Leto XII. Zvezek 8. Avgust 1915. Udmev iz ntrike, p^^^jo- ' nov in v oprošcenje zamorskih sužnjev. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja. Tiska se v slovenskem, nemškem, poljskem, italijanskem, francoskem, deškem, angleškem, portugalskem in madžarskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju in Benediktu Stane za celo leto K t'50. Naroča se pod naslovom: Filialka Družbe sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Pred škofijo 8, II. nadstropje; Trst, via Sanita 14. Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaverjeve Družbe, gospej grofici M. Tereziji LeddchoWski, začasno Salzburg, Drei-faltlgkeitsgasse 12. IlllBllIlISllIlllIlIlllilllllllllllilllllll Vsebina številke meseca avgusta: Dušna premija. — Misijonska dolžnost v vojskinem času. — Onkraj veletokov gornje reke Ogove. (Konec.) — — Apostolska prefektura vzhodni Niger. Pismo Ivana Muswabuci v Ugandi vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja. — Katoliške šole v okraju Kongo. — Dospela misijonska pisma (od 10. marca do 10..aprila 1915). — Poročila propagande. — (Listek.) Kako se cepijo krave ? — Popolni odpustek. — Sliki: Novoposvečeni duhovnik Ivan Muswabuci blagoslavlja svojo mater. — Novoposvečeni zamorski duhovnik Ivan Muswabuci, obdan od članov svoje rodbine, ki so vsi krščeni in so prihiteli k mašniškemu po-svečenju svojega sorodnika. 9 ^ □ D Darovi □ □ || od dne 1. do 31. majnika 1915. Za afrikanske misijone: M. Jesih nabrala 2 K 20 v, J. Vukšlmič 20 K, veleč. g. gen. vikar J. Flis 8 K, po H.Zupan: N. N. 1 K, M. Pikec nabrala v tobačni tovarni 20 K, po nabiralniku 7 K, N. Ter-' jašek 1 K, Habjan 70 v, L. Suppan 2 K, preč. g. superijor Fr. Jav-Sovec 2 K za zamorske otroke, Marijina hčerka iz Škofje Loke 20 K, N. N. 2 K, M. Vidmar nabrala 82 v, po Cadež 1 K, S. Koren 5 K 82 v, po vodstvu cerkve presv. Srca Jezusovega 2 K ln 4 K, N. N. 1 K, F. Badi 50 v, E. Vurberz 2 K, T. Szibar 180 K. Za sv. maše: M. Juhn 2 K, Klešnik 2 K, po K. M. 6 K, + flnd. Nabergoj 20 K, + Jos. Smuc 10 K, Habjan'6 K, M. Zamik 2 K, T. Kline 21 K, U. Stamol 1 K 50 v, U. Jager 1 K 50 v, P. in M. Rošy 4 K, J. Pečolar 14 K, fC.T.6 K. Za stradajoče: M. Rozman 1 K, S; Koren 1 K, M. Stergar 70 v, M. Skwarce nabrala 90 v. Za gobovce: M. Vidmar nabrala 1 K 20 v. Leto XII. — Št. 8. Avgust 1915. ■iiiMtiiiii*iiiiii*tiiiiMtiiaiMiiiiiM»iiiii*iiiiiiiiiaiiiiii«tiiiii*iiitiiaiii**ii*nii( Dušna premija! V namen naših naročnikov in dobrotnikov so nam obljubili afrikanski misijonski škofje in misijonarji do danes (1. junija) letna 407 svetih maš. Novoposvečeni duhovnik Ivan Muswabuci blagoslavlja svojo mater. © =©-i c=©==> =©= © VII. 15-1800 8 Misijonska dolžnost v vojskinem času* (Piše dr. bogosl. Vit Brander, podvodja duhovskega semenišča v Wiirzburgu.) „Kako bomo dokazali ljudem, da tudi zdaj, za časa svetovne vojske, nikakor ne smejo zapustiti misijonov?" tako prašuje uredništvo „Odmeva iz Afrike" v svoji drugi številki. Dovolite, da Vam navede nekaj takih razlogov vojaški duhovnik, ki je četrt leta sam od blizu opazoval vojskine nadloge na zapadnem bojišču. 1. Kristusova zapoved misijonstva velja za vse, ne samo za dobre, ampak tudi za hude čase. 2. Ako nam zavoljo vojskinih zmešnjav ni mogoče podpirati zdaj enih misijonskih postaj, pa pomagajmo drugim, do katerih sploh še moremo; saj ima vsak pogan neumr-jočo dušo in vsi kličejo, kakor nekdaj Macedonci svetega Pavla: Pridi sem in pomagaj nam! (Dejanje apost. 16, 9). Da se v sedanjih razmerah iz Evrope sploh ne more pomagati misijonarjem, to so samo prazni, neutemeljeni predsodki, ki jih je pa vrhovno vodstvo Družbe sv. Petra Klaverja javno pobilo, in za to smo Družbi dolžni vso hvaležnost. 3. Res je sicer, da posameznim misijonskim postajam, n. pr. v nemške naselbine za zdaj ne moremo denarja pošiljati, toda kdo nam brani, toliko bolj goreče zanje moliti? Molitvam vsaj ne more pota zapreti ne vojna ladja, ne vojna armada. 4. Nadalje tudi zdaj naše pomoči silno potrebujejo misijonske pripravnice v naši domovini; saj se mora vzgojiti naraščaj, ki ne bo šel v vojsko in ki bo nabiral miloščino za prihodnost. Treba bo namreč vse moči napeti, da se nadaljuje misijonsko delovanje precej, kakor hitro bo sklenjen mir. In zakaj? 5. Povzdignilo se je mohamedanstvo, največji sovražnik afrikanskih misijonov; kolikor bolj se med seboj mesarijo narodi v Evropi, toliko bolj pridno napredujejo denarni protestantovski misijoni v Ameriki; Evropa slabi, medtem pa raste moč narodov, ki so bili do zdaj pod evro-pejsko vlado, in ž njimi raste tudi narodno mišljenje z vsem svojim starim, poganskim, malikovalskim praznoverjem, s katerim je Afrika tako trdno spojena; nadomestiti se bodo morali misijonarji, ki so v vojski padli ali ki so bili težko ranjeni; obnoviti bo treba misijonske postaje, ki jih je vojska po naselbinah razdejala. Vse to pa bo zahtevalo po končani vojski velikanskih žrtev, na katere se moramo že zdaj pripravljati. 6. Posledica svetovne vojske je zagrizeno sovraštvo med narodi. To je sicer naravno in lahko umevno, toda krščansko pa nikakor ni. Misijonska miloščina je tista vez, ki narode spet združi v ljubezni. Kako lepo in blagodejno je bilo videti že na bojišču, ko so se okolo enega oltarja zbirali ne samo nemški vojaki, ampak tudi francoski in belgijski prebivalci! Naj jih loči karkoli, nekaj pa vendar je, kar veže vse narode na zemlji v eno samo veliko družino, in to je naša sveta katoliška vera. Ob času največje narodne in verske razcepljenosti je zadonela v svet apostolska beseda, ki še zdaj velja: Ni razločka med Judom in Grkom, med sužnjem in prostim, med možem in ženo; vsi smo eno v Jezusu Kristusu (Gal. 3, 28). 7. Evropejski narodi se hočejo med seboj uničiti, in to je neizrečeno slab zgled za temnokožce. To veliko pohujšanje se mora po možnosti spet poravnati z zgledom krščanske ljubezni, katera vse objemlje in katera se najlepše razodeva v misijonski miloščini. 8. Svetovna vojska je spravila mnogo nedolžnih ob premoženje in ob življenje. Cele vasi so morale biti razdejane, ker so posamezni prebivalci streljali na vojake; med kaznovanimi je bilo gotovo tudi veliko takih, ki niso nič zakrivili. V teh bojih so se premnoge cerkve podrle ali na drug način oskrunile. Ko so bili naši vojaki v vojsko poklicani, tudi niso precej postali sami angeli, kakor se večkrat misli. Kakor hitro življenje ni več v nevarnosti, že nastopi navadno spet stara lahkomišljenost. Koliko krivice se stori ravno v vojski! Nedavno je pisal domu vojaški duhovnik: „Večkrat moram gledati take reči, da se mi srce krči. Molite doma, molite veliko, da zadostujete za te vojskine grehe." In ravno misijonska miloščina je nenavadno dobro delo zadostovanja, ker na enak način poravnava krivico, ki se dela cerkvam in tujim narodnostim. 9. Tudi je misijonska miloščina izdatno sredstvo, po katerem se prikrajšajo dnevi obiskovanja in vojskinih nadlog. Bog je napovedal kazen kralju Nabuhodonozorju, zato mu je svetoval Daniel: „Reši se svojih grehov z miloščino in svojih hudobij z usmiljenjem proti trpečim. Morebiti bo odpustil Gospod tvoje prestopke" (Dan. 4, 24). 10. Vojska nas najbolj temeljito uči, kako minljivo in nestanovitno je vse na zemlji. Naših bratov in prijateljev ni več; mesta in vasi so požgane, polja opustošena, milijarde izdane, mogočne ladje z vsem svojim blagom v morski globočini pokopane, V takih časih medsebojnega ukonča-vanja gleda vsak, kako bi najbolje zavaroval svoj imetek in najbolj varno naložil svoje premoženje. Sveti Krizostom prav lepo piše, da svoj denar najbolj varno naložimo pri Bogu v nebesih, in sicer z miloščino. On pravi: „Ker že hočeš na vsak način, da ti bo denar spravljen, ne spravljaj ga sam, da ga popolnoma ne izgubiš, ampak Bogu ga zaupaj in nihče ti ga ne bo iztrgal. Razdeli ga, da ga ne izgubiš; ne stiskaj ga, da si ga obdržiš; vrzi ga od sebe, da si ga zavaruješ. Ne gospodari s svojim denarjem sam, ker ti si ga ne znaš dobro izkoristiti, ampak posodi ga onemu, ki ti bo dal več obresti kakor znaša glavnica sama; tam ga izposodi, kjer ni nevoščljivosti, ne vojske, ne strahu več." 11. Razen molitve in svete daritve je misijonska miloščina jako uspešno sredstvo, pomagati ubogim dušam v vicah. To mora pač biti presladka tolažba žalostnim zaostalim, ki so svoje drage v vojski izgubili. Onkraj veletokov gornje reke Ogove. Spisal P. Hee, C. S. P. (Konec.) Prebivalstvo. Kraji ob gornji Ogovi so razmerno gosto obljudeni. Velik zadržek za misijonstvo so tukaj različni jeziki. Vumbvu, Kanini, Mbanve, Duma stanujejo v pustih ravninah in v rodovitnih gozdih. Vsak rod ima svoj jezik zase; mi v različnih jezikih govoriti ne moremo, z učenjem, s potrpežljivostjo in z vednim občevanjem z domačini pa vendar toliko dosežemo, da se razumemo. Posamezne vasi so lepo zaokrožene skupine, zlasti pri mnogobrojnem rodu Mbede; ljudje imajo močno dobro voljo, radi sprejemajo božji nauk, stanuje jih po 200 do 500 v eni vasi. Njihove vasi so po tri do štiri ure hoda vsaksebi. Misijonarju in kristjanom je lahko živeti pri teh siromašnih ljudeh; njihove naravne duše se dajo rade učiti in voditi h krščanski prostosti, k ljubezni Jezusa Kristusa in v nebesa. Sužnji. Kjer je med preprostimi ljudmi nadvladala moč nad slabostjo, tam so se začeli ljudje deliti v dve vrsti, v gospodarje in v sužnje. Gospodarji imajo vse pravice in smejo s svojim razpolagati ali ne razpolagati prav po svoji volji, sužnji pa imajo samo dolžnosti, kakor neumna žival. 200 kilometrov odtod je majhen otok, kamor so poprej iz nižav prihajali ljudje iz rodu Sake in Kande, da se preskrbe z blagom (s sužnji). Ta sejem dandanašnji seveda ne obstoji več. Glavni predmet te divjaške in nečloveške trgovine so bili Ndumu. Ob dolnji Ogovi se še zdaj najdejo ljudje, ki so iz teh krajev doma, pa so bili poprej tja prodani. Vili imajo skoraj ravno isti jezik, samo predpone in oziralni zaimki so se nekoliko izpremenili, to pa vsled občevanja z novimi gospodarji. Sužnji se javno ne prodajajo več, toda pri vsakem važnejšem sestanku se vselej odstopi vsaj po eden, ako ne več. V misijonu je precej otrok, kojih starši so sužnji. Ako črnec pri Evropejcu služi, odtegne se mu večkrat njegov zaslužek, možu se vzame žena, materi otrok. Nihče pa se ne pritoži pri gosposki, ker se boje čarovnika in strupa; to moramo pri njih vse le uganiti. Pretekli teden sem osvobodil 181etnega dečka, Alfonza Mbera. Pred šestimi ali sedmimi leti je izgubil Alfonz svojega očeta, ki je bil svoboden mož; njegova mati je bila priznana drugemu in je umrla. Novi oče je dečka prodal; njegov kupec je potreboval blaga in je spet dečka prodal drugemu človeku. Ta mladenič je že dve leti v misijonu. Zadnjič mi je rekel: „Oče, pridrži me pri sebi; spet bodo prišli po mene, da me prodajo." Hotel sem, da mi pripoveduje svojo zgodbo, potem pa sem mu naročil, naj molči in potrpežljivo počaka. Res pride Mezija, njegov gospodar, in praša, jeli Alfonz že dokončal svoj čas ali ne. Jaz ovadim gospodarja pri gosposki, ta pa Meziji naznani, da je njegov dozdevni suženj svoboden, obenem pa se mu grozi s težkimi kaznimi, ako bi le količkaj poskušal, odpeljati ga ali zapreti. Alfonzu bomo dali denarja, da se bo mogel oženiti. Mnogo mladih ljudi gre odtod v 400 kilometrov oddaljeno Ivindo, delat za družbo. Ko se vračajo, ne da jim gospodar plačila, in nihče se ne upa zato pritožiti; strup je že pripravljen. Vlada bi mogla malopomalo vmes poseči, toda zdaj ni mogoče odločno postopati. Neki svoboden človek ni imel s čem svinje plačati, namesto tega pa je dal moža, po imenu Djabi. Banda je bil dober delavec; dali so mu ženo za leto dni; ko pa leto poteče, dajo jo drugemu; odtegnejo mu plačilo in s tem ga hočejo prisiliti, da bi še dalje služil. Slednjič se Banda razjezi, zoperstavi se in zapro ga. Taki slučaji se godijo po večkrat na dan. Lahko je uganiti, zakaj nekateri gospodarji nimajo zaupanja do nas, da nas celo sovražijo, siromaki pa hodijo za nami in nas ljubijo. Ob smrti odlične osebe se sužnji koljejo. Limvubu je ubil mlado deklico s kladivom domačih. V tukajšnji ječi je že nekaj tednov čarovnik, ki je bil obtožen uboja. Ti ljudje izvajajo svoje hudobije vedno jako zvito. Sčasoma se nam bo posrečilo priti na sled vsem njihovim hudobijam, kolikor bolj se seznanimo z njihovim jezikom. Mi silimo zatirarice, da tožijo hudodelnike. Bržkone je že precej odzvonilo divjemu, nasilnemu gospodarstvu teh ubijalskih čarovnikov, razbojnikov, tatov in onih, ki so vdani mnogoženstvu. Okolo 30 sužnjev je k nam pribežalo, pa so se zbrali in si ustanovili posebno vas blizu misijonske postaje pod našim varstvom, pod varstvom križa in francoske zastave. Tu živijo srečne in marljive družine, pravi vzor za celo deželo. Položaj ženske. Rojstvo hčere je vir bogastva v družini. Oče in stric že mislita na blago, ki jima ga bodo v kratkem znosili snubači. Komaj je deklica pet do sedem let stara, že pridejo snubači in plačajo gotovo vsoto v denarju, da si jo zagotovijo za poznejše čase. To plačilo je le zastava, ki jim zagotavlja pravico do deklice za pozneje, čez dve ali tri leta. Ako se oglasi premožnejši snubač, plača vse, kar je bilo že plačanega, in še nekaj čez , in zdaj ima on to pravico. Pri takem živinskem ravnanju mlado dekle nikoli ne dobi moža, ki bi si ga zaželelo. Pride starec in plača vsoto za dete; dekle bo dobil, to je čast za družino. Mlada deklica naj vzdihuje, kolikor hoče, nič ji ne koristi; ako se brani, morala bo to drago plačati. Lahko se razvidi, da v takih razmerah še govora ni o kaki vdanosti ali zvestobi. — Ako hoče poglavar posebno plačati svojega sužnja, odstopi mu eno svojih žen, da mu bolj pridno dela, o prvi priložnosti pa mu jo spet vzame, in to brez vsakega opravičevanja. Vsak prepir med možem in ženo se konča na moževo korist. To je lepa prilika za gospodarja ali za očeta ali za oba, da zahtevata novih plačil od moža, in mož mora spet plačevati. Tako pritiskanje od strani staršev se godi prav pogostoma s sporazumljenjem žene. Ženska dela veliko. Ob 7. uri zjutraj gre na polje, seje, koplje ali žanje, in se vrača šele ob dveh ali treh popoldne težko obložena z bananami, manijokom, ignamom, drvami itd. Težko delo jo že zgodaj zdela. Komaj pride domu, že pripravlja kosilo. Kar ji ostane prostega časa, porabi ga za to, da izdeluje kotle, sklede, vrče za vodo, štorje ali košare. Ako postane mati, priveže si dete na hrbet s širokim pasom iz živalske kože, ali pa ga pusti, da se igra v njeni bližini. Nekatere žene pridno skrbe za svoje otroke. Lepo so umiti in z oljem namazani, čedno počesani, pa se znajo tudi spodobno obnašati; otroci so pokorni in molčeči. Veliko več pa je takih mater, ki zanemarjajo svoje otroke. Ubogi mali so večkrat polni tvorov in živali, tako da jih je kar strah pogledati. Na svojih popotovanjih jemljemo vedno kaj takega seboj, da te otroke očistimo, po potrebi dobi pa tudi mama svoj čaj. Žena kneza se kaj zgodaj postara. Njej je izročena skrb, da vodi in nadzira svoje vrstnice. V svoji službi je jako resna in s tem veliko koristi svojemu možu. Ako oboli, streže se jej z velikim sočutjem; njeno smrt obžalujejo vsi vaščani in vsi znanci. Nasproti pa ubogo sužnjo potisnejo v kak kot in tam umrje vsled pomanjkanja; mravlje jo iz-glodajo ali pa živa segnije. Ne zgodi se redko, da jo zanesejo v gozd, kjer jo divje zveri in vaške svinje živo požro. Čemu bi skrbeli za kaj takega, pravijo, na vse zadnje mora vendarle umreti! Za misijonarja je vselej velika tolažba, ako še o pravem času najde takega nesrečneža, ker je gotov, da bo pridobil dušo za nebesa. Kaj nam je storiti proti tolikemu siromaštvu in toliki divjosti? Bomo li zmagali hudobnega duha, ki je toliko nesrečnih vkoval v verige strasti, ki so se tako globoko pogreznili bolj iz nevednosti kakor pa iz hudobije? Zakonske postave se izpolnjujejo le prisiljeno, iz samega strahu in ker se jim nihče ne more upirati — ako se sploh more govoriti o zakonu, ker zakon je tukaj pravzaprav le nekaka zveza brez vsake volje, brez vsake prostosti. Velika skrb je vselej za misijonarja, kako bi vzgojil krščanske družine, ki bi se ravnale po zapovedih sv. vere, iz teh družin, pri katerih je strast tako globoko ukoreninjena. Naši katoličani so večinoma prisiljeni, ženiti se s po-gankami, in pri teh zvezah se vedno bojimo za prihodnost, dasiravno nam previdnosti ne manjka in se nam vse obeta. Zakonsko ločitev vlada odobrava, in to nam dela še težjo našo nalogo. Dokler ne bo mogel misijon neposredno vplivati na vzgojo deklet, tako dolgo ni mogoče ustanoviti prave družine. K našim katekistom prihajajo mala in velika dekleta in se učijo krščanskega nauka; obetajo vse in so odkritosrčna. Krščujemo jih šele takrat, ko se poročijo s kristjanom. Edino zanesljivo zdravilo bi bile Sestre, evropejske Sestre, ki bi v pravem duhu vzgajale ta mlada dekleta. Oh, kdaj jih bomo dobili? Že davno se je govorilo o tem, ali izgubil sem že skoraj vse upanje. Naši katekisti in njihove žene nam prav dobro pomagajo in pridno nas podpirajo pri našem delu, toda še zmerom dvomimo, da bi se dosegli izdatni uspehi. Katekisti. Pri nas je 800 kristjanov, 600 drugih je pa umrlo in so že v nebesih. Da so pred smrtjo prejeli milost sv. krsta, pri tem imajo največjo zaslugo naši katekisti. Katekisti razširjajo naš delokrog, oni nadzirajo in poučujejo kristjane in pogane. V naši misijonski postaji vzgajamo 80 otrok, katekisti jih imajo 300. Seveda je treba na njihovem delu zmerom še kaj pokrpati, toda ti mladi ljudje se žrtvujejo, si veliko prizadevajo in so srčni pri svojem delovanju. Eden izmed njih, Pavel, skače že celih 10 let od vasi do vasi, dokler ne pripravi katekumenov na sveti krst. Njegova žena Alojzija se je naučila brati od svojega moža, zdaj se peča z dekleti. Vsako jutro in vsak večer zatrobita v bivolov rog in s tem neprijetnim glasom zbereta okolo sebe svoje učence in učenke ter jih učita molitve in katekizem. Ravno tako dela 9 drugih katekistov, ki so po naši občini raztreseni. Ti vrli mladeniči morajo marsikatero razžaljenje pretrpeti in veliko se jim je že grozilo. Pri vsej svoji molčečnosti so večkrat prisiljeni razodeti kaj takega, kar bi poglavarji in čarovniki radi, da bi skrito ostalo; včasih morajo katekumene odvračati od nekaterih plesov ali od peklenskih predstav. Naši katekisti imajo samo jezik in pogled misijonarjev, pravijo črnci, pater izve vse, karkoli se dogodi ; on pozna naše peklenske sestanke, naše vražje svečanosti, naše razuzdanosti, ubojstva in vsakovrstne hudobije. „To ni nič," veli Pavel, „zato bomo pa v nebesih toliko bolj visoko povzdignjeni." Prosimo ljube ude Družbe sv. Petra Klaverja za naše katekiste, na slavo božjo in iz ljubezni do Boga. II © MISIJONSKI DOPISI. © s Apostolska prefektura vzhodni Niger. (Iz pisma apostol, prefekta P. Zappa.) flssaba, 5. januarja 1915. Sedanja vojska je povzročila nujno potrebo, posvetiti se delu, na katerem nam je bilo že prej mnogo ležeče, ki mu bo pa trebalo odslej posvetiti vso pozornost, namreč vzgojo domače duhovščine. Isti dan, ko sem videl odpotovati naših 6 francoskih misijonarjev ter se je bilo bati, da nam oblasti odpokličejo tudi naših 6 alzaških duhovnikov, čutil sem se bolj ko kdaj očeta naših ljubih semeniščnikov. In vsiljevalo se mi je vprašanje, ne pripušča li Bog tolike nesreče zato, da nanovo razcvete prava afrikanska cerkev, ki naj požene globoko svoje korenine, enako našim tisočletnim hrastom. Ako torej ti dogodki, ki naše misijone do dna pretresajo, pospešijo to dejstvo, moramo pač občudovati božjo previdnost, ki vse k najboljšemu obrača in kateri vse služi v poveličevanje. Ce bo božja volja, bo v teku tega leta naš Pavel Og-bodeocine, ki je sedaj v zadnjem bogoslovskem tečaju, prejel nižje redove in subdijakonat. K večjemu navdušenju naših mladih semeniščanov, in da se zbude novi poklici, bi mnogo pripomoglo, ako bi naš apostolski vikar mogel tukaj vršiti sv. obrede. Toda za to bi trebalo okrog 500 frankov, da se pokrijejo potni stroški. Ali smem upati, da se bodo našla velikodušna srca, ki bi se zavzela s prispevki podpirati vzgojo inorodne, domače duhovščine? Prepričan sem, da, kolikor je odvisno od Vas, moje upanje ne bo zaman. Pismo Ivana Muswabuci v Ugandi vrhovni voditeljici Družbe sv. Petra Klaverja. Bukalasa, 14. marca 1915. Milostljiva gospa! Vem, da Vas bo veselilo, slišati kaj o meni. Predvsem se Vam zahvaljujem za toliko naklonjenost in skrb, ki ste mi jo skazovali zadnja leta, ko sem bival v semenišču, iz katerega sem ravnokar izstopil, prejemši po milosti božji 7. marca sv. mašniško posvečenje. Naslednji dan, 8. marca, sem v naši mali semeniški cerkvi bral slovesno prvo sv. mašo. Se isti dan sem bil dodeljen malemu semenišču v Bukalasi, kjer poučujem 13 učencev tretjega razreda. Tukaj je šest duhovnikov in en brat-lajik; trije od teh so beli očetje, drugi so morali zapustiti svoje postojanke ter se podati na evropska bojišča. Novoposvečeni zamorski duhovnik Ivan Muswabuci, obdan od članov svoje rodbine, ki so vsi krščeni in so prihiteli k mašniškemu posvečenju svojega sorodnika. Milostljiva gospa 1 Čeprav nisem več semeniščan, marveč duhovnik, vendar se hočem Vas in svojih dobrotnikov vedno spominjati ter se jim sedaj pismenim potom prisrčno zahvaljujem. Upam, da se me boste vestno spominjali v svojih molitvah. Z izrazom največjega spoštovanja Vaš vdani sin v Kristusu Ivan Muswabuci. Katoliške šole v okraju Kongo. (Poroča vlč. P. Mortier, vrhovni poglavar Sutskih Očetov.) Veliko število črnih katekistov, ki so raztreseni povsod po selih, nam je dovolilo, da pomnožimo katekumenate in da priredimo v njih pripravljalne šole, iz katerih bi dobivali učiteljev za naše začetne šole. En sam misijon, t. j. Hemptine-Sv. Benedikt, ima na ta način 15.000 gojencev v 318 selih; eden teh katekumenatov šteje 819 gojencev, drugi jih je nabral 250, še preden je prišel prvi misijonar v te kraje. Domači poglavarji večinoma prosijo katekistov, učiteljev, in pošiljajo svoje sinove h katekizmu. Posebno jih privlači poučevanje v branju, v pisanju in v začetnem računanju. Urejenih začetnih šol je pri nas 10 na številu, od katerih 8 jih pripada vikarijatu, 2 sta pa za prefekturo. Število gojencev je 7487, odnosno 1703. Od teh 9190 gojencev pa ne žive vsi na misijonske stroške. Veliko število izmed njih prehodi vsak dan 2 milji pota, da pride v šolo in nazaj; nekoliko jih dobiva svoje kosilo v raznih selskih družinah; vikarijat jih oskrbuje 1252, prefektura pa 525. Opravljajo mala poljska dela, nekoliko za odmor, nekoliko zato, da se kaj naučijo, deloma pa tudi na svojo roko, in tako sami pomagajo za svoje vzdrževanje, t. j. za obleko in za hrano. Večji, pri katerih se namreč spozna, da so za to sposobni, se sprejemajo v obrtne tečaje. Obrt, ki se je naučijo, jim daje razun navadnega plačila tudi še primerno priliko, da si morejo sčasoma dovolj premoženja nabrati in tako ustanoviti si lastno ognjišče v misijonski okolici. Misijonu ostanejo iz srca vdani in kaj radi pomagajo, kadar je treba šolo razširiti ali stalno cerkev zidati ali kako drugo obče koristno delo izvršiti. Dve tiskarni, ki jih preskrbujejo, spravljata na trg potrebne ročne klasike, in to v ogromni množini. Mnogi vojniki in delavci, ki jih plačuje država ali razna društva in ki so bili poprej v dotiki z misijonarji, žele pri njih izpopolniti svojo odgojo. Za njih so se odprle večerne šole, ki niso nič manj obiskovane, čeravno se tako redno ne obiskujejo, kar je popolnoma umevno. S srečnim razvijanjem katekumenatov se ujema primeren napredek v številu črnih katekistov. Misijon Hemptine-Sv. Benedikt jih je imel 14 leta 1913., zdaj jih ima 307. Njihovo vzdrževanje in vzdrževanje njihovih družin, potni stroški, izdatki za stanovanje itd., vse to je za misijon dosti težko breme, toda krščanska ljubezen je velikodušna in najde vedno novih sredstev, da pomaga pri izvrševanju važnih dobrih del, o katerih tu govorimo. Mnogo darov prejemamo po 100 frankov z opazko „za vzdrževanje črnega katekista", da, včasih tudi celo glavnico, ki bi zadostovala za pravo posinovljenje. Naša dva misijona v Kongu štejeta zdaj, in sicer: vikarijat . . . 34.298 kristjanov in 25.041 katekumenov, prefektura . . . 55.911 ., ., 15.512_„ skupaj . 90.209 kristjanov in 40.553 katekumenov Dospela misijonska pisma (od 10. marca do 10. aprila 1915). Škof Streicher, apostolski vikar, Villa Maria, 10. februarja. („Kakor sem Vam že pisal, vkrcal sem se z velikimi težavami v Marzelju 12. novembra, in 10. decembra sem spet nastopil moj ljubljeni misijon v Ugandi. Komaj pridem v Vilo Marijo, obolim na legarju. Sest tednov sem preživel na moji popotni postelji, ne živ ne mrtev. Toda ljubi Bog je videl, da nisem še dozorel za nebesa, in namesto smrtnega angela, katerega sem željno pričakoval, poslal mi je Rafaela, angela zdravja. Zdaj je peti dan, odkar sem pokoncu, in dasiravno sem še jako slab, vendar sem na potu popolnega ozdravljenja in pripravljen, spet prevzeti svoje apostolsko delovanje, ker je božja volja tako. To apostolstvo je zdaj veliko težje ko poprej, zakaj v teku leta, ko me ni bilo tu, se je moj misijon, na veliko žalost, mnogo spremenil in močno oslabel, in sicer v verskem oziru, pa tudi glede denarja. — Petintrideset mašnikov našega vikarijata je bilo poklicanih pod orožje; preteklega novembra so morali zapustiti svoje postaje in podati se v službo Francoske. Gospa grofica! težko bi bilo, opisati Vam veliko žalost našega krščanstva, ko je moralo tako nepričakovano oditi teh 35 delavcev, ki jih bržkone ne bo nihče nadomestil, in grozno zmešnjavo, ki je vsled tega nastala v našem apostolskem delovanju. Na tisoče spreobrnjencev in brez števila poganov, ki so se učili krščanskega nauka, ostane za zdaj brez pastirjev. — Naše denarne razmere niso nič bolj tolažilne. Odkar je bila vojska napovedana, naš vikarijat ni dobil iz Evrope nič, pa prav nič, ne v denarju ne v živilih. To malo hrane, kar je tukaj najdemo, je komaj zadosti, da se preživi misijonsko osobje, ki je še ostalo, očetje, bratje-lajiki in evropejske sestre. Kaj pa naša misijonska dela, ta draga dela, ki so nas stala že toliko truda in denarja, ki so v najlepšem cvetu: semenišče, zavod za domače sestre, naši katekisti, naše šole itd., kako bodo mogla obstati brez dohodkov? O nesrečna vojska! ti nas siliš, da moramo z lastnimi očmi gledati, kako se podirajo naša dela, ki so nam ljubša kakor življenje samo. — Naznanim Vam že danes, da bo 7. marca v Villi Mariii že tretji izmed naših domačinov v mašnika posvečen in da bo prejelo nižje re-dove še šest drugih domačinov, ki bodo tako vstopili v du-hovski stan.") P. Le S ca o, Kakamoeka, zapadna Afrika, brez datuma. („Naše delo dobro napreduje. Zdaj imamo tukaj 90 otrok. Lakota je prenehala. Naše žetve zadostujejo za vzdrževanje otrok. Zlasti koruza je izvrstno obrodila, samo kupca zanjo ni moč dobiti. Sicer bi se toliko skupilo, da bi bili s tem za celo leto preskrbljeni z obleko za otroke. Ta strašna vojska nam je povsod na potu. Že dva meseca ne dobim nič za svete maše. — Prvi predstojnik [ki nadomestuje škofa] mi piše iz Loange, da je denarnica prazna in da naj se varujem vsakih stroškov. In vendar je Kakamoeka denar založila v Loangi. Kakor je videti, Loango ne more nič dobiti iz Pariza zavoljo vojske. Kaj pa bo z našimi otroki, ki so toliko delali in si za svojo oskrbo sami zaslužili? Ali naj ostanejo brez obleke? Ali jih bomo morali razpustiti? — Svoje edino zaupanje stavljam najprej v Mater božjo, potem pa v Vas, ki ste mati misijonarjev. Mislim, da se bo moral zavoljo vojske marsikateri misijon zapreti, vendar se za trdno nadejam, da ta usoda ne bo zadela Kakamoeke, ki se zdaj že sama lahko preživi.") P. Keiling, apostolski prefekt, Cubango, Cimbebazija, 18. februarja (obeta nekoliko sv. maš na leto za dobrotnike Družbe.) Škof de Saune, S. J., Tananariva, 18. februarja. (..Ravnokar sem prejel zadnjih 900 frankov, prej pa že dvakrat po 1200 frankov, in s tem je dopolnjen znesek od 3300 frankov, ki mi je bil naznanjen 21. novembra 1914. Zdaj mi ne ostane drugega kakor to, da se iz dna srca zahvalim predobri Družbi sv. Petra Klaverja in njeni nad vse požrtvovalni voditeljici. Ne spodobi se tožiti zdaj, ko sem prejel tako lepo miloščino, ali ta nesrečna vojska nas vendarle preveč muči. Predvsem so nekoliko naših misijonarjev v vojsko poklicali ... to ima zadosti neprijetne nasledke, ako primanjka delavcev, kakor se zdaj godi. Potem, ali nas ne bo obiskala nadloga, ali ne trka že na naša vrata, ako ne dobimo več miloščine iz Francoske? Toda mi se zanašamo na ljubega Boga, za katerega delamo. Ravno Vaša miloščina nas zadosti jasno opominja, da se ne sme nikdar obupati nad njegovo pomočjo. — O priliki zadnjega našega sestanka so hoteli svetovalci vikarijata, da vsaj v Tar.anarivi pobiramo nekoliko šolnine od naših šolskih otrok. Ta predlog mi je globoko srce ranil, toda skoraj gotovo bo moralo priti do tega. Mnogo otrok bomo izgubili, ki bodo hodili v državne šole, kjer jim ne bo treba nič plačevati.") S. Evfemija, Rose-Hill, otok Mavricij, 1. marca (prosi, da je ne bi zapustili). Skof Geyer, apostolski vikar, Khartum, 8. in 9. marca. („ProsimVas, sprejmite priloženi pobotnici in mojo najtoplejšo zahvalo za veliko pomoč, ki ste jo skazali našemu misijonu. Kako sem Vam hvaležen, lahko povzamete iz tega, da nisem od preteklega avgusta ne vinarja več dobil ne iz Francije, ne iz Avstrije, ne iz Nemčije, razen teh vsot, ki ste mi jih Vi poslali zadnjič in zdaj. Ne dobim nobenega pisma ne iz Avstrije, ne iz Nemčije; tudi ne vem, ali dobim kaj ali kdaj dobim kako podporo od misijonskih društev. Iz tega lahko sklepate, v kakšnem stanu mora biti zdaj moj misijon, kar se tiče denarja. Res čudim se in čestitati Vam moram, kako da še morete toliko denarja skupaj spraviti, kakor je izkazano v .Odmevu iz Afrike', v edinem listu, ki ga dobivam. To je sijajen dokaz, kako odločna je Vaša volja, ki je od dne do dne močnejša, in kako spretno znate nabirati miloščino v podporo afrikanskih misijonov. Sele takrat se more prav ceniti, koliko je vredno kako blago, kadar se ga izgubi. Tako tudi jaz zdaj šele prav spoznam, koliko mi velja Vaša pomoč, ko so mi usahnili vsi drugi studenci podpore.") P. Fracassini, Assiut, 21. marca (prosi svetih maš, potem obleke in cerkvene posode za cerkev sv. Antona v Kairi, ki je nanovo zidana). P. Norbert Sardagna, Armante, 23. marca. Skof Augouard, apostolski vikar, Poitiers, 27. marca (se vkrca 6. aprila v Bordeaux in se vrača v svoj misijon). Skof Simon, apostolski vikar, Pella, brez datuma. Poročila propagande. Vsled dekreta od 9. marca 1915. je v letu 1897. ustanovljeni in družbi Jezusovi izročeni Zambezi-misijon v angleški Rhodezija-deželi povišan v apostolsko prefekturo. II © LISTEK © « Kako se cepijo krave? (P. Baetmann, Iazarist v flbesiniji.) Čudili se boste pri tem vprašanju in me zavrnili, češ, poglej živinozdravniško knjigo. — Morebiti pa tudi menite, da se le šalim, a vendar, zagotovim Vam, menim prav resno. Naj omenim, kaj je s to stvarjo v zvezi. Bil sem ravno v Guali, postaji, kamor je komaj prispelo krščanstvo, in zdravil sem tam, kolikor sem mogel, več revnih težko bolnih, ki so bili bolni na nevarnem nalezljivem vnetju kože na glavi. Nenadoma je prišel k meni vojak in dejal: „Naš ras Vas prosi, da bi prišli prihodnjo sredo k njemu v Em-beite" (tri ure daleč). — „Dobro," sem mu odgovoril, dasi sem se nekaj čudil. Naslednji dan je dospela ista zahteva, ravno tako tretji dan. Stvar se mi je zdela pomenljiva. Določenega dne ob 6. uri zjutraj sem zasedel torej svojo belo mulo in se odpravil na kratko potovanje. Med potjo sem imel časa in počitka dovolj, da sem si nekoliko izprašal svojo vest; razmišljal sem, kaj bi mi mogel koristiti ta pogovor. Mogoče preveč gorečnosti? — ali besedi? — ali dejanj? — Če izvzamem prvo, si nisem bil svest nobene krivde. V mislih sem si nato pripravljal odgovore na morebitno stavljena mi vprašanja in bil sem tako zatopljen v svoja premišljevanja, da sem dospel v Embeite, ne da bi opazil, če bi me ne zbudila četa vojakov, telesna straža rasova, ki se je gnetla krog shizmatične cerkve, iz mojih sanjarij. Kolikor mogoče hitro sem zbral svojih pet čutov in s klici: „Bog naj živi!" sem stopil s svoje živali. Moj P. superior, ki je bil tudi povabljen, — stvar je morala torej biti res resna — je prišel nekoliko pozneje. Takoj po njegovem prihodu sva drug drugemu omenila, kaj hudega bi imela pričakovati, in pustila sva naznaniti najin prihod pri rasu, ki se je nahajal v cerkvi. Prišel je takoj, korakal proti drevesu, kjer sva midva izstopila, in po v deželi navadnem pozdravu smo vsi polegli po tleh. Dvesto do tristo vojakov nas je obkolilo in bodlo s svojimi zvedavimi pogledi. Zdelo se je, da vsi težko pričakujejo, da bi zvedeli, kakšen zločin sva izvršila. Na dano znamenje od načelnika se je krog umaknil za kakih 30 korakov nazaj, in bila sva sama z rasom in pričakovala, kdaj bo Nj. veličanstvo izvolilo govoriti. Najprvo naju je začel opazovati; midva pa sva po evropejskem načinu ponižno in vdano povesila najine oči. Končno, po kratkem molku, ki ga predpisuje abesinska etiketa, je začel: „ Poklicati sem Vaju dal, da bi Vaju prosil za neko uslugo." „Sva rade volje pripravljena," je bil najin odgovor. „Vesta," je nadalieval, „da je vsa naša rogata živina obolela. Vidva bi jo mogla s cepljenjem zopet ozdraviti." Mikalo me je pač, da bi se prav zasmejal, a na srečo sem mogel še pravočasno smeh zatajiti in omejil sem se v toliko, da sem omenil, da bi to pač imelo svoje težave. Naš dobri ras pa tega ni mogel spoznati in začudeno je vprašal: „Kako to? Ali jih ni nekdo izmed Vas pred nekaj leti cepil več tisoč?" „Gotovo," sem mu odgovoril, „cepiti človeka ali bika, to je velik razloček." „V čem pa?" je začuden odgovoril ras. „To se mora vendar še laže zgoditi. Sicer pa se mi je reklo, Frendjis morejo vse storiti." „ Še zdaleko ne! Vtem slučaju n. pr. mora biti zve-denec, rabiti mora instrumente in imeti posebno cepilno snov." „A kaj," mi je jezno rekel ras, „Vi pač tega nočete!" Vsi moji poskusi, prepričati ga o nasprotnem, so se ponesrečili. Ne da bi rekel kako besedo, je vstal, bled od razburjenja, in naju zapustil. Toplomer našega prijateljstva je padel na ničlo! Komu ne pride na misel izrek sv. Pavla: „Vsem moramo biti vse!"? — Gotovo, človek stori vse, kolikor mu je mogoče; poskuša, študira, včasih tudi z uspehom. Kadar pa gre za to, cepiti krave, teleta, vole in bike, tedaj pa moramo stavkati! Vse drugo rad, samo to ne!! Popolni odpustek, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klaverja meseca avgusta. Dne 24. avgusta, na praznik sv. apostola Jerneja. Pogoji: Vreden prejem zakramentov sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, obisk cerkve, molitev za razširjanje sv. vere in po namenu sv. oCeta. Ponatis člankov iz „Odmeva iz Afrike" ni dovoljen, ponatis misijonskih pisem in poročil le z natančnim podatkom virov. IlItlllllllllllMIlIlIlMIllllllllllIlllIlllllllllllMllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllIllIUIIIIMIlillltlllllliillllllllltlllllllllllllltlllll Skupna vsota vseh za Odmev došlih darov v mesecu majniku 1347 K 44 v. Izdaja Klaverjeva Družba v Solnogradu. Odgovorni urednik: Dr. J. Jerše. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. Za odkup sužnjev in botrinski darovi: J. Doišak za afrik. sužnje 50 K, M. Kaplan dar za svojo krščenko Marijo 6 K, F. Zupan botrinski dar dečka na ime: Frančišek Ksaverij 36 K, po K. M. botrinski dar dečka na ime: Jožef Prašnikar 30 K, po preč. g. supe-rijorju F. Javšovec botrinski dar dečka na ime: Jožef in deklice na ime: Jožefa 48 K, B. Terjašek botrinski dar deklice na ime: Marija 25 K, M. Leben za odkup in botrinski dar dečka na ime: Mihael 24 K, M. Rozman botrinski dar deklice na ime: Marija Rozman 25 K, M. Zottmann od Marijine družbe prispevek k botrinskemu daru dečka na ime: Jožef Marija 12 K, M. Mužina botrinski dar dečka na ime: Marija 25 K. Za katehiste: M. Kostanjevec 8 K, A. Godeša 2 K. Za kruh sv. Antona: S. Wochinz 5 K, po nabiralniku 3 K 22 v, preč. g. J. Palir 2 K, J. Doišak 10 K, I. Bolha 1 K, I. Prelesnik 2 K, I. Tanko 1 K, J. Vukširnič 2 K, družina Bricl fcO v, M. Frajle 1 K 40 v, neim. vojak 60 v, N. N. 2 K, 1. PetkovSek nabrala 1 K 50 v, A. in M. Terjašek 3 K, I. in K. Zupančič 2 K, K. Jagič 50 v, M. Mrčun 1 K, J.Snoj 3 K, A. Benčina 1 K, N. N. 1 K, M. Bartolj 1 K, R. Modic 50 v, M. Krašovic 1 K, M. Lavrič 1 K, F. Zgonec 1 K, M. Kriavs 50 v, M. Opeka 6 K, T. lvančič 1 K, M. Drobnič 2 K, M. Lesjak 30 K, A. Bartolj 1 K, A. Medec 1 K, M. Božič 2 K, T. Slokan 3 K, R. Kašič 2 K, M. Zamik 4 K, K. Zaplotnik 20 K, N. Polak 2 K, F. Kresnik 1 K 10 v, Robič 1 K 10 v, A. Zupan 1 K, M. Kodna 1 K, fl. Pavlin 3 K, M. Pavlin 1 K, J. Luskovnik 20 v, Fl. in Fr. Klemene 80 v, A. Zelnik 40 v, J.Primožič 2 K 40 v, J. Železnikar 1 K, M. Primožič 80 v, H. Kastelic 3 K, N. N. 60 v, P. Rožič 1 K, Iglič M. 1 K, N Sodja 2 K, v čast sv. Antonu za uslišanje v važnih zadevah, darovano od celjskih dobrotnikov, po nabiralniku pri Pepci Goleušek na Bregu štv. 18, 19 K, Fr. Kupčič nabral od celjskih dobrotnikov 3 K 30 v, L. Tomažič 4 K, L. Rant 5 K, 'fl. Čadež 10 K, M. Ro/maii nabrala 5 K 48 v, S. Koren 20 v, M.Vidmar n brala 8 K 60 v, T. Kline 62 K, M. Sak 20 v, fl. Rošy 20 v, M. Skwarce 2 K, H. Trobin:t 1 K, F. Medved 2 K, Hodevc 1 h, M. Gašper 1 K, N. M. 4 K, Gosar 2 K, T. Bergant 2 K, F. Fire 1 K, M. Erce t K, T. Paulič 2 K, H. Velkavrh 20 v, Al. Gregorič 1 K, T. Schvarin 4 K 20 v. Za Klaverjev vinar: Petriček 40 v, M. Lesjak 10 K, M.Vidmar nabrala 3 K 64 v, nabrano v tobačni tovarni po F. Končan 6 K 30 v, po R. Sirca 43 K, po J. Račič 4 K 60 v, J. Slavec 2 K. Za „Otroško zvezo" je bilo nabrano 1 K 26 v. Natančneje glej v »Zamorskem otroku"! / Za mašno zvezo: Poslano v Ljubljano od posameznih udov 14 K, je bilo nabrano po:- P. Pirnat 6 K, Papler 2 K, K. Sober 13 K, Koprivnikar 5 K, 1. Pohleven 14 K, M. Klun 2 K, B. Terjašek 9 K, A. Vrbanec 4 K, U. Kolenc 2 K, T. 2ibert '4 K, Kebel 2 K, N. Robič 4 K, P. in U. Babič 22 K, F. Kadilnik 7 K, I. Svetek 5 K, M. Vidmar 6 K, F. Glavič 8 K, M. Rozman 3 K, T. Kline 3 K, M. Skwarce 2 K, F. Matičič 2 K, M. Devetak 4 K tO v. K. Kuttin 5 K, N. Polak 7 K, R. Sirca 2 K, M. Kaplan 4 K, J. Snoi 2 K, po vodstvu cerkve presv. Srca Jezusovega 6 K, K. Mohar 4 K, I. Wocliinz 37 K, Vetiovc 6 K, F. Nosan 9 K, po vodstvu Nemškega reda 11 K, J. Petriček 2 K. Za misijonsko zvezo: Terjašek 1 J{, po vodstvu Nemškega reda 2 K, L. Zontar nabrala 30 K, J. Blažič nabrala 8 K 50 v. Za cerkev sv. Jožefa v Afriki S. Notsch 2 K. Podporniški prispevki: M. Juh ti 10 K, M. Klun 2 K, Sedmak 2 K, Markovič 2 K, J. Strojanšek 2 K, A. Kaučič 2 K, H.Trobina 2 K. Skupna vsota 1347 K 44 vinarjev. Poslano v predmetih: Klešnik: srebrni papir; preč. gosp. vikar Zupane nabral znamke in štanijol; L. Vrbnjak: rabljene znamke; od več oseb: znamke in štanijol. Nahajamo se v mesecu avgustu, ki je posvečen prečistemu Srcu Marijinemu. Na naša polja je ljubi Bog z očetovsko roko posejal zrnje svojega blagoslova in pridne roke zbirajo klasje ter ga nosijo v skednje. Pri nas lajša ljubi Bog bedo, kajti on sliši naše prošnje in vidi, kako vanj zaupamo. Ne tako v Afriki. Misijonarji se nahajajo v revščini, ki je nam komaj po imenu znana. Število misijonarjev je postalo manjše. Mnogo jih je moralo odpotovati v vojsko in mnogo jih je že padlo. Ubogi, skoz tisočletja v poganstvu se nahajajoči zamorci so zdaj svojih pastirjev, svojih misijonarjev oropani ter so vsak trenotek v nevarnosti, da padejo v še globočjo revščino, ker so že bili enkrat povzdignjeni. Imejmo usmiljenje s tem ljudstvom! Misijonarji najdejo .svojo edino oporo, svoje edino upanje v katekistih, v črnih veroučiteljih, v črnih misijonarjih. Ne morejo pa pridobivati novih katehistov, ampak še te, ki že služijo misijonu, morajo odpustiti, ker jih ne morejo preživiti. O, delimo svoj kruh s katoliškimi misijonarji in z njihovimi katehisti! Vzdržavanje enega katekista znaša letno 200 K, a tudi vsak najmanjši dar v ta namen sprejme hvaležno Družba sv. Petra Klaverja ter ga izroči misijonarjem. O pomagajmo,-bratje, pomagajmo misijonom! Saj smo katoličani, t. j. splošno, naša rodbina je tako velika kakor sveta katoliška Cerkev sama, ki hrani svoje otroke z nebeškim kruhom. Mi vsi imamo eno skupno domovino — nebesa, po katerih koprnimo. — Pomagajmo vzdrževati misijonarjem njihove katekiste, in naš Oče v nebesih nam bo poplačal. V večnosti jo bomo zopet našli in najmilejše in najhvaležnejše vseh materinskih src, najsvetejše Srce Marijino, nas bo poplačalo s svojimi nebeškimi blagoslovi. F^YMyMYMYM^