogo piva
Union. Na križišču je bila tr-
govina Adam Kincl, ki je tr-
goval tudi s senom - leta
1936. jo je prevzel Klima
Kari. Preko železnice je bila
v nekdanji Sporerjevi hiši tr-
govina z mešanim blagom -
lastnik Andrej Pevec. V No-
vi vasi sta trgovala Cretnik"
Franjo in Smit Feliks, pri
Ahacu Novak Betka, na Gro-
belnem Voga, na Selah Zu-
pane in na Blagovni Simon-
čič.
Trgovino s senom so imeli
Adam, Franc in Avgust
Kincl; tam ob cesti so bile
dolge šupe, mostne tehtnice
in stiskalnice za seno in sla-
mo. Seno so prodajali tudi v
inozemstvo in jugoslovanski
vojski. Dnevno so nakladali
povprečno po dva vagona.
Po osvoboditvi se je trgo-
vina v Šentjurju razvijala
prav tako kot v ostalih kra-
jih. Najprej 1946. nacionali-
zacija z NAPROZO, nato Re-
sevna in 1968. združitev z
MERXOM.
Utemeljitelj in pionir mo-
derne in sodobne trgovske
mreže je bil v šentjurski ob-
čini direktor Karel Adrinek,
ki je v dvanajstih letih služ-
bovanja na področju trgovi-
ne opravil ogromno delo.
1963. leta je bila zgrajena
prva blagovnica, ki so jo čez
deset let razširili in je imela
površino 671 m^ (sedanja
ima 2800 m^). 2al je K. Adri-
nek svoje plodno delo prehi-
tro končal, star komaj 43 let.
V KS Šentjur Center in
okolica so sedaj trgovine pri
Jakobu, Novi vasi. Kameno,
papirnica, trgovina s tehnič-
nim in gradbenim materia-
lom in od 16. februarja dalje
moderna sodobna blagov-
nica.
ERNEST RECNIK
34 - 28. avgust 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
f^lPINISTIČNI KOTIČEK
m v TRAVNIKU
)esen v gorah in z njo nevarnost - megla
l2. avgusta je mladi celjski plezalec
gojan Srot sam ponovil skrajno težko
^jedo v severni steni Travnika, ki je
^enjena pretežno s V. stopnjo in me-
jti VI-- Se pred nekaj desetletji bi bilo
\q senzacionalno dejanje, takrat smo
lahko šteli solo plezalce na prste, v
j^lfo težkih smereh pa le ponovitve
vsakih nekaj let. Zakaj se vedno več
[iiladih in seveda odličnih posamezni-
kov podaja v steno brez soplezalca, je
težko odgovoriti. Tudi sami dajejo ne-
jasen odgovor: »Hočem biti sam, kjer
e najtežje in najbolj lepo...«, »V solo
vzponu šele preizkusim, kako daleč
geže moj stik z goro in kaj pomenim v
pjej...«, »Ker resnično uživam v steni,
sem sam, celo brez prijateljev...«.
In najbolj enostaven odgovor, kjer
»pravega« odgovora ni treba: »Ker ni
bilo soplezalca...«!
V teh ljudeh je pač nekaj, kar vsi
nimajo, kar večina ljudi in tudi plezal-
cev ne bo nikoli razumela in tudi soli-
sti nikdar do kraja in verjetno razložili.
Sama afirmacija s takšnim dejanjem
ni opravičljiva. Preveč je tveganja in
kompletnosti v tem plezalcu, da bi se
podal v skrajne težave za vrstico v ča-
sopisu in opombo kronista. Naj ostane
v razsoji njih samih, le da ne potegnejo
Snežno neurje sredi julija ni redkost,
september pa je za to zvrst presene-
čenj kot nalašč. Posnetek je z 22. juli-
ja letos na višini 24.000 m.
za seboj novincev v gorah, katerih al-
pinistično znanje in merjenje lastnih
zmožnosti še ni zrelo - »leži v povo-
jih«.
V soboto, 22. avgusta, je odšla v Švi-
carske Alpe Marjana Sah, kjer se bo
udeležila še s tremi Slovenkami, na
čelu z Nadjo Fajdiga, vsakoletnega
srečanja alpinistk Evrope. To je drugo
tako srečanje, prvo je bilo lani v Fran-
ciji, na katerem so se prav Slovenke s
samostojnimi vzponi odlično odrezale.
Marjani želimo lepih vzponov in - tudi
vreme.
Čeprav smo še v poletnem mesecu,
pa v goro že prihaja nevarnost, ki ne-
malokdaj spravi na noge gorske reše-
valce - megla in nenaden vremenski
preobrat. Se tako dober poznavalec
Korošice, Križkih podov. Sedmerih je-
zer in Triglavske stene, ne more prise-
či na svojo nezmotljivost, če ga na poti
ujame »črna megla« in pade še nekaj
prstov snega. Vse to je pred durmi - ob
najmanjši ohladitvi v gorah nad 2000
sneži in megla usmerja korak po svoje.
Zato na turo nikoli sam, brez dobre
karte specialke in celo že zimske opre-
me. Že od naslednji turi nas lahko na-
rava prisili na neprostovoljno bivaki-
ranje ali najmanj na nekajurno tavanje
v neznanem, kjer smo še pred tednom
veselo koračili v soncu med markaci-
jami.
CIC
MLADI PIŠEJO
Kot kaže, dragi mladi bralci, se počitnice iztekajo. To je
videti tudi po vedno bolj zajetnem številu vaših pisem, ki
nam jih pošiljate. V njih pripovedujete, kako ste preživeli
počitniške dni, o počitniških zgodah in nezgodah in brez
dvoma bo snovi za opisovanje veselih poletnih dogodkov še
dovolj, zato upamo, da se nam boste še oglašali. Tokrat objav-
ljamo nekaj prispevkov, ki smo jih prejeli od naših zvestih
dopisnikov.
V BASKI
Kako si kaj,
odhajamo od tebe zdaj
in pridemo nazaj ko mine leto dni.
Spomnili se bomo lepih dni,
ki si to leto nam jih podarila ti,
oj, ti naša Baska ti.
To je pesem, ki jo zna mnogo otrok celjske občine in sloven-
ske Koroške. Pesem, ki vsako leto odmeva v avtobusih, ki
peljejo otroke iz Celja proti otoku Krku ali nazaj. To je pesem,
ki še dolgo zveni v ušesih mladih, ki so preživeli lepe počitnice
v celjskem domu v Baski.
Vsako leto letuje tu 550 otrok. V zdajšnji izmeni jih je 123. Od
tega je 24 koroških Slovencev. Med drugimi pa so v Baski na
počitnicah tudi otroci naših delavcev, ki so na začasnem delu v
tujini. Ti so prišli iz Švice in Kanade.
Na plaži vsak dan rastejo čudoviti gradovi iz mivke in peska,
ki jih gradijo srečne otroške roke. V vodi in na igrišču ob domu
se vrstijo športna tekmovanja in igre. Otroci se učijo plavati, v
razgovorih spoznavajo življenje prijateljev, navezujejo nov«^
stike.
Pred dnevi so se nekateri otroci prvič peljali z ladjo. Vsak
dan je doživetje zase.
MILENA MARGUC
ZDRAVILNE
RASTLINE
NAVADNI GABEZ
Navadni gabez (SYMPHYTUM OFFICINALIS L =)
Je zdravilna rastlina, ki jo še danes zelo čislajo v ljud-
skem zeliščarstvu. Če pobrskamo po starih knjigah,
vidimo, da so gabez uporabljali za razne namene, za
posebno učinkovito pa sojo imeli pri zdravljenju zlom-
ljenih kosti. O tem nam pove že ime rastline samo in
sicer »skupaj zrasti«. Zgornji listi te do pol metra vi-
soke trajnice so podaljšani ob steblu navzdol in delajo
na njem krilat rob. Menda je prav ta rob spomnil davne
mistično navdahnjene rastlinarje na deščice, ki so jih
tedaj uporabljali za uravnavanje zlomljenih udov in je
tako že sama oblika rastline kazala na njeno mesto v
tedanjem zdravilstvu.
Navadni gabez raste po Evropi vse do Sibirije, pri
nas pa po travnikih, gozdovih, med grmovjem in ob
poteh. Cvetovi imajo vijoličasto rožnat, včasih tudi
rumenkasto bel venec, ki ima na robu pet krp. Jajčasti
Usti so srhko kocinasti enako kot steblo. Vretenaste
korenine so odebeljene in pokrite s črno skorjo. Pone-
kod jih uživajo na razne načine;
Navadni gabez cveti od maja do septembra. Kore-
nine nabiramo jeseni, steblo in liste ter cvetove pa
poleti.
Rastlina vsebuje čreslovino, v majhnih količinah
strupeni alkaloid simfitocinoglosin in glukoalkaloid
konsolidin, nato precej sluzi, nekaj smolnatih in gima-
stih snovi, eterično olje, 3% aspargina, sladkorje, hor-
mon auksin, ki dejansko vpliva na tvorbo novega
tkiva, alantoin holin itd.
Vse te substance vplivajo na rast in na razmnoževa-
nje celic, torej na obnavljanje tkiva. Zato priporoča
ljudsko zdravilstvo gabez za zdravljenje prelomov, raz-
trganih ran, turov, razjed na nogi, oteklin nastalih pri
gihtu itd. Za vse te naštete tegobe se kuha korenina, in
sicer tako dolgo, da se popolnoma zmehča. Dobljeno
kašasto zmes damo med dve sterilni gazi in si delamo
obloge. Za notranja vnetja pa se pripravi gabezova
tinktura. Skupaj s tinkturo arnike in ognjiča dobimo
odlično zdravilo, ki blaži vnetja prebavil. Mešanica se
^živa tako, da vzamemo po 10 do 15 kapljic na skode-
lico vode in sicer po vsakem večjem obroku.
In še starodavni recept iz leta 1720, priporoča, da se
kuha pest posušenih korenin pol ure v mešanici vode
belega vina, in se dobi zdravilo, ki pospešuje izloča-
nje sluzi pri hudi bronhialni astmi ter znižuje visoko
^očino pri težki pljučnici. Isti čaj koristi tudi zoper
«rče v trebuhu. Ce kuhamo gabezove liste in korenino
^veliki količini vode (1:10), dobimo tekočino, s katero
si čistimo aknasto kožo, rane, ki se nočejo zaceliti.
I^amesto zgoraj naštetega si lahko pripravimo tudi
'lazilo, in sicer iz svežih gabezovih korenin, ki jih
'drobno zrezane pražimo na dobrem olivnem olju, ki
Smo mu dodali pol sveže svinjske masti. Vročo vse-
bino precedimo skozi laneno krpo ali sterilno gazo, ter
tako dobimo zdravilno mast, ki služi za zdravljenje ran,
^f^etih sklepov, udarcev, za masažo bolečih brazgotin;
'^ažo uspešno uporabljamo pri ranah, gnojnih izpušča-
tarejo živinče.
L^hko pa si pripravimo tudi čaj, in sicer vzamemo
Sabezovih korenin, encijanovih korenin, griževnjaka,
'^ete in melise ter pijemo čaj večkrat na dan po požir-
pri vnetem in bolečem želodcu, pri prelivu in
I^onekod pripravljajo tudi gabezovo tinkturo, in si-
^er vzamejo 200 g svežih, drobno zrezanih korenin ter
J'^ namočijo v 800 g 90% alkohola ter pustijo v dobro
^^Prti steklenki dva tedna na toplem. Nato se to pre-
^^hh- dobljeno tinkturo uporabljajo razredčeno kot
'^'<ladke za rane. zvinjene sklepe, ki so otekli, za
'"asažo krčnih žil itd.
BORIS JAGODIC
PROMETNE
NESREČE
USODNO PREČKANJE
PROGE
Po kolovozni poti s Kompol,
blizu štorske železniške postaje,
je prečkala progo 62-letna MARI-
JA ROZMAN iz Kompol in to v
trenutku, ko je iz smeri Šentjurja
pripeljala električna lokomotiva.
Strojevodja STANKO SUPER-
GER iz Hoč je Rozmanovo pre-
pozno opazil in jo zato zadel s
sprednjim desnim delom loko-
motive ter odbil 20 metrov na-
prej, kjer je žal obležala mrtva.
Prehod je označen s STOP zna-
kom!
MOTORIST SI JE
ZLOMIL NOGO
ŠTEFAN FRIN, 36, iz Jerneja
se je peljal z motorjem iz Loč
proti domu. V desnem blagem
ovinku se je srečal s tovornja-
kom, ki ga je vozil RUDOLF
FURMAN, 52, iz Loč in ki je vozil
pravilno po svoji desni strani.
Med srečanjem pa je motorist za-
peljal v levo in trčil v zadnje levo
kolo tovornjaka, padel ter si zlo-
mil levo nogo.
POVZROČIL NESREČO
IN NATO POBEGNIL IZ
BOLNICE
V križišču Čopove in Ljub-
ljanske ceste v Celju sta trči-
la voznika osebnih avtomo-
bilov JANEZ REHAR, 46, iz
Celja in JAKOB KOLAR, 38,
iz Šentjurja. Voznik Kolar je
izsiljeval prednost, ko je za-
vijal s Čopove v levo proti
mestu in trčil v Reharjev av-
tomobil, ki je skozi križišče
vozil naravnost. Oba voznika
in enega sopotnika so lažje
ranjene prepeljali v celjsko
bolnišnico in Kolarja tudi
preizkusili z alkotestom, ki
je pozelenel nad polovico, ko
pa so mu nameravali odvzeti
še kri, je iz bolnišnice pobeg-
nil.
KOLESARJA STA
TRČILA
Iz Zgornjega proti Spodnjemu
Gaberniku se je peljal s kolesom
na pomožni motor J02EF BUT,
44, iz Zg. Gabernika, pravilno po
desni strani. Nasproti pa je po
levi strani pripeljal, prav tako s
kolesom na pomožni motor ŠTE-
FAN MLINAR in ker srečanje ni
bilo mqžno, sta trčila. Mlinar je
padel in se težje poškodoval.
ZVEZNI ZAVOD ZA MERE
IN PLEMENITE KOVINE
BEOGRAD
Ui. Mike Alasa št. 14
RAZPISUJE
za nedoločen čas prosta dela in naloge v kontroli
meril in plemenitih kovin, Celje, Tkalska ulica 15.
METROLOGA ZA MEHANSKA MERILA
Razen splošnih pogojev po členu 318. zakona o osno-
vah sistema državne uprave, zveznem izvršnem svetu
in zveznih organih uprave (uradni list SFRJ št. 23/78),
morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
- Morajo imeti končano strojno ali naravoslovno-
matematično fakulteto ustrezne skupine, oddelka ali
smeri.
K prijavi na razpis obvezno priložite dokumente o
končani fakulteti, potrdilo o državljanstvu SFRJ, izpis
iz matične rojstne knjige, opis dosedanjega dela (de-
lovni življenjepis). Kandidati, ki niso zaposleni, prilo-
žijo tudi potrdilo o delovni sposobnosti (zdravniško
potrdilo).
Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi, na
naslov:
KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN Celje,
Tkalska ulica 15.
Po poteku za sprejem prijav bodo kandidati obvešče-
ni o kraju, dnevu in uri, ko bo razpisna komisija
začela reševati prispele prijave.    ___
PTICE NAM DELAJO
VESEUE
Vsako jutro me prebudi
ptičje žvrgolenje. Doma sem
na vasi. Okrog in okrog so
zeleni gozdovi, travniki ter
sadovnjaki. To je pravo oko-
lje za ptičke. V žlebovih naše
hiše se premetujejo vrabci,
nato se zapode v sosedovo
brezo, grm.. Mimo okna letajo
gibčne lastovice. Hitijo v
gnezda pod streho, kjer jih
čakajo lačni kljuni. Jate škor-
cev pa prilete iz gozda na so-
sedovo češnjo. Videla sem
dva vrabca, ki sta se valjala
po pesku. Ves dan je okoli
naših hiš živo. Kadar pa se
pripravlja k slabemu vreme-
nu, se lastovke podijo čisto
nizko. Ko je dež, pa ptičev ni
nikjer. Posebno zvečer je le-
po. Takrat najbolj letajo med
našimi hišami. Vesela sem,
da sem jim pozimi nastavljala
hrano. Zdaj lahko poslušam
njihovo ščebetanje. A žal se
bodo kmalu ptice pevke po-
slovile od nas. Pozimi bomo
skrbeli za tiste, ki bodo
ostale.
NATAŠA SOJC
Stranice
MOJE POČITNICE V
BASKI
Nekega mrzlega zimskega
dne sem sanjarila, kako lepo
bi bilo, če bi se lahko v veli-
kih počitnicah peljala na
morje. V sanjarjenju mi je po-
nudil pomoč sošolec, ki mi je
povedal, da je možnost leto-
vanja v Celjskem domu v Ba-
ski na otoku Krku.
Prišle so počitnice in 31.
avgusta sem se s prijateljico
in ostalimi odpeljala v Baško.
Tam so nas prijazno sprejeli
in po kosilu seznanili z hiš-
nim redom.
Tu v domu sem spoznala
mnogo novih prijateljic in
prijateljev. Z nekaterimi si
bom dopisovala. Hrana je ze-
lo okusna in obilna. Tovariši-
ce in tovariši so zelo prijazni
in se z njimi lepo razumemo.
V prostem času pripravljamo
presenečenje za tovarišice in
tovariše, ki ga bodo prejeli
zadnji večer ob tabornem og-
nju, obenem pa sem se nauči-
la delati stvari, ki jih bom lah-
ko izdelovala tudi doma in mi
bodo lep spomin na Baško
ter Celje.
Cez dan se na plaži kopamo
in sončimo. Večeri so zabav-
ni. Gremo v mesto, imamo
razne prireditve ali pa se za-
bavamo ob športnih igrah.
Dnevi so zanimivi in prav nič
enolični. Hitro minevajo in
kmalu se bomo morali poslo-
viti od prijateljev in sončne
Baske.
KLAVDIJA RUDOLF
Celovec
MOJE POČITNICE
Počitnice sem preživljal
doma. Zjutraj sem vstal in še'
ven. Tam so me že čakali pri
jatelji. S kolesi smo se pelja
okoli pošte, potem na šolsk<
igrišče. Na glavno cesto se ni
smo peljcili, ker je tam mnoge
prometa. Zadnjič se je zgodi
la majhna nesreča. Niko je
padel, ker se je vanj zaletel s
kolesom Uroš. Udaril se je na
koleno in prikazalo se je malo
krvi. Ko smo se naveličali ko-
lesarjenja, smo se šli žogat. S
tovarišico sem šel tudi na
grobove 100 talcev, da smo
jim jih počistili. Tako so mi-
nile moje počitnice.
MARJAN KOROŠEC
Stranice
NA KMETIH
Nekega dne je atek šel ko-
sit. Trava je bila že precej ve-
lika. Mirno je kosil. Na polo-
vici tranika je opazil, da se
trava ziblje, čeprav ni bilo ve-
tra. Atek je ustavil kosilnico
in pogledal. Zagledal je zajčje
gnezdo. Mladi zajčki so se sti-
skali. Tresli so se. Atek me je
poklical. Rada bi jih prijela.
A kaj ko mi je atek rekel, da
ne smem. Ce bi jih prijela, bi
jih zajklja potem zavračala.
Pokrili smo jih s travo. Tam
okoli je atek pustil veliko tra-
vo nepokošeno.
STEFICA ZAZJAL
Stranice
MOJA SKRIVNOST
Večkrat me je mikalo, da bi
povedala skrivnost, ali sem
bila trdna.
V strehi naše hiše so letoj
valile si.ličke. Bilo je več
gnezd. Pod strešno opeko in
pod žlebenjaki so se skrile.
Nihče ni prišel do njih. Neke-
ga dne mi je povedala mami-
ca, da imamo ptičke. Tudi jaz
sem slišala cili nisem vedela,
kje čivkajo. Opazovali sva jih,
kam hodijo hraniti mladiče
in sva videli, da so v hiši.
Bila sem presenečena, da
ptički, ki smo jih pozimi hra-
nili, nas niso zapustili. Mami-
ca jih hrani tudi sedaj, ko
imajo mladiče. Ptički niso
več majhni, saj so že odleteli
iz gnezda.
Kako čivkajo okoli hiše, po
drevesih, pridejo na okna, na
balkon in povsod letajo. Tega
nisem še nikomur povedala,
ker sem se bala zanje. Ptički
so veseli, ker jih ne zapiramo
v kletke, so pa zelo koristni,
saj pridno iščejo žuželke po
sadnem drevju. Ker pa dreve-
sa ne škropimo, ptički ne mo-
rejo umreti, ker bodo zdravi.
'Lepo je res na deželi
kjer hiš'ca na samem stoji.
Okol' so pa travnki zeleni
to mene najbolj veseli.
DARJA TIMPRAN,
OS Dobrna
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
/Z GRŠKE POPOTNE MALHE
SANJSKE METEORE
Slovo od Delfov je pome-
nilo tudi slovo od antičnih
spomenikov ob naši poti, ki
se je že tudi neizprosno bli-
žala koncu. Po dolgi vožnji
smo ob koncu še ene od do-
mala neskončnih ravnin, ki
so tako redko posejane po
Grčiji, zagledali sanjski pri-
zor. Sonce je počasi zahajalo
za neverjetno oblikovanimi
skalnatimi stebri, ki so sredi
ravnice silili kvišku. Prizor
je spominjal na podobe s
kakšnega tujega planeta.
Kajti skalne škrbine, ki smo
se jim vse bolj bližali, so bile
videti povsem neresnične.
Kljub vencu kopastih gričev,
ki obdaja dolino. Prispeli
smo v meteoro.
Zelo težko je najti besede,
ki bi vsaj približno opisale
presenetljiv prizor v vsej nje-
govi nerealni in divji lepoti.
Se danes ne vedo zagotovo,
kako so nastale te skalne
škrbine. Domnevajo pa, da
je bila v tej dolini v prazgo-
dovini rečna delta in da so
čeri - meteore - nastale z ne-
nehnim nalaganjem različ-
nih kamenin, ki jih je v divje
oblike izoblikovala deroča
voda.
V štirinajstem stoletju so
te meteore postale pribežali-
šče pravoslavnih duhovni-
kov. Na meteorah je zraslo
24 samostanov, ki so jih zgra-
dili na najbolj nemogočih
mestih. Na vrhovih meteor,
kjer je bilo prostora le za
stavbo, največ dve. Sama
gradnja je bila pravi podvig,
kajti meteore so bile vse do
prejšnjega stoletja povsem
nedostopne. Tako so se na-
nje povzpeli kot pravi alpini-
sti in nato ves gradbeni ma-
terial zvlekli nanje v pletenih
košarah.
Ti samostani so prave za-
kladnice umetnosti in grad-
bene virtuoznosti. Vsak sa-
mostan ima svojo cerkev, in
vsaka od njih je v celoti po-
slikana s freskami, med ka-
terimi so tu in tam vrinjeni
zanimivi mozaiki in ki jih po-
nekod prekrivajo še značilne
ikone. Danes so od štiriin-
dvajsetih naseljeni le še štir-
je takšni samostani. Ostali
samevajo prazni in dopol-
njujejo sanjsko podobo me-
teor. Seveda so v turistični
Grčiji meteore in njihovi sa-
mostani postali privlačna tu-
ristična atrakcija. Popustili
so tudi duhovni, ki dandanes
omogočajo turistični ogled
notranjosti teh samostanov.
Vendar so njihova pravila
stroga. Ženske smejo vstopi-
ti v samostan le, če so po-
vsem oblečene, pri čemer
morajo imeti nedekoltirane
bluze dolge rokave, ne dopu-
ščajo pa niti hlač. Dostop do
samostanov je zdaj urejen po
cesti, s katere vodijo do sa-
mostanov strme stopnice
vklesane v kamen in pogo-
stoma speljane tudi skozi
vklesane tunele. Plato samo-
stana, ki smo si ga ogledali,
je lesen in na njen je postav-
ljenih več stavb - cerkev, pa
prebivališča menihov, kuhi-
nja z jedilnico in manjši mu-
zej, v katerem so na ogled
presenetljivo zanimivi re-
zbarski izdelki, knjige in na-
božne podobe. Posebej me je
presenetilo dvoje - V eni od
stavb so podjetni menihi od-
prli trgovino s suvenirji in
dolgobradi menih se je krep)-
ko razjezil, ko sem prekršil
ustaljeni red in ga slikal, ka-
ko prodaja spominčke ob
zvokih nabožnih pesmi, ki so
prihajali iz majhnega kaset-
nega magnetofončka na mi-
zi. Druga zanimivost je bila
ob opazovanju vsakdanjega
dela menihov, ki še vedno,
kot pred stoletji, spravljajo
vsa živila in potrebščine v sa-
mostan s pomočjo škripca.
Le ročno vleko je danes že
zamenjal elektromotor.
Na meteorah pa niso le sa-
mostani. Zelo veliko je v njih
vklesanih tudi prebivališč,
ki so jih pred stoletji naselje-
vali samotarji in puščavniki.
Da bi bili v tem divjem oko-
lju sami s svojimi mislimi.
Poleg ogleda Delfov mi bo
nedvomno prav dan na me-
teorah ostal najdlje in naj-
bolj mogočno v spominu.
Sanjska podoba ene od meteor s samostanom na vrhu nedostopne skalne čeri
PIŠE
BRANKO
STAMEJČIČ
16
SMO SREČNA DRUŽINA
Trinajstletna ZLATA JA-
ZBEC, učenka osemletke v
Žalcu, sicer pa doma pri Je-
derti nad Žalcem, je zanimi-
va sogovornica. Sprva bese-
da noče in noče z jezika,
nekje se zatika, tudi lička
pordijo, čez čas zadrega iz-
gine in pripoved je živahna,
pisana, življenjska.
- No ja, smo menda res
kar srečna družina. Imamo
svoj topel dom, ki sta ga
zgradila oče in mama, tudi
jaz sem nekaj malega poma-
gala. Oče dela v tovarni Fer-
ralit v Žalcu, mati doma go-
spodinji in res dobro kuha.
Naučila se je od stare mame,
ki je bila poklicna kuharica.
Stari oče Vihernik pa je bil
velik šaljivec in strasten lo-
vec; menda ga je poznala ce-
la Savinjska dolina. Tudi
moj oče je lovec, pa stric
Matko tudi, pove, se skloni
nad štedilnik, od koder pri-
haja prijeten vonj, poboža
istrskega goniča Hedo in se
prijetno nasmeje.
- Si moja? Seveda si. In ti,
Anda, tudi, kajne? namigne
črni lovski psički, ki se baha-
vo razteguje na mehkem di-
vanu. Živali so naše prijate-
ljice. In v naravo radi hodi-
mo. Kar po vrsti se jezimo na
brezvestneže, ki brezbrižno
razvažajo najrazličnejšo plo-
čevino in plastiko po prele-
pih gozdovih. Ce bi jaz imela
oblast v rokah, to bi jih kaz-
novala! Člani lovske družine
Žalec so prejšnjo nedeljo na-
redili veliko akcijo za čišče-
nje okoliških gozdov. Če-
prav je bilo vreme puščobno
in celo snežilo je, so nabrali
za nekaj velikih kamionov.
Cesa vsega ni bilo, grozno!
Tudi moj oče je šel in je zve-
čer pripovedoval, kako ža-
lostno je, ko imajo nekateri
»boljši« ljudje tako malo kul-
ture. Kar ob cesti je nekdo iz
avtomobila odvrgel, kaj jaz
vem, pet ali šest polivinila-
stih vrečk pokvarjene gove-
dine in svinine. Sramota. Po
svetu pa tisoči in tisoči umi-
rajo od lakote.
Kaj pa tvoji načrti za pri-
hodnost?
- Po dokončani osemletki
bom najbrž šla v uk, nato pa
naprej v mizarsko šolo
me veseli, če se bo dalo, h
tudi vztrajala. Najbolj sre(
pa sem, ko zvečer posedii
v kuhinji, seveda sta priso;
tudi psički Anda in He
oče pripoveduje o delu v
varni in lovskih dogodivi
nah, mama pa zelo rada[
ve, kako je bilo med voj:
ko' je bila partizanska ku;
ka. Pri Vihernikovih, tam
bila mama doma, so vsi del
li za partizane. Do šole v Ž
cu imam tri kilometre. Vsi
dan šest kilometrov, gori
dol v vsakem vremenu, (j
dovita je moja pot v šoloj
vse šolarje, ki smo pri Jd
doma. Sprašujete, kaj je
me sreča? To, da sem zdra
da imam očeta in mamo
sta mi najboljša prijatelja,
česar mi ne manjka in da
vimo v miru, je končala,)
božala psičko in se rahlo:
smehnila: Ali ne, Htda?
D
GODBENIK SLAVCI
Kar izgubil se je med svojimi tovari-
ši. Droben in majhen. In tudi kapa,
vsaj meni se je zdelo, mu je bila preve-
lika. Naj sem ga pogledal s katere koli
strani, vedno mu je zakrivala del obra-
za in metala nanj senco.
Slavci Starki (devet let) je član sve-
tinske godbe na pihala.
»Da, leto dni je, odkar sem začel
igrati na trobento in leto dni je, odkar
sem tudi član te godbe,« je pripovedo-
val.
»In kdo te je navdušil za ta instru-
ment?«
»Ja, to je boter Anzek Ulaga. Po nje-
govi zaslugi igram tudi v tej godbi.«
»In rad igraš?«
»Zelo!«
»Kaj pa šola?«
»Končal sem tretji razred osnovne
šole v Kompolaih.«
»Uspeh?«
»Bil sem odličen.«
»čestitam. Pa note že dobro poz-
naš?«
Bil je skoraj užaljen, ko sem mu za-
stavil tako čudno vprašanje, saj sem
vendar lahko sam videl, da med igra-
njem gleda na note.
»Seveda jih poznam!«
»In še dolgo igraj,« sem mu zaželel.
M. BOŽIC
SKUPINA NOVINARJEV V MODNEM SALONU
Skupina novinarjev, ki poroča z MEP 80 v Celju; si je na željo MODNEGA SALON^
Velenju ogledala delovne prostore in izdelke kolektiva, kjer je zaposlenih 250 delavc^
poprečno starostjo 22,5 let! Kolektiv je zaslovel po Jugoslaviji in v svetu predvsem
mode za mlade in tega, da že vrsto let oblači najboljše jugoslovanske košarkarje. Dire*''
Modnega salona Marjan Gaberšek je novinarjem govoril o dosedanjem razvoju, predvs*
pa tudi o načrtih za bodoče. Poskušali bodo vedno držati korak z modo ter po razli"^
največjih krajih v Jugoslaviji bodo odprli svoje butike. Po ogledu delovnih prostorom
gostitelji popeljali novinarje še v Vilo Široko pri Šoštanju. ,
Na sliki od leve proti desni: direktor Modnega salona Marjan Gaberšek, sodela^
Tanjuga Vito Divac, Bročeta iz Sarajeva, Olga Djokovič (164 krat je oblekla dres z držav^;
grbom v ženski košarki!), novinarka Oslobodenja Sarajevo, Danilo Sotra, dopisnik Sp
iz Beograda, Rudi Pur in Stane Trbovc, Delo Ljubljana. ...
TV-Foto: T.TAVi'^
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in ZaleC
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika'"
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni uredruk Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^'^
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stop^^'
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljublja''^
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, cek)letna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. Ste
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.