3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 14. junija 2012  Leto XXII, št. 24 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 14. junija 2012 Porabje, 14. junija 2012 VETERANSKI DŽIP – NEJ LAGVI DŽIP STR. 3 MI, SENČARGE VKÜPDRŽIMO STR. 6 Vloga medijev pri prikazovanju slovenskih nacionalnih manjšin »Današnji dogodek se odvija v sklopu raziskave z naslovom Percepcija slovenske manjšine v Italiji v slovenskih medijih in komunikacijski vzvodi integracije zamejskega in slovenskega medijskega prostora, ki ga v partnerstvu z Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane pod vodstvom dr. Vlada Kotnika izvaja Univerza na Primorskem s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu,« je na okrogli mizi z naslovom Vloga medijev pri prikazovanju slovenskih nacionalnih manjšin povedal dr. Peter Sekloča z Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (UP). Na okrogli mizi, ki jo je omenjeno središče v prostorih svoje knjižnice v Kopru pripravilo v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja (INV) iz Ljubljane, so še sodelovali: dr. Danijel Grafenauer in dr. Katarina Hirnök Munda (oba INV), znanstvena sodelavka UP dr. Karmen Medica, odgovorni urednik časnika Primorski dnevnik iz Trsta Dušan Udovič, urednik in voditelj oddaje Brez meje Regionalnega RTV Centra Koper Mitja Tretjak, sooblikovalka in novinarka radijske oddaje Sotočja na Radiu Slovenija Mateja Železnikar, novinarka in dopisnica RTV Slovenija Mirjam Muženič in avtorica tega zapisa. »Glavna tema raziskave, ki se bliža h koncu, je zaprtost slovenskega medijskega prostora za zamejske manjšinske tematike. Ugotovili smo nekaj zanimivih dimenzij, ki so značilne za razlike med slovenskimi in zamejskimi mediji. Slednji absolutno in relativno pokrivajo širok spekter družbenega življenja v Sloveniji, na drugi strani pa so zamejske manjšinske teme v slovenskih medijih zelo obrobne,« je pojasnil Sekloča in razložil, da v manjšinskih medijih civilna družba veliko lažje dobi prostor v mediju, kar pa ni značilno za slovenske medije, kjer civilno-družbene skupine iz zamejstva težko dobijo svoj prostor. »Zelo hitro ga dobijo birokratski viri in politiki, seveda tudi škandali. Gre za vedno večjo tabloidizacijo medijev,« je poudaril dr. Peter Sekloča in z njegovo trditvijo smo se več ali manj strinjali tudi tisti, ki o zamejskih Slovencih poročamo v nacionalnih medijih, bodisi elektronskih ali tiskanih. Dejstvo je, da največ o dogajanju med rojaki, ki živite v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, pa tudi o tistih na Hrvaškem, poročata nacionalna televizija in radio, ki ob ponedeljkih zvečer predvaja tudi enourno oddajo Sotočja, namenjeno vsem štirim omenjenim zamejskim skupnostim. Kot vemo, lahko posnetku Sotočij od novega leta naprej vsak teden prisluhnete tudi poslušalci Radia Monošter. Ugotovljeno je bilo, da je dobro, da se o manjšinah poroča v takšnih specializiranih oddajah, vsekakor pa bi bilo o njih več in obširneje potrebno poročati tudi v drugih oddajah RTV Slovenija, seveda pa tudi v drugih medijih, tako elektronskih kot tiskanih. Hanzi Tomažič, glavni urednik cerkvenega tednika Nedelja iz Celovca, je v svojem pisnem prispevku - poslala ga je tudi urednica Porabja Marijana Sukič in v njem predstavila vlogo manjšinskih medijev v Porabju – med drugim spomnil, da je potrebno iskati rešitve, ki bi pripomogle, da bi tudi mlado generacijo navdušili za skupni slovenski kulturni prostor. »Kaj bi bilo, če bi Republika Slovenija in države, kjer delujejo manjšinski mediji, predvsem pa Evropska unija, podprli neke vrste start-up v obliki medijskega laboratorija, v katerem bi za določeno dobo šestim mladim iz Slovenije in zamejstva dali možnost, da eksperimentirajo z novodobnimi oblikami krepitve sodelovanja in povezovanja. Socialna omrežja facebook, twitter, google+ so danes že najpomembnejši distributerji novic. Mladi bi v dvojicah, Slovenija-zamejstvo, s četrtletno rotacijo aktivno sodelovali pri manjšinskih medijih, pri čemer bi v prvi vrsti ustvarjali poglede in priporočila za svoje vrstnike.« Tomažič se obenem zaveda, da lahko nevarnost reform ob dobrih namenih uniči ali razvodeni še tisto, kar deluje ali obstaja. »Pri jedru – in to so obstoječi mediji, ki imajo dokaj zvesto, praviloma res starejšo bralsko družino - so radikalnejši posegi lahko usodni. Tako kot zagovarjam pri ostalih točkah več poguma, čim več eksperimenta, tako bi bil pri jedru čim bolj previden glede sprememb,« navaja Hanzi Tomažič, ki za »požlahtnitev« zamejskega medijskega prostora »hrepeni« po štirinajstdnevni ali mesečni prilogi, ki bi s komentarji, eseji, daljšimi pogovori in reportažami predstavljala »branje za dušo, oddih, orientacijo, nekaj, kar ne bi izginilo ob vsej ihti in hrupu sprememb.« Omenjena priloga, šlo naj bi za dopolnilo obstoječim tiskanim manjšinskim zamejskim medijem, bi po njegovem mnenju lahko privabila tudi bralce iz Slovenije. V raziskavi, pa tudi na tokratni okrogli mizi je bilo izpostavljeno, da osrednja vloga manjšinskih medijev ostaja obveščanje pripadnikov manjšine v maternem jeziku in krepitev njihove povezanosti z matico, zagotavljali pa naj bi tudi, da se kulturna tradicija manjšinskih skupnosti ne bi ohranjala le na folkloristični ravni, temveč na integrativni ravni, ki vključuje tradicijo in aktualnost, preteklost in sedanjost, pa tudi prihodnost. Silva Eöry Udeleženci okrogle mize Gradec – Celovec – Potrna RADIJSKI SPORED ZA ŠTAJERSKE SLOVENCE Če so imeli Porabski Slovenci več kot desetletje tedensko le 8 ur radijskega programa, ga imajo Slovenci na avstrijskem Štajerskem še manj ali niti minute do 21. maja letos. Po tem datumu so štajerski Slovenci vključeni v program nekomercialnega svobodnega radia Agora Celovec. Avstrijska državna pogodba v 7. členu in zakon avstrijske radiotelevizije ORF določata, da mora slovenska narodna skupnost imeti radijski (in TV) program v svojem jeziku. Obveznost iz obeh dokumentov je bila že desetletja izpolnjena za Slovence na Koroškem, ki so imeli od leta 1946 krajše slovenske oddaje iz deželnega studia ORF v Celovcu, ob prvem množičnejšem razpisu frekvenc pa sta začeli oddajati, slovenski in deloma dvojezični program, dve postaji: Radio 2 in Radio Agora. Programski čas sta si delili na isti frekvenci. Zaradi nekaterih zapletov pri podaljšanju koriščenja frekvence je Radio 2 prenehal z oddajanjem, ostal je Radio Agora, ki ima celodnevni program od šestih zjutraj do osemnajstih zvečer, z dvema preknitvama po dve uri v dopoldanskem in dve uri v popoldanskem programskem pasu, skupaj vsak dan osem ur živega programa iz Celovca. Za to, da bo Radio Agora poročal tudi o Slovencih na Štajerskem, je bilo potrebno zagotoviti slišnost v krajih, kjer manjšina živi in k sodelovanju pritegniti sodelavce, ki bodo spremljali dogajanje in o njem poročali, torej novinarsko ekipo v Gradcu. Iz lanskega leta so se priprave zavlekle v letos, ko so v kraju Sobota/Soboth prižgali pretvornik za del južne Štajerske, katerega signal še ne seže v radgonski kot, ob Radgoni, kjer je tudi kulturni dom Pavlova hiša in kjer živi največ slovensko govorečih prebivalcev. Avstrijska Radiotelevizija ORF zagotavlja, da bo tudi ta del s signalom pokrit do jeseni, najpozneje pa do konca leta. Razrešiti morajo nekatera lastniška vprašanja pri pretvornikih med ugasnjenim Radiem 2 in Radiem Agora. Uredništvo v Gradcu ima za zdaj tri sodelavce, ki poročajo za vse oddaje, in še posebej za nekaj, kot pravijo, specifičnih štajerskih stalnic, in sicer od ponedeljka do petka po koroškem žurnalu še poročila iz Štajerske z vremensko napovedjo, vsak petek »kdo, kje, kaj«, kar je napoved dogodkov ob koncu tedna, vsako nedeljsko popoldne bodo predstavljali znane štajerske Slovence. Vsebinski poudarki naj bi veljali enako za vse: umetnost, kultura, gospodarstvo, izobraževanje, šport, promet, vreme in dovolj raznolike glasbe. O deležu štajerskih Slovencev v programu Radia Agora iz Celovca Suzanne Weitlaner, predsednica Kulturnega društva člen 7 pravi, da si društvo že od ustanovitve leta 1988 prizadeva za uresničevanje pravic, zagotovljenih v 7. členu avstrijske državne pogodbe. »Za to je potrebno mnogo malih korakov. Leta 2009 je bila s TV-oddajo „Dober dan, Koroška! Dober dan, Štajerska!“ želja po medijski oskrbi v slovenskem jeziku že delno uresničena, veselimo pa se, da je zdaj mogoče že dolgo obljubljeni slovenski radijski spored slišati tudi na Štajerskem. Z oddajanjem slovenskega radijskega sporeda preko oddajnika na Soboti je prvi, pomemben korak storjen, upamo pa, da bo mogoče oddajanje kmalu tudi preko ostalih dveh. Z razširitvijo slovenskega radijskega sporeda ne bo dobivala več informacij v materinščini le slovenska narodna skupnost na Štajerskem, temveč bodo tudi koroški Slovenci dobivali vesti o našem življenju.« Generalni direktor ORF dr. Alexander Wrabetz ocenjuje, da manjšine v Avstriji že spremljajo radijske in televizijske programe v svojem jeziku: »Začetek oddajanja na Soboti pa omogoča avstrijski radioteleviziji tudi oskrbo Slovencev na Južnem Štajerskem. S tem smo našo programsko ponudbo smiselno dogradili in storili pomemben korak naprej.« Zadovoljstvo ob zagotavljanju slišnosti Radia Agora za štajerske Slovence sta izrazila tudi Gerhard Draxler, direktor deželnega studia ORF v Gradcu in Karin Bernhard, direktorica deželnega studia ORF v Celovcu, ki je izpostavila: »Od leta 1946 je na Koroškem samoumevno, da koroški Slovenci lahko sprejemajo ORF tudi v slovenskem jeziku. Uspele produkcije slovenskega uredništva nam kažejo, da smo na pravi poti. Dobro sosedstvo preko odprtih meja ima neprecenljiv pomen. Zato podpiramo s svojim slovenskim sporedom tudi prijatelje na Štajerskem. Čas je zrel – die Zeit ist reif – za sosedsko slovensko sodelovanje.« Njen kolega iz Gradca Gerhard Draxler pa je dodal, da je za »ORF na Štajerskem tudi samoumevno, da spoštujemo, ohranjamo in ščitimo tudi jezikovno in kulturno monolitnost. Nova programska ponudba za štajerske Slovence tej naši drži ustreza in pomeni, da se ORF priznava k skupni evropski sedanjosti in bodočnosti.« Marijan Velik, vodja slovenskega uredništva ORF Koroška, je prepričan, da za narodno skupnost na Štajerskem »pomeni radijski spored dodatno krepitev njene identitete in izboljšanje njenega položaja,« medtem ko poslovodkinja radia Agora Angelika Höldl poudarja tudi sodelovanje z deželnim studiem ORF v Gradcu, kjer bodo pripravljali prispevke iz Štajerske. Kar veliko lepih, in verjemimo, tudi iskrenih besed v prid štajerskim Slovencem, ki so na to dejanje morali čakati več desetletij, za razliko drugih manjšin v Avstriji, zlasti Slovencev na Koroškem pa tudi Hrvatov na Gradiščanskem. Enest Ružič Spominska stebra Emlékoszlop Ob začetku obratovanja oddajnika Soboth – Sobota so se zbrali: Mag. Suzanne Weitlaner, predsednica KD člen 7; Gerhard Draxler, direktor deželnega studia ORF v Gradcu; Angelika Hödl, poslovodkinja Radia Agora; Karin Bernhard, direktorica deželnega studia Koroška, Celovec; Marijan Velik, vodja slovenskega uredništva ORF Koroška, Celovec; Karlheinz Papst, direktor deželnega studia Gradiščanske, Železno; Hubert Koler, župan Soboth-Sobota in Lojze Wieser, založnik in predsednik društva Radio Agora 105,5. Az Országos Szlovén Önkormányzat „a szlovén anyanyelvi kultúra elszármazott megőrzőinek és átörökítőinek tiszteletére” 2012. augusztusára emlékoszlopot állíttat a következő felirattal: Akikért itthon már csak a harang szól – Sterin doma samo vözvonijo. - Szentgotthárd – Rábatótfalu városzrész temetőjében - a Kétvölgy ritkaházi településrészén lévő temetőben Amennyiben a fenti céllal azonosulni kíván, a következő számlaszámon támogathatja a kivitelezést 2012. augusztus 15-ig. Számlaszám: 11747068- 20021692 Hivatkozás: Kétvölgy-Ritkaháza Számlaszám: 11747068- 20021685 Hivatkozás: Szentgotthárd-Rábatótfalu Državna slovenska samouprava bo avgusta 2012 postavila spominska stebra v čast odseljenim pripadnikom slovenske skupnosti za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije z naslednjim napisom: Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól. - na pokopališču v Slovenski vesi in - na pokopališču na Verici. V kolikor se istovetite z zgoraj opisanim ciljem, ga lahko podprete do 15. avgusta 2012 z nakazilom svojega denarnega prispevka na naslednja transakcijska računa: Številka tr. računa: 11747068- 20021692 Sklicevanje: Verica-Ritkarovci Številka tr. računa: 11747068- 20021685 Sklicevanje: Monošter-Slovenska ves Veteranski džip – nej lagvi džip 26. majuša je v Varaši lejpi, sunčni zadvečerak biu. Lidgé so se šetali po varaški ulicaj s svojimi mlajšami, lizali sladoled pa so nej znali, ka de se na kraci zgodilo. Na gnauk, kauli trifrtale šeste, se je iz Rábafüzesa pripelalo več kak štirideset sodački vozil (jármű), največ džipov pa motorov. Sodački mašini s cejle Slovenije (pa eške z Avstrije) so napravili dva veukiva krauga po Monoštri. Lüstvo se je čüdivalo, na džipaj so sejdli moški pa ženske v (zvekšoga meriški) sodački gvantaj pa majütali najgir Varašancom. Najbole so se procesiji radüvali mlajši. Cejla kolona, štera je prejk Avstrije prišla s sausednjoga Prekmurja, se je stavila pred Slovenskim domom. »V Murski Soboti mamo takzvani ’Jeep Klub Veteran’, v šterom se zberamo lübiteli stari sodački mašinov. Vsikšo leto organizeramo srečanja sodački oldtimerov, štera trpijo dva dneva. Letos smo steli naše džipe nutpokazati Porabskim Slovencom« - je raztomačo predsednik soboškoga kluba Štefan Jančarič pa cüjdau: »Največ, 36 mamo mašinov Jeep Willys iz 2. svetovne bojne. Mamo pa motore pa motore s prikolicami (oldalkocsi) tö, med njimi čüdovitni BMW Sahara, šteri je sploj rejdki v Sloveniji, Avstriji ali na Vogrskom.« Džipe Willys se eške itak dá küpiti, na priliko pred petimi lejtami je bila cejna 25.000 euronov. »Moreš lübiti sodačka vozila, ovak ne moreš svojoga v red vzeti. Tau je 2-3 leta dela, nücani rezervni talov pa ne moreš nutdati, vse nauvo leko samo nücaš. Padaške si dosta pomagamo eden drügoma s tanači. Delo je žmetno, nücaš dosta cajta pa penez« - je eške povödo predsednik Jančarič. O svojom džipi je gučo član ljubljanskoga drüštva Aleš Čarman iz vesnice Medvode. »Vozila so stara skoro 70 lejt, naredili so je med 1941 pa 1945. Mi smo je »poerbali« od jugoslovanske armade, štera je je dobila z Merike v 50. lejtaj, po bojni.« Te džipi so dugo stali na smetkaj, tačas ka so je lübiteli nej dojküpili. »Vozila trbej kompletno restavrirati, od srca, motora do karoserije. Če na začetki dosta delaš z njimi, bole je popravlaš, reskiraš več penez, maš leko 20-30 lejt mér. Če si pa nej tak temeljit (alapos), leko vsikšo leto nika na kvar pride« - je o serviseranji povödo gospaud Čarman. Džipi Willys so dostakrat žedni, kak pravi alkoholištange, na 100 kilomejterov spigéjo 11-15 litrov bencina. Zatok je njino gordržanje pa pelanje z njimi nej falo. Je pa leko njini lastnik ponosen, če vej, gde vse so z njegvim džipom pelali. »Moj Willys je iz leta 1942. Tam je biu, gda so zavezniki (szövetségesek) z maurdja Normandijo napadali, tam je biu na eričnom ‚Dnevi D’« - je povödo Matjaž Jereb iz Kamnika pa cüjdau: »Naši džipi so registrerani kak oldtimerji, tau je malo falej. Zvekšoga se ž njimi pelamo samo na takša srečanja, srcé pa mi ne njá, ka bi vleti za vikende nej pelo svojo ženo pa držino malo kaulivrat. Tau je pa tö istina, ka v slüžbo ne odim z džipom.« Med dosta zelenimi vozili pa smo leko najšli ednoga žutoga tö, štero je melo farbo od peska, je raztomačo lastnik Aleksander Jevšek. »Ništerni pravijo, ka so drügo svetovno bojno odlaučili džipi Willys. Merkanarge so je dali tistoga ipa napraviti kauli osem milijonov, bili so na vsej frontaj v bojni. Moj má farbo ’sahara’, biu je v afriškoj püstini, gda so se bíli z nemškim Rommelom.« Merkanarge so mogli te džipe napraviti sploj brž, v kratkom cajti, njino znanje pa so dostakrat ponücali v europskoj automobilskoj industriji, smo čüli od gospauda Jevška. »Willysi so se leko nücali na vnauge féle forme. Kak smo vidli v merkanarskoj tv-seriji M.A.S.H., so je nücali za tau, ka so ranjene lidi pelali v mobilne špitale. So pa slüžili za tau tö, gda je trbölo na gnauk pa brž napadniti sovraga. Na aerodromaj, letališčaj so ž njimi na nikoj dejvali fligare eške pred tistim, ka so se zdignili v luft.« Edno takšo mašinsko pükšo (bila je prava, depa je nej funkcionerala) je gospaud Jevšek emo na svojom džipi. »Orožje (fegyver) je dopüščeno samo za srečanja. Ge pa se brezi njega na lejpi dnevaj vozim z džipom privatno tö.« Na letošnjom srečanji smo se najbole čüdivali, gda smo v sodački gvantaj zagledali ženske tö. Barbara Hribar iz Ljubljane večkrat odi na takša srečanja. »Lübezen do sodački vozil sem erbala od svojoga očo, šteri je žau že devet lejt pokojni. Un je leta 1990 ustanovo Jeep Klub v Ljubljani, od njega pa sem erbala svojoga Willysa iz leta 1942 tö.« Ništerna drüštva organizerajo bitke (csata) tö, tam nücajo nemške sodačke mašine ranč tak. Če rejsan je na srečanji v Varaši bilau največ zavezniški vozil, smo leko najšli ednoga motorista v nemškom gvanti, s čeladov pa z nemškim motorom. »Moj motor je odo po Rusoškom tö, napravili so ga leta 1943. Küpo sem ga zavolo veteranski srečanj, depa ka ma kondicija ostane, ga pelam gda pa gda po rednoj poštiji tö. Največ mi pomagajo stari mehaniki, tisti se eške razmejo na takše stare motore« - je tapravo Jože Jošt iz okaulice Celja, šteri je svoj nemški sodački gvant küpo od slovenskoga zbiratela. Telko »sodakov« pa sodački mašinov je že dugo nej bilau pred Slovenskim domom v Varaši. Po dobroj večerdji pa po lékoj nauči so se veterani drügi den napautili v Andovce k Malomi Triglavi pa eške v Graničarski muzej v Števanovci. Gvüšno pa so Varašancom s svojo »procesijo« polepšali sobotni večer. -dm- Pred Slovenskim domom so se zberali »yankee«-ji Iz Slovenije se je pripelalo en par motorov tö (cüj eške nemški) »Willys«-i so prej odlaučili drügo bojno »Meriški sodacke« pri Malom Triglavi v Andovcaj OD SLOVENIJE… Murska Sobota Nauvi vküpni štempli slovenske pa madžarske pošte V SENCI TOPOLOV Tokratni naslov sem si sposodil s prvega glasila Srednje kmetijske šole v Rakičanu tam nekje s konca petdesetih ali začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja. Domala med vsemi dijaki priljubljeni slavist, naš učitelj slovenščine, pesnik po duši in dejanjih, prezgodaj umrli Jože Ternar, eden prvih izobražencev, ki so začeli obiskovati Porabje, je nam, dijakom, predlagal, da bi po zgledu na druge srednje šole pripravljali šolsko, predvsem literarno glasilo. Če strnem: začeli smo pripravljati ciklostirano glasilo V senci topolov. Tedaj je namreč cesto med Mursko Soboto in Rakičanom krasil dvovrstni topolov drevored, ki je bil prvič zasajen leta 1896. Ta drevored so na začetku sedemdesetih let posekali, ker naj bi bila drevesa zaradi starosti trhla, in da lahko ogrožajo promet na cesti in pešce na sprehajalni poti oziroma kolesarski stezi. Mnenja, ali je bilo nujno topole zaradi starosti res posekati, so bila deljena: eni so zatrjevali, da druge rešitve ni bilo, drugi, da večina ni bila trhla, kar se je videlo na panjih. Enaka mnenja so bila, ko so pred dvema letoma posekali enoredni drevored in zasadili novega. Takrat sem članek v Porabju naslovil Grd pogled iz Rakičana v Sóboto. Drevored topolov, zlasti prvi, dvoredni, je pritegnil tudi umetnike, akademske in ljubiteljske slikarje in fotografe. Naj omenim dva: akademskega slikarja Karla Jakoba in umetniškega fotografa Jožeta Kološa-Kološo. Po spominu, predvsem pa po motivih slikarjev in fotografov, je nastala tudi razstava o nekdanjem rakičanskem drevoredu topolov. Pobudnik za razstavo je bil naš, tudi porabski znanec, zelo aktiven ljubiteljski slikar Ernest Bransberger, sicer pa je sodelovalo deset članov iz skupin Mavrica in Likos. Ob razstavi, ki so jo v Pokrajinski in študijski knjižnici postavili avtorji sámi in brez uradne otvoritve, so čestitali svojemu članu, primariju dr. Lojzetu Števanecu, uglednemu dolgoletnemu zdravniku v Radenski ob njegovi 80-letnici. E. Ružič Odkrili spomenik padlim Bošnjakom med I. svetovno vojno Bosna in Hercegovina je bila usodna za zgodovino avstro-ogrske monarhije, vendar so se Bošnjaki v sestavi njene vojske hrabro in častno borili, je v nagovoru ob odkritju spomenika padlim Bošnjakom na soški fronti v Logu pod Mangartom dejal predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović. Odkritja se je udeležil tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Bosna in Hercegovina je v obdobju štiridesetih let pomembno zaznamovala vzpon in kasneje zaton cesarstva kot pomembne evropske in svetovne velesile. Tako kot slovenski predsednik Türk se je Izetbegović zavzel za vzpostavitev stoletja miru po stoletju vojn, ki sta ga močno zaznamovali obe svetovni vojni in tudi nedavna vojna v Bosni in Hercegovini, zato bodo podprli projekt Poti miru na tem območju. Bosanske čete v avstoogrski vojski so med prvo svetovno vojno štele preko 250.000 vojakov, skoraj pet tisoč pa jih je izgubilo življenje na območju Slovenije. Igor Lukšič nasledil Boruta Pahorja Igor Lukšič je bil na kongresu Socialnih demokratov (SD) izvoljen za predsednika stranke in je tako na tem mestu nasledil Boruta Pahorja. Po izvolitvi je poudaril, da bo šla stranka precej bolj v levo in bo vladi bistveno bolj gledala pod prste. Pahor, ki je na kongresu napovedal kandidaturo za predsednika republike, pravi, da ni razočaran, temveč čuti zadoščenje. Izid volitev predsednika SD na kongresu v Kočevju je bil pričakovano tesen. Lukšič je šele v drugem krogu volitev s 190 glasovi delegatov premagal Pahorja, ki je prejel deset glasov manj. Iz tekme za predsednika sta v prvem krogu izpadla Patrick Vlačič in Zlatko Jenko. Na kongresu, na katerem je sodelovalo 380 delegatov, so izvolili tudi podpredsednike stranke. To so postali Tanja Fajon, Mojca Kleva, Bojan Kontič in Dejan Židan. Od 24. do 27. majuša so v Maribori držali razstavo »Maribofila 2012«, na šteroj so filatelisti (šteri se s štemplinami spravlajo) iz 18 rosagov nutpokazali svoje najnovejše pa starejše znamke ali štempline (bélyeg). Tej so bili vöpostavleni v 750 vitrinaj, zvün slovenski zbiratelski drüštev (na priliko Filatelistično drüštvo Maribor – najstarejše v Sloveniji pa z največ člani) pa so nutpokazali štempline iz balkanski rosagov, Cipruša, Portugalije, Nemškoga pa Madžarskoga ranč tak. Na razstavi, štero so držali v okviri programov Evropske prestolnice kulture, so leko lübiteli svoje štempline odavali pa küpüvali tö. 25. majuša so na Maribofili nutpokazali nauvi vküpni štempli slovenske pa madžarske pošte. Glavne motive so vöodebrali s krajine, štera je na grajnci bejdvi rosagov, iz Prekmurja pa Porabja. Z vogrske strani je na štemplini cimprana iža z Gorenjoga Sinika, rekonstrukcija štere gnes stogi v sombotelskoj Muzejskoj vesi. V originalnoj iži s črnov künjov pa z gniškem sta bila gospodara Jožef Pšihoda pa žena Ilona Lazar, madžarski etnolog János Bárdosi pa je dau ram vrazmopobrati leta 1978. V Somboteli so ga postavili leta 2002. Na štemplini vidimo zvün gorenjesinčarske cimprane iže eške piskrene posaude (piskerčka za vrnje mlejko, šticli pa kuglof) porabski Slovencov, štere najdemo v varaškom muzeji Avgusta Pavla. Na slovenskoj strani leko vidimo staro prekmursko meštrijo lončarstvo pa paversko zidinsko erbo. Na štemplini je ranč tak edna lesena iža, štero so zozidali v Filovci leta 1910 pa je stala na srejdi vesi. Leta 2004 so go prejkznosili v takzvano Lončarsko ves Filovci. Ram je panonska zidina, v šteroj so pod vküpnov strejov živeli pa meli v zadnjom rami živino pa škedjen tö. Najvekši motiv na prekmurskoj strani štemplina je črno žgana pütra, štera je bila najbole tipična posauda prekmurski lončarov. Nauvi »duplanski« štempli je vrejden dvakrat 260 forintov ali dvakrat 92 centov. Fotografije za njega sta napravila József Hajdú pa Tomo Jeseničnik, grafično ga je vküppostavo Barnabás Baticz. Na den 25. majuša so leko zbirateli, šteri so si včasik küpili štempli, dobili eške posaben pečatli tö. Vö so dali več kak 100.000 takši štemplinov, če ga što šké dobiti, si leko narauči na interneti na www.posta.hu/belyeg. -dm- Tako je po spominu in fotografijahnekdanjidvovrstnirakičanski drevored topolov narisal Ernest Bransberger, sicer pobudnik razstave. Nauva znamka s peštanskim pečatlinom Sodelujoči avtorice in avtorji na razstavi o drevoredu topolov, tretji z leve je primarij dr. Lojze Števanec, ki so mu tudi z razstavo in podarjeno sliko čestitali k njegovi 80-letnici. … DO MADŽARSKE Spominčice na püconskom senji Smej Pismo iz Sobote Na risausko nedelo je bilau senje v Püconcaj pred evangeličanskov cerkvov. Na tau senje so bile pozvane Sombotelske spominčice tö. V programi so gorstaupli mlajši domanje šaule (muzikanti in plesci), folklorna skupina KD Janko Divjak iz Kapele in Spominčice iz Sombotela. Program je vodo moški, šteri je biu naravnjeni kak stara ženska, pa se je zvau »Teta Tončka«. Med programom so se večkrat mimo pelali možacke na »prprašaj«. Tau so takšni stari biciklinge, šteri motor majo, pa je nej trbej goniti. Na senji so odavali med, medeno srce in vsefele drügo, slamatne vence, vrče pa cejkare s kukarčni lopinj, kovačke cveke, podkev pa vsefele iz železa. Člani Kulturnega in turističnega društva Puconci so nas s predsednico Katarino Štefanec trnok lepau gorprijali. Po programi smo eške dugo vküper spejvali lejpe slovenske pesmi. Lepau se njim zavalimo za pozvanje in lejpi den, pa je čakamo v Somboteu na nastop in vküpno spejvanje. Marija Kozar Pravijo, ka je smej pou zdravdja. Pravijo tou tö, ka tisti, steri se smedjé, duže živé. Dan valati! Dan valati, ka je tou istina gé! Depa, smej ne pride sam od sebe. Za smej trbej vsefele! Kak prvo, človek mora za smej srečen biti. Kak drugo, človek za smej veseli mora biti. Kak tretje, človek za smej brezi velki kmični brig mora biti. Na, tou tretje sam san kcuj dau. Tou pa zatoga volo, ka mi je nej do smeja. Nej, sploj mi je nej do smeja! Pa bi se trno rad smedjau! Vse v koj smo vörvali pa meli vüpanje, kak de nam boukše šlou, se vküper sinjava. Kak aj bou človek srečen pa veseli, ka bi se po tejm leko eške smedjau? Od toga smo se zgučavali v krčmej. Vsikši je emo eden špricer pa tak smo sejdli že dvej vöri. Dvej vöri vsikši pri ednom špriceri! Kak bi pa ovak bilou, vej pa so nam tej zmejšani časi bukse pa žepke vcejlak na nikoj djali. Pri drugi stolaj je nika ovak nej bilou. Te pa, samo tak nagnouk rejč prejk vzeme poštaš Laci. »Tou več tadale nikak néde! Nej, tak ne smej pa tak ne more biti!« je strouso čemere doj pa vö iz sebe. »Vej se pa dun ne püstimo tak dola poglednoti! Smej mora biti, brezi smeja smo mrtvi lidgé!« je eške vdaro po stouli. Mi drugi pa smo ga samo gledali, smo ga gledali pa vsikši si je svoje brodo. »Ka me gledate?!« nas je začno na red gemati. »Gnes večer se pri meni doma najdemo pa po tejm te vidli, ka vam gučim.« Tak je povedo pa odišo. Večer smo se rejsan najšli pri njemi. Dola smo si sejli, poštaš Laci pa je povedo, od koga si je brodo. Je vöovado, ka mo se mi eške kak smidjali. Zatoga volo de zdaj pri njemi klub za smej. Tou de takši klub, kama mo se leko ojdli smedjat. Nikšne politike nemo naprej gemali, od nikšni problemov se ne smej gučati, nikšne nevole naprej prinesti. Tou se trno lepou čüje, depa, kak aj človek tou naredi, ka nede od toga brodo, smo se spitavali. Smo se spitavali, un pa je že vedo, ka nazaj povej. »Zatoga volo, ka vse tou tapozabimo, mo treninge meli. Ja, ranč tak, mujs trbej trenejrati pa po tejm mo se znouva smedjali,« se je un rejsan že naraji smedjau. Mi smo se poglednoli pa so nam čobe tö tak pomalek že odišle v smej. Po tejm je poštaš Laci naprej vzeu eno pismo, ka ga je nej ta dau. Doj nam je prešto, kak se ena ženska kori s svojo sestro zavolo erbije. Takšo je tam pisalo, ka smo se od smeja skur vküper pocükali. Na, po tejm sam ge rejč prejk vzeu. Zač-no sam pripovejdati od moje tašče Regine, trno čedne ženske. Samo sam pravo, ka moja tašča Regina, trno čedna ženska, že so ništerni rejsan cükali od smeja. Gda pa sam povedo, kakši obed je sküjala slejgnjo nedelo, so me od smeja prosili, aj takšo več ne gučim. Aj takšo več ne gučim, ka leko stoj od smeja eške mrgé. Tak smo se smedjali, ka smo kuman čakali, ka se znouva najdemo. Pa zdaj té naš klub za smej že redno dela. Vsikši den smo vse bole dobre vole pa vse menje brodimo na vse, ka se godi kouli nas. V toum našom klubi pa dun velko pasko moramo meti. Trno velko brigo mamo, ka se smedjemo samo v našom klubi. Tou pa zatoga volo, aj nas naši prejgnji vpamet ne vzemejo, ka srečni pa veseli lidge eške kouli ojdijo. »Vej je pa pri nas ranč nej tak lagvo, kak gučijo. Poglednite naše srečne pa vesele lidi,« bi leko prajli pa si brž vözbrodili nouve pocije, pocije na smej. Miki Vlada predstavila koncept zakona o kmetijskih zemljiščih Prejšnji teden je minister za kmetijstvo predstavil koncept zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga vlada želi obravnavati v okviru t. i. nacionalne konzultacije. Kmetijstvo je na Madžarskem strateška panoga, ki ima prioriteto. Namen vlade je, da bi podeželje postalo vse bolj konkurenčno, je povedal minister Sándor Fazekas in dodal, da bo vlada branila madžarsko zemljo, ki je zaklad države in nudi preživetje madžarskim ljudem. Osnovno načelo novega koncepta je, da naj bodo lastniki oz. najemniki kmetijskih zemljišč ljudje, ki le-ta tudi obdelujejo. S tem se želi vlada izogniti špekulacijam domačih ali tujih interesentov. Zakon bo določil tip kmetij in na podlagi tega določil, koliko kmetijskih površin lahko obdelujejo posamezne kategorije. Za »prakmetijo« se bo štela kmetija z manj kot 50 hektarov površine, družinske kmetije bodo lahko imele od 50 do 500 hektarov zemlje, velegospodarstva pa nad 500 hektarov. Zgornja meja najetih kmetijskih površin bo 1200 hektarov. Vse več napadov zaradi drugačnosti Na Madžarskem doživi v zadnjem obdobju vse več ljudi, manjšinskih ali verskih skupnosti, napade zaradi drugačnosti. Eklatantni primer za to je, da je neznanec prejšnji torek v Budimpešti na cesti žalil mednarodno priznanega znanstvenika, upokojenega judovskega glavnega rabina dr. Józsefa Schweitzerja. Mazsihisz (zveza judovskih cerkvenih občin) je napad ocenila kot nov primer sovražnih pojavov, ki v zadnjem obdobju preplavljajo Madžarsko. Neznanec je na budimpeštanski ulici stopil k upokojenemu rabinu, ga zmerjal in izjavil, da »sovraži vse Jude«. Zveza je obsodila primer in pozvala vse ljudi in tudi vlado, naj storijo vse, da se podobni primeri antisemitizma ne bi ponavljali. Tako vlada kot predsednik države in tudi stranke so omenjeni primer obsodili, le stranka Jobbik je dodala, da bi morala vlada s podobno vehemenco obsojati tudi napade na zamejske Madžare. Spominčice v Püconcaj Prpraši, senje in publika zveza.hu Mi, Senčarge vküpdržimo Gda sem prejšnji keden na tejm zmišlavo, kama naj dem reportažo delat, gnauk mi samo telefon cinga. Iz Slovenske vesi Gusti Čuk me je zvau, aj dem kak najprvin v Ves, če škem dobro reportažo delati. Zaman sem ga spitavo, nika mi je nej vöovado, ka bi bila tema reportaže, samo tau mi je pravo, kama moram titi. Fejst sem si zmišlavo, ka naj zdaj delam, tau mi je tö na pamet prišlo, leko ka ma samo za norca majo. Vseedno, sem mislo, če se ne posreči, te dem tadale drugoga iskat. Tak sem te prišo v Slovensko ves k Šteikarni, gde sta Gusti pa Tomi vanej na njivi okapala. - »Ka je v tejm tak velko delo, ka vüva okapata?« sem je začno spitavati. Gusti se je samo posmatüvo, Tomi pa gledo samo tak zbejlim, zato ka on od tauga sploj nika nej znau, ka pridem reportažo delat. »Dja samo pomagam njim okapati,« pravi Gusti, »dapa reportažo nej z nama trbej naprajti, liki z Rožikov.« - Sto je ta Rožika? »Šteikarna Roži je mati od Tamaša, po možej so pa Bartakovič, idi notra tam te že čaka.« - Zdaj si me dobro nanje vzejo, gvüšno ka Rožika od tauga tö nika ne znajo, me pravim, pa den nutra v kučo. Tak bilau, oni so tö nika nej znali od tauga, ka me je Gusti taparštölo. »Tauga vraga ge gnauk bujam,« so prajli, »zdaj aj pride pa aj doj parklaja, zato ka ge nika ne znam parpovejdati.« Ešče srečo sem emo, ka so Rožika mena žlata, pa etak sem te zato nika znau spitavati od njij. - Roži, vi tak lepau gučita slovenski, nej zaman, ka ste z Gorejnjoga Senika sé prišli. »Materno rejč ne moreš pozabiti, istino, mam dva sina, pa samo vekši zna slovenski gučati, menši on bola nemški, zato ka vanej v Avstriji dela že dvajsti lejt kak pek. Po pravici moja materna rejč je nemška, pa znam gučati tö, če trbej, nemški.« - Kak je leko vaša materna rejč nemška, če ste se na Gorejnjom Seniki narodili? »Zato ka je moja mati iz Avstrije prišla prejk na Gorejnji Senik. Oča je tam vanej delo, tam sta se spoznala, pa te je ona na Gorejnji Senik prišla. Najstarejši brat se je eške v Avstriji naraudo, pa kak pravijo, moj dejdek ga je v förtoki domau prineso, zato ka na sedem mejsecov se je naraudo. Stariške so pa eške vanej ostali, ka so tam delali.« - Kelko bratov mate vi? »Tri sem mejla, dapa več samo Djauži žive v Števanovci, drügiva sta mrla. Najstarejši v Kanadi, Trombi pa tü v Varaši je živo.« - Gda je najstarejši v Kanado odišo? »On je petdesetšestoga leta odišo, gda je revolucija bila. Domau je iz dela prišo, mujo se je pa zravno, pa potistim smo ga že več nej vidli. Leko bi on v Avstriji tö austo, zato ka tam je emo edno, samo ona ga je eške pred tistim zagnala, zato ka je on taši srmak biu. Gda je že v Kanadi biu, te ga je probala nazaj zvati, dapa te pa že on nej prišo nazaj. Tam se je oženo pa tri pojbe je emo.« - Vi ste na Seniki ostali? »Nej, mi smo petdesetšestoga leta tü sé v Varaš prišli, zato ka so stariške tü ram zidali kak je Bethlen utca. Te je eške tam vse prazno bilau, mi smo bili drugi, šteri smo tam začnili zidati.« - Kak se je vam tam vid-lo? »Dobro je bilau, dapa ge sem tam nej dosta bila, zato ka sem se oženila pa te tak sem sé v Slovensko ves prišla.« - Vaša mati je iz Avstrije bila, gda ste vi mali bili, kak je z vami gučala? »Mi smo vsevküper gučali, ranč kak je prišlo, zato ka ona je te že slovenski pa vogrski tö znala. Ge sem se vse te tri gezike, ka je znam, tak navčila, ka sem se vejn ranč nej včila. Doma smo gučali vsefela, pa tak sem si te tau zapomnila. Moji mlajši so že nej tak, vekši on bola zna slovenski, menši pa nemški, istino, on že dvajsti lejt dela v Avstriji kak pek.« - Gda ste vi sé v Varaš prišli, te ste kama šli delat? »Ge sem v cig-lence odla delat pet lejt, gde smo te preklete cigle zdigavali pa vozili po traklini. Tam sem se te spoznala z možaum, pa sem üšla rodit vekšoga sina. Nazaj sem več nej üšla, zato ka v židani fabriki so mi spravli delo, ka je dosta ležejšo bilau kak v ciglenci. Pa te od tistac, iz židane fabike sem üšla v penzijo. Fabriko so nej nadugi potejm tak zaprli. Ranč tak je moj mauž iz ciglenc tü v židano fabriko üšo, gde je osemnajset lejt delo, dočas, ka je nej mrau.« - Kak se je pa tau zgaudilo? »Tau sama ne vejm, zato ka tisti den, gda je mrau, je sploj nej tak vögledo, kak šteri mirati šké. Predpodnevom smo okapali, pa gda smo domau prišli, te je eške on s kravami nazaj üšo po senau. Gda je senau domau parpelo, te je eške dočas travo kosit üšo kravam, ka sem ge obed segrejvala. On je prvin zgotauvo, pa si je dočas dola na stumbe vseu. Gda sem ge vöprišla, ka bi šli gejst, te je on že tak na košar biu nagnjani. Ge sem eške tak po noriji prajla ka: ‚Jaj, naš Pištak je pa mrau’. Tak je bilau, več je od tistec nej gorstano, pa je doktor probo vsefela, gda je vöprišo, več je nej k sebi prišo. Niške je nej vöpravo, ka je emo za bajo, dapa ge tak mislim, ka njega je kakšna fčela ali ovca škipnila na grli, pa od toga se je zasapo. Zato ka takšno bajo je nej emo, kakšne papire je doktor vöpostavo, ka zaka je mrau. Tau je, vejš, kak strašno bilau, eške taprajti je žmetno, pa tauma je že petdvajsti lejt, ka je mrau.« - Kak je te bilau potistim? »Tisto gesen smo vse tri krave, ka smo je meli, vse smo je taodali. Od tistoga mau samo svinje mamo, nika dürgo nej, pa edno malo njivo, ka delamo. Ge sem v penziji pa več ranč ne ladam tak delati, mena dojde te vnauge rauže polejvati, ka mena sin sé zvlači iz Avstrije. Zdaj menši sin pa Gusti ranč na njivi tikvi okapata, zato ka je zdaj doma.« - Kak tau, ka Gusti tü pri vas pomaga okapati? »Vejš, kak je tau, mi Senčarge (Seničani) tü v Slovenski vesi vküpdržimo.« Karči Holec Šteikarna Roži pa dva sina Na starom kejpi, gda se je brat ženo, z možaum Pištinom (stogita druga pa tretji od prave) MLADA PORABKA PREJELA NAGRADO PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA OTROŠKI KOTIČEK Sekcija porabske mladine pri Klubu prekmurskih študentov se je ustanovila lansko leto in trenutno šteje približno 25 članov. Od teh so nekateri študenti, dijaki ali pa so že zaposleni, ampak so povezani s slovenščino in še spadajo med mlado generacijo. Ena od njih je tudi Nikoletta Vajda Nagy, ki živi sedaj v Monoštru, prej pa je bila doma v Sakalovcih. Zakaj pa pišem o njej? Ker je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos že desetič podelil nagrade najboljšim diplomskim, magistrskim in doktorskim delom, povezanim s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Naša zvesta članica, Niki je prejela tretjo nagrado za diplomsko delo z naslovom »Spremljanje medijev slovenske manjšine v Porabju«. Ukvarjala se je s tremi manjšinskimi porabskimi mediji, in sicer s časopisom Porabje, Radiem Monošter in televizijsko oddajo Slovenski utrinki. Za to je rabila veliko časa in energije, ampak mislim, da se je splačalo. 22. maja je s svojimi družinskimi člani obiskala glavno mesto Slovenije, Ljubljano, kjer je potekala slavnostna razglasitev in podelitev priznanj, ki jih je podelila ministrica, gospa Ljudmila Novak. Vodstvo ter člani Sekcije porabske mladine in Kluba prekmurskih študentov smo zelo ponosni, da so tudi naši mladi člani uspešni. Zato smo z majhnim darilom tudi mi čestitali naši članici, Nikoleti. Želimo ji veliko uspeha tudi v prihodnje! Martina Zakoč predsednica Sekcije porabske mladine Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Čakate vi, čakam ge! Veseli fudaš je ednoga trno kmičnoga dneva sejdo v krčmej. Venej se je dež sipavo, un pa je sejdo na svojom mesti. Je sejdo tam, kak je vsigdar šegau emo. Pa neje sam tam nut biu. Dosta lidi je sedelo. Kak bi pa ovak? Nejso domou mogli, tak se je dež lejvo iz kmični oblakov. »Vej pa té svoje fude raznok potegni, ka de tak malo bole vesélo!« si je zmislo krčmar. Naš veseli fudaš pa je najprva nika nej na tou povedo. Samo si je oblezno lampe pa so vsi vedli, ka gvüšno kakšno svojo prpovejst povej. Pa je ranč tak bilou tö. Depa, kak povejdano, nej tak brž. Pomalek je začno. »Tou je bilou gnouk davnik. Pa je ranč takši den biu. Držali smo veselico. Smo držali veselico, ge pa moja banda. S tistim krčmarom smo se tak pogoudili, ka neka pejnez un da, druge pejneze pa aj vküper pobejramo pri lidaj. Dobro, smo prajli. Ka je mali, ka me gledaš?« je pogledno pojbiča, té pa se je potülo svojmi atini ta pod stolec. »Ranč tak je bilou, kak vam zdaj tou gučim. Ranč tak pa nikak ovak nej. Kak povejdano; igrali smo tak, ka je streja na krčmej ranč nej mokra ostanola. Igrali smo kak kakši najvekši vijer, uni pa so plesali, ka so noge vse po lufti lejtale. Depa, eden pa nej edna od nji je eške ednoga maloga pejneza nej za muziko dau. Pa kak je šega, zmejs malo pauze mora biti. Pa je bila tö. Depa, zdaj je ovakša pauza bila. Nej kratka, takša vse bole duga pa vse bole duga je gračüvala pa vse bole se je vlejkla. Krčmar je že kouli nas skako, aj se kcuj k deli vzememo. Mi pa smo ga ranč nej škeli poslüšati. Gda je že tretjo pout k nam prišo, smo gora stanoli. Tak je že vse vövid-lo, ka mo začnoli igrati. Ja, tak je vövidlo. Depa, stau sam ge s svojimi fudami. Stau je naš goslar, stau naš trombi tö. Pa smo vsi tak stali. Smo gora stanoli pa so gora stanoli lidge tö. So tak stali, ka so plesati začnoli. Mi pa nika. Tiüma so bile fude, tiüma je biu naš trombi, tiuma so bile gosli, boben tö pa gitara ranč tak. Lidge so se pomalek začnoli gledati, ka de zdaj. Pa so se po tejm že sinjavali z lakejtami. Na, zdaj sam ge na rejd prišo: - Čakate vi, čakamo mi! Najprva so nej razmeli. Gda pa sam tou ške gnouk povedo, so dun razmeli. Tak nagnouk so začnoli pejnezi vküper leteti. Ojdili so eden po drugom, samo aj tadale igramo. Telko pejnez je vküper priletelo, ka sam je v škafi domou neso. Leko mi vörvlete ali pa nej, depa, tak je bilou. Naše noute pa so se čüle vse do rane meše.« Na toum mesti je veseli fudaš enjo prpovejdati. Lidge so se gledali. Nejso najbole razmeli. Nejso njemi najbole vörvali. Un pa ji je samo trno naraji pogledno. »Lačen sam, žeden sam. Moja buksa je vcejlak prazna. Čakate vi, čakam ge,« njim je pravo. Na, po tejm so razmeli. Brž se je na njegvom stoli najšla kusta klobasa, krüj pa eške vsefele drugoga. Njegva posnaca je nagnouk puna gratala pa pejnezi so cinkali po stoli. Veseli fudaš je svoje fude naprej vzeu pa je začno vlačiti, kak gda je najbole mladi biu. Njegve fude so igrale vse do te, gda se je začnola rana meša. Miki Roš Izdelava papirnatih rož 18. maja smo imeli spet delavnico v Küharjevi spominski hiši. Zdaj smo poskusili delati papirnate cvet-lice. Povabili so ženske, gospo Emo, Helgo in Ciliko, da bi nam pokazale, kako so delali nekoč rože iz papirja. Deklice in dečki smo v enakem številu šli na delavnico in smo napravili lepe cvetlice. Pridno smo sodelovali in na koncu smo z veseljem nesli domov rože, ki smo jih naredili. Dobili smo še za darilo cvetlice, ki so jih pripravile ženske že doma. Bilo je zelo zanimivo in koristno, saj smo spet lahko spoznali eno od starih šeg. Učenci 5. razreda DOŠ Gornji Senik KAUT MLAŠEČI PETEK, 15.06.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: OBLEKE, 10.15 NOČKO: J.W.GRIMM: MOTOVILKA, OTR. SER., 10.30 AN BAN PET PODGAN, LUTK. NAN., 10.55 (NE)POMEMBNE STVARI: SMRT, 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM: VSI GOVORIJO O NOGOMETU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 VREMENSKE UGANKE: MEGLA, DOK. NAN., 16.15 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 16.40 VREMENSKE UGANKE, DOK. NAN., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.35 BALI, RIS., 18.40 NENAVADNE ZGODBICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ROBERT GOTER - 25 LET IGRAM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: VALOVANJE JEZE, 0.15 POSEBNA PONUDBA, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 15.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 11.45 RAD IGRAM NOGOMET, 12.15 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠPANIJA : IRSKA, 14.05 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ITALIJA : HRVAŠKA, 15.55 ATLETIKA: MEDNARODNA ATLETSKA LIGA, 17.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 17.50 UKRAJINA : FRANCIJA, 20.35 ŠVEDSKA : ANGLIJA, 23.00 UKRAJINA : FRANCIJA – VRHUNCI, 23.15 ŠVEDSKA : ANGLIJA – VRHUNCI, 23.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.55 CONA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 16.06.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: GOR NA GORIČKO S ČRKO G, 7.20 ODDAJA ZA OTROKE, 7.30 IZ POPOTNE TORBE: JUTRANJE NAPAKE, 7.50 NARIŠI MI BACKA, LUTKOVNA PREDSTAVA, 8.20 BINE, LUTK. NAN., 8.40 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 9.25 PALČEK DAVID, RIS., 9.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.40 MALA, KRATKI FILM, 10.55 2012, LETO NIČ: KJE JE DEDEK?, NIZOZ. NAD., 11.25 KINO BUNKO BOBEN, NIZOZ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.30 NA VRTU, 16.00 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 LA VIE EN ROSE, MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV, 21.40 MONA LIZA, ANG. FILM, 23.20 POROČILA, 23.50 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.10 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 0.30 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA: SIBIRIJA, DOK. SER., 1.20 OZARE, 1.25 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL SOBOTA, 16.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 SLOVENSKI UTRINKI, 7.40 POGLEDI SLOVENIJE, 9.00 POSEBNA PONUDBA, 9.30 OSMI DAN, 10.00 MIGAJ RAJE Z NAMI, 10.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: UKRAJINA : FRANCIJA, 12.25 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SV. POKAL, 14.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU: ŠVEDSKA : ANGLIJA, 15.55 KOŠARKA: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (Ž), SLOVENIJA : LITVA, 17.55 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO (M) - PORTUGALSKA : SLOVENIJA, 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 20.35 1. TEKMA SKUPINE A, 23.00 TEKMA B – VRHUNCI, 23.15 TEKMA A – VRHUNCI, 23.30 NA LEPŠE, 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 17.06.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 43. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI, 15.00 PRVI PONEDELJEK V OKTOBRU, AM. FILM, 16.30 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 IGRALCI BREZ MASKE - PETER TERNOVŠEK, 18.15 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 OKEC: STRAŠNI ODOLIN, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.25 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU, ANG. NAN., 21.30 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.25 NA POTI: NA POTI NEŽE IN DUŠANA, DOK. SER., 22.55 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 23.05 POROČILA, 23.45 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 0.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.55 IGRALCI BREZ MASKE - PETER TERNOVŠEK, 1.55 IGRALCI TUDI POJEJO, 2.10 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 3.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.25 INFOKANAL NEDELJA, 17.06.2012, II. SPORED TVS 7.25 SKOZI ČAS, 7.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.15 GLOBUS, 8.50 TURBULENCA, 9.25 32. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 10.00 GLASBENA MATINEJA, 11.00 ŽOGARIJA, 11.25 RAD IGRAM NOGOMET, 11.55 KAJAK KANU NA DIVJIH VODAH: SV.POKAL, 13.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 13.00 1. TEKMA SKUPINE A, 14.50 2. TEKMA SKUPINE A, 16.40 VESLANJE: SV. POKAL, 17.40 DRŽAVNO PRVENSTVO V ULIČNI KOŠARKI, 17.45 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA SV. PRVENSTVO (M) - PORTUGALSKA : SLOVENIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 20.35 TEKMA SKUPINE B, 23.00 TEKMA SKUPINE B – VRHUNCI, 23.15 TEKMA SKUPINE A – VRHUNCI, 23.30 ZA ZAPRTIMI OČMI, KRATKI FILM, 23.50 NIKAMOR 13:22, KRATKI FILM, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 18.06.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MIHEC IN MAJA, NANIZANKA ZA OTROKE, 10.15 IZ POPOTNE TORBE: JUTRANJE NAPAKE, 10.35 NOTKOTI, LUTK. NAN., 10.55 TOMAŽEV SVET, OTR. SER., 11.05 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI, RIS., 15.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS, 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM BROGOVITNA JAGODA, 16.20 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.30 RIBIČ PEPE: NOVOSTI IN NOVICE O NOVINARJIH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA ..., 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 18.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.20 RAZVEDRILNA ODDAJA, 13.05 NA LEPŠE, 13.30 NAJNEVARNEJŠE POTI SVETA: SIBIRIJA, DOK. SER., 14.25 PRVI IN DRUGI, 14.40 DRUŽINSKE ZGODBE: DRUŽINA PERKO, 15.35 PRAVA IDEJA!, 16.10 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 16.10 1. TEKMA SKUPINE B, 18.00 2. TEKMA SKUPINE B, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.35 TEKMA SKUPINE C, 23.00 TEKMA B – VRHUNCI, 23.15 TEKMA A – VRHUNCI, 23.30 POVRAČILO, AVSTR. FILM, 1.25 PEKLENSKI IZBOR, 2.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 19.06.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 10.55 RIBIČ PEPE: NOVOSTI IN NOVICE O NOVINARJIH, 11.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM BROGOVITNA JAGODA, 11.25 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: NOČKO: MOTOVILKA, 11.35 CIAK JUNIOR: SIMON REČE, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 TONI IN BONI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE, LUTK., 16.30 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.35 MALA, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.55 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 20.55 HOJA PO VODI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 AMERIKA, ZGODBA O ZDA, DOK. SER., 0.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 19.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.35 PEKLENSKI IZBOR, 13.25 LA VIE EN ROSE, MEDNARODNI VEČER ŠANSONOV 2011, 15.05 NA POTI: NA POTI NEŽE IN DUŠANA, DOK. SER., 15.35 POSEBNA PONUDBA, 16.10 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 16.10 1. TEKMA SKUPINE C, 18.00 2. TEKMA SKUPINE C, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.35 1. TEKMA SKUPINE D, 23.00 TEKMA B – VRHUNCI, 23.15 TEKMA A- VRHUNCI, 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 20.06.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE, LUTK. NAN., 10.30 HIŠA EKSPERIMENTOV, 10.55 ZLATKO ZAKLADKO: KRESNA NOČ, 11.05 THOMAS IN THET, DOK. FILM, 11.20 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 HOJA PO VODI, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.25 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 ZDRAVJE SLOVENCEV: OČESNE BOLEZNI, DOK. SER., 17.50 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 OČI IN UŠESA BOGA- VIDEONADZOR SUDANA, DOK. FILM, 21.40 SMETI, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER, 0.30 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 0.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 20.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.35 DOBRO JUTRO, 13.05 SOBOTNO POPOLDNE, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.05 NA VRTU, 15.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.45 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 16.05 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 16.05 1. TEKMA SKUPINE D, 18.00 2. TEKMA SKUPINE D, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 21.00 LONDONSKI VRTILJAK, 21.30 ŠPORTNI IZZIV, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 VELIKI MEDNARODNI BALETNI GALA KONCERT: DRUŠTVA BALETNIH UMETNIKOV SLOVENIJE 2011, 23.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 21.06.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: SEDEM LET PRI BELI KAČI, 10.25 RISANKA, 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 MOJ KONJ, DOK. FILM, 11.30 POTPLATOPIS: ZA ZAPRTIMI OČMI, MLADINSKA NANIZANKA, 12.00 POROČILA, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI: OPENSKI TRAM, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 OLIVIJA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.50 HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA, HUM. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 21.06.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.20 IGRALCI BREZ MASKE – PETER TERNOVŠEK, 15.45 IGRALCI TUDI POJEJO, 16.30 ŽOGARIJA, 17.00 ZDRAVJE SLOVENCEV, DOK. SER., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 43. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V ŠENTVIDU PRI STIČNI, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 EVROPSKO PRVENSTVO V NOGOMETU, 20.45 1. ČETRTFINALNA TEKMA, 22.55 1. ČETRTFINALNA TEKMA VRHUNCI, 23.10 SODOBNA DRUŽINA I., AM. NAD., 23.35 ZABAVNI INFOKANAL Opravičilo V prejšnji številki našega časopisa nas je obiskal tiskarski škrat. V članku Vere Gašpar Prauška pa izlet porabski slovenski penzionistov smo narobe zapisali začetek maše v Turnišču. Maša se je začela ob 8.30 uri in ne ob 12.00 uri. Avtorici članka se opravičujemo. Uredništvo KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih, četrtkih in sobotah od 12. do 16. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu