Gozdarstvo v času in prostoru GDK: 904: 181.45: (437 Krušne gore) Vtisi s posveta ''Krušne hory 1997 workshop" Franc BATIČ* Češki gozdarski inštitut (FGMR-Strnady, Praha- Zbraslav) je v lanskem septembm ( 15.- 18. 9. 1997) v sodelovanju z nekaterimi češkimi vladnimi organiza- cijami in univerzami ter lokalnimi gozdnimi gospo- darstvi organiziral posvet o stanju gozdov na širšem področju S udetov. Posvet je potekal v vasi Kovarskti, na platoju Kl-ušnih gor. Poleg domačih gozdarjev in čeških raziskovalcev s širšega področja gozdars(va in nekaterih okoljevarstvenih organizacU, ki so s svojimi raziskavami delovali na tem področju, so bili na posvet povabljeni še gozdarji iz Zvezne republike Nemčije, iz deže! Saške in Bavarske in zainteresirani posamez- niki iz dmgih evropskih držav. Posvet je obsegal enodnevno ekskurzijo in dvo- dnevno predstavitev raziskav v obliki predavanj in posterjev z zelo živahno razpravo, katere zaključki naj bi pomagah pri reševanju izredno slabega stanja goz- dov na tem območju. Prvi dan posveta je bil namenjen ogledu poškodovanih gozdov na terenu na območju Krušnih gor, ki so nam jih še dodatno predstavili s šrevi lkami in opisi gozdarji gozdnih uprav Teplice, Klašterec na Ohi'i, Litvi nov in Janov, to je treh najbolj prizadetih območij na Krušnih gor<~h (Sudetih). Pojem "Sudcti" obsegli več gorstev na severu Češke republike. Začnejo se s Krušnimi gorami na meji med Češko in Saško v Zvezni republiki Nemčiji. To je hkrati najdaljša gorska veriga na Češkem, dolga okrog 130 km, široka 15 do 30 km, bolj plato kot pravo gorovje, ki se dviga na [evem bregu Ohi'e dokaj strmo do nad- morske višine 800 -900, največ do 1 ,200 n1 (Klinovec l .244m), nato sledi plato, ki se dokaj blago spušča na saško stran. V širšem smislu spadajo k Sudetom še Jizerske hory, Krkonoši, Sudetske mczihory, Orlicke hory in H ruby Jesenik, ki nada ljuj ej o gorsko verigo ob češko-poljski meji vse do !romeje s Slovaško. Vsi deli spadajo med stara kri stalinska gorstva. Na posvetu smo se v največji meri seznali s problemi, ki tarejo gozdarje na območju Kmšnib gor, ki ga je do sedaj onesnaženje zraka najbolj prizadelo. Zgodovina rabe pokrajine na tem območju še najbolj spominja na naše Pohorje, le da je staJ~e pri nas bistveno boljše. Krušne gqre so bi le pose lj ene v 12. in 13. stoletju, ko so v teh predelih začeli kopati kositrovo in železovo ·Dr. F. B., Biotehniška lakulteta, oddelek za agronomijo in Gozdarski Inštitut Slov:!nije, SLO 468 mdo in s tem pričeli močneje izsekavati gozdove. Hu- sitske vojne so kolonizacijo prekinile, vendar se je po njih rudarstvo hitro okrepilo, tako na Češkem kot na Saškem. Hiter razvoj te dejavnosti je bil povezan z veliko porabo lesa za proizvodnjo oglja. za gradnje in ogrevanje. To je vzpodbudilo tudi ustanovitev goz- darske uprave za bolj načrtno in za tedanje razmere pravil nej šo rabo gozdov. Leta 1587 je gozdar Kryštof Wolf izdal Gozdni kodeks za Gozdarsko upravo v Cho- mutovu, v katerem so bile opisane gozdnogojitvene mere, predvsem za zaščito mladja in bolj ekonomične izvedbe posekov) v glavnem golosekov. Pomankanje lesa za gori vo je vzpodbudilo iskanje drugih ener- getskih virov- predvsem premoga, kar pomeni drugo obdobje v razvoju teh krajev. Razvoj premogovništva in celotnega območja je delno zavrla 30-letoa vojna, med katero je bila tudi poraba lesa manjša in so se gozdovi delno opotnogli. Od druge polovice 17. stoletja naprej so lastniki gozdov stremeli po čim večjih profitih iz gozda. Les so prodajali rudnikom, železarnam in ga tudi veliko izvažali na Saško. Po orjaškern vetrolomu leta 1724 je mejne gozdove na obm.očjn Žatca obiskala inšpekcija Cesarske gozdne uprave z Dunaja in ugotovila porazno stanje gozdov na območju Krušnih gor. Izvoz lesa je bil prepovedan. domača poraba racionalizirana. Po- u·eba po gorivu je zaradi tega še bolj vzpodbud ila razvoj premogovništva na tem območju, predvsem kopanje rjavega premoga. Nastali so premogovniki na območju Tep lic in Biline in so omogoči li kasneje razvoj indu- strije v teh krajih. V drugi polovici 18. stoletja je bil le manjši del Krušnih gor poraščen z odraslimi sestoji, večina so bili goloseki, mladja in gošče. Velike poškodbe po vetro- lomih so bile pogoste zaradi nepravilne sečnje in na- pačnega spravila lesa. Zato so leta 1754 osnovali nov gozdarski kodeks za izboljšanje stanja gozdov. Tega je narekovaJa potreba po boljšem gospodarjenju z vidi- ka pridobivanja lesa in z vidika obnove gozdov. Gozdar Ignac Jan Ehrenwertb, ki ga je novi las.rnik posestva Červeny Hradck zaposlil v začetku sedemdese[ib let 18. stoletja, je postal kasneje slaven zaradi zglednega gospodarjenja z gozdovi po novih načelih. Leta 1773 je v Blatim pri Chomutovu ustanovil tudi prvo gozdarsko šolo na tem območju. Po opisih iz tega časa GozdV 56 (1998) 10 ( T(>zdarstvo v {:astt i11 prostoru je razvidno, da so na Krušnih gorah rastle drevesne vrste (navadna smrcka (Picea abies IL./ Karsten.), bela jelka (Abies alba Mili.), navadna bukev (Fagus sylvotica L.) in hrasti (Quercus sp.)) v tem obdobju še v naravnih mejah svoje razsitjenosti, kar je trajalo še v prvo polovico 19. stoletja, čeprav so že v tem obdobju pričeli z umetno obnovo z rdečim barom, smreko in macesnom. Od 40. let 19. stoletja naprej so začeli vnr~šati eksotične vrste, kot so zeleni bor ( Pi11us strobus L.). bela smreka (Picea glauca (Moench.) Voss), navadna robinja (Robinia pseudoocacia L.), platana (Platonus x hispanica MilJ. ex Muench.), balzamska jelka (Abies halsamea (L.) Miller) in še nekatere druge. Industrijski razvoj 20. stoletja je povzročil tako ve- liko onesnaženje zraka na območju Krušnih gor, da je prirastek lesa začel stagnirati. propadati so začela po- sameznn drevesa in kmalu celi sestoji. Škodljive snovi iz dimnikov tovarn in tennoelektnun so negativno vpli- vale na stanje tal, kar je razmere za rast gozdov še poslabšalo. Krušne gore in z njimi Sudeti so postali svetovna atrakcija, primer uničen~ga okolja in mora za gospoda1jenje z gozdovi na tem območju. Ta nega- tivni razvoj u.dnjih 50 let lahko razdelimo na več faz, v katerih se je z naraščanjem onesnaženja zraka sranje gozdov postopno slabšalo: l. V obdobju 1947-65 se pojavijo prvi simptomi propadanja na iglavcih. Na koncu tega obdobja je po- SI ika 1: Iz plato ja Krušnih gor se lepo vidi jezero onesnaženega zraka v dolini s posameznimi viri onesnaženja. GozdV 56 ( 1998) i O škodovanih večina smrekov ih sestojev, kar se je odra- žalo v osutosti krošenj, v k<"llamitetah, ki so jih pov- zročali zalubniki, in invaziji trav v podrasti. Leta J 957 so bile sprejete "Osnovne direktive za regeneracijo in revitalizacijo gozdnih sestojev na Krušnih gorah". Ob- močje je bilo razdeljeno na dva dela: cona A ("nepo- škodovana") z norm<'llnim režimom in cono B ("poško- dovana zaradi onesnaženega zraka"), kjer so bile le sanitarne sečnje poškodovanega drevja. Na izpostav- ljenih legah so začeli pogozdovali z brezo, zeleno, sivo in črno jelšo ter jcrebiko. (l. V obdobju 1 966-77 so poškodbe gozdnih sesto- j ev zaradi naraščajočega onesnaževanja ozračja še na- predovale, v glavnem zaradi graditve novih termoelek- trarn, postavljenih zaradi cenenega rjavega premoga iz dnevnega J.:opa. Sprejete so bile "Smernice iz Jano- va", ki so se od prvih razlikovale po tem, da je bilo dovoljeno na prizadetih območjih sekati le mrtva (suha) drevesa, v end Zavodnje in drugi znani primeri propadanja gozdov Je miniature, vendar zlovešči opominjevalci procesa, ki bi se nedvomno zgodil, če se emisije skodljivih snovi v zrak ne bi zmDnjš~le. Popolnoma suhe sesroje, tako imenovane skelctc, so v glnvnem pospraviti, zato na plcnoju le se redkokje naletimo nll odraslo drevje. Kjer paje, je izredno močno poškodovano, predvsem redke bukve, ki so me močno spominjale na stanje gozda pri nas v o kol ici Trbovelj pn~d izgradi tv ijo dimnika. Večina sestojcv je mladih, prevladujejo različni nasadi glede na zgoraj omenjene strategije in smernice: od že S[a- rejših smrekovih, ki v velikem številu že propadajo, do močno na novo poškodovanih brezovih sestojev, med katerimi so relativno vitalni nasadijelš,jerebike in bodičaste smreke. Ponekod so tudi dokaj vitalni nasadi bukve in gorskega javotja. Večina teh nasadov je visokih od l m do 10m in Ic redko več metrov. Le starejši nasadi smreke so višji, a kol rečeno že v stadiju ponovne kalamitete. Izredno je opazen tudi pomen mikrolokacij, saj so ponekod poškodbe bistveno manj- še, drugod pa nobena pogozditev ne vzdrži in površina, porasla s travami, se siri. Celotna pokrajina daje dokaj apokaliptičen videz, še posebej, če so prisotni še skeleti GozdV 56 (1998) 10 odmrlih starejsih smrekovih sestojev. Očitno je nlljbolj poškodovan osrednji in vzhodni del Krušnih gor, torej območje neposredno n<~d dolino tennoclektrllrn mcd Ostrovom in Tepticami. Zahodni del nad Karlovimi Vary je bistveno manj prizadet, kar se pozna že na najvišjem vrhu, t.j. Klinovcu. Tudi severna stran, ki se spušča na saško stran. je manj prizadeta oz. vsaj videti je bilo tako. Kot so kasneje poročali referenti, se poškodbe nezadržno širijo na vzhod verige S udetov in sušenja starejših smrekovih sestojev so pogosta že na izpost v (~asu in pr()Storu nost"' svojih raziskav, tako z vidika problematike, opre- mc, mednllrodne povezanosti in odmevnosti, kar pa ne vzdrži realne presoje. Na sploh sem ob tem pomislil tudi na stanje vri nas. kjer je zaradi majhnosti razisko- valne sfere povezl!va gozdarskih, bioloških, meteoro- loških. kemijskih in drugih raziskovalnih institucij še relativno boljša, čeprav ne zgledna. Tu pa sem lahko opazoval veliko tekmovanje med posnmeznimi insti- tucijami in precejšnje zapiranje v strokovne kroge. Čeprav je to do določene mere nujno zaradi strokovne narave dela, nekateri problemi presegajo ozke okvire stroke in propadanje gozdov je nedvomno takšen prob- lem. Kot že nmogokr