f- ..........—■ I N.i ilfltfimlri dnevnik v 7Aruimn5h državah f V«U« u vse leto ... $6 00 i Z* pol leta . .... $3 00 Za Ne* York celo leto * $?.00 1 Z* inozemstvo celo leto $7.00 ViMOHMMHi KOKSOM I ' i J GLAS NARODA List slovenskih dehtvcev v Ameriki. tBUtFOJf: OOBTLAJfDT 2876 Entered a« Second Gbaa Matter, September 21. 1903, at Um Port Office at New York, IT. Y., under Act of Congress of Karck S, 1878. f---------- S The largest Slovenian Daily ki 1 the United States. j Imod every day except Sundays » Land legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: OO&TLAKDT "^87** NO. 298. — 6TEV. 298. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 21, 1926. — TOREK, 21. DECEMBRA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV LITVINSKA BAJE POD FAŠISTOVSKO DIKTATURO Smetona je bil izvoljen predsednikom Li t vinske. Prvi predsednik je zopet prevzel urad in poslanska zbornica je sprejela novo ministrstvo. — Govorice o boljše viški zarot*. — Rusija svari Poljsko. BENITO MUSSOLINI IN LASKI KRALJ f. RIGA, 20. decembra. - Vstaja, na Lit vinske m je bila popolnoma uspešna. Nova vlada je včeraj prevzela urad, in predsednikom je bil izvoljen zopet M. Smetona, ki je bil prvi predsednik republike. Prisegel je na ustavo Novi režim si je po državnem preobratu na vse mogoče načine prizadeval, da najde postavne in ustavne oblike za vse svoje akcije. Pričel je s tem, da je pregovoril strmoglavljenega ministr. predsednika, da je resigniral ter predsednika, dr. Griniusa, da je pooblastil profesorja Valdemarusa, da sestavi ministrstvo, soglasno z litvinsko ustavo. Upali so tudi, da bo predsednik prostovoljno resigniral, a med tem je ponudil major Plekh'ani-cius, ki je vodil preobrat, nacijonalističnemu voditelju, M. Smetoni mesto predsednika, katero je slednji tudi prevzel, dokler bi se vprašanja ne rešilo potom ljudskega glasovanja. Nadaljni korek je bilo sklicanje parlamenta, ki se je včeraj sestal. Zbralo se je le štirideset članov, ki pripadajo vsi desnim skupinam. Predsednik zbornice, Stolgaitis, ni hotel izprva otvoriti parlamenta, a je pozneje to storil. Pari rment je nato sprejel in odobril resignacije predsedni ka republike ter nato resignacijo predsednika zbornice. Zbornica je nato izvolila novega predsednika ter se lotila volitve predsednika republike. M. Smetona je dobil 38 glasov proti dvema. Prisegel je in v spremstvu kavalerije se je odpeljal v predsedniško palačo. Oficijelni komunikeji izjavljajo, da se je vojaška stranka poslužila državnega preobrata kot edine poti, da prepreči "katastrofo", v katero je baje vlada tirala deželo. "V pričetku januarja, so nameravali vprizoriti litvinski komunisti, financirani od zunaj, komunističen puč. Odstavljena vlada je baje vedela za to namene, a ni storila ničesar, da jih zatre. Soglasno z yajnovejsimi poročili je bila bojazen glede razdora v armadi pretirana in vse čete, z izjemo par častnikov, ki so sedaj aretirani, podpirajo novi režim. Življenje po vsej Litvinski je dobilo na zunaj svoje normalno lice. Državno obleganje v Kovnu je bilo odpravljeno, čeprav je celo dežela začasno pod vojnim pravom. MOSKVA, Rusija, 20. decembra..— Ostro svarilo na naslov Poljske, da bo mogoče končan mir v iztočni Evropi, če bi Poljska vprizorila pskus, da anektira Litvinsko, je bila prva reakcija na poročilo glede državnega preobrata na Litvinskem. Ofi-cijelno časopisje izjavlja, da bi ne mogla sovjetska Rusija mirno gledati takega poskusa ter svari Pilsudskega, naj pusti Litvinsko na miru ali pa prevzame posledice tega. Tukaj dolže Pilsudskega, da je na tajnem delo-, val za strmoglavljenje litvinsko vlado in da je odredil že sedaj vse potrebno za odkrito intervencijo. Moskovsko časopisje izjavlja, da je našel pri svojih intrigah za strmoglavljenje litvinske vlade voljno podporo Anglije in Vatikana. BERLIN, Nemčija, 20. decembra. — Litvinski diktator Smetona je uveljavil drastične odredbe, da zatre nasprotnike novega režima. Izbruhniti bi morala generalna stavka, ki je bila preprečena vsled aretacije stavkarskih voditeljev, večinoma železničarjev. VSEM NAROČNIKOM, CITATE- NOVE ODREDBE L.JEM IN PRIJATELJEM ŽE-1 „ _ _ _ p H A z ™ ■1!,,žl("N E GLEDE PR0HIBICI JE Uredništvo in uprava Glasa Naroda. Kongresnik Hill bo vložil novo mokraško odredbe. Predloga bo dovoljevala državam, da same določijo mejo upijančljivosti. — Wheeler je zopet napadel mokrače. V- MINUT KILLER. WAIH. D. C Slika nam kaže italijanskega niinistrskejra predsednika Bcnita Mussolinija ter italijanskega kralja v družbi vojaških armadnih dostojanstvenikov. Fotografirani so bili r. stopnjišču kraljeve palače v Rimu. Ingersollova žena se je ustrelila. pri Pecks. — Tri hiše so bile napol porušene. DAXW'KY. Conn.. 20. d«*c. — Osemnajst oseb je bilo poškodovanih in številni mod njimi r^..-no; tri hiše so bile demoliranc m cerkev v razdalji tretine milje je bila poškodovana in drevesa v sosednjih gozdovih so bila napol iz-ruvana vsled eksplozije 300 sodčkov črnega smodnika, ki je l ila posledica požara, izbruhlenja na nekem vlaku Central Xe^- En- __I gland železnice, ki je skočil iz o i * 'tira v bližini Peeks Crossing, s*- opiosno se smatra d r. demnajst milj od Danburv. Luthra za bodočega gla-! Tristo sodčkov smodnika se ie varja V Nemčiji.-Nem- nahajalo v enem tovornih vozov, ški državni zber je pre- padli čevljev na v- zdol ter preko dveh tracnie. Co- Luther bo sestavil nemški kabinet. 2ena znanega izdelovalca ur je izvršila samomor, potem ko je odstrelila svojega ljubčka. Težko ranjeni Wallace j gledal odgoditev davka sa(lka vlaka in prebivalei bližnje-Probasco je poročen s hčerko svobodomisleca Bob Ingersclla. Sredi priprav za božične praznike se je odigrala v ekskluzivni apartment hiši na Park Avenue v New Yorkn tragedija, ki je vzbu-' dila ne le v New Yorku, temveč po vsej deželi veliko senzacijo, ker sta zapleteni v njo dve najbolj znanih družini dežele, — družini Ingersoll. j V IJellevue bolnici leži v kritičnem stanju Wallace McLean Probasco. star .">2 let z dvema kroglja ma v prvih in eno v resni roki.f Strele je oddala Mrs. Robert! Ilawley Ingersoll. stara 33 let in; žena milijonarskega izdelovalca J dolarskih žepnih ur, ki je nato j končala svoje lastno življenje s, strelom skozi sree. Probasco je živel vsled svojega j razmerja z zamrlo ločeno od sva-; je žene. rojene Maude Roberta i Ingersoll. hčerko zamrlega slav-] nega prostomisleea in polkovnika I Roberta Ingersoll. Med obema In-gelsoll družinama pa ne obstaja uikako krvno sorodstvo. Kot razvidno iz poročil težko ranjenega Probasea. je bif njegov j namen zopet sprijazniti se s svojo! ženo. V ta namen se je podal v J soboto k njej, mesto k Mrs. Tnger-j soli, ki ga je pričakovala. Sprava j je bila izvršena. V nedeljo popol-j dne. krog pete ure. se je napotil Probasco v stanovanje Mrs. In-gersollr Glede tega je sporočil Probasco v bolnici naslednje: — Dolgo časa že nisem živeli skupaj s svojo ženo. a včeraj, v so-, boto, ,sem šel k njej in sklenila sva živeti zopet skupaj. Danes, v nedeljo. sem se napotil k Mrs. Ingersoll, da jo obvestim, da se morava ločiti. Ko sva skupi j žila čaj, sem ji rekel : — Danes sem j te zadnjikrat obiskal. —f-Odvrni-j la je: — Dobro, dragi, čakaj, da grem po tvoj klobuk Odšla je v stransko *r»bo. so vrnila ter pričela streljati. na piVO. Iga kraja Towners so skušali z vo- --j do in snegom pogasiti uožar. še JJERLJN, Nemčija. 20. decern- predno bi dosegel sodčke s smod-bra. — Predsednik von llinden- nikoin, ko se je završila cksplo-burg je imel neformalne konferen- zija. ce z voditelji političnih strank, ne, Demolirani so bili trije domovi, tla bi zaznamoval kak uspeh v Tovorni vlak. namenjen iz May-smeri proti rešitvi krize. Splošno brook v Boston, je bil sestavljen pa se smatra za vrjetno. da bo dr- iz šest in tridesetih vozov. V ne-žavni predsednik naprosil prej- varnem tovoru tega vlaka se je šnjega kaneelarja Luthra. ki se nahajal tudi tank z gazolinom. ki vrača iz Južne Amerike, naj se- pa je bil ločen od voza s smodni-»tavi nov kabinet. Splošno previa- kom s sedemnajstimi vozovi. Vlak duje tudi mnenje, da bo dr. Stre- je dospel do Peekcs Crossing ob semann ohranil mesto ministra za enajstih ^včeraj zjutraj. Tam se zunanje zadeve. neglede na to. je pripetila nesreča. Iz nepojas-kakSno politično barvo bo imel no- n j nega razloga se je sedmi voz od- Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem prijateljem — Frank Sakser State Bank. PARIZ, Francija. 20. decembra, ter velikim zani- set Velika eksplozija smodnika v vlaku.; Washington, d. c.. 20. decembra. - Kon- j , ., grešnik John Hill iz Marylanda, predstaviteli tako- 300 .odov smodnika je zvanega bloka V poslanski zbornici, bo vložil novo eksplodiralo, ko je ob- predlogo. da se tako modificira prohibicijsko po-POZar tCVOrm Vlak Stavo, da bo dovoljevala prodajo lakkih vin in piva. Predloga bo določala, da se ne smejo kazni Vol-steadove postave tikati izdelovanja, prodaje, transportacije, izvoza in uvoza pijač, ki niso upi-jančljive. Predloga bo izrecno določala, da se ne sme pijač prevažati iz ene države v drugo, razven da dovoljujejo postave v obeh državah prodajo produkta, ki ni upijančljiv. Istočasno s tem novi mmanevrom je dvignil generalni pravni zastopnik Antisalonske Lige Wayne Wheeler obdolžitev, da skušajo mokrači izstradati prohibicijo. Izjavil je, da bodo mokrači napeli vse sile, da ovirajo izvedenje prohibicijske postave. — Izstradanje prohibicije, — je trdil, — je bil resnično vzrok, da so mokrači nasprotovali dovolitvi $500,000, da se pokrije stroške prohibicijskih agentov, ki hočejo dobiti dokaze proti kršiteljem prohibicijske postave. — Namen tega napada mokračev, — je rekel Wheeler, — je isti kot namen mokraških predlog, ki šo bile vložene v zadnjem zasedanju kongresa. Ta skupina kongresnikov pozdravlja z veseljem vse, kar bi moglo ovirati izvedenje prohibicije. Kongresnik La Guardia hoče državno opcijo glede kontrole trgovine s pijačo, z minimalno alko-holično vsebino, katero naj bi določil kcfngres. Kongresnik Black zahteva kooperativne zveze, ki bi izdelovale in prodajale pivo in vino, neglede na ustavne ovire. Senator Edge hoče, da se razveljavi osemnajsti amendment potom konvencij, s katerimi je lažje i postopati kot pa z zakonodajnimi zastopstvi. Gallivan hoče narodni referendum, da iznajde, 'j kaj želi narod glede prohibicije. Ostali kongres pa ve dobro, kje stoji narod, kar je razvidno iz dejstva, da je dobil le dvajset glasov pri svojem zadnjem poskusu. jtrjral, planil po nasipu navzdol j t.cr poteprnil za seboj tri in dvajset nadaljnih vozov, ki so trčili j dnifr v drnirejra ter kmalu pred-! stavijali veliko, trideset čevljev visoko jjrmado. Požar je takoj izbruhnil, a vsi poskusi, da se prepreči razširjenje požara, so ostali brezuspešni. Rifčani napadli ter po-1 morili 117 Spancev. Vozni listki iz Berlina v Tokio. da je1 33 odstotkov Ta postava bo sedaj dne. krog pete ure. se je napotil! avtomatično uveljavljena dne 1. Probasco v stanovanje Mrs. In-j Jan»arJa. "ersoll" ! Vsled razburjenja zboru, ko je predsednik Loebe nai bi se vrn,I° domov na *Pan sko 12.000 španskih čet. BERLIN", Nemčija, L'0. decembra. — Po konferenci, ki se je vršila pred kratkim v Badcn-Hadco med prometnimi izvedenci sc j--vršilo v Berlinu zborovanje želez-trinajstib de- ročajo informacije, ki so prišle iz žel, ki so razpravljali o razvoju in IIEX D A VE, Maroko, 20. dec.— Rifska plemena v španskem Ma-bi se za- ro^u so napadla kolono španskih „., čet ter ubila 117 vojakov, kot po-\niškilr zastopnikov <1 na pi \ o za i ter jzvedenje te 110- Spanskc. i V poročilih se dostavlja .španska vlada razveljavila vsled v državnem tee:a fl°Sodka- odredbo, s katero vi kabinet. PARIZ, Francija. 20. decembra. Tnkaj zasledujejo z velikim zanimanjem vladno krizo v Nemčiji. Ce se bo napribal novi kabinet bolj proti desnici, domnevajo, da bo o-dobren od nemško-nacijonalnih voditeljev, to je od onih krogov, ki si žele močnejšo armado kot pa je dovoljena na temelju versapl-, ske mirovne psrodbe. Taka vlada pa bi oslabila politiko Rrianda za spravo in zbližanje z Nemčijo ter^ bi ojačija stališče francoskih naei-, jonalistov. j Odstop Marxovejra kabineta ter odgodenje državnega zbora izključuje vse prilike, da bi se zavleklo zvišanje davka na pivo za 33 odstotkov ter jzvedenje te nove postave. Ta postava bo sedaj avtomatično uveljavljena dne ].' januarja. I Vsled razburjenja v državnem zboru, ko je predsednik Loebe objavil glasovanje proti vladi, ni j živel i nifcdo posvečal pozornosti predto-vso.!gu Loebeja. da se predloži name- Glede tega je sporočil Probasco. v bolnici naslednje: — Dolgo časa že nisem skupaj s svojo ženo. a včeraj boto. sem Šel k njej in sklenila sva rav,1° akcijo glede davka na pi-živeti zopet skupaj. Danes, v ne- v0- Kor ni ,lik(io ugovarjal proti deljo. sem se napotil k Mrs. In-j predlogu, je bil vpisan v proto-gersoll, da jo obvestim, (la se mo- ^ol. rava ločiti. Ko sva skuprj i- Navadno pivo bo stalo odsedaj la čaj, sem ji rekel : — Danes sem|llaPreJ 20 i-ontov mesto petnajstih te zadnjikrat obiskal. —Odvrni-!11« litt>r- dočim se bodo podražile Ijospešenju potovanj po železnicah med Evropo in Daljnim iztokom. Od 15. maja 1927 bo mogoče potovati iz Beri a. Londona. 'Prage, Rima in drugih evropskih glavnih mest v Tokio z direktnim voznim listkom. Dvanajst dni trajajoče poto\a-nje iz Berlina v Tokio bo stalo v drugem razredu 650 mark in potnik bo imel izbiro, da prevozi prvi del poti iz Berlina v Moskvo preko Rige ali Varšave. Tudi prevoz prtljage bo olajšan. ROJAKI. NAROČAJTE BE NA •GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. nRŽAVAH dočim se da boljše vrste piva za 20 centov na i liter. ; li na tajni ministrski seji. ki se 1 je vršila pretekli teden v Bnkare- ! Kralj Ferdinand, ki je star se- Romunski kralj hoče od- • daj 61 let. je zasedeL prestol ok-Stopiti. Itobra meseca 1914. Tekom zadnje --jeseni, ko se je nahajala njegova PARIZ, Francija. 2d. decembra, žena, krnljiea Marija, na potova-Iz zanesljivega vira se je izvede- j nju po Združenih državah, je bilo lo, da namerava romunski kralj • njegovo oslabljeno zdravstveno Ferdinand odstopiti na korist svojega sina, ki se je dne 4. januarja stanje predmet splošnega zanimanja. Glede narave te bolezni se ni tekočega leta odpovedal prestolu. izvedelo nič pozitivnega, čeprav Kralj je-dal izraza tej svoji že- se domneva, da trpi na raku. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr«ba poslali da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai ▼ dinarjih ali lirah.. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno le, ako boste vpoitevali svojo ko, riat in našo zanesljivo ter točno postrežbo. - Dinarji Lira < Posebm po- Din. .... 600 .... 9 9.46 Lir...... 100 ............$ 5.20 datkl. Din..........1,000 .... $ 18.60 Lir...... 200 ......$10 JO Prirtejbto* ea tepla- Din. .... 2,500 .... $ 46.25 Lir...... 300 ............$14.85 ™ rS^U^Ulta Din..........6,000 ____$ 92.00 Lir...... 500 ............$24.25 itmlUl nafta kakar Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir...... 1000 ......$47.50 sled! :» ttfi. ali maji znesek 75 een* Za poSUjatre, ki prwegajo De«ettl*oC Dinarjev ali pa DritiM* Lir toy; ed $25. naprej dovoljujemo poseben metku primeren popust jj Ske^ dolarja! Nakaafln pa brssjavnaa plana Isrrinjeae v najknjion iasn ter Zareze sva«e po pl-ntanana sa stnfte fl^ "M" | FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street F&ooa: oobtlanut un New. YorK, fcL Xs zapada glede premoga,, kot največje ohromi jen je premo-j govnikov v zgodovini Illinoisa. Iz poročila Honoldovega urada ob koncu leta 1924! je razvidno, na kak način izvajajo tvorpiearji Illinoisa! pritisk na organizirane preinogarje s tem, da dajejo! prednost neunijskemu premogu. Honold je dokazal, da porabi Illinois v normalnih časih 80,00(1,000 ton premoga na leto, od katerih pride 7"; do 80 odstotkov iz njegovih lastnih linijskih premo govnikov. Leta 1924 pa so dobavili rovi v Blinoisu le nekako, polovico teli 80,000,000 ton, v sle d trgovske depresije in konkurence neunijskih premogovnikov. V sedanjem času pride ostali potrebni premog iz rovov, ki so 400 do 750 milj proč. Pogosto smo* že opozorili na protiuuijsko gibanje meddržavne trgovske komisije, katero je natlačil pred sednik Coolidg-e s svojimi somišljeniki. Ta komisija j«; i sestavila različne transportacijske pristojbine, potom j katerih je dana prednost uvozu premoga iz oddaljenih ne- kor trmuno, d« ae nam tudi prejšnjo bivali«« n»mini, d* hitreje' unijskih rovov na trgih, katere je normalno obvladoval najdemo naslovnika. • • , • T11 • unijski premog iz Illinoisa. Julija meseca 1925 je obsodil Honold pred čikasko zvezo nakupujočili agentov (Association of Purchasing Agents) nakup premoga iz drugih držav kot nekaj ne-ekononiskega. Vsled omejevanja obrata v Illinoisu bo postal premog tam vedno dražji, nakar se bo konečno podražil ves premog v obratih tvorničarjev. Dokazal je, da škodujejo tvorničarji, ki naročajo svoj premog iz neunijskih rovov mesto iz Illinoisa, svoji kastni trgovini, ker trpi vsled nazadovanja tamosnje trgovine tudi ostali dovoz blaga. Izplačevanja mezd v različnih rovih Illinoisa je nazadovalo tekom leta 1924 za pet in dvajset odstotkov v primeri z letom 1923, kar znaša več kot $l.io,000,000. Položaj, kot ga je orisal Honold, obstaja še vedno' V osmih mesecih, ki so se končali z 31, oktobrom leta 192(3 so izkopali v Illinoisu vsak mesec povprečno 4,591,000 ton premoga, približno polovico normalne kapacitete. Podjetniški interesi pa ne slede pri nakupu premoga smotreni trgovski politiki, temveč gibanju za "open shop1', kojega namen je uničiti federacijo premoga rje v. $ 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.00 1.12 1.00 2.00 2.50 1.00 2.50 1.00 5.00 1.00 Kot smo že enkrat omenili, je zanimanje rojakov za Dom slepih začasno poleglo, ker imajo zaenkrat bolj nujno nalogo — namreč pomagati nesrečnim poplavljen- f cem v domovini. Toda to je samo začasno. Rojaki še vedno prispevajo. Baš včeraj smo odpremili v domovino XXXII. pošiljatev, katero tvorijo darovi sledečih rojakov: Charle« Strnisha, 114 Miller Street. Gowanda, X V. Jack Cerar, New York City .Tuhn Kravatt, Wampum. Pa. V. Mil lift, Philadelphia, Pa. Joe Intihar, Box 182, Keren*. Texas Jos. Yolk, Box 76, Loekport. Pa. Anton Clan, Box 134, ttenowo. Pa. Mary Epautz, 6124 Glaws Aw.. Cleveland, Ohio A. J. Skala. 118 Maple Street, Chisholm, Minn. Ljuihnlia Kres, 1230 Norwood Street, Cleveland, Ohio Mrs. E. Klemenčič, 14501 Thames Ave., Cleveland, Ohio John Volf, Wilnierdinir. Pa. Fr. Popaear, 1616 Ave. A, New York City F. Kushlan, Homedale. Idaho Fr. Kopitar, Box 137 Cass, AY. Va. Fr. Bastič, 2403 Hamlin Ave. South Chicago, 111. Mike Pike, Box 63, Jenny hind. Ark. John Kramer, 5301 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio Joe Yogrin, 2121 Magnolia St.. Pittsburgh, Pa. Skupaj . . . $27.12 Denar je bil poslan v dolarskem čeku magistratu mesta Ljubljane s pripombo, naj ga vključi v že obstoječi sklad. Zadnji čas so takozvani slovenski katoliški listi v Ameriki z vso silo napadli akcijo, ki jo vodimo za Dom slepcev Nam s svojimi napadi ne morejo škodovati. Edi-nole slepcem bi lahko škodovali, toda zavedni del slovenskega naroda v Ameriki, tisti del slovenskega naroda, ki misli s svojimi lastnimi možgani, bo preprečil, da se peklenski naklepi naših nasprotnikov ne bodo uresničili, da ne bodo rodili svojega zlokobnega sadu. Ta ima jo in prelivajo solze, tla so slepci bol j potrebni hrane in obleke kot pa svojega doma. Verjamemo, da ne žive v sijajnih razmerah.- Verjamemo, da so pomilovanja vredni reveži. Dopisi. Greenwich, Conn. vsa ta darila napravila nino^o ve-Kam ne vem. kaj naj to pot na- selja in sreče na božični dan. pišem, da ne bo predolgočasno za Zadnji teden sem nekega veče-čilati. Včasih je namreč zelo te- ra opazoval arrnčo malih fantrčev žavno kaj primernega napisati, jired velikim izložbenim oknom, posebno ako ni človek v pravem polnim lepih igrač; fantiči pa naj-ra z pol oženju. , brž vsi skupaj ne bi spravili skup ltavno danes 13. decembra sem "svote za en časopis. Uboga Mi-1 naredil lcriž čez G. leto. ko sem v.klavževa denarnica, ako bi njim j veseli družbi prišel v to blaženo nakupil vse po njihovih željah! Ameriko. Do sedaj sem bil še Prvi je želehlepega konja s sed-vedno vesel in zadovoljen, za na- lom in popolno opremo. Drugi je prej pa bo kakor nam usoda do- hotel lep avto. model 1027.. ter je loči. j imel ves mehanizem motorja v j Da se bliža Božič, se opazi, ka- •mezincu, dasi je bil s; vi o na po-morkoli človek pogleda. Snega z nogami. Tretji pa je imel je že od začetka tega meseca po- piko ua vijugasto speljano želez-j vsod dovolj, kar nam bo napra- nico tor imel že vse preračunar vilo zimo-precej dolgo. V bankah,110- d? bo za pogon dovolj močna j pri vsakem okencu vrsta ljudi. Hektrična napeljava doma v hiši.; Da bi .v tem£asu tako pridno vla,% X«daljni /opet je hotel celo ar-1 gali svoje prihranke, o tem pač mado svinčenih vojakov ter se Toda, da bomo na jasnem, gospodje. dvomim. Najbolj pa t>e opazi v trgovinah ter umetniško in vabljivo razstavljenih izložbenih oknih, da se bližajo prazniki. Razstavljeno je "Ula.3! VM< tako privlačno, da so človek postaviti pred isto kot general in vrhovni poveljnik, z bridko leseno sabljo v roki. Kes, koliko želja imajo mala n-troška srca! Da-li >e bodo vse uji-hove želje izpolnile. j<* seveda a-kovrstne načine. Naprimer v ki:star-dih, polivkah, pudingih, keksi!', pi-hketUi. dcczrlih itd. Dajte ga otroku v čokoladi ali kakavu, ali r-i jim pa namazi te na piškote ali kruh. Ce jim jc kaka jed posebno pr.ljubljena, jo jiin napravite s Star ali Magnolia Kondenziranim Mit kom. Poslužite se ffa v kavi za zajtrk. Sladkorja in mleka vam ni treba posebej. Imejte ga vedno komo na ledu. Ne ho se pokvarilo ter je ve-duo pripravno za uporabo. ara BREZPLAČNO Izdelovalci teh vrst kondenziranega mleka dajo tudi dragocena darila za tabelne s tel« kan. Tukai vidite naprimer škarje za -10 labelnov. Ta dar vas nič ne stane. Samo !a-belue odstranite s kan. Odrtesiie jih v bližnjo premijsko prodajalno, označeno spodaj ter jih zamenjajte za darilo. Sli Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE I^J^S^ NEW YORK C IT V, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near 80th Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. V. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenus Izkušen človek je pripovedoval: Kadar vozi človek avtomobil, mora imeti misli jako /brane. Če ne, se mu lahko primeri kaka nesreča. Posebno, če se žen>l a \ 'i polt*}* njejja. mora biti kot da bi imel kamen pol*yr sebe. ( e ne. se mu lahko nesreča pripeti. Meni se j«» že enknii. Pet let je minilo od ti-stejra usodepolne p;i sanjalo, kako je napovedal bogatemu s«.- Naroda" poziva rojake, naj pomagajo s prostovoljni pri- kar ,ožko u/irH- m- bi ^ k«Jru"° vi,rasan-'e- sedu vojsko in kako ,e tekla kri ,.,.,„,1 • . .1 ■ i »./-i i ••» i - i kupiti. Ni čuda. da je videti po-1 Prvi, oni z osedlanim konjem. ; (če drugače ne. pa iz nosa) in li:i- bpevki zgratuti felepski doni. "Glas Narodu pobira ^ i . , - . • , ,• , , ■ , - . , ^ - , , , • , , 1 j sebno mnogo ženskega spola, ki bo v sanjali dirkal m dr zee na- ko mu je izstrelek iz lesenega ka- prostovoljlie prispevke ter jiil pošilja na pristojno me§to| imajo J)0lne roke lepo zavitih pa- mestu vajeti za svoja ušesa, zma-Suma razsul največje okno pri hi-z odločnim poudarkom, da je denar namenjen samo in! UetQv. Razuine.se seveda, da bodo. g^^vijp do^Pl'l prvi na cilj. Dru- ši. pa se bo zbudil, ko bo oče vzel -___• --- raz njega odejo, svojo suknjo, ko edinole za Slepbki dom. Ce bomo pa kdaj začeli nabirati za hrano hi obleko tem revežem, bomo to javno v listu objavili ter poslali ves nabrani denar za hrano in obleko. Polje dobrodelnosti in dobrotvornosti je ogromno. Ali bi ne bilo dobro, če bi začel Ko ver ta kolektati za lirano in obleko f Slepci bi 11111 bili večno hvaležni. Ali mislite, da bo? Ne, ne bojte se, ne bo! On je vajen kolektati edi-nole za svoj žep in sem pa tam, če baš prilika nanese — tudi za naše prijatelje Italijane. NAKLEPI PREMOGARSKIH BARONOV Premogarji v Illinoisu in Indiani, ki so izvedli leta 1922 tako junaški boj, so bili direktno zdrobljeni tekoiu tri leta trajajočega izprtja. Premoga raki baroni so polovico delavcev spodili iz plužbe, doeixn so bili ostali zaposleni le par dni na teden, rčioek je označil P. C. Honold, vodilna avtoriteta: ZA DENARNE VLOGE, ki jih prejmemo dp vštevši 13. januarja 1927, plačamo po — 4% obresti že cd 1. januarja naprej. Mesečno obrestovanje je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem letu se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. otlide zjutraj na delo. i Take in enake so sanje otrok v tem času božičnih praznikov, pa j. tudi nam odrašeenim ostane včasih samo pri lepih sanjah. Polnočniee seveda tudi letos ne zamudim, pa naj piše Zgaga tako ali tako. Dogovorili smo se že z veselo družbo, da poidemo sku-; pa j. Videl bom. ako bo letos kaj; razsvetljeno pred eerkvijo.na strmih stopnicah. Mogoče bo oskrb-ništvo reklo: Seveda, i^rav radii tebe bomo razsvetljevali! Xe. radi mene ne bo treba, ker jaz ; bom vzel letos s seboj svojo žepno j električno svetilko. Mimogrede pa smo na Osmo ce-" sto povabljeni po maši tudi na domače mesene klobase. Seveda ne v cerkveno dvorano, ampak čisto; privatno, in obenem se bo tudi konstatiralo. kakšno moč ima le tošnji nevryorcan. Zgaga je nedavno omenil, da bi ga še marsikateri fretgs vee nare- Iloječ fant se je poslavljal od svojega že moja mati »loma. veiubra se i«- dobilo po nekod dve' „ . Ji ^ košari grozdja za en dolar, torej' enkrat toliko kot lansko leto. Zakonski možje pripovedoval: __— Moja žena jc pa res nekaj (Nadaljevanje na 4. strani.) Ptrašne-a- Xcpres,ano h "" imeli ---—-7—;—^---t-t---■ denar. Zjutraj mi reče. n;ij |i tlam SLOVENSKO - AMERIKANSKik'1 l,t-":'rj» °>>,|M"- »>" za denar in ko zvečer pridem domov. hoče zopet denar, še več de- KOLEDAR zjl leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW YORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. naroČite ga takoj "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St., New York uarja. j — Križ božji. — so se čudili njegovi prijatelji. — Kaj pa počne z denarjem? — O, prav nič ue^počne, — je , odgovoril mož, — zato. ker gn ji ne dam . . . « V veseli družbi je dobil nekdo ',brzojavko. Odprl jo je in preblc-' del. i — Kaj pa je za božjo voljo 1 — j so ga vprašali. — Kaj si se prestrašil ' — O nič, sporočajo mi. da mi je bil rojen. sin. — Čestitamo, čestitamo! — so kričali prijatelji vsevprek. — Čestitamo tebi in tvoji ženi. — Pst' — se je preplašil rojak. — Bog tari, če bi ona izvedela! L3Bgggg35g l 5 GLAS NARODA (SLOVENS UAILY) Owh4 P%bhiKčd by SLOVBNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Vrank Bakwr, prtsidsmt. Loaia Bovdik, Ir^gwr, PU«® of bumnmm of tke eorporatioa ud %&&r»mm of abovo offiocw: 82 Cortlndt BL, Borough of Manhattan Hew Yoyk City, N. Y. "GLAS NARODA " _____________________tke People^___ _I—nod Every Day Except Sunday* and Holiday*. Zrn eeke lete velja Utt §0 AmeriMo Z a NevTork *a oelc let* $740 4m Kanado------$6.00 Za pol leta_____$3.50 B* pol leta------j$3.00 Za inoeemstvo ea eeU lete —$7.00 ft Mri Ušm —------------—J$l JU) Za pol leta _____$3.50 _____8ub*eription Yearly $6.00. ___ Advertisement on Agreement. "0b* Naroda" Uhaja vsaki dan ixvtemH nedelj in pratnikov. Oopi« bres podpisa in osebnosti se ne priobčajejo. Denar naj se blagovoli poftiijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-pranao, da ae nam tudi prejšnjo bivališče da hitreje _najdemo naslovnika. ^LAS NABOD A", 82 Cortlaadt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. _____ XXXII. POŠILJATEV ZA SLEPCE " _■ ■ ■ -.------II ,■■■■■ . -1—U ■ . '■'" ... ' .,.„ * Politični in delavski položaj v letošnjem božičnem času. * * - s s i Kot je v splošnem običaj, nudimo tudi letos ob priliki božičnih praznikov, ob zaključku starega in pričetku novega ieta. nekak |)IY|1«(1 ali resume. Leto, ki se ravnokar nagiba proti zatonu, ni bito posebno bogato na izrednih »lobodiv»T-inuli. čeprav w je pripetilo marsikaj. kar je vzbudilo res-no pozornost vsakega, ki je vajen zasledovati dogodke doma in po vsem svetu. Oglejmo si najprvo Združene države. Vedno bolj in bolj prihaja tukaj na dan stremljenje, da se ohrani Ameriko čisto, to je plemensko čisto, in da se omeji priseljevanje na takozvane severne evropske narode, to je na Angleže, Ir-ee, Švede, Norvežane, llolandee, Danee in za nameček še na Nemce, a le v omejenem številu. Druge evropske narode, posebno one iz '"južno - iztočne" Evrope, katere je imel prav |K>sebno na piki vojni predsednik Wood row Wilson. p* naj se |M>Iagonia jk>jm»Iiio-ma izključi. Nekateri teli narodov kol naprimer Francozi in Španci, se sploh ne izseljujejo v tako velikem številu, da hi prišli pri tem V pošte v. Vsled tega hoče Kadeti ameriška priseljeniška politika v glavnem Italijane, razne slovanske tntrode, Grke, Armence in druge, o katerih je prepričana, da so uianj vredni ljudje, za katere ni mesta v takem seiuejlskem paradiža kot je Amerika. In kljub temu so bili haš sinovi teh narodov, ki so opravilli in še opravljajo vsa težka in nevarna dela v deželi, ki dajejo na razfioiago moč svojih tuišic in kosti, ki pa črpajo le zelo skromne dobičke iz blagostanja, katero ustvarjajo. Vsa znamenja kažejo, da bo ta politika še bolj poostrena, mesto da bi se jo ublažilo in da bodo imeli končno vstop v deželo le izvoljeni narodi. Za to politiko pa ne stoji kapital. ki si želi cenene in dobre delovne moči. temveč, kar zveni »lokaj paradoksno, organizirano a-raeriako delavsko gibanje v družbi protehtantovskih mogotcev, ki se že davno boje za svoj vpliv v deželi prostosti. V dragih ozirih je ostala Amerika taka kot je bila v prej«, letih. Na em strani se drži politike neu mešava u ja v evropske zadeve na drugi strani pa izvaja nanje velik pritisk s pomočjo svojega dobro organiziranega kapitala, ki je uaranovst vsemogočen. Amerika noče pristopiti k Ligi naradov, a je vendar tesno spojena z njenim delovanjem potom svojih o-fieijenih "opazovalcev**, ki pa i-majo najbrž več besede v posvetih Lige, kot pa na ducate zastopnikov drugih narodov. Tudi v o-stalih ozirih sledi Amerika verno svojim idealom. Na približno »lični način kot se je polastila panamskega ozemlja, se skuša sedaj, čeprav ne oficijelno. polastiti ozemlja v Nicaragui. v namenu, dn zgradi tamkaj nadaljni prekop, ki bo vezal Atlantik s Pacifikom. Panamski prekop ne more baje več zmagovati vsega dela, in kar je še več. ni dovolj širok, da bi spustil skozi še večje bojne ladje kot so *edaj v rabi. Vsled te<*a se Resnica je, preža lost na resni-' odškodnino. To protislovje v postopanju je bilo šele izenačeno, ko je bil uveljavljen Dawesov načrt, ki sicer ni nikak vzor uravnave, a ima to prednost, da temelji na j praktičnih principih. Izboljšanje Italija je našla staro "Via Romana", po kateri so korakale rimske legije, preko Albanije proti bajnemu iztoku. Po tej poti hoče prodirati moderni Iiiiu. Mussolini prav j »osebno utilitaristični krogi je ob več kot eni priliki obljubil zavzemajo za novi prekop, ki bo svojim ovčicam. da jih čakajo v baje bistvene važnosti za obram- najbližji bodočnosti veliki dogodim dežele. Latinska. Centralna in j ki. Da se ni mož le širokoustil, je | Južna Amerika pozna dobro te razvidno iz najnovejših razvojev, jenkijske metode, a je preslabot- ko je bil dejanslfo uveljavil pro-I na. da bi se jim uspešno postavi- i tektorat Italije nad Albanijo, la po robu. Monroe doktrina je še f P.alkanske države ne morejo vedno veljavna ter bo ostala, do j niirno gledati, kako sili zemljelač-kler bo imel Stric Sam prvo in od- i ni tujee v njihove dežele in kako ločilno besedo. se poslužuje pri tem vseh mogo- * ! čih zvijač in izgovorov. Balkan je I Nad našo ožjo domovino on- j bil že ponovno postanek velikih stran morja. Jugoslavijo, so se ; konfliktov ter bo tudi v sedanjem pričeli zbirati Črni oblaki. Obsta-1 slučaju, če ne bodo druge sile po-ja komaj par let. in že je obdana j segle vmes ter ustavile rovanje od številnih sovražnikov. Zakaj .* j nadutih italijanskih impcrijalis-l\<-r si je sama nakopala sovraštvo j tov. drugih narodov? Le deloma, in to j * sovraštvo so tiče le narodov, kij y znamenju teh razvojev stoji so izgubili nekaj svojega prejš | tndi vsa ostala Evropa, kar je po-njrga ozemlja, ki pa je bilo od j Vsem samoobsebi umevno, nekdaj last jugoslovanskega na-| k0 j0 SC(]ia visoka gospoda v ♦ . roda. Sedanje zadrege in sedanji zaplctljaji so izključno le posledica rovanj enega soseda, ki si hoče priboriti, po slavnem vzoru nemškega kn.izerja. "svoj prostorček na sol neu". Ta sosed je Itali-ja. Italija je šla v vojno kot zaveznica, oficijelno prepričana o svetosti zavezniške stvari, a ojna- Parizu za zeleno mizo, se je domnevalo. da se bo iz tega izcimi-lo res neka i originalnega, nekaj, kar bo za jamčilo celi Evropi mir in neovirani razvoj. To upanje je bilo na videz še bolj upravičeno, ker se je udeležil posvetovanja in konferenc tudi ameriški predsednik. ki je bil dotlej vedno zago- hujoča dolgo Časa med zavezniki vornik pravic in svoboščin tudi in centralnimi silami. K zmagi za- j najmanjših narodov. — Domne vernikov je pripomogla le v toliko. t rahlih sil na goriški fronti, a sicer je pomenjala za zaveznike preje oviro in eokljo kot pa ko-risi. Njeno resnično delovanje pa valo se je. da bo njegova navzoč-la je držala par zborov cen- nf>!pretlno jc poteklo deset let izza postojanka, od katere naprej hočejo razširiti slavo svojega imena preko vsega ozemlja imperija starih Cezarjev, do Evfrata in mogoče celo do daljne Indije Koroma ud i je. (Kako junaško in romantično! Samo če ne bo žaba prej počila.'! Op. stavca.) Ali je res verjetno, da morejo trezni politiki po tako bridkih izkušnjah svetovne vojne, par let .po strašnem polomu, ki tiči še i vedno v kosteh vseh. razmišljati jo takih načrtih? Ali je res mogo-; če. da se je te načrte že pričelo prestavljati v dejstva? časa sklenitve teh pogodb. Največji odpor proti tem pogodbam pa je prišel iz tabora poraženega sovražnika, iz Nemčije. In ta odpor je bil tudi povsem upravičen. Zavezniki so skušali držati Nemčijo navzdol, jo skušali ovirati vsepovsod, a na drugi strani so zahtevali od nje velikansko vojno (razmer v Nemčiji je od tedaj naprej stalno, a ena stvar ti«"i Nemcu še vedno v krvi. namreč Ijube-zen do uniform in vojaških parad. Pa tudi v tem oziru se bo v teku j časa marsikaj izpremenilo. poseb- Ino. ko bo izumrla starejša generacija ter bo vzrastla nova. vzgojena v povsem drugačnem duhu. — bolj udana športu in čistemu življenju, kot pa vojaškim paradam Iter prevzetnosti. i j V splošnem je treba reči. da je imele, velika svetovna vihra izvan-redno čudne posledice. Kot znano, je uveljavila velika I francoska revolucija načela s v, diodo. enakosti in bratstva. Ta načela je še bolj utrdila Severna A-merika. ko so jo odločila od Anglijo ter ustanovila samostojno republiko. Narodi Evrope, v kolikor so živeli v monarhijah, so iz-poslovali po težkih in napornih |bojih ustavno obliko vlade, v kateri so vlade odgovorne zastopnikom naroda, zbranim v parlamentu. Povsod se je visoko cenilo aktivno in pasivno volilno pravico. i Po zaključeni vojni pa je postalo drugače. Z lahkoto, ki je naravnost presenetljiva, so bile ustanovljene v številnih evropskih deželah diktature, ki so še do skraj-.nih meja v Rusiji in v zadnjem •času tudi v Italiji. Pri tem pa ne j pride niti malo v poštev, če je to I diktatura proletarijata ali dik-1 ta tura kapitalizma, ker iti v bisr-jvu v tem nobene razlike. Sovjetska Rusija, ki obstoja po f»0 od-istotkov iz kmetov, ki nimajo nobenega smisla za težnje proletar-ski industrijalnih delavcev, se je pričela kljub temu. seveda strašno počasi, razvijati, a le. na ta na-I čin. da se je nudilo kmetiškemu e-jlementu gotove koncesije, katerih se ne sme dotakniti vlada. Nastale pa so še druge diktature, a' Italiji, na Španskem in na Grškem. Te diktature so le izraz spoznanja, da so narodi popolnoma izgubili glavo in da ne vedo kam. Vojna jih ie spravila popolnoma iz ravnotežja. Dobički. katere so pričakovali od vojne ali na drug način, so izostali in njih lastne razmere so se poslab-j šale, če so se udeležili vojne ali ne, J kot v slučaju Španske. Da se o-j hranijo na površju, da se zavaru-fjojo pred naraščujočo silo komu-jnistične propagande, so zašle v (drugi ekstrem ter ustanovile kapitalistično diktaturo. Splošno se je glasilo, da se je j še vedno vrši v Passaieu. čeprav lavea ima ta izrek večji pomen kot parlamentarizem preživel, da se se je del .stavkarjev vrnil na delo1 za vsakega drugega. Delavec pa zastopniki naroda le prerekajo j pod pogoji, ki so vse prej kot si more pomagati le /. združenjem med seboj, da zapravljajo državni j vzorni z delavskega stališča. Te-1 s svojimi .stanovskimi n variši, z denar in da ne store ničesar. Tre- kom te dolge stavke so bili pod jet--organiziranjem, in odpor, katerc-ba je močne roke, kateri se bo po-Jniki deležni pomoči wh državnih ga kažejo podjetniki oh vsaki pri-I koril navidezni parlament in ki in zveznih oblasti. Da so izpod- liki proti organizacijskim strem-bo res vladala poavoji volji in pre- koplje stvar stavkarjev. borečih Ijenjem delavcev, je jasno zname-udarnosti. To se je tudi zgodilo in se za svoj obstanek, se je naj prvo j nje, da jim to stremljenje ne pri-v Italiji je bil pritiran ta s:stem j glasilo, tla so stavkarji komuni-jja. ker škoduje njih lastnim inte-tlo viška, ker je zatrla tam vlada sti. prekucuhi. sovražniki A meri- resom. vse izraze opozicije s kruto roko. Vsled tega je tudi danes Italija pobeljen grob. in red. ki vlada danes tam, je red pokopališča. Slič-no je tudi drugod. Kjer ni opozicije. kjer ni prostega izraza mnenja, prostosti govora in tiska, tam ke in njenih naprav. To natolce-j * vanje je zvenelo tem verjetnejše.! Kljub temu pa ne smemo izgu-ker je obstojala večina stavkar- biti poguma. Iti moramo naprej jev iz inozemeev. ki pa so so bori- ter gledati, -la ho sijalo poznejšim li le za človeške pravice proti hrti- rodovom lepšo sobice, in da bodo talnostim podjetnikov. Ta kampa- končno vsaj deloma uresničeni nja natolcevanja je odvrnila sini-; ideali človeštva, ki se tako lepo zr-je uveden jetniški sistem in vesjpatije precejšnjega dela ameriš-1 calijo v besedah : kega prebivalstva od stavkarjev v, —Slava Rogu na višavah in mir Passaieu. Nato so sledile še na- ljudem na zemlji, ki so dobr1 vo-daljne kampanjo, sodnijska pove- Ijo! Ija in poslali so v boj proti stav-i__ karjem celo državno milico, ce- na rod tiči v velikanski jetnišniei. To so že spoznali odgovornejši I-talijani sami, in težko si je predstavljati. da bi motrel sedanji sistem še dolgoo bstojati. Tudi v delavskem oziru se ni po svetu dosti izpremeniL Sijajna prosperitota, o kateri govori neprestano predsednik Coo-idge, ne sega nazvdol do delavcev. Resnica je, da zaslužijo tukaj delavci sorazmerno več kot pa v starem kraju, a temu primerni so tudi življenski stroški. — Razentega pa je opaziti v zadnjem času tukaj tendenco med delodajalci, da skrčijo plače svojih de-jlavcev, in sicer s pomočjo razrušen ja delavskih strokovnih organizacij in organiziranja takozva-nih kompanijskih unij. prav so bili stavkarji vedno mirr.i. FHA.XCIC YODSJK: ter niso nikoli izzvali nemirov. Končno pa so je zanimanje z:: stavko poleglo iti sedaj je jasno, da je stavka v-aj v glavnem i/.-gubljena. čeprav ji> stala delavec velikanske žrtve ter oškodovala tudi podjetnike za številne milijone. Tudi v Evropi jo delavski položaj slab. Angleški premogarji, ki so so tako dolgo uspešno borili proti nakanam lastnikov premogovnikov. katerim je pomagala vlada, so so morali mlati tei* se vrniti na delo pod pogoji, katere st;j diktirala podjetnik in vlada. Vse trp- SVETA NO C V premogovni industriji so se|ije„je tekom dolgih mesecev jo sicer razmere v zadnjem času. v glavnem vsled angleške premoga rske stavke, nekoliko izboljšale. a le mimogrede, ker so delodajalci v neunijskih rovih objavili, da bodo zmanjšali mezde, kakor-hitro bo prenehalo izredno povpraševanje p'o premogu. Razen tega pa bo poteke aprila meseca dogovor, sklenjen v Jacksonville in pričakovati je. da bo zopet izbruhnila stavka, vsaj v poljih mehkega premogp. V drugih industrijah poslujejo še precej redno. a zaslužek zadostuje komaj za vsakdanje življenje. Neumnost je govoriti, da bi si mogel delavec kaj prihraniti za stara leta. tudi če dela stalno, kar pa se le malo-kje pripeti. V številnih obratih je opaziti tendenco, da se uvede petdnevni delavni teden in tudi Ameriška delavska federacija se je pričela boriti za to izpremembo. Nekaj industrij je že uvedlo petdnevni delovni teden, a poteklo bo še dokaj časa. prodno bo ta krajši do-> I lovni teden v splošnem sprejet. Kakšne razmere prevadujejo še vedno v ameriških industrijah, je razvidno iz stavke, ki se deloma bilo zaman. I»lagajne premogarsk« federacije so bile izčrpano in tudi pomoč, ki je prišla od zunaj, ni bila zadostna. A ar (tj tin ur /jln.šiš, vir, o j svetil noč, rso 'Itthm si, intsrc sti'ttZi Jid'I rasni i ; f rsrh čistih . ki ilrii dor,in—■ o]}, nocoj j* In Id, belit nor. . . .\ ocoj srni čud nod ob c r I'stin ljudi m. na srca rsn bi si iKisIoni/ plnh u joč: sretid sini naš'1 r svoji duši Izjalovila vo je tudi generalna stavka tekom spomladi, a v glavnem po krivdi delavskih voditeljev samih, ki .so .^o bal i posledic takega nastopa. 1'maknili so se. da rešijo svoj ugled in vpliv pri meščanskih voditeljih. Važna točka evropskega delavskega položaja je nezaposlenost. Hi tIdii m — j oh. nocoj j' bila, bela noč. . (i I.IŠA K O i: IT XIK : BLAGOR VAM lihii/or ram. ki št vi ruji h r srci. cr in 1 ren in iitfor ram, ki st* iišlr~iz šivi j* nj'i . . . . , duši s 11 videli sence in trenja - — katero je opaziti vsepovsod in za-1 ^ radi katere so vlade številnih d ■ < i iiobri m n*ti kot Itntoarji r ccit. žel prisiljene plačevati nezaposle- j nini podpore. Ta nezaposlenost je ena tužnih posledic splošne raz-drapanosti, ki je ]>o vojni zavladala v Evropi, pojenianje zauj»anja STARO MESTO BETLEHEM »I«' KlLLM. »M. • 1 Mestni bondi, bondi za javne potrebščine, zemljiški in korporacijski bondi. Vase bratske organizacije kupujejo od nas bonde za nalaganje denarja. / OTIS & CO. Ustanovljeno lota 1699 CLEVELAND John F. Perko, zastopnik. in kreditov, onemoglosti zunanjih krogov, da absorbirajo izd ca-110 blago in tako dalje. Marsikaj se je že poskusilo v tem oziru, a pravega zdravila >-e dosedaj še ni našlo in poteklo bo še dosti let. predrto so bo v tem oziru obrnilo na bolje. — V potu svojega obraza si boš služil svoj vsakdanji kruh. — so jo gladilo in tako bo menda ostalo še naprej. raz*»n vm par izvoljenih, katerim nudi vladajoči "vzorni" rel v.»>\ kar si morejo in ne morejo želeti. — Pomagaj si sam. in Bog ti pomore, — se glasi v pregovoru in za de- Jllaijor vam. ki ram ji snfa besi. <11 matere ruši in njrno im ki si nt r nk ram siiiihlja n poi/l eda. ki si mladenič ram polni srcr. Rhujor ram, ki sh tonili do yt'a v morju razkošja, hotenja in n<"lf a se ram misrl ni rase zaprla nt ras in muči sebičnosti *jtad. I'l-'if/or ram. /,» str ra volji zyradih. ki ste na skalo j/osturdi dom, blarjor ram, ki sti si verno ojti/i ~ blay I juhi :>> i omami jirim sum i. lilaijor mm. ki ram jr zn zda vod uira k vernim dobrinam prikazala pot: anejelska pesi m razjasni rum liro, čuvaj na poti ras blodenj in zmot. BOŽIČNO RAZPOLOŽENJE --""T BllLIll »IK D. C. Pravijo, da brez snega ni pravega božičnega razpoloženja. Letos je j jako zgodaj zapadel. Posebno po severnih državah se ne sme i nihče pritoževati, da .manjka snega. * •" i'-i.ij ' ' — > hlik* nam kaže del starodavnega mesta Betlehema, kjer se je za-vriil pred skoro dva tisoč leti najznačilnejši svetopisemski dogodki. 4 _ • - * efcAS NARODA, 21. DEC. 1926 Dopisi. (Nadaljevanje s 2. stran:.) Kapljica bo tudi letos dobra, samo t*e nam bo iuoiro«'e potrpeti, da s** malo omedi. Za Silvestrov večer priredi pevsko društvo Slovan veselo zabavo v Brooklyn n. Prijatelj Padar me v svojem do-pi*u vabi, naj se tudi jaz potrudim onega večera dol in ako mo- goče, brez zamude. Hvala! Torej nasvidenje! Spominjam se, kako prijetno je bilo pred dvema letoma na Silve-trov večer pri Slovanu. Za lansko leto mi je pa res žal. da sem prišel 7. zamudo, ko je bilo že konec i»o-Ijubovanja in drugih takih sladkosti. Letos pa bom gledal, da bo naša dražba bolj tr>čna. ako nas do takrat slučajno preveč ne žamete. Zakaj bi se človek včasih malo ne razvedril, ko je naše življenje tako kratko! Kiij pa Zgaga ' Ali prideš letos na Silvestrovo? No, pa četudi prideš, saj vein, da o polnoči ne boš napravil drugega kot skomine dekletom, kot pred dvema letoma, ko nočeš nobene niti za Novo leto pojubiti! Žal mi je, da nismo innjrlš tudi na Martinovo prireditev Slovana. Kot razvidno iz |»oroeila. so imeli oni večer zelo zanimiv program. Toda je že tako. ako ima človek Martina v /lahti! Kot vsako leto, je bratranec Martin tudi letos povabil nekoliko svojih prijateljev na godova-nje in domačo zabavo. V preve-selem razpoloženju smo pozabili, da se je baš sedaj v poplavljenih krajih Slovenije marsikateri, ki mu je voda vse odnesla, tako nesrečen, da je v svoji nesreči celo na svoj got! pozabil, medtem ko tu vedno iščemo prilik, da bi setKey of Heaven: zopet kaj z zabavo praznovalo. Kadi tega nas je Martin Zelene kasneje tega opomnil ter z dobrim vzgledom položil za poplav-Ijenee 5 dolarjev. Nadalje je prispevala njegova žena, Mrs. Jennie Zelene, Woodside, L. I., $2. Miss Miei Smrtnik. New York. $2, Mr. Maks Mohar, Greenwich, — Conn. $2. in .lože Zelene, Greenwich, Conn., $2. Skupaj $13 dolarjev, ?.a kntero svoto vam prilagam ček. kot prispevek za poplavljen-ee v Žireh. Pa glej, šment. že zopet 13! — No. to pot bo pa srečna za uboge poplavljene*. Kes z vesejlem človek čita v Glasu Naroda imena darovalcev v ta človekoljubni namen. Posebno dolpo kolono darovalcev iz Nort Chieage in Waukega- I poučne KNJIGE KNJIGARNA "GLAS NARODA" MOLITVENIKl SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N.Y. : : I G R E s : RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLITVENIH^: Duia popolna ................... Marija Varhinja: ▼ platno vezano.............. .80 t fino platno ................1.00 ▼ usnje vezano ..............1.50 ▼ fino usnje vezano.............. 1.7Q Rajski glasovi: v platno vezano ..............1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano ............................1.50 v fino usnje vezano ....................1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............go v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano...............90 v fino platno vez..............1.50 v fino usnje vez..........1.60 Nebesa Naš Dom: v ti^nje vezano................1.50 v fino usnje vezano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela .......... 1.20 Oče naš, slonokost rjava..........120 ! [Umni čebelar ................... l,_ l Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati po- Voščilna knjižica .. ............... Zdravilna zelišča .............. Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .................. 2. zvezek 1. in 2. snopič...... .30 .50 .40 .40 .70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: ANGLEŠKI MOLITVENIH; (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .80 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: ,_.„ .. _ .. v najfinejše usnje vezano.... 1.20 Bl*8 (Manja Kmeto™> Akropolis in piramide.............80 Balade in romance trd. vez........1 .25 bros. .80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 6.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......i,— Azazel trda vez .................. 1._ Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser ................ .35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez.............. .90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška vojska......... .80 Balkanska vojska s slikami........ J25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 Surska vojska ................... .40 (ZA ODRASLE.) 1.50 1.30 1.40 v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano POUČNE KNJIGE: Abecednik ______________......... Prva čitanka................... Angel j ska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva sestavljena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano......35 Domači vrt, trdo vez. ............ l — Domači zdravnik po Knaipu....... 1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 .30 .75 na mi je bilo zanimivo citati, ko sein videl vmes toliko znanih doni ar i It imen z Vrhnike. Žal, «la nobenega naslova ne vem. Ako bi se hotel kdo oglasiti s kako vrstico, naj kar naslovi na <»2 Prospect St. < ireenw irli, Conn. Ako namerava slučajno kdo prihodnje poletje obiskat domači kraj Vrhniko, naj mi Kpoorči, da napravimo veselo družbo in jo mahnemo skupno domov. Za poplavljenee pa tudi druge naselbine in posamezniki kakor tudi društva kar tekmujejo med seboj, kje bodo nabrali večjo svo-to. Le tako naprej! Vsak cent o-t .re nekaj solza nesrečnežem. Cast tudi pevskim društvom — Slovanu. Danici in Domovini v New Yorku. ki bodo priredila 9. januarja prihodnjega leta veselico h koncertom in plesom, katere čisti ilobiček bo za poplavljenee. Da se bodo rojaki udeležili te venelice v lepem številu že radi tako lepega namena, so omenjena društva lahko sigurna. Ko se enkrat tem siromakom odpomore, pa ne smemo j>ozabiti. da imamo v domovini še druge nesrečneže, namreč uboge slepce, kateri tudi ne bodo nehali upati prej, dokler se jim ne postavi ob-Ijubljenega Doma, njih lastne — st rehe. K sklepu vsem prijateljem in znancem vesele bozicnt* praznike in srečno novo leto. Jože Zeenc. (Nadaljevanje n« 5, «trani.) Govedoreja .76 Gospodinjstvo ..................1._ Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1,50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri..........................75 Katekizem, vezan ..................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini.............60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ......................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — ^ • c^cl .30 2 del.........................30 Pravila za oliko...................65 Psihične irotnje na alkoholski podlagi ..........................76 Praktični računar ........... . . ... . .75 Praktični sadjar trd. vea. ........ S.OO Parni kotel; pouk za rabo pare____1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ...................36 Računar v kronski in dinarski ve- ............................ .76 Bočni slo v.-nemški in nemško-slov. slovar.....................60 Sadno vino .......................30 Srbska začetnica ................ .40 Slike iz živalstva, trdo vezana.....90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str................. 1.50 Slovensko-nemški in nemško-aloven- ski slovar.................... J50 Spolna nevarnost . ........i......25 Spretna kuharica; trdo vestna____1.45 broširana .................. 1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveza, lepo CANKARJEVA DELA: Grešnik Lenard t. v............90 Hlapec Jernej ...............50 Podobe iz sanj. t. v........... 1.— broširano ...................75 Romantične duše trda vez.....90 Zbornik trd. v...............1.20 Mimo življenja \ v........... 1,— broširano ...................80 Cesar Jožef IL ...................30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1.40 Ciganova osveta ..................36 Čas je zlato....................... 30 Cvetina Borograjska.............. Četrtek t. v......................90 Dalmatinske povesti .............36 Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spdsi.............60 Doli z orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................60 Dedek je pravil. Marinka in čkra- teljčki ....................... .40 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. ,45 Fran Baron Trenk .................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ...................,. .50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem ...............25 Gruda umira, trda ve«............ 1.20 Gusarji ....................... .90 Hadži Murat, trda ves. ............80 Hči papeža .................... i._ Hedvika ........................ .35 Helena (Kmetova) .............. .40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev.............50 Iz modernega sveta, trda vez. ____1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 JURČIČEVI SPISI: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš. ................ .40 5. zvezek; Sosedov sin — Sin kmet* skega cesarja — Med dvema atoloma trd. v........1._ 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. .75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano .....................30 Kralj slate reke in Srna brate .... .45 Kriiev pot, trdo vezan............1._ Krvna osveta .......—.......... Kuhinja pri kraljici g. nafta, francoski roman...................40 Lisjakova hči ..................... Lucifer r.r.> •.. 1.50 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Bomance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pesencah _ Bazične poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnae — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač..................70 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5; zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... 7Q Zbrani spisi, trd. vez............90 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana.................. 1.00 ii. Darovana. Zgodovinka povest ....................... .50 3. zv. Jernač Zmagovac. _ Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. z v. Prihajae................60 9. z v. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 0. zv. Kako sem se jaz likal, Brencelj)...............60 II. zv. Kako sem se jaz lilral, (Brencelj) ......;.............60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-nenti^a, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kLh dogodkih.................60 trdo v« 3.00 Ludovika Beosija MILČINSKIJEVI SPISI: Drobiž ............................,00 Igračke, trda vaz. ................1,— broš..........................80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mladih zanikernežov lastni životopis .75 Mrtvi Gosta* .....................35 Materina žrtev .60 Musolino ..........................40 Mali Klatež ......................70 ®®esij a ....... . iej.......... g,..... .30 Tfcrko Poštenjakov«................30 Mož z raztrgano dušo. Draina na morju. (Meško) .................m 1._ Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska......... .35 Narod ki izmira..................... Naša vas, 1. del, 14 povesti........ .90 Naša Vas, n. del, 9 pov......... .90 Nova Erotika, trd. ves..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ............. j® Na Preriji .................... 30 Nihilist ...................... Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... lj» NARODNA BIBLIOTEKA: Kranjska čebelica ................ .90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .35 Babica ..........................1.— Berač .......................... .35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma naj-bolje •••••••• »35 Boj s prirodo, Treskova Urška.....35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spis je ..........»••.•.......»«.. .35 Beatin dnevnik ...............60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35 Božja kazen .....................35 Napoleon L .....................75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v.....................................1.30 Pesmi v prosi, trdo ves. .......... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...... .25 Pariški zlatar .................... .35 Pingvinski otok tr. v. ............ .90 Pod svobodnim solncem 1. et. .... 1.00 Plebanuš Joanes tr. ves. ..........L— Pod krivo jelko. Povest Is časov Ko. kovnjačev na Kranjskem ..... .50 Poslednji Mehikanec ............. .30 Pravljice H. Maj ar............... .30 Povest o sedmih obešenih ...........70 Povesti, Berač s stopnjie pri sv. Soka .35 Po strani klobuk, trdo ves......... .90 Požigmlec >............• Praprečanove sgodbe ............. JU Patria, povesti is irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešem in drugi svet. niki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .................... .35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda vea...................75 Robinzon .........................60 Revolucija na Portugalskem ........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 8Iovenski Robinzon, trao vezan.....70 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo ..................50 Sanjsjca knjiga Arabska ..... „„ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika....... .90 Sanjska knjiga, mala .............60 Spake, humoreske, trda vea . .......90 Strahote vojne ....................50 Sveta noč, zanimive pripovedk« ... .30 Strup :z Judeje ................... .76 Spomin znanega potovalca ....... 1.60 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914—1918 ................1.— Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrueev .. .30 Svitanje (Govekar), rez..........1.20 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sv. Genovefa.....................50 Sredozimci, trd. vez................60 broS........................40 SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez..................90 Machbet, broširana____. .........70 Othelo .............................-70 Sen kresne noči......................70 .90 .25 .25 50 Št. 27. Fran Erjavec: Brespoele-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........83 211. Tarzan sin opice ..._____ Št. 31. Roka roko................ Št 32. Živeti .................... St. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna a Jngurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meiko: Listki, 144 str., ................... 65 Št. 37. Domače živali .............30 At. S S Tarzan in svet...........90 St. 39. La Boheme.............. 1 — Št. 46. Magola ...................40 .^t. 47. Misterij duše..............1._ Št. 4S.Tarzanove živali.............90 Št. 49. Tarzanov sin 1..........90 St. 50. Slika De Graye............ 120 st. 51. Slov. balade in romance 80 Št. 52. Sanin ..................^ 1.5, št. 54. V metežu ................ i._ •Št. 55. Namišljeni bolnik...........50 St 56 57 To in onkraj Sotle ........ t 57 Tarzanova mladost ... -'t Glad (Hamsun) ......... Št 61 Golar: Bratje in sestre ... ^t 62 Idijot I. del. (Dostojevski) Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) Št 64. Idijot in. del (Dostojevski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) V?i 4 deli rkupaj.............. SPILMANOVE PRIPOVEDKE: .30 .90 .60 .75 .80 .90 .90 .60 $3.25 SPISI KRlfcTOFA i MID A: 1. zv. Poznava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 ,8. zv. Pirhi.................. -30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 17. *v. Brata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 it. 2. Rado Murnlk: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broi......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broi. .50 fet. 5. Fran Milčisiri: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš. ........................ .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs, 111 str., broš................. 35 Št. 8. Akt št. 113 .............70 Št 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broa............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broi..............30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žnn, 112 str., broš..............80 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslo venil dr. Albin Ogrie , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.,...............80 Št. 18. JarosL Vrchlickj: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra t enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš......25 Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dram. bajta v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 str., broš..........50 Št. 20. Jul Zeyer: Gampačd in Komnrasald, japonski roman, is češeine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš..................45 Št. 21 Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broS......................... .25 Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. O. Golar, 60 str., br. .80 St. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 855 str., broi...........................80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompejs .. .80 St 26. L. Andrejev: Orne maske, poelov. Josip Vklanr, 82 str. br. -85 2. zv. Maron, krčanski deček is Li- banona .......................28 3. zv Marijina otroka, povest iz kav. aaških gora.................. .25 4 zv. Praški judek................ .25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9 zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega .. ..... .30 10. zv. Zvesti sin. Povest is vlad Akbarja Velikega .................25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, po><«rt .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jenov v Koreji...............80 13 zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Brazil j ska povest ........................ .25 16. zr Zlatokopi. Povest...........30 17. zv. Prvič med Indijanci ali voi-nja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev....................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto.................... ... .70 Tunel .......................»xr...lw—» Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Trf povesti (Flaubert), trd. vez. « .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 Turki pred Dunajem ............. .60 Trenutki oddiha .................. .40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica 'Levslik) ves 1,—' Vrtnar, Rabin dr anatb Tagore irdo rezano................75 broš......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi.....30 Vodnik svojemu narodu ...........26 Zgodba Napol, husarja vez.......2.— Zmisel smrti ....................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... "o Zmaj iz Bosne...................../o Zlatarjevo zlato...................90 Za miljoni ...........65 Ženini naše Koprnel« ............ 55 Zmote in konec gospodične Pavi« 35 Zgodovinske anekdot! ............ 39 Zločin v Orsevalu 246 str.........1__ ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. rv. Vojnomir ali poganstvo___ 35 2. zv Hudo brezdno............... .85 3. zv Vesele povesti............... JB 4 zv Povesti in slik« ............ ,35 5 zv. fttudent naj bo. Naš vsakdanji kruh .........................SB Naročilom je priložiti denar, bodisi « gotovim, Money Order ali poštne po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, ffc. komandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniki, Knjige pošiljamo poštnino prosto. "6LAS NARODA" ■LOVSNIG PUBLISHING 0O. 82 Cortlandt Bk, Mow LIKOV IČ JOŽ As Moji svetonočni gostje. i/ar« ja.j glašul »rehrno-zvoki metliški zvon; nekje nail sneženo planjavo je brnelo drobno prizvanjauje barskih cerkvic. Od vrhniških dobrav je prinesel oster piš mehko pesem zvonov .sv. Pavla. Gori pod trebev-niško drčo je hropel tržaški vlak; trudno je sopihal, ječe se je pel skalnaiui stenami na logaški pre-jezd, odkoder ho zgrmcj na široki kraški hrbet. Votel odmev je butal doli na molko polje; žalo-ben žvižg divjajoče lokomotive je oplazil tišino bo/ienega večera. Ledeno bleska barska .stepa .se je gu-bila v črno obzorje obrobnih gor; nad njimi *e boči temnomodri -c-bok neba, na katerem trpečejo bele zvezde v nemem pričakovanju. Izza Krima se plazi Orion z zlato pa-sico; previdno, zlagoma vstaja izza zloženega gorskega pobočja, kot da poskuša zagozditi svoja močno pleča med roj otroAko zmedenih zvezdic... Stopil sem nazaj v zapuščeno barjačo; v razsušenih zapahih je cvilil vetrie. odzrnjen tram se je škripavo pogugaval na razpadajoči ogradi. — Svetla izba z belim božičnim prtom in jaslicami je nudila vso prijetno domačnost. Pričakoval sem svetonočne goste. Celo leto .sem jih vabil, da se .snidemo nocojšnjo noč. Preserskega kaplana Sever ja Avguština sem i^tišel sredi zorečih žit rožnega ljubljanskega polja: med posveče- j pa t rohnim. t rohnim. .sam .sredi tuje ravnine. Nihče se nad menoj ne •kloni, ker moj grob je globok. Za božični večer Ti prinašam angelj-iki pozdrav." Pristopil je k meni in me poljubil. Potem pa je u- ---molknil in se zjokal kakor plaha no zavedo nizko okence. Lučica ideklica- ki trP» "a tuji cesti: v pri jaslicah je veselo zaplaj>ola. 1 mra^nem oUl si Je l>oi>ka! prasto-Jahno je potrkalo po dverch. Pri- ra* Panično rumeni lasje .so mu šel je Sever Avguštin. 1'sta je imel I l)aii ""»ožgani obraz... Pri-razneze ia v rahel uamev, ki je bil dajali so z vrst jo.- Trdanov Janez nekam truden. kot da s! je prav-!z tialjn.Hi step ob m^zur.sih jeze-kar obrisal solzo. P»il j.- oblečen v • r'J-iubeev študent od Soče in praznično-i>e!o masno obleko, ki -e j ,'Ul-t* Trl,jn z ljubljanske ravni, svečano lesketala v zlati vezenini. ? r>*-kli»sko nežen je ostal Janez, čas Roko je dvigni! v pozdrav in .spu- ui obrisal otroškega izraza njego-Stil na belo pregrnjeno mizo .smre- vih milobnih oči. Grozno reven je kovo vejico. Toda Izpod posveče- j bil L-jubčev študent: ožilje na nega plašča je radovedno zijala ,ie";nih kamor ga je zade- krvavoomaščena. siva vojaška suk-! -vineenka. se mu je razplelo, nja, v kateri je prebil grozno jet- ->»wojano črno, zdrapano kožo mu ništvo na solnenrh obalali južneje P°^l>iul močan curek krvi. ki Italije. Vprašujoče sem ga pogle- & str ?ila v gniwno krasto. Ko dal in hotel začudeno spregovori- ; -''* •st0Pil m*"1 Je v pre- ti. Pa me je prehitel in .se opra- jmrlih rokah h-rl,-H*° voščenko in jo v i če val: "Veš. .sem že tam doli bo-j pestavil J»-sliee- Kakor samo- ž i če val; bil ,cm pri naših sloven- j'arski '""riiai"ižec -ie hil odtT škili fantih, ki jih ne ho nikoli več j v luoniško dol?° suknjo; v rokah t'oinov." Z nekim |»ikritn naglo-. -stiskal se>ušene Čopiče in pragom je dodal: "Videli so Neapoi, /110 i,Ialn°- Posedli smo, pisana pa SO umrli, kcr.se jih ni usmili-! je zazedlo, da so zaein-bom še h sv. Vidu; rad bi še en- ! gljali vrelci, ki brze čez mahovite krat meti P rese rc i pel na kom: skale v vilinski tolmun. 4'Srca Dete je rojeno nam..." Sključil domovine ne čutim več. Sredi ti-je za mizo, kot da ga trese mraz. sočerih jezer prisluškujem ruski Kalilo je drznilo po oknicah. kot zemlji z belokamenito Moskvo, bi zaplal mehak pomladmi veter, j Vem za častitljivo Ceiistohovo, ki išče počitka. Široko so se odpr- j čujem speve starodavnega Kije-la izbina vrata; v veznem pomrač-' va. čutim utripe Belega morja. Ti j ju se je zasmejal z lravo-rdeči -sveta ruska zemlja! Od Triglava j Klment Jug lica mu je oribaia ščilo: V meni trpi .sedaj v.-a mo- | ja revna mladost. "Slikal sem Njo , med .solnčnimi rožami. pa sem -egledal v igranje svojih rok in zakri! presenečene oči preti Njenim ■»vetlim obrazom. Hodim na strm-, gore, da bi ugledal sionske zvezde, pa se še vedno vračam v .strupeni hlad mračne iloline. Rožmarin, ki sem ga vzel na pot. je že zvenel; iščem živili trav in rož. Kcke mi t robne, a vendar prosim mbeačane k';>t. tla >li-kam Njo meti solnčnimi rožami. A takoj pristopi kerub izza zavese in ni vzame ki.-t : "Xi>i vreden, da jo slikaš!" Ona .se mi pa smehlja iz daljnih sionskih stopnic. Spo-korno pijem zadnjo bridkost in roman čez goreče prepade očiščevanja. Jutri bom že počival v Xjegovih svetili šotorih, najmlajši brat pri Novorojenem." Hoteli .smo .se razgovarjati, pa smo pozabili na pripravljene besede; še vzdihi so zamrli, du ne •zbudimo Deteta in naših sanj. Tl-ii in nemi smo iskali po za m učenih dušah spominov, sladkih božičnih .s'ponrrnov. Dolgo smo že morali čemeti. Odgrnil sem zaveso na oknicah ledene rože -o Hrepeneče stezale svoje čudovito razrasle čaše. se prepletale iu zopet razvijale v biserne poganjke. ( rion je že razprašil gostoživčke rims'ka c^ta se je posula na z:.-pad. . . Avguštin nas je opozoril : Le drži i/t/. It zibaj tja, da se usmili nas! Lr moli fja, U prosi ija. d" v raj pripel je nas. Ljubčev je vzel veščenko i:i nam svetil. Spremil sem jih v do-j lino vso va- je objela mehka vonjava dražljivo -la Ikega kčtdil.i.— Klement in Ljubčev študent sta se napravila čez Trebevnik na jtig; Luče in Alojša sta se vzdignila '■t z haivsko plan, laiina meglica ju popila. Avguštin .-e je .spitstil čez zamrzle globeli na Z;j. lušen-ea!t i:t poiskal zložno i>ot k Ža-lastni. Le Janez je zavil za .sosedovo ogrado in se . o lpravil na Pozdravljen trolineči rod! Da bi šla Tvoj .'a kri v seme in zlati kla.-. Zabvaljen za to svetonočno valovanje In zgodbe naših božičnih dni. V sladkobni t rudno.-t i >i-iii si-vračal nazaj v hrib. Zvezde llpcSi u;i<> (> Kuez miru, da.: razšli, smo pa zapeli tisto prelepo, ; fantovsko božično pesem: V štaici, na slaai it i ubogo defect leži.' V plenu-ice zahalje.no, Marija (ja lepo drzi. nam, dt Te srečno najdemo ^ Tvojih svetih sioiiskih dvorih!" i — Zorni zvon svetega dne nuje zdramil iz svetonočne zastr-] nifiosti. . . Dopisi. (Nadaljevanje s 4. strani.) kraška burja, da so se svetila kot velikonočni piruh. Odložil je v k it plezalno orodje, cepin in sveženj plezalnih vrvi, .se hlastno o- nim grobljem pri sv. Križu. To-i l>rastil Osnega jopiča in se zlago-žil mi je. da bi ra 1 zapel: Le en- ma po zmršenih laseh, krat bi vi lel. kje solnce gor gre! j " Kako Ti je- prijatelj, si trueten?" Pa črna ruševina je težka in gren- : -a hitpl in ga po- Jollet, 111. ( Delavske razmere so bolj slabe. Pittsburg-h, Pa. j Vreme imamo mrzlo, snega pa ui-Prosil bi. da bi me ne sodili.! mamo zda* nič. do Urala, od zlatih carigrajskih jtla ižC'tMU kako "asT' akrt se v Jolietu se vedno kaj žalost- vrat do ledenih step tihe Volge: z dopisi. Moj namen ni. da ! nega pripeti. Ni bilo dolgo tega. tisoče slovanskih sinov si izbrala s t**"1 ^'asT iskal, ampak, ker ko sta bila oče in sin skupaj ubi- in priželo na srce svobodne grude. | izprevidim. da se noče neben dru- /A\.d j so Sj>t,t tako zgo- .Mater božjo častiš, zato nam je v javnost podajati z dopisi, dilo. Oče Ig. Šušteršič in sin dobro sredi -spečih kali..." V za- \ sem skoraj primora.n, da se ogla-jCarli sta se sama pečlala. od kar divljenosti ganjen je vstal in pri- šam. da ne bodo druge slovenske he 0četu žena umrla. V nedeljo 1° srčno zmolil angeljsko češčenje, naselbine po širni Ameriki misli- j decembra je Šel Mr Malna-kakor včasih v alojzijeviški ka- 1(>i da &nio žp zasi>ali Pittsburžani.' })0- J gledat, kje da stji. Dobil je oba ka prst mu duši glas; tolažil se i h Avguštinu. "Lepo mi jojjpeli pred velikim oltarnim križem, i0> pa ne! Sc gib!jomo in , t Xa triglavskih gorah je noeoj' v liesedi je oživel Ljubcev stu- r -, t mi je dvoumno razložil. 'I«'11!. Govoril je počasi, kot da te- tudi še bomo. Dokaz temu je t:* je, (Fa bo v belih zorah na Sionu boljše. Pod sivim Triglavom sem j »» » r V "V1 ; tja pošiljatev za poplavljenee. ka-! 6 se sešel z učenjaškim Klementom N,,ct>-1 'sein kakor ptic-praziv ita misli m črpa be,ede iz globo- ' J sredi kipečih kali: v.>.> razumen J kega vodnjaka. "Kako so nas raz-!^1;1 1)1 b,la Ja- ako n€ 01 bll° natanko, kakor mati svojega otro-j tepl-i v svet, veste. .. Nas so vrgli ka. brez pomislekov in razburi j i-1 na Doberdob. I > i 1 je svet večer: Jugom, bratom modrih gor, ki je razvozijaval življenja prečudne uganke! Z nepotešeuim hrepenenjem je prešel v prabitje matere zemlje, da prouči poslednji spev i.ollične pesnit: sestro smrt. Vsii narava je gomazela v tajnah pomladanskih sil. oživljeni sokovi so se prelivali za novo ra.st komaj da *>em ga odtrgal od sproščene grude in ga povabil na božiče van je. Šega v i pesnik Aljoša Tomažin, ki je rastel v zavodih sv. Stanislava. oče in sin skupaj ležala n;1 pozdravim vse naroč sta bila mrtva. Oče je bil star t. ('ali i>a :]() let. Podomaee veeja. ako ne bi bilojso ju jciiea!j za "Zajčka", slabega vremena, ko je za te reve-1 ]{?s žalosten je bil pogled, ko že ''Prešeren" priredil igro. Xo. 'sfa vih ugovorov. Skalne stene se gib-1 sloneli smo za kamenitimi zako- za mal° podporo že bo. S tem pa|ot]rn l j(*j°. potoki .se iK)govarjajo, na ] pi- Mrakovi so pobegnili nekam še končano. Meseca januarje ; Zdaj pa Bogatinu .>e odpirajo podzemne na Kras, zvezde so se smehljale bo "Prešeren" zopet v ta namen , ,,ike G. X. kleti z zlatimi zakaladi. Kil .sem na j nad Sveto goro* oil morja je vsta- priredil eno igro. Več podrobnosti, Krnu; spotjo sem pogledal v sta- jal velik srebrn soj. Ves vod je kasneje. Tudi nadalje se bo še po-' je, kjer modrujejo voli z juniea- j nemel in prisluškoval, kdaj se o- hiralo in če bo mogoče, bo Četrta! eami. Na Sočo nisem šel, ker je !■ glase naši prelepi svetonočni zvo-' pošiljatev tudi večja nocoj sveta noč in bil morda ža- novi, kedaj se zgane soška ravaa* Tora- drafri rojaki in mjaki-i' lasten med žalostnimi..." Ne- v svetlem pričakovanju svetega' • , * ■ . ' .. . ' ... . . . w r nje, kateri se niste me darovanj voljno je zamahnil z roko in si po- večera. Iz domačih krajev smo do- , , . , - . ! i -it --- i i . - odprite svoja srca in darujte r.o razgreti c.braz; z desnico je bdi božično drevesce. Imgato oki- .... , , - 1 , .. i -„-11 -- - svou moei ti':n revežem, be, ki »o j Jemo z lepotlciimu drobnorijann.1 , narav-1A nam se je zdelo, da lebdi na' Da Pa se še bolj prepričate, da (^^ ^ ^ i varne obratujejo še prilično do- Naročnik. Ambridge, Pa. enjeno uredništvo: X"i še jako dolgo, ko ;- ni se bi! oglasil nekoliko v cenjenem listu i Glas Naroda ter poročal o delavskih kakor tudi družinskih > >- kril razgreti na oči, moderno krojen površnik je zvlekel na ramena kot večno dobrovljui .študent. Zavrtel se ^jc privajeno na petah, vrgel igraLsko naučeno kretnjo čepico v kot in zažvižgal neko dunajsko poulično melodijo. Po prstih slo-paje. .•» plesajočim korakom, zdaj stoječ na desni, pa zopet Usločen kakor gil»ek telovadec, je premeril izbo iz kota v kot. Postal je pred jaslicami, preljal sv. Jožeta h Mariji iu se zadovoljno zasmejal:— " Kako so pa to mislil, da si sv. Jožefa odtujil Mariji. Kdo bo Je--'.uščka varoval?" Avguštin je pomilovalno zmajal z glavo nad neverno besedo, Klement je globoko vzdihnil. kot da še vedno ni doumel. Skušal .sem onega opozoriti ua družbo in ga povabil h mizi: Alojša! Kako pa je tam gori?" Zavrtel se je v levo. v desno in priskakljal k meni kakor petletni otrek. "Kako si pa to mislil? Dunaj, evrop&ki Babilon, oc-rednje po kopališče bolne Evrope. — Grob za grobom, cvet za cvetom. — Tam domujem. In kako malo prostora rabim, kot na primer grm ali drt-vo. Pa imam v.se: dež, zarje in •svetlo nebo. Sam sem z zvezdami na tuji planjavi. Duša mi je ujeta v »vete sinjine neha; kakor harfa je razpeta v večeru zlata in odmeva v sionskih vetrovih... O jas mi je obljubil, da zapusti za tiste svetonočne ure dunajski miro-dvor. Mislil sem ludi na .sošolca gimnazijca Trda novega Janeza, ki ga j je vrgla svetovna vihra na .sever in ae je izgubil nekje meti baj nimi mazurskuni jezerci. Že deseto leto posluša tam gori oj»ojuo-gaidjive speve Mazurov; v deželi tisočerih jezerc je pozabil na ch»-inovino s tisočerimi belimi cerkvicami. Se vedno ga čaka zeleni ro-žeukravt črnr la-e Mare; že tretji vrh je |»ognaI, a z njim so opleii l>ele Marine ročice, ki je umrla od hrepenenja jk) Janezu. Morda bo obiskal na sveto noč svoj rožen-kravt in Maro. obljnlM- cvet v grobu. Pb>al sem na Sočo Ljubočove-mu študentu, ki ga ni zmogel noben kraški zamet. Bil je poročnik pri slovenskem regimentu. Na do-brdolx>ki planoti ga je v sveti noči zasačil svinčen vihar in zalolkel V kraško grudo. Na Janezovo, ko cvete zemlja v bajno rdečih rožah, hodi domov k stari materi, ki je c-slepela v grenkih solzah. Kri in cvet ne najdeta miru; iščeta bohotnih poganjkov,! a kraška gruda je tako revna, iu ae Lučctu Trpinu .sem poslal svetonočno vabilo; nazadnje je slikal šmaren-sko Marijo med solnčnimi rožami. Že trikrat je zapela barska tal v pomladanskem klitju, za tretjo Alelujo v cvetni poljani sva se dogovorila ; pa .se še vedno nisva vila. Lepa mora biti njegova »marenska Marija med solnčnimi rožami; veličasten njegov Veliki Šmaren med »ionskim cvetjem... V prijetni zadregi sem uravnal ohlapne gube belega božičnega prta ; utrnil sem črni ogorek pri olj- tui luči in skrbne je zastrl z rož- feipj^ oj III • Nekaj električnega pigp 31 ::-ri "Mali el. kn-ični dnma.. si i.-abni- BBB k:" • ki -vlpravl.-ajo trt Ijenje ter pri-pe\ ijo k 'ffl^ zdraj -mu in udo" ia :.r. d •ni.:. . jeka . a. djivc jljžžaB 1 o/.čiio davile. Nobena var ^oma bolj ie olepš;i kut pre- {H^ISS n--no pohištvo t• :■ .svet:Ike in senčniki. k: su HBB '>{$! pr:u» r;:e barve in uzorea. i'.,,»tavi i»-ni j.o i KjifjHS ' i/.l-<žb::'i. !.■•'. i i h. i- pr. teli do'/-; H H h iHiliiul ■ H nils pri'ilajalnah elekirič:ii!i pr.-dm^tov \ uotu. bLžB K''> i t*ir» <■'.,. • v.rbu.i'* imena in in N . s« l»r»;šnjo \-atu z •■'<*>• 11 .■ ;•".■•! i- ino zt ;.s. t i)« Curlir-K iron Tcc Crcrr.i Fr -czer Uvirjac- r |p|B Disc Ssovc h ^rncr>ion Ht-^tcr ah.c M: J.me ;*" ■«; Dishwasher Iron Tab!-.- St \ j g Bj Drink Xtixcr Ironing Midline Tcapo: ii lil Egg Boiler Kitchen Unič Toaster II gjRH Klecrric Fnn Marcel Waver Vacuum Cleaner iff Fire less Cooker Milk \X'armer \'icr tt» - jHPjj Gri 11 Percolator St.- \ iole: Ray Oi| Hair Dryer Portable Lamps. Waffle Iron fllpftfcj H j at ing Pad Radiant Heater Wn^hii • M. chine i^iHi't« Hot Plate Radio P;j|!h|2 hgal; l i odi in rJoibt i'lji^i f!i|j|p Kjer se lahko sklepa poqodoe m kjer so c'eUtr itne iiiy y. potrebščine razstavljene ter v upoqled l-U bnost Ilia naših odjeir.alcev in javnrsti. nilnMp wBBW j»o i'anal St 80,1 Droadway ".""> Tremtmt A\ - li'lliii "" Norfolk St 1S4 \Vc®t 4^.1 >u 3»;j v:.-«--x si 10 ti'vinc I'!a< <■ 12S9 l.ox j-.^toii Ave 1* F..; : liStli > The New York Edison Company "Na Vašo službo. i'iacc 15 th St 39 Seventh Ave at W\ t teh nastopili še dve društvi z z;i-stavami in rey;aiijami. da so tako skazaii ])tikojniku čns! in pravo bratsko ljubezen. Po-reb se je vršil po cerkvenem obredu, toda pokopali so jra na - a rodnem (Economy t'emetcry pokopališču. JJodi m u toraj ia! ko ameriška ^ruiia ' Kad bi naznanjal samo vesele novice, a ža'f l»f>»r. da ^o samo ž;i-b»stin*. V t"k t (i mesetvv je to žc peti Slovenec i/ naše naselbine: vsi v najepši n:oški dobi med i!' r»o. h-t. I pa in, da kadar s.> prihodu ji-* <•-glasim, da bom imel ka.j boljših novic. Tebi eba in dosti novih naročnikov v b-tu V.V21. Prijateljem in znancem po širni Ameriki pa želim srečne in vesele božične praznike in srečno novo leto P»'27. Martin lilažič. naročnik. nacui ofjenj, i.osk: ^.i^iii. pri- hiteli Jako i nn u -:•<-."••• 'ti o- iren.i omejili. Poirore! « . ■ >ai na podstrešju nahajaj če »eno. Kje se nahaja mnj >v;.k MATIJA T Eli« EK : Pred 4 i- 'i se j- nahajal nek,! v Waukcyaint. Prosim rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča, ali naj se pa s. iu oglasi svaku Loienc Arhar, Box 75, New Gretna, N. J. 1> —21 KRANJSKI GULJAŽ KONZER- TL Y..i ka S&.50 e.. t.-uu iiaprt-j to It; im: i • imiliti m :• la'ik" all t •••k«.. • i-:, eni ■ — N;«.jl'"lj J!'lrav;t. in <>kn>n r j- I. 1 it«-r'» i£dt-!ujf .n r zji. . iij i M. KRAir-.Z. 64 Croad-vay, Gowanda, N. Y. Požar pri Zidanem mostu. Dne :$. decembra je nastal v Loki pri Zidanem mostu na skednju posestnika Rusa na nepojasnjen WHITE HOUSE BAKERY Izdelovalci slavnega doma na-pravl join tra ržene-ja kruha. 509 N. 8th Street SHEBOYGAN, V/IS. Call --'-"im I si ni naši m odjcmah i n, in prijateljem voščimo vesele božični ]er::: lii/. i . KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNIKOVE PRATIKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je §1.50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jili bomo poslali onim, ki so jih že naročil?. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company S2 Cortlandt Street : : New York, N. Y Večernični |»obožim.-ti zlat Va zornih mait je odzvonilo; jarki |fla.s zvonite bronovine je hrzel »»kozi rezilo ozračje ziiusko-sivegd ozračja in se izgubljal iuej zamrlimi moča vam i barske ravnine. Na zasneženem paškem za lazu .st> je zdramil anfreljaki zven .sv. Miklavža in zahrrpenel nekam čez pu-fcto borovniško plan. Se leni in pol let že sameva v mračnih linah; dva brata, znanilca miru in .sprave, mu je ubila svetovna vihra; v Ofrnjena žrela prelita, .-ta sipi--la žveplo in svinec nad uboga tuja ljudstva. Xa Žalostni gori m? je o- ( Božič mi *an jar tja. > vsakem blesteče m okrasku velika ' solza, solza matere, ki jo bo iz-]>lakala to iich'- pri božičnem po-prllijaku, solza očetova, skrivno; (•trnjena na potu k polnočnici, solza dragih, ki ne vedo /r:<\ nas. Vstal sem. da bi naž-' .suli. Začutil sem na sencih mrzlo srbečico, dobrodejna toplina mi je zalila oči. meglena koprena mi je pala čez zavest, pal sem čez i božično drevesce. Naenkrat sem se znašel z gorečo voščenko- na bet-leheiiLskiji poljanah pred drobnim.: belim Novorojenim..." G las mu je opešal, sklonil se je tesno meti nas in zaupno šepetal: In tako t rohnimo na Dobrdobu. Nismo pokojni. težka žalost .spi v naših te- , lesih, naš prah je onečaščen. Pre-1 šerni tujec z juga je nasadil toil oljčne gaje, a ne v znak miru in . sprave, ampak podžaran v krvavem sovraštvu do slovenske zemlje. Toda mi smo še mrtvi na stra-, ži: vse od triglavskih sten. ob brdki Soči, do ponosnega devinske-1 ga gradu. Na sveto noč sem si za-1 želel pokoja m Te obiskal. — O j Dobrdob. slovenskih fantov črni grob!" Pridušeno ihtenje mu je 'zadušilo tegobne l>esede. Zadnji je govoril Luče, zanosno in*iskreno,' nam. vsem v tolažbo in božično vo-' ■ ne spimo, vas opozarjam, da 1. m. zvečer od osme do pohlcvete ure poslušale radio iu slišali bosi«* slovenske pesmi, ka1e»e I o pelo tukajšnje pevsko društvo "Prešeren''. Namen tega je. da se širi slovensko pesem med drugi-.mi narodi, da se iib prepriča, da slovenski narod ni med zadnjimi. Ako bo kaj zanimanja, se bo Prešeren še oglasil, ker ima enkrat na mesec po! ure na razpolago v ta namen. i i Toraj. ako katerega zanima ka-aO pittsburgško pevsko društvo Prešeren zapoje, naj posluša 22. t. m. nakar lahko vsak svoje mnenje izrazi o njem. i Zopet bo prišel, lahko rečem, slovenski paraznik. to je sv. Štefan. kateri prinese ključ od plesa in predpustih zabav. l)a se ga bo častno sprejelo in po stari kranjski navadi počastilo, je p"i tu kajšnje podporno društvo sv. Štefana, štv. 26 J. S. K. J. sklenilo, ida na east svojemu 25-letnemu zaščitniku priredi 27. t m. banket. iS tem se bo obhajalo 2o-letno ob-Istoj društva. Zatoraj prijatelji in prijateljice , tega društva, ste vljudno vabljeni. da se udeležite tega banketa, j Ker mislim, da se pred prazniki ne bom več oglasil, voščim vsem prijateljem in neprijateljem vesele praznike, da bi jih veseli v zadovoljstvu praznovali. Ravno ta-, ko želim vsem vestjo in srečno no-^ vo leto! Ivan Varoga. bro, toda kakor se čuje, hočejo nekatere do.bro obdarovati svoji- »!<■ lavce s preecjšnjimi počilnienvd To je. |<;ir ubogi trpin dobi za pri-boljšek. Na društvenem polju s<> š«- precej dobro napreduje. '11 decembra t. I. bo društvo 4iNaš doe št. S. X. p. J. priredilo plesno veselico, pri kateri priliki se tudi ne bo pozabilo mladinskega oddelka, ker se bo dalo vsakemu otroku darilo. Toraj rojaki in rojakinje, ne pozabite tega večera, da si boste še v starem letu nekoliko nabrusili pete za novo. Kakor ^ obeta, bo tudi za lačne in žejne dobro preskrbljeno. Nemila grozna smrt se pogosto oglaša pri naših slovenskih družinah. 27. novembra t. 1. je zopet ugrabila enega naših dobrih pri jat e-lev, dobrega moža- ženi in skrbnega očeta mladoletnim sinom. Josipa Bičeka. Pokojni Josip Biček se je rodil v vasi Dol. Težka Voda, občina Smihel-Stopiče pri Novemmestu na Dolenjskem leta 18S0 v mesecu marcu. Bil je toraj v najlepši maski dobi. 46 leta. Bil je mirnega in dobrega značaja in splošno pri-lubljen. kar se je tudi pokazalo pri njegovem pogrebu. Bil je član Working Mens Union Dist. No. 1 iz Ambridge, Pa. in društva Sv. Josipa, st. 41 K. S. K. J. iz Pitts-hnreh Pa Pri nn»rehn sta nolecr DRUŽINA LOSOV {? ! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Olai Naroda" priredil O. P. Ta oba moža. katera je vezalo kljub razliki v starosti gorico l»ri in flj.-t vo. ' a pogosto izmenja vala skrite poglede. ko so se trudili Losov i i.a tak izrazit način krog strica Ilerberta ter bi ga naj-rajše odrezali od zunanjega sveta. Tako jc potekla tu«ii zima. iic da 1 >i se Herbert Losovu vrnile "H» i. Ko -o pričeli pihljati preii/.naniki pomladi, vlažni vetrovi, .■reku | m > IJ in ko j.- pričel izginjali sneg s polja, so našli nekega jutra starega gospoda mrtvega v njegovi postelji. Popolnoma mirno • • j t* milini ti'kom noči najbrž na siv ni kapi. Tako mirno in neopazno je prišel njegov konec, da ni zapazil niti njegov stari služabnik. ki je čul pri njem, kako je spanje prešlo v smrt. Xa lijego-vem obra/u je ležal izraz vzvišenega miru. Zgodaj zjutraj je odjalial s,-| v Losov in Lindeck. da sporoči smrt starega gospoda. Losovi so sprejeli žalno novico s prikritim zadovoljstvom. Ili-lro so s«' napotili v Lemkov, potem ko je oddal Kuno brzojavko na 1'otoja, ki ga je klicala domov. Stari služabnik Ilerberta je takoj telefoniral v mesto notarju, kol n;ii je njegov gospodar že pogosto naročil za .slučaj njegove smrti. Ko so d.speli Losov i v Lemkov. je 1 > i 1 notar, dr. Ilolm že navzoč. V njih veliko presenečenje jim je pokazal dr. Holm pooblastilo, I i mu je dajalo poluomoč, da vodi nadzorstvo nad Lcmkovom do časa po prečitanju oporoke. Seveda so gi vsi obmetavali z vprašanji, kedaj je bil sestavljen testament in kedaj se ga bo prečitalo. Notar je ostal dol/an odgovor na prvo vprašanje. Na drugo pa je odgoovril, da bo otvor-jen testament eno uro po pogrebu gospoda Losova. I »a ron Lindeck je iti! proti svoji volji priča lega prizora. Nervozna, pohlepna vznemirjenost Losovili ga je skrajno neprjji-tno i-iniila. Stopil je k truplu svojega očetavskoga prijatelja ter resno ill ginjeno zrl na tihi obral^. na katerem je že počivalo veličanstvo smrti. Tedaj je zaigral solnčni žarek preko lica tihega spalca in o-svet lil za vedno zaprta usta. Izgledal je kot komaj vidni, sarkastični iiMiirv. ki se je tako pogosto prikazal krog njegovih ustnic trkom življenja. Par dni do pogreba je hitro minilo, liolo je prišel iz glavnega mesa, a so bili za liotoja, njegove sta riše in njegovo sestro. ti dnevi, ki so jih ločevali od otvorjenja testamenta, prava doba peklenskih muk. Tudi za Oito je pomenjalo to vprašanje dedšči-ne važno odločitev, t V je bil njen oče glavni dedič, bo dobila sijajno doto. kajti Lemkov ni bil majorat kot Losov in uživala bi z bratom enake pravice. C'e se jo bo smatralo za bogato dedinjo, bo gotovo tudi baron Lindeck opustil svoje pričakujoče stališče. Potem pa bodo prišli brez dvema se uadaljui snubci v Losov — in natančno se bo še ore-mislila, če naj osreči s svojo roko barona Lindeeka ali koga drugega. Lindeck je sicer s svojo reserviranostjo zaslužil, da ga pusti nekoliko capljati. Nato se je hotela osvetiti za njegovo obnašanje, s katerim jo je žalil. Ah. če bi bil le že pogreb enkrat končan. To je bila vroča želja Losovih. In čas do tega trenutka se jim je zde! kot cela večnost. Kuno ni smatral za potrebno, da bi obvestil svojega brata Fries glede smrti strica Ilerberta. Sedaj, ko je bil ta mrtev, bo prišla vela zadevo /. bratom vsekakor v povsem drugačni tir. Kuno je bil vesel, da ni še odposlal svojega "diploniatičnega pisma" na Frica. t> bi prišel proti pričakovanju in proti želji Ktuioja Fric v pošt ev kot sodedič. bo izvedel za to še dosti zgodaj potom notarja. Nato pa je bilo še dovolj časa, da zavzame konečno stališče napram bratu in njegovi družini. (Dalje prihodnjič.) ZA GOSPODINJE Pi£* ISABELLE KAV »i*(HMilnja ▼ Ameriki VfMuu z veseljem nprejeuta na Btt-ie, h imn.ot!)o katvrili za mure boljše vršiti m v oje dolZnwtl kot KoftfKNitnja In rnatL Na tem mestu homo teden oOjavlll eianek. ki trn cauuuai vsako dobro gospodinjo. Navodilo šiv. 132. Navoiiilo za kutio. Ni!!)n*!aj je raznovrstna kava. elovek si );i i/.here tisto, ki um najbolj ]>rija. ]>i«l>r<» kpvo je pa kaj lahko »ritiii i. iHi^rliiut f-e se pravilu« n>' ineša s sin-latio. Kava lie ^i'■ n:k>lar preilo'go easa stati. V l"iu slučaja Ihi izgubila svoj r oljši okus. Kava se ku- r, ba na raz'ieiie načine. Kuhajte 'jo j s-ka. V vedno takti, da b ste spravili V/. nje i mai-o. Ciiuvee okusu in areme. Nasveti za dom. KI HANJE K.VVi; V loiieu zavri:o vodo. Za vsako Tašo vode dajte zvrhano 21 icq zmle. te kave. ter jHivrlm še eno žlico. Nato pri lenite nek« liku mrzle vode ter dobro zmešajte. po-< do p:»-tem postavite na kako p>rko me-sio. da se bo kava ustavila. Šele nato jo sinete servirati. V" čase je treba vlivati jak.> previdno. Nasveti 7.-A kuhinjo. Zrele breskve so jako dobri* z.i zajtrk. < »lupite jib in ]»«trosile s sladkorjem. 1 h*laste jim tudi lahko malo eoin!lakes. i"v hočete paradižnik hitro olupili. tra morale pouuičiti v vrelo votlo. Ko kuhate zelenjavo, mora vo !o neprestano vreli. Zelenjavo je treba zal »elit i. predno jo prinesete na mizo. Steklenico <><1 mleka najlažj« t -t'isiite. če jo nalijte z gorko vikIo. v kateri ste da omehča vlakna ter posp.-.-i kuhanje. Mad;že iz platna najlažje -nev. Nalijte vode in zavrite. ,1'ri-dejali je treba tudi malo soli iu peeivuejra praška. Zla le čipke lahko oeislite, ako jih najprej skrtačite. nato jih pa namažite z zdrobljenim rilumm. lVtlov. ki so uamazani 7. voskom, smete čistiti v. olji Očistite jih. daste nanje nadaljuo plast volk dan jih očistite s suho Nasveti z;» le|Hito. M«^.! iKfjmoma "vitek" in "suh" je ve'ik ra?.loč;-k. Vitk'»st je |e| iK suhost je pa znamenje slabega zdravja, čisla koža in jasen po-sta najboljši znak dobrega zdravja. č'e odrasel elovek premalo tehta, ni to tako nevarno kot č? premalo telila otrok. VeJkrat se tehtajte in ee opazite, da hujšate. morate vprašati zdravnika za svet. Važni so naslednji nasveti: a 1 vsako noč spite osem do devet tir: b < počivajte, kolikor je mogoče: c 1 preživite vsak dan že vsaj eno uro 11a svežem zraku : d l vežbajte se redno: c 1 jejte dosii dobre hrane. Osebno zdrjvj:'. < »trobi so jako zdrava jed. -I:iko dobre so za prebavo, ker ustvarjajo dosti želodčne kisline, ki je za dobro prebavo prvi pogoj. Otrob: očistijo črevesa ter skrbe za dobro odvajanje. Normalno < dvajanje je po-^oj /,ihiivj:i. Ako imate zaprl je. stile In.ste mogri ustavljati napadom bolezni. Zaprtje je direkten vzrok raznih bloezui. Roberto Bracco: Običajna zvijača. Fraučcško Casini, napoljski od- duri iti ]>omolilo ven glavo, da vi- vetnik. je že davno sumil, da mu žena ni zvesta. Nekega dne je odvetniške je. prišedši v/, svo-pisarne tlomu. spo- di, kdo je. CJospotf^Krančeško je malone iz-puslil torbo iz rok. ko je zagledal široko odprte oči služkinje in ne- ročil ženi, da mora zvečer od pot o- mo vprašanje v njib. — Malo je vati v Kini zaradi važnega posla ; [ manjkalo, enjafl po stopnicah. kakor tla jih hoče šteti. Ni se mu hotelo v stanovanje. in se vrnil domu. Ni pretekla še ura, ko jc gospod Frančeško, vrnivši se s postaje,] stal pred svojo hišo in neodločno ker je vedel, da se bo moral opra-pritisni! na gumb električnega vičevati pred ženo. Ali ni vedel, zvonca. Ali čini je zazvonilo, se je kam naj se obrne. V sprednji so-že kosal, da je to storil. V glavo j bi je pustil plaši'- in stopil na tiso 11111 šinile najbolj nasprotne sj hem v ženino sobo. misli. j Gospa Nina. ležeča na divanu — Recimo, je mislil tako v mno- in čuvši odpiranje vrat. je neniar-žini, trudeč se. da postavi n;i ta no okrenila glavo, da vidi. kdo način sebe v položaj neprisi ran-, prihaja, skega sodnika. — recimo, da ima — Ti.'! — moja žena v resnici ljubčka. kaj nekaj sumi. V spominu so se ji o-j budili razni spomini med njim in možem na štiri oči in vpričo drugih; očitajoči pogledi, pregledovanje njenih mišic, da-li bi našel na njih kake sledove, brskanje po njeni ročni torbici, da bi po njenih tramvajskih kartah izvedel, po katerih progah se vozi. kam hodi. Ko je tako pretresla v svoji trla-vi celo vrsto brezobzirnosti svojega moža. se je gospa Nina. užaljena, obrnila z vsem svojim ogorčenjem proti gospodu Krančešku, ki je stal pred njo liki oblita miška. — Čemu ta laž.' V Rim potuješ? Za boga, Frančeško. kaj si. . . kaj si. . . no. s ji j te nočem žaliti. . . To prepuščam tebi. . . Ti tne sumničiš. sumničiš. . . — Ne sumničim te. ne sumničim! — je zaklical on. — Torej si prepričan. . . — Ne samo. da nisem prepričan. ampak niti sumničim te ne. to sem hotel povedati. — In vendar sumiš, sumiš! Ta] tvoj dozdevni odhod na pot mi je najjačji dokaz za to. Na sumu me imaš — na sumu. . . lepo. . . dopustno je sumiti vse. Ali veruj mi. žal mi je. da si tako naiven, in da si izbereš tako običajen način. da bi me zasačil. Odkar obstoji svet. so uporabljali tnoški te lažnjive odhode na pot. da bi se prepričali o zvestobi ali nezvestobi svojih žen. Zares. Frančeško. pomilujem te, da nisi znal biti o-riginalnejši. — Kaj pa govoriš? Sa.i nisem imel namena, ki mi ga podtikaš. — Molči! Poznam te! dospod Frančeško je obmolknil, a gospa Nina. izgovorivši poslednje besede, se je zatopila zopet v misli. Ob misli, ki so ji privrele v glavo, je izbrala, kaj bi še možu rekla. Želela je, da bi mu vrgla v obraz vsa njegova j^rda sumniče-nja. Želela je. da bi ta suinničen-ja prevedla v najbrezobzirnej.se izraze ali nekaj jo je vendar zadrževalo od tega. Prav v tistem tre-nntku je razmišljevala. ali naj da svojemu odporu plemenit ton. a!i naj moževa podtikanja izrazi z besedami. ki jih 011 popolnoma z.i-slu>i. Prepričana, da bo lažje premagala mo/a. če se bo z manj izbranimi besedami branila, se je br-zo dločila. — Sumničcnja ! Sumničenja ! — se je zopet razburila gospa Nina. — Ne vidiš, človeče, kaj pomenijo ta tvoja sumničenja ?! Kaj na sumiš? Misliš mar. da imam ljubčka? In če to misliš, ali vidiš, ali uvidevaš, ali slutiš, kaj tvoja sumničenja pomenijo? (V bi hotel vse to človek povedati v navadnem jeziku, bi se reklo, da sem v tvojih očeh, ne več ne manj, ne-^o navadna. . . O, moj llog, zakaj ti ne morem, zakaj ti ne morem zabrusiti prave besede v obraz! — Saj nisem, saj nisem. . . — Molči, molči, molči! Uh, da bi vedel, kako sem tc sovražila, ko seui čula zvonenje. . . vedela sem, da si ti. No, lepo, prosim te; meniš. da imam ljubčka, ponižuješ me celo tako. da ga morem sprejemati v lastni hiši. Vrnil si se s postaje z namenom, da tukaj zalotiš. Tn hiša je kakor ustvarje- *retanie parniko* - Shipping 22. decembra: Rovhajnheau. Havre 37. decembra: Parts. Havre; Olympic, Ch^rbouij; DeuLschland. Cherbourg, Hamburg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen; Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 30. decembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 1. januarja: Majestic, Cherbourg I. Januarja: De Cranae. Havre; Hamburg, Cherbourg. Hamburg. > 7 januarja: Martha Washington, Trat. a januarja: Berengaxla. Cherbourg- Franc«, Havre; Bremen. Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pre«. Harding. Cherbourg. Bremen. 15, januarja: Pikrla. Havre: Aqultania.. Cherbourg. 22. januarja: Homeric. Cherbourg; Republic, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 25. januarja: Pres. Wilson. Trat. 27. Januarja: Rochambeau, Havre; T h url ng la. Hamburg. 29 januarja: Majestic. Cherbourg; France. Havre; Muenchen. Cherbourg, Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z 0GB0MNIMX PABNEKI NA OLJB PARES 27. DECEMBRA - 15. JAN. FRANCE 8. jan. — 29. jan. MAVRE — PARIŠKO PRISTANlSČ* Kabine tretjega razreda a umivalniki In teko&o ved« sa a, 4 alt • oaab. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK MMMBM^^H^HMBMM ALI LOKALNI AGENTJE m ■^.NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu In Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 7. JANUARJA — 1. MARCA PRESIDENTS WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA Vprašajte za cene :n prostore v bližnji agenturi. PHELPS BROS., 2 West St , N. Y. ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Up ep elite v Kjrasinovega trupla. Truplo pokojnega sovjetskega zastopnika v Londonu, Krasiua sol npcpelili v goldorgreenskem kre-j raatoriju poleg Londona. Pri pogrebu do krematorija .so biii nav-zori tudi zastopniki angleške vlade. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 ceniov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. IŠČem JAKODA .) AX CAR. ki ima dva lota na Maremet. \Y. Ya. in sta }»rodana za neplačan daven za leto lf21. Ce hoče nazaj, naj se javi na sodu. (.'e kdo ve zanj, naj mu poroča ali pa meni pošlje njegov naslov. — John Herrack, Plus, W. Va. (2x 21.22) mi ha.sne. če pridem do tega strašnega spoznanja Kaj bi storil, če bi zasačil v svoji hiši kakega neznanega ali znanega sumljiv, moškega * Da ga ubijem, nimam ne poguma ne volje, da bi ga mogel namlatiti, je vprašanje, lahko j« močnejši od mene; če bi mu samb pljunil v lice. bi se samo ponižal pred njim. Kakšna sramota pa me čaka šele. če se motim, če so moje sumnje neosnovane. če brez vzroka žalim svojo ženo • Vse to je švignilo z bliskovito naglico skozi njegovo glavo še predno je prišla služkinja, da mu odpre vrata. Ko j*» začni njene korake, so mu zaklecale noge in skoro bi se bil vrnil na postajo, a je vzkliknila, videč Kaj nisi odpoto- svojega moža. val? Prevzet od misli o spopadu /. ženo, vračajoč se s postaje, si ni bil pripravil odgovora, na to povsem naravno vprašanje. — Nisem, zamudil sem vlak. — Kako! Kako! Zamudil si vlak! Kako je to mogoče! Sluga mi je rekel, da sta prišla na postajo o pravem času. da ti je on kupil vozni listek in da te je videl, ko si sto|*il v vlak. Kaj vse to pomeni Gospoil Frančeško je molčal in postajal rdeč ko rak. ker je vse to bilo res. C'im je sluga izginil, je stopil odvetnik iz vajjona in se vrnil domu. Gospa Mina je po mnogih zna- na za uresničenje tvoje namere: edini vbod vanjo so stopnice, po katerih si prišel noter. Moj ljub-t"ek bi mopr^l smukniti mimo tebe • v . , v , .V|. nt pobegniti. ( e je prišel, je tu. . . v sobah, v garderobi, v ostalih [v prostorih. Išči! Nastopila je tako. ker je tisti večer čisto slučajno imela čisto vest. . . \ Šahovski mojster Torre umo-bolen? ISCEJO SE: Walter Cordaš, zadnje znano bivališče U. F. D. 2, Parnassus, Pa. Mirko Znlaznik iz Slovenije. Živel je v Ohieagu. Vilko Kukae, iz Sušaka. Ali jo Vinski iz Kučevice, živel v Juanila, Pa. Julius Neivirt, zadnje bivališče 111 Dickinson St.. Fremont. O- Tomo Hrvojevi«' iz Nove Kapele. živel v New Salem, Pa. Josip Ilenič iz Zvečaj a pri Oe-ueralskrm Stolu. Juraj Matuza, zadnje bivališče P. O. 13 X 40, Irondalc, O. Nik«la Zt>raja iz I.ik<*. Jakob Smuc iz Lipenca v Slo-' veni j t. ! Vaso Kojie iz Pančeva. zadnje 'bivališče. P. O. P»ox .10, Weirtou.j Va. Nikola Tadič iz Lečeviee, Dal-1 j macija. ^lošo (Morič) Gutcnplan iz Vi-j šejrrada v Ilosni. Izidor Ivraus, zadnje bivališče ^1826 Morgan St.. Chicago. 111. Kdor bi o teh ljudeh kaj vedel, je naprošen, da to naznani Izseljenskemu poslancu (Commissioner of Emigration) 1819 Broadway, New York, N. Y. Hiio jc prekasmo: dekle je odprlo'kih že davno slutila. da! ujen mož Mladi šahovski mojtčr Torre je rodom iz Mehike. Ko je pred le | toni igral na šahovskem turnirju; I v Mqskvi. je zbudil splošno pozor-j nost. Uspeh, ki ga je dosegel, je raznesel slavo njegovega imeiri širom sveta. Torre se je uvrstil med velemojstre in je postal opa-sen tekmec celo svojemu slavnemu rojaku v Capablanci. Zdaj pa je. kakor poročajo zadela Torreja huda usoda. Starši ,so ga morali odpeljati domov v tMehiko, ker je začel kazati znake umobolnosti. Bolezen je baj-? tako resna, da smatrajo njegovo karijero v šahovski stroki za za^ klju£eno. Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor Jo namenjen potovaM v itarl kra.1. Je potrebno, da Je pon-Čen o potnih listih. jTillasi ln 'Trupih stvareh. Velrd na3e dolpoletn« LzkuSnje Vain ml zaanoremo dati najboljša pojasnila ln pri popokamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedržavljanl »amorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti sl morajo dovoljenje ali permit t« Washinjjtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in se mora delat! pro-6nJo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Waplilng-ton, D. C. na generalega naselal-Skega komisarja. Glasom odredbe. Id Je stopila ▼ veljavo 3L Jnlijm, 1926 se nlkomnr veC ne pofflje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskati vsak posllee osebno, bodisi v najbllžnji naselnl-Skl urad ali pa f?a dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnjl za prosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor fell dobiti sorodnike ali svojce Iz starega kraja, naj nam prej pl5e za pojasnila. Iz Jugoslavije ho prlpuSčenlli v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane. ki fele dobiti aem larlSe ln otroke od 18. do 21. leta ln pa n poljedelske delavce. Ameriški džavljanl pa za morejo dobiti aem žene ln otroke do 18. leta brez da bi bili fitetl v kvoto, potrebno pa je delati profinjo v Washington. Predno podvaametA kaki korak, pifilte nam. FRANK SAKSER STATE BANK «2 CORTLANDT ST, NEW VORJt Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodala; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda"*. ADVERTISE in OLAS NARODA Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Na-' roda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda'. Iti i Nadaljevanje.) ( iiubolj se je približal »tari trospod potoni izmenjave pisem Ainerikaneem. tem jasnejše je čutil razliko med njimi in družino Losov. Amerikami so bili «rorkosrČ!ii, odkriti ljudje, brez zavrat-nosii in brez Itinavščine. Predstavljali so gosto o 1'rit'U in njejrovi družini. Cital mu je tudi pisma katera je dobival od njih Haron je vedno zelo |w>zorno {»osluaal. Nikla roke. Izgledalo je kot da hočejo stra->iii Herbert Losnva. da ne napravi nobene nove oporoke. Niso slutili. da se je to že davno zgodilo. Kazven barona Lindeeka ni bilo nobenega tujega človeka več staremu gospod", <>b k »joga postelji je preživel baron vsaki dan po eno uro.