v
GLASILO OBČINE DOMŽALE
9. marca 2001 - letnik XL, št. 3
Pustna sekcija Slriček je uspešno pripravila in izvedla 1I. tradicionalno poslovanje, kije v treh dneh na Vir privabilo več tisoč obiskovalcev in obiskovalk. Več kot uro in pol trajajoč karneval, v katerem je bilo tudi veliko skupin, ki so predstavljale najaktualnejša dogajanaja, je navdušil. Med skupinami so se letos prvič predstavili tudi člani Konjeniškega kluba PIK iz Žič, ki so sodelovali tudi na tradicionalnem pus-tovanju na Ptuju.
V letošnjem letu Glasbena šola Domžale praznuje 50. obletnico uspešnega dela, v katerem so vzgojili na tisoče mladih glasbenic in glasbenikov ter pomembno prispevali h glasbeni tradiciji naše občine in tudi države. Obletnico bodo obeležili z vrsto prireditev in koncertov, s katerimi so začeli že kar v prvem mesecu jubilejnega leta, ko so se z izdajo zbirke njegovih klavirskih skladb za mladino ter predstavitvenim koncertom lete spomnili velikega skladateja prof. Matija Tomca.
i Mrene čestitke vsem ^ materam, ženam in
Občina Domžale se je predstavila na sejmu Alpe Adria
Na jubilejnem 40. mednarodnem sejmu turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas, ki so ga letos združili s petim sejmom fotografske opreme, se je v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Ljubljana predstavila tudi Občina Domžale s svojo turistično in drugo ponudbo. Za prvo stran smo izbrali fotografijo narodnih noš, ki prihajajo iz novega domžalskega Društva narodnih noš in pomenijo še eno popestritev dogajanj v naši občini, še posebej, ker ima društvo, ki ga vodi predsednica ga. Olga Pavlin, veliko načrtov.
stran 12
Smučarski skakalec Miha Rihtar v
Član ekipe svetovnih prvakov med študenti
tran 16
•~r~
mam
Smučarskega skakalca Miha Rihtarja smo za pogovor ujeli med enim od kratkih premorov med Sterilnimi uspešnimi tekmovanji, ki so mu v letošnji zimi prinesli veliko uspehov. Največji jc seveda zlata medalja na zimski univer/iadi v Zakopanih (na fotografiji), ki jo jc slovenska ekipa smučarskih skakalcev osvojila v prvi polovici februarja. Mihi, ki
se z vseh večjih tekmovanj oglasi tudi s kartico, za uspeh iskreno čestitamo in želimo še veliko dolgih skokov.
B. V.
Naši trije državni prvaki - prepoznali j|b boste, saj imajo v rokah pokale, in ostali udeleženci iz Šahovskega društva VELE Domžale na državnem prvenstvu.
Trije mladi državni prvaki v pospešenem šahu
Od 9. do II. februarja je bilo v Rogaški Slatini državno prvenstvo posameznikov v pospešenem šahu, v kategorijah deklet in fantov od KI, 12 in 14 let. Iz regijskega prvenstva seje nanj uvrstilo kar 12 članov našega Šahovskega društva Vele Domžale.
Vaš najbližji AUDI center.
Autodelta, Dunajska 122, Tel: 01 568 46 46, www.autodelto.si, Odprto tudi ob nedeljah.
Rezultat je bil izredno uspešen. Od šestih možnih naslovov državnega prvaka smo osvojili kar tri. Že tradicionalnemu zmagovalcu Luki Leniču (F-14) sla se pridružili še Špela Orehek (D-10) in Eva Marija Lavrač (D-14), za nameček pa je še Andraž Šmon (F-12) osvojil tretje mesto. Vsem iskreno čestitamo! Vsi vestno obiskujejo našo srednjo oziroma višjo šahovsko
šolo, ki je ob individualnem delu z mentorji in trenerji temelj tem uspehom.
Kar osem naših mladih pa se je konec februarja borilo na državnem prvenstvu v počasnem šahu v Mariboru, od koder so se najboljši kvalificirali za evropsko in svetovno prvenstvo. Le pogumno naprej!
BOJAN OSOLIN
& IfUM
'ni niu
Nedelja 25. marec 2001 ob 10. uri
STRAN	ARBORETUM	
2	VOLČJI POTOK	
Tudi letos sta Očitni Domžale in Arboretum Volčji I'otok sklenila sporazum, ki omogoča prebival ceni iit prebivalkam občine Domžale t enejŠl nakup letnih vstopnic za obisk lega čudovitega parka. Preberete lahko tudi, kaj vsi- so vam v letu 2001 pripravili v arhoretumu.
STRAN
AKTUALNO
Na pobudo mlailih kmelovah ev bodočih naslednikov na kmetijah je podžupan Simon Muvsur sklical delovni razgovor, na katerem so mladi predstavili probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delit.
STRAN T
IZ PARLAMENTA
Poslanka v Državnem zboru RS ga. ( vela Zalokar Oratem pod naslovom Dut\ freeji ne bodo več jata jama za polnjenje privatnih žepov tokrat piše o sprejemanju Zakona o preoblikovanju carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami, članicami Evropske skupnosti.
STRAN
V centru požarne varnosti Domžale so z naloži«/ Vredno okoli 11 milijonov tolarjev, pridobili sodoben sistem komuniciranja, alarmiranja in ostale logistične podpore, kar je nujno za uspešno in učinkovito delovanje poklicne gasilske enote.
STRAN I
mi
KONCERT
IZ NAŠIH KRAJEV
Ne pozabite, da oddajo KONCERT IZ. NAŠIH KRAJEV, posneto V Zijali, lahko poslušate v sobo to, 17. marca 2001, ob 20. Uri na prvem ptojnuinit Radia Slovenija.
STRAN
PREDSTAVLJAMO
Zbrali smo vrsto zanimivih ljudi in vam jih prid stavljamo na tej strani: Matjažu Robavsa in vse njegove najlepši1 rožice, barbaro llabe, Univ. dipl komnnikologinjo. Simona iz Ihana, Krampljevo mamo in njenih SO let ter gospo l'avlo I oniič.
STRAN
14
ČESTITAMO
Posebno čestitko danes namenjamo profesorju I o mažn l/abelii. ki je 'a izredne zasluge pit v yop mladih slovenskih glasbenikov prejel Skerjančevo nagrado.
STRAN
16
NAGRADE ZA BRALCE SLAMNIKA
Za pravilni odgovor iz prejšnje flevilke bo pet bralcev prejelo knjižne nagrade, kijih bodo dobili v BESEDI, knjigarni in galeriji v Domžalah, na Ka-juhovi 5, pet majic iz projekta Ločeno zbiranje odpadkov pa je namenjenih srečnim reševalcem i tokratne številke
Informacije o življenju in delu v Občini Domžale lahko najdete tudi na internet u: www.domzale.si
Javno kumonalno podjetje			
PRODNIK d. o. o. sporoča			javno komunalno podjetje, prodnik rt u.o
odvoz kosovnih odpadkov od 26. do 30. marca 2001	D Ločujemo da ohranjamo!	C3F?±r\J±	
1 stran 19 1			
			
DOMŽALE
Bralci in bralke, dober dan
Tokratna številka je med vas prišla prav po 8. marcu dnevu žena, naslednja pa bo prišla nekaj dni po materinskem dnevu, torej dveh praznikih, ki naj bi bila namenjena predvsem ženskam. Veselim se ju. vsako leto znova, čeprav so bili nekateri včasih v zadregi - ob katerem prazniku naj mi pravzaprav čestitajo. Pa sem bila vesela drobnega cveta, lepe misli in toplega stiska rok. včasih tudi pohvale ob enem ali drugem prazniku, še bolj pa ob prav navadnem dnevu, saj so drobna presenečenja vedno dobrodošla. Upam da ste jih bile deležne vse na.se bralke ter bralci in ne le ob marćev-skih praznikih.
Prijetno ste me presenetili tudi vsi naši sodelavci in sodelavke, saj ste nas kar zasuli s svojimi prispevki in fotografijami, zato boste morali nekateri malce počakati. Posebej veseli smo, da v današnjem časopisu lahko preberete veliko kratkih člankov s prijetnimi fotografijami s številnimi znanci in znankami, kar celo stran pa smo tudi tokrat »morali« nameniti vašim pismom. Med njimi je tudi nekaj zanimivih odmevov na pisanja v prejšnjih številkah. Preberite jih in se pridružite številnim dopisnikom in dopisnicam ter se prepričajte, kako dober je občutek, ko v časopisu preberete svoj prispevek. Sama pišem že blizu tri desetletja (kako čas beži) pa me še vedno prav ob vsakem objavljenem prispevku (navadno jih je preveč) prevevajo prijetni občutki.
Sicer pa na Uredništvu SLAMNIKA, ki se redno sestaja pred posamezno številko glasila, ugotavljamo, da nam kar »gre«, da tiskarski škrat sicer sem in tja še najde mesto v njem, vendar čedalje manj, največ časa pa nam bo v prihodnjih dneh vzela sestava poročila o delu v letu 2000. Z njim bomo seznanili tudi vse naše bralec in bralke, v razpravo in sprejem pa ga bomo posredovali tudi izdajateljskemu svetu, ki ga vodi mag. Milan Pirman, nato pa Občinskemu svetu Občine Domžale. Prvi pogled na poročilo je ugoden, zadovoljni pa smo tudi z realizacijo finančnega plana.
Naslednja četrta letošnja številka SLAMNIKA bo izšla 29. MARCA 2001, zato vaše prispevke pričakujemo do 19. marca 2001 do 12. ure. Kot navadno jih lahko prinesete osebno, pošljete na naslov Uredništvo Slamnika, Domžale, ljubljanska 69, 1230 Domžale ali pa kar po e-mailu vera. vojska @-domz.ale.si.
Veliko prijetnih pomladanskih dni Vam želim in tokrat svoj prispevek končujem z izrekom, ki pove veliko:
Le ne veš, kam hočeš priti, se ti ni treba bati, da bi tja prišel. Se strinjate?
Odgovorna urednica
Kulturni praznik v naši občini
Občina Domžale in Zveza kulturnih društev sta 8. februarja v Kulturnem domu Franca Bernika priredili svečano akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku. Slavnostni govornik Tomaž Hahe je pripravil slavnostni govor in je ob tej priložnosti izpostavil dilemo, kako spet brišemo zgodovinski spomin in pojmovanje našega velikega poeta prestavljamo na dan njegovega rojstva. Kaj ni od njegovega rojstva pomembnejše njegovo delo, ki se je z njegovim fizičnim odhodom preselilo na Pantheon svetovnih poetov.
Morda je praznik kulture čas, ko se za trenutek ustavimo in vsaj kulturniki preletimo dosežke in pomembne dogodke preteklega obdobja. V Prešernovem letu smo ob zelo uspelem filmskem festivalu v Portorožu dočakali TV nadaljevanko o velikem slovenskem poetu.
»Le čevlje sodi naj kopitar«, zato naj ne sodimo o filmu, ki je močno razgibal slovensko javnost. Je pa nadaljevanka dosegla svoj namen. Razmišljanje ljudi o delu, pomenu in zavedanju ter razumevanju lepote poezije našega genialnega ustvarjalca, bil je duh, ki še današnjim rodovom razgrinja temeljna umetniška vprašanja: kljub navezanosti na domače okolje je pokazal kozmopolitsko odprtost, invencijo je povezal z bogatim, širokim znanjem in globokim intelektualnim razmišljanjem, hkrati pa je dokazoval mojstrsko obvladovanje slovenskega jezika.
Žal nam v umetnosti ostane samo zunanja podoba, če ne sežemo v bistvo umetnikovega sporočila, v literaturi ostanejo besede, v slikarstvu barva, v glasbi zvok. Nemalokrat vse to dojemamo v popolnoma popačeni obliki, kajti ljudi vse bolj buri umetniško delo le kot množični dogodek.
Svojo umetniško resničnost in zvestobo nadomeščajo šokantne prvine estrade in spektakla.
V želji po odkrivanju in uživanju cveti kulturni turizem bodisi razstav, koncertov ali opernih predstav. Pa vendarle ostaja neka praznina. Včasih se sicer pojavi nostalgija po neizumet-ničeni preteklosti, ki pa se hitro premeša z. bleščavo in slaboumnostjo. Ironično je nostalgično žalovanje za sijajnimi preteklimi časi, ki je dolgo spremljala visoko umetnost. Ta naravnanost je najbolj občutna v glasbi. Edino pomembno je, da si človek najde čas in si v najsvetejši prostor svoje kamrice položi lepoto, ki jo bo doživel. Naj mi bo dovoljeno citirati Cankarja: Vsak človek, tudi najsiromašnejši, ima v hiši svojega življenja posebno kamrico, za katero nosi ključ zmeraj s seboj in ga ne posodi nikomur. Gostu odpre gosposko
Profesor Tomaž Habe, slavnostni govornik
Med nastopajočimi je bil tudi baritonist Marko Kobal, ki ga je na klavirju spremljal Vladimir Mlinaric.
izbo, prijatelju klet, popotniku svisli, le kamrice pa še bratu ne (konce citata).
V to kamrico najsvetejšo, si človek zaklene najčistejše misli, najgloblja doživetja, lepoto in resnico besed, zvokov, barv. In vsak dober gospodar bo varoval svojo kamrico (Vladar deželo, gospodar posestvo, revež svojo borno izbico, berač culi-co).
Le kako varujejo našo kamrico tisti, ki smo jih zato izbrali. Za vsakega izmed njih pa jc ta kamrica najlepša, najčistejša, najsijajnejša in se odpira v neslutenem bogastva Gorje, kdor izgubi zaupanje v svojo kamrico. V vseh oblikah umetnosti je še vedno toliko stvari, ki nas bogatijo, ob njih uživamo jih občudujemo in jih spoštujemo. Nevarno je, da bi si človek lagal v dušo. Ta tolažba je zlagana in je ni.
Tolažba bo v resničnem dojemanju in občutenju lepote. Za to si je potrebno utrgati vsaj trenutke in kulturni praznik jc morda priložnost za to. Morda bi bilo prav, da bi umetnost v našem vsakdanjiku imela manj vzvišeno vlogo, hkrati pa bila bolj prisotna, da je ne bi izpodrivala subkultura. Sicer pa človeka v napadu informacij lahko doseže napačna informacija in ga nepoučenega in ne-razsvetljcnega zapelje.
Žal ni prostora niti časa v dnevnem urniku intelektualcev, da bi umetnost posebej pa glasba, ki zahteva od poslušalca še dodatno psihično pripravljenost, postala del intelektualne zavesti. Ob vsej ra-
zumski angažiranosti je potrebno vzpostavili neko ljubezensko razmerje, tisto pravo - toplo in odrešujoče, ki dopušča prodiranje v najskritejše globine umetnine. Naj vam obisk koncerti!, gledališke predstave, likovne razstave ali branje knjige nudi možnost za odkrivanje resnice in lepote.
Naj naša prizadevanja za vlogo kulture, ki so jo priznale vse dobe, ideologije in sistemi ne ostanejo glas vpijočega v puščavi, naj se ne izgubijo v gluhosti sicer tipične slovenske neprizadetosti.
Prepričana sem, da s pravilnim dojemanjem umetnosti posegamo v tisto domeno našega bivanja, ki nas je v preteklosti vedno osmišljala kot narod in nam krepila samozavest.
Nazadnje še prijatli
kozarce zase dvignimo,
ki smo zato se zbratli,
ker dobro v srcu mislimo,
dokaj dni
naj iivi
vsak, kar nas dobrih je ljudi.
SAŠA KOS
Tokrat je bila dvorana Kulturnega doma Franca Bernika premajhna za vse, ki so si želeli ogledati osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem
prazniku.
In kako je potekala priprava za kulturni praznik, o tem sem povprašala gospoda Lojzeta Stražarja • podpredsednika Zveze kulturnih društev Domžale.
»Nič drugače kot ponavadi vsaka proslava, vsak dogodek ima svojo težo in mora doseči svoj cilj. Se posebej pa človek z veseljem pripravlja kulturni praznik, z večjo vnemo in odgovornostjo. To pa zato, ker želim, da proslave niso preutrujajoče, s tem mislim tudi na dolžino prireditve. Želim poudariti več stvari, ena od teh je gotovo želja, da se ob tem prazniku pokaže nek kulturni dosežek domačih in tujih izvajalcev, ki spomnijo obiskovalca na velik pomen kulture, hkrati pa pokažejo tudi na možnost drugačnega.
S tem praznikom želim opozoriti tudi tisti del občinstva, ki sicer nima toliko opraviti s kulturo, kako pomembno si je večkrat napolniti dušo v kulturnem hramu in ne samo ob Prešernovem dnevu. Kadar pripravljam to praznovanje imam v mislih, da je ta praznik posvečen vsem pomembnim Slovencem, ki s svojo duhovno ustvarjalnostjo bogatijo slovensko dušo.
S tem želim poudariti, da je Prešeren največji in najzaslužnejši, vendar so tudi drugi, ki se jim moramo pokloniti. To jc »moto«, ki se ga vedno držim. Pri izbiri izvajalcev se navadno posvetujem z glasbenikom, g. Karlom Leskovcem.
Za letošnjo proslavo smo povabili gledališkega igralca Pavla Ravnohriba, ki jc bil zaradi popularnosti letos še posebej dobrodošel. Lahko rečeva, da jc imel 10 ponudb za isti dan, vendar se jc zaradi dobrega poznan-
stva odločil počastiti ta praznik z Domžal-čani za kar je bil nagrajen s prisrčnim aplavzom. Sicer pa mora človek, ki pripravlja podobne prireditve, poznali velik krog umetnikov z glasbenega in gledališkega področja.
Za letošnjo proslavo nismo želeli povabili samo tujih izvajalcev, ampak pokazati tudi domače nadarjene izvajalce«
V Zvezi kulturnih društev Domžale je vključenih prek 30 društev, pretežno pevskih zborov, tako da jc glasbena kultura v Domžalah izredno razvita in na dokaj visokem nivoju, zato jc izbira lažja tudi za tako pomemben praznik kot je 8. februar. Na letošnji proslavi so nastopili. Mešani pevski zbor Svežina Radomlje, Adcla Ramovš - flavta, Zdenka Krcčan - čelo, Alenka Gotar - sopran. Marko Kobal - bariton, Danijel Savnik - trobenta, Vladimir Mlinaric - klavirska spremljava.
Vse pogosteje videvamo na domžalskih odrih Drago Jcrctina - Anžin kot povezoval-ko programov. Letos jc pripravila tekst, ki ga nc moreš kar tako pozabili in ga Se dolgo prcmlcvaš v sebi. Zaradi pestrosti podajanja besedila, se ji jc pridružil radijski napovedovalec Matjaž Romih. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička, zato bi bilo morda modro razmisliti o tem, da bi v naslednjem letu pripravili dve predstavi
SAŠA KOS
Nova pomlad bo trajala do jeseni
Občina Domžale ter Arboretum Volčji Potok tudi letos z roko v roki
Čeprav jc do pomladi še kar nekaj časa, v Arborctumu Volčji Potok žc razmišljajo o pomladi. Verjeli ali ne, letos so se odločili, da bo NOVA POMLAD TRAJALA DO JESENI in v okviru tega projekta vas vabijo, da se tudi v letu 2001 čim večkrat odločite za obisk tega čudovitega parka. Z namenom, da arboretum obišče tekom leta tudi čimveč prebivalcev naše občine, sta županja Cveta Zalokar Oražcm v imenu Občine Domžale ter Aleš Occpck direktor Arborctuma Volčji Potok podpisala sporazum, ki ureja cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arborctuma Volčji Potok v letu 2001 za vse prebivalce in prebivalke Občine Domžale. Občina Domžale bo tako sofinancirala nakup letnih kart v višini 600.000,00 SIT, Arboretum pa bo zato ceno letne karte, ki je sedaj 6.000,00 SIT za prebivalce Občine Domžale znižal na 2.000,00 SIT.
Letna karta bo veljala za vse prireditve v Arborctumu Volčji Potok. Na njej bodo točni podatki lastnika s sliko. Arboretum bo imel pravico vpogleda v letno karto in vpogled v osebno izkaznico, oziroma v drug dokument, s katerim se lahko
preveri identiteta lastnika karte. Zloraba letne karte se kaznuje s takojšnjim odvzemom, letna karta pa tudi ni prenosljiva. Letne karte so sc žc začele prodajati I. februarja 2001 ter jih lahko kupite v Arborctumu Volčji Potok, pa tudi v njihovi cvetličarni v Domžalah.
Hkrati na osnovi sporazuma Arboretum Volčji Potok omogoča skupinam učencev osnovnih šol iz Občine Domžale brezplačen vstop v park.
Park jc odprt vsak dan od 8. do 18. ure, oziroma najkasneje do mraka, cene vstopnic so enake kot lansko leto.
Program za leto 2001:
• 20. do 31. marec - dnevi nepozebnikov in žafranov
• l.do 8. april - teden narcis
• 9. do 15. april - teden hiacint in zgodnjih tulipanov
• 16. do 21. april - teden magnolij in okrasnih češenj
• 22. april do 6. maj - čas tulipanov
• 27. april do 6. maj -10. jubilejna spomladanska cvetlična razstava
• 7. do 13. maj - teden cvetočih slečev (rododendronov)
• 21. maj do 30., junij - čas vrtnic
• l.do 15.julij - dnevi lokvanjev
• 16. julij do 12. avgust - mesec lilij
• 13. avgust do 16. september - mesce dalij
Ob dnevih cvetja pripravljajo tudi spremljajoče prireditve. 10. pomladanska razstava cvetja
Od 27. aprila do 6. maja bo v Arborctumu Volčji Potok že 10. jubilejna razstava cvetja, v okviru katere boste lahko »prešteli« dva milijona tulipanov, ob tem pa bodo pripravili še:
Razstavo cvetličnih aranžmajev cvetličarjev in grosistov cvetja
Razstavo slovenskih vrtnarjev in drevesničarjev Razstavo vrtne opreme Razstavo slik študentov likovne akademije Vrtnarski sejem
Predstavitev turistične ponudbe občin Predstavitev HOLANDSKI VASI. Dobrodošli v Arborctumu Volčji potok vsak dan leta 2001!
Urad županje Občine Domžale
Slamnik je glasilo Občine Domžale in jc nadaljevalce tradicije časopisa Domzalcc, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I Številka), 1935 (I številka). Domzalcc je izšel še v letu 1958 (I številka), nato pa jc 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. .
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel: 72-14-599, 72-20-100 (041) 634505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANE/, ST1B-RIĆ, MARTA STARBEK. URBAN ŽNIDARŠIĆ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOTAR, 72-14-599, 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13.-14.ure. Glasilo izhaja v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS. štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana.
Z mladimi kmetovalci so se pogovarjali podžup načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, za prostor in varstvo okolja.
an g. Simon Mavsar ter ga. Metka Cerar, ter g. Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka
Delovno srečanje, pomembno za vse
Kmetijstvo v Občini Domžale včeraj, danes in jutri
Na pobudo ge. Ancmarije Cerar je podžupan g. Simon Mavsar sredi februarja 2001 sklical delovni razgovor v zvezi z reševanjem problematike na področju kmetijstva v Občini Domžale. Oh podžupanu sta s strani Občinske uprave sodelovali ga. Metka Cerar, načelnica Oddelka za finance in gospodarstvo, ter g. /oran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, blizu 20 mladih kmetovalcev - bodočih gospodarjev na kmetijah, ter ga. Marta Kos in ga. Irena /.Ini nar - Kmetijski zavod Slovenije - svetovalna služba.
vanje samostojnega odbora, ki bi pokrival to področje in zagotavljal, tla bi bil bolje obveščeni o vseh posegih občine v to področje. Ob tem so ugotavljali svojo slabo organiziranost na območju občine, ki jo bodo skušali spremeniti morda tudi s predlogom za spremembo Odloka o sestavni del teles občinskega sveta ter vključitvijo odbora za kmetijstvo v ta okvir.
Za delovni razgovor so bili pripravljeni naslednji dokumenti:
pregled problematike v 14 točkah, ki jih je pripravil Odbor mladih kmetovalcev, bodočih naslednikov kmetij;
gradivo v 6 točkah, ki ga jc pripravil Oddelek za finance in gospodarstvo;
V uvodu jc podžupan g. Simon Mavsar na kratko predstavil naslednje probleme:
- priprava in sprejem proračuna občine Domžale za leto 2001
- izdelava strategije razvoja občine I tomzalt
- strategija razvoja kmetijstva, ki ga pripravlja OIKOS in bo v priprvo vključil tudi kmetovalce.
V razpravi so se prisotni lotili vrste problemov, poslušali pojasnila in odgovore, sprejeli pa tudi nekatere dogovore, ki naj bi pomagal k boljšemu položaju kmetijstva v naši občini.
Predlog /a samostojni odbor
Kmetovalci vseskozi poudarjajo potrebo /a obliko*
javnosti ter se za nekatera področja.
Projekti in študije
Pojasnjeno je bilo, tla se v preteklem letu ter letos izvajajo naslednji programi in študije:
> izdelava Strategije iaz-voja kmetijstva
>• izdelava programa cr-pov za območje Kov ter Sv. trojica in Žeje
>• analiza o vplivu kmetovanja na vodovoda rst ve no območje mengeškega polja
Ker za nekatere Studije ni bilo mogoče dobili ponudb, se bodo razpisi ponovili (npr. postavitev katastra melioracijskih sistemov in urejanje tega področja).
Sredstva iz naslova spremembe namembnosti
V zvezi s številnimi vprašanji o sredstvih sredstvih i/ naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč zaradi gradnje avtoceste jc bilo pojasnjeno, da je Občinski svet sprejel terminski plan porabe ter sredstev v skupni višini 115 mio sit, ki se bodo v celoti porabila za namene, določene v 16. členu Zakona o kmctiiskih zemljiščih v obdobju 1999-2004. Ob tem jc bil prisotnim predstavljen tudi sklep, da bo, če bo potrebno in če bodo potrebe kmetijstva v občini Domžale podprle s potrebnimi dokumenti, je mogoče za segment kmetijstva, pridobiti dodatnih 15 mio sil.
Melioracijski jarki
V zvezi z melioracijski jarki na obstoječih melioracijskih sistemih ter niiho-
vim vzdrževanjem je bilo
pojasnjeno, da se bo preverilo lastništvo, skušalo pa se bo pridobili tudi izvajalca za ureditev katastra melioracijskih jarkov. Vzdrževanje mehor tcuskih sistemov je v pristojnosti države
Na vprašanje kako urediti izpad proizvodnje na območjih, ki bodo poplavljena zaradi ureditve vodnega ritima ob AC je bilo pojasnjeno, da je zadeva Občini Domžale poznana in jc bila žc predstavljena DARS. ki bo moral pripraviti primerne rešitve za nadomestitev izpada prihodka na omenjenih površinah, občina pa bo preučila tudi morebitne zahtevke za nadomestilo izpada dohodka na vodovar-stvenih območjih.
Sprememba prostorsko ureditvenega plana Občine Domžale
Največ pripomb je bio izrečenih zaradi dolgih rokov spreminjanja prostorskih plinov, kmetovalci pa tudi pričakujejo, da bodo resno seznanjeni s spremembami zakonodaje na tem področju Pojsnjeno je bilo. da se bodo v prihodnje spremembe planov »peljale« po posameznih segmentih ter da se obračun visine komunalnega prispevka lahko /manjša oz. spremeni le na osnovi spremenjene zakonodaje - treba je predlagati spremembo zakona in v tem okviru upoštevati, da objekti za kmetijske potrebe (hlevi) tudi zaradi evropske zakonodaje zahtevajo večje površine. Predlog, da se pri obraču-
nu, oz. plačilu komunalnega prispevka upošteva odškodnina za odstop zemljišča za potrebe javnih objektov (cest) je sprejemljiv.
Ob koncu jc bilo povedano, da bo g. Boris Grab-rijan. svetovalec za kmetijstvo prisoten vsako sredo od 17. do 18. ure - v primeru njegove odstotnosti se kmetje lahko oglasijo v tjanštvu Oddelka za finance in gospodarstvo, preučila pa se bo tudi možnost, vključitve drugih strokovnjakov. Sprejet jc bil tudi dogovor, da kmetovalci do 1. 4. 2001 Oddelku za finance in gospodarstvo posredujejo predloge in pobude za spremembe in dopolnitve veljavnih pravilnikov.
Ob koncu je ga. Metka Cerar predstavila realizacijo sklepov razgovora z županjo, ki jc bil 8. marca 1999. g Simon Mavsar pa pred zaključkom razgovora poudaril, da sc mora s problematiko kmetijstva celovito soočiti država, saj ima občina zelo majhne pristojnosti, možnosti in vzvode na tem segmentu: država mora povedati, kaj bo naredila s tem področjem, kaj bo naredila s posameznikom, katerega življenje je odvisno od kmetijstva, določili mora. kdo je res kmet in ima zato tudi določene pravice do podpor, do suhencij, tudi do nepovratnih sredstev. Hkrati je izrazil pričakovanje, da se bodo prisotni ustrezno povezali (tudi s političnimi strankami) in v prihodnje zagotovili svojo večjo prisotnost pri obravnavi vprašanj s področja kmetijstva,
ODGOVORNA UREDNICA
Proračun za kmetijstvo
Največ razprave je bilo o višini sredstev, ki so v Segmentu kmetijstvo zagotovljena v proračunu 2001, kjer je bilo ugotovoljeno, da kmetje V razpravi o proračunu   niso sodelovali,
kljub temu pa bo občina
skušala sledili problemom, ki so |iti predstavili ter zagotovili več denarja za storitve strojnih krožkov, za regresiranje semen, vendar na osnovi sistemske ureditve ter novega pravilnika; za manjše agromelioracije, če bodo posredovane utemeljene in popolne vloge; za analize somatskih celic v mleku ter sofinanciranje prevoza mleka v hribovitih območjih, za dopolnilne dc-
V razgovoru v Občini Domžale
so mladi kmetovalci, bodoči nasledniki, opozorili na problematiko kmetijstva
In kaj so povedali mladi kmetovalci
Janez Mivšek
Andrej Hribar
Aiiiimarija Cerar: občinski proračun za leto 2001 znaša 2,6 milijarde, le 39 mio sit pa je namenjenih kmetijstvu Ob tem se sprašujem, ali je kmetijstvo v občini Domžale, kjer je 346 kmetij, med njimi 91 čistih in 89 mešanih, tako malo pomembno in tako malo vredno. Obdela se namreč 2300 ha zemlje, pri tem pa se rado tudi pozablja, da je kmetijska proizvodnja pogojena z. velikimi gradbenimi parcelami. Z zmanjšanjem komunalnega prispevka za novogradnje za potrebe kmetijstva bi lokalna skupnost lahko priskočila kmetijstvu kot panogi na pomoč. V prihodnje želimo dobiti več in-
formacij s strani občinske uprave o delu. saj bi le tako lahko dajali pripombe in na iak način vplivali na
gradiva, ki jih občinski svet in uprava sprejemajo s področja kmetijstva.
Franc Pečnik: Komunalni prispevek, ki ga moramo plačati za kme--tijske objekte je bistveno previsok, zlati če ga primerjamo z objekti, ki jih za svojo dejavnost potrebujejo obrtniki, lako je dohodek od obrtne delavnice bistveno večji, pa ludi hitreje sc povrne, kot pa npr. dohodke od kmetijstva. Pri tem naj Se povem, da evropska merila zahtevajo zelo velike površine za kmetijstvo.
Janez Mivšek: Neka-
teri kmetovalci, zlasti v južnem delu občine, razmišljamo O naniaknalnih sistemih. Pri tem pričakujemo veliko pomoč Občine, saj že samo naročilo projektov za namakanje ali pa osuševanje posameznih območij zahteva številno dokumentacijo ter taksno višino finančnih sredstev, da jih zainteresirani nc moremo zagotoviti sami. Projekt pa jc nujen, da lahko nato kandidiramo za finančna sredstva - tako na območju občine, kot republike, zato predlagamo, da se v proračunu zagotovi finančna sredstva za izdelavo projekta za namakanje kmetijskih površin.
Andrej Hribar: Kmetovalci nujno potrebujemo odbor, komisijo ali kakšno drugo obliko, s katero se bomo tesneje in uspešneje vključili v razreševanje problematike na področju kmetijstva. Naši predstavniki morajo zagovarjati naše interese in gledati na to, da bodo v proračunu zastopana tista področja, kjer najbolj potrebujemo pomoč. Tudi sam hi opozoril na bistveno previsok komunalni prispevek, še zlasti z vidika, ker so ponekod občani in občanke - torej tudi kmetje sami - gradili vodovode in ceste ter pri tem prispevali tako finančna sredstva, kot prostovoljno delo.
Občina Domžale Nadzorni odbor
Zakoni RS za Občinski svet Občine Domžale ne veljajo
Občinski svet Občine Domžale je na svoji januarski seji zavrnil predlagani sklep nadzornega odbora, s katerim bi se skladno Z Zakonom 0 lokalni samou-l)r:'vi (/.IS) zavezal, da bo upošteval pripombe in Predloge Nadzornega odbora Občine Domžale. S tem st; je občinski svet postavil nad parlament RS, ki je z Zakonom predpisal, kakšno je razmerje oz. odnos mtd nadzornim odborom in občinskim svetom.
A zakaj naj bi svetniki takšen sklep sploh sprejemali, saj jim to obveznost v parlamentu sprejeli zakon nalaga? Spodaj navajamo dejstvo, da so nadzorni odbor prisilila, da je zahteval jasno opredelitev svetnikov in svetnic do dela nadzornega odbora.
Nadzorni odbor Občine Domžale jc na 12. seji dne 17. 2. 2000 sprejel Poročilo nadzornega odbora o delu v letu 1999. Svetnicam in svetnikom ga je predstavil v nadaljevanju 15. seje občinskega sveta dne 21.4. 2000. Na tej seji so svetniki sprejeli sklep, da sc seznanjajo z letnim poročilom Nadzornega odbora Občine Domžale o delu v letu 1999 ter da se ne strinjajo s priporočili in predlogi nadzornega odbora pri nadzornih pregledih: Pregledposlovanjja hale komunalnega centraa Domžale, Pregled postavke proračuna Promocija občine v letu 1998 in Pregled postavke proračuna Sodelovanje Z drugimi občinami in združenji, pobratenja, pokroviteljstva, sponzorstva.
Nadzorni odbor jc razpravljal o Sprejetem sklepu občinskega svela na svoji 17. seji dne 6. in X. 9. 2000. Po mnenju nadzornega odbora kažejo ugotovitve delovnih skupin na nesmotrno porabo dav*
koplačcvalskcga denarja, kršitev predpisov in zakonov ter nepravilnosti pri poslovanju občine. Občinski svet bi moral v skladu s 6. odstavkom 32. člena ZLS upoštevati pripombe in predloge nadzornega odbora nc glede na to, ali sc s priporočili in predlogi svetniki in svetnice strinjajo. Zato je nadzorni odbor sprejel sklep, v katerem občinski svet opozarja na določila iz ZLS. Občinskemu svetu je predlagal v sprejem sklep: »Občinski svet Občine Domžale v skladu s 6. odstavkom 32. člena Zakona o lokalni samoupravi upošteva pripombe in predloge nadzornega odbora.«
Predlagani slep jc Občinski svet Občine Domžale zavrnil.
Domžalski občinski svet se je torej zavestno odločil, da ne bo upošteval priporočil in predlogov nadzornega odbora, kar lahko pomeni, da odkritih nepravilnosti pri porabi denarja davkoplačevalcev iz Občine Domžale ne bo odpravil. Z opisanim glasovanjem so po mnenju nadzornega odbora svetnice in svetniki kršili slovensko zakonodajo. Tako so s svojeglavim ravnanjem Slovenijo odrinili daleč od pravnih norm l.vropske zveze.
NADZORNI ODBOR OBČINE DOMŽALE
Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale
Na podlagi Programa priprave prostorskih izvedbenih aktov, reambuliranega geodetskega načrta, strokovnih podlag in pogojev pristojnih soglasjedal-cev je izdelovalec prostorskega izvedbenega načrta pripravil osnutek lokacijskega načrta za plinovodno omrežje občine Domžale v juniju 2000. Osnutek je bil razgrnjen v mesecu juliju 2000 in v tem času je bila izvedena tudi javna obravnava. Občinski svet je stališča do pripomb in predlogov sprejel na seji septembra 2000. Na seji občinskega sveta januarja 2001 je bil sprejet »Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale«, kije podlaga za izvajanje posegov v prostor na obravnavanem območju. Pri izdelavi lokacijskega načrta so sodelovali: kot nosilec projekta Občina Domžale, Oddelek za okolje in prostor, strokovne oz. projektne podlage je pripravil OMP d. d., Ljubljana, geodetske načrte na podlagi meritev je izdelal Apolonik d. o. o., Kamnik, Odlok o lokacijskem načrtu pa je dokončal A3J d. o. o., Ljubljana Obrazložitev vsebine od- ka potrošnja in tudi potoki o LN za plinovodno    samez.ni individualni od-
om režje
Energetska oskrba s plinom je v občini Domžale plansko izhodišče že vec kot desetletje. V tem obdobju jc bilo plinovodno omrežje na področju občine zgrajeno za namen priključitve predvsem večjih odjemalcev - industrije. Prav tako je bilo plinovodno omrežje zgrajeno v samem središču Domžal, nanj so priključeni večji stanovanjski objekti in drugi večji odjemalci.
V letu 1996 je bil izdelan »Predinvesticijski program plinifikacije občine Domžale«, ki je predvidel izgradnjo plinovodnega omrežja za potrebe široke potrošnje. Tovrstna opredelitev izhaja iz planske obeznosti sanacije kvalitete zraka v občini. Koncem leta 1998 in v začetku leta 1999 so bile pričele ajtlivnosii za pripravo strokovnih podlag in urbanističnih projektov. Ker v omenjenem predinvesticij-skem programu ni bilo upoštevanih vseh območij, je bil v letu 2000 izdelan nov. popravljen predinvesticijski program.
V območje izgradnje plinovodnega omrežja so vključena naselja: Cešc-nik, Depala vas. Dob. Domžale. Dragomclj. Homec. Hudo, Ihan. Ko-ličcvo. Krtina. Nožice. Podrečjc, Prelog. Prcscr-jc pri Radomljah. Pšala. Radomlje, Rodica, Rova, Spodnje in Srednje Jarše, Skrjančevo, Turnše. Vir, ZaborSt. Zgornje Jarše in Zelodnik.
Posamezna oddajena naseljena področja na območju domžalske občine, km so Biščc, Brdo. Brezje pri IX>bu. Brezovica pri Dobu. Dobovljc. Dolenje, Gorčica pri Ihanu, GorjuSa, Jasen. Ko-košnjc, Kotovcc, Laze pri Domžalah. Mala Dika, Rača. Račni vrh. Selo pri Ihanu. Studenec pri Krtini. Scntpavel pri l5omžalah. Skocijan, Trojica. Zagorica pri Rovah. Zalog pod Trojico, Zejc in Zicc v zasnovi preskrbe z zemeljskim plinom, ki je predmet lokacijskega načrta, niso obdelana, ker za tovrstno preskrbo ni ekonomske utemeljenosti.
Na leh območjih je predvidena vzpostavitev lokalnih plinskih sistemov konlejnerskega lipa. z lokalno plinsko mrežo z utekočinjenim propan butan plinom Zasnova plinovodnega omrežja
Celotno obravnavano območje bo napajano iz. dveh razpoložljivih virov t. j. MRP Količevo in posredno z GMRP Domžale. Iz MRP Količevo je žc izveden 10 barski plinovod do nekaterih industrijskih porabnikov in do glavne merilno re-gulacijske postaje
(OMRP) Domžale I. V postaji se tlak reducira na srednji tlak 1 bar, iz katerega sc napaja širo-
jemakri preko lastnih regulacijskih postaj 'armatur). Ta sistem jc zgrajen za obratovalni tlak I '- 4 bar.
Za ostala območja, pretežno pozidana z enodružinskimi objekti, je zasnovano srednje-tlačno plinovodno omrežje (za tlak od 1 -4 bar) s predvideno individualno regulacijsko napravo za znižanje tlaka na 0.1 oziroma 0.022 bar. Sestavni del plinovodnega omrežja so hišni priključki (t. j. plinovod od cestnega cevovoda do požarne pipe in regulacijskih naprav v ali na objektu uporabnika plina).
Omrežje I do 4 bar za severna območja občine bo napajano iz MRP Količevo. Prav tako bo srcdnjetlačni plinovod napajal ludi vzhodna območja občine (Dob. Krtina. Turnše. ( eseiuk do obrtne cone Zelodnik).
Tehnični opis plinovodnega omrežja
Plinovodno omrežje (obstoječe in predvideno) glede na vlogo v mreži deluje na različnih tlačnih stopnjah (od 10 bar do 0.1 bar). 'Iako so visokotlačni (dovodni) plinovodi zgrajeni za tlačno stopnjo 10 bar, Sfednje tlačni za tlačno stopnjo 1 - 4 bar in nizko! lačni za tlačno stopnjo manjšo od I bar Od tlačne stopnje je odvisna izbira materialu cevovodov in njegov imenski premer. Za srednjetlačno in nizkotlačno omrežje se bodo uporabljale PE cevi in ustrezni litingi ustrezne tlačne stopnje in kvalitete materiala.
Merilno regulacijske postaje so postrojenja, locirana v grajenih objektih ali konlejnerskega lipa. Postaja ima vse potrebne zaporne, varnostne, merilno-kazalne elemente in drugo drobno armaturo, skladno s predpisi. Postaje so ogrejene in ustrezno varovane. Za potrebe široke potrošnje bo potrebno zgraditi prizidek k MRP Količevo za redukcijo tlaka na tlak I-4 bar.
Plinovodno omrežje je pretežno vodeno v obstoječem prometnem, komunalnem, energetskem in telekomunikacijskem koridorju, z upoštevanjem minimalnih zahtev upravljalccv navedenih vodov in drugih izhodišč, ki izhajajo IZ sprejetih dokumentov. V kolikor določen del omrežja ne more izpolniti teh zahtev, morajo biti posamezne konfliktne situacije projektno obdelane in izvedene v soglasju z upravljala.
»Odlok o lokacijskem načrtu za plinovodno omrežje v občini Domžale« jc v celoti objavljen v Uradnem vestniku Občine Domžale št. 1/ 2001.
J. B.
	OD TU IN TAM		stran 4
			
Duty freeji ne bodo več zlata jama za polnjenje privatnih žepov
Poslanci Državnega zbora smo se z Zakonom o preoblikovanju carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami. Članicami Evropske skupnosti, morali soočiti kar dvakrat. Prvič ob obravnavi po hitrem postopku, drugič pa ob ponovljenem glasovanju zaradi veta Dražavnega sveta, ki je uveljavitvi tega zakona nasprotoval. Razprave o omenjenem Zakonu so se intenzivno dogajale znotraj koalicije, vlade in v poslanskih klubih pravzaprav že vse od prvega dne našega mandata, saj je rok za njegov sprejem potekel (že drugič) v decembru leta 2000. Stališča v zvezi z njim, še posebej okoli datuma, ko naj bi se carinske prodajalne (bolj znane kot Dutv free shopi) preoblikovale, so bila želo različna, interesi so bili različni. Nenazadnje pa so bili zadaj, tako pomemni državni interesi, povezani ž verodostojnostjo na mednarodnem prizorišču, kot tudi zasebni finančni interesi, na eni strani lastnikov takšnih prodajaln ter zahteve lokalnih skupnosti in zaposlenih, ki so želeli jasna zagotovila, da jim bo pri tem širša skupnost pomagala. Zame osebno so bili pomembni predvsem interesi države - tako v povezavi z našim vstopanjem v EU, kot tudi ekonomski neto finančni učinek sprejetih rešitev za državo in proračun, ki naj bi bil pozitiven.
Dejstvo je, da se je o nujnosti sprejema takšnega zakona govorilo že več kot šest let in dejstvo je. da je Vlada to obljubo dala in se zavezala, da bo Slovenija takšne vrste prodajaln na cestnih mejnih prehodih preoblikovala oziroma ukinila. Slovenija si je vstop v Evropsko unijo postavila kot strateški cilj in v okviru tega mora izpolniti določene zahteve EU. še posebej, če želi ohraniti svojo mednarodno verodostojnost - zato je bilo sprejetje kljub pomislekom nujen državotvorni ukrep. Pri tem sc mora, ne glede na vse pomisleke (npr. o tem, da je EU sprejela kar 37 izjem, med njimi je Italiji za 6 let podaljšala pravico po subvencioniranju pri prodaji bencina v obmejnih deželah) vedeti, da je Slovenija kot kandidatka za vstop pod drobnogledom in mnogim bi pri sprejemanju odločitve o članstvu v EU prišel prav vsak argument, da bi s tem zavlačevali alt pa pogajanaj celo prekinili in nas izločili iž paketa držav, ki bodo sprejete kot prve. Prav zato je minister Bavčar stalno poudarjal, da jc sprejem takšnega zakona pri nadaljnjih pogajanjih absolutno nujen, saj želi Slovenija do konca letošnjega leta končati s pogajanji in zapiranjem nekaterih najpomembnejših poglavij, ki so bila tudi zaradi nesprcjeija tega zakona na določenih točkah prekinjena.
Ob tem je bilo potrebno resno premisliti tudi vse argumente, ki so govorili za to, da bi se datum preoblikovanja teh prodajaln podaljšal do konca leta. Državni svet, lastniki teh prodajaln in lokalne skupnosti, kjer te prodajalne so (žal v večinoma demografsko ogroženih področjih) so menili, da je rok do začetka meseca junija prekratek in se gospodarski subjekti na to ne bodo imeli čas pripraviti. V tem času po njihovem mnenju ne bo mogoče izpeljati preoblikovanja trgovin in poskrbeli za bodočo socialno varnost zaposlenih. To je morda tudi delno res, po drugi strani pa je tudi res, da so lastniki teh prodajaln že dolgo vedeli, kaj jih čaka. Ob tem, da je znano, da so se nc tako majhni dobički pretakali v njihove (večinoma zasebne) žepe, so le redki denar vlagali v nove investicije, na primer na področje turizma. Prav tako pa bi lahko iz vseh teh silnih denarjev oblikovali tudi posebne fonde za pomoč zaposlenim, ki se bodo znašli v težavah, ki bodo ostali morda brez zaposlitve in se bodo morali prekvalificirati. Torej bi moral na socialni vidik in interese zaposlenih misliti že prej, za to je bilo dovolj časa in finančnih sredstev. Žal takšnega interesa ni pokazal nihče.
Res pa je, da bo morala Vlada vendarle pripraviti določene ukrepe, s katerimi bo pomagala pri razreševanju tega problema. Moje mnenje ob tem je, da je potrebno iskati rešitve v že znanih in uveljavljenih sistemskih ukrepih. Bilo bi nepošteno, če bi bili samo ti zaposleni in lokalne skupnosti, kjer se prodajalno nahajajo, deležne neke posebne ob-ravanve, saj je bilo v Sloveniji tisoče delavcev, ki so prav tako ostali brez zaposlitve, pa zato niso bili sprejeti posebni ukrepi.
V zvezi s prc«tocarinskimi prodajalnami pa je potrebno pogledati še na druge vidike. Takšne prodajalne so bile neke vrste anahronizem. V njih se je lahko kupovalo nekoliko cenejšo blago, večinoma alkohol, cigarete in luksuzno blago. Tega privilegija pa so bili deležni samo tisti kupci, ki so potovali v tujino. Prav tako pa tudi vse ostale trgovine in prodajalne niso bile v enakopravnem položaju, saj so bile te trgovinice na nek način privi-ligirane. Ob tem pa je jasno tudi. da je bil ekonomski učinek zaradi neobdavčitve tega blaga za državo tudi izrazito negativen.
Prodajalne na eestih mejnih prehodih bodo ostale tudi v prihodnje, lahko se bodo preoblikovale na primer v t. i. travel valuc trgovine, drugače bo le to, da sc bo del visokih dobičkov, ki jc doslej romal v zasebne žepe, poslej prelil z davki in trošarinami v državno blagajno. V dobičkih pa se po mojem prepričanju skriva šc dovolj rezerv tudi za to, da nc bo prišlo do odpuščanju delavcev - če jc pri lastnikih /a to sploh v resnici iskerena volja.
Zato sem Aikon o preoblikovanju prostih drinskih prodajaln popolnoma s čisto vestjo podprla.
poslanka CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
Nagelj za 8. marec
8. marec je praznik, ki je posvečen vsem ženskam po celem svetu Na ta dan sc spominjamo prvega upora žensk v tovarnah v Ameriki iz začetka 20. stoletja, ko so se delavke uprle izkoriščanju in glasno zahtevale enake plače za enako delo, kot ga opravljajo moški. Ta praznik nas opominja, da v nekaterih delih sveta ženske še vedno nimajo pravice do svojega potnega lista, da lahko potujejo samo skupaj z možem in da so ženske v Švici najkasneje v Evropi dobile volilno pravico, leta 1971, nenazadnje, pa nas spominja tudi na 2. mednarodno žensko konferenco 1910. leta v Kobenhavnu, ko jc bilo določeno, da je 8. marec mednarodni praznik žena.
V zadnjem desetletju je ta praznik neupravičeno izginjal, skupaj z ostalimi »socialističnimi« prazniki, in nova demokracija ga jc skušala zamenjati z materinskim dnevom, ki ga praznujejo v družini, ko otroci materam poklanjajo v vrtcu narejena darilca. In postal je slaboten poizkus degradacije žensk. Mar je ženska res ženska samo, če je mati?
Dan žena je res politični praznik, vendar še zdaleč ni ostanek prejšnjega režima, ampak praznik v smislu boja za pravice žensk po celem svetu, boja, ki še zdaleč ni končan. Pravice si bomo ženske morale izboriti same; pravico do dela, enako plačilo za enako delo, enakopravno udeležbo žensk v politiki in na vodilnih delovnih mestih, proti spolnemu nadlegovanju žensk na delovnih mestih, spolnim zlorabam žensk in otrok in še in še. Borimo se za enakopraven položaj v družini, za pravično porazdelitev gospodinjskih opravil, za porodniški dopust, za prosta mesta naših otrok v vrtcih, šolah in še za kariero. Za stvari, ki so moškim običajne in lažje dosegljive samo zato, ker so moški. In proti omalovažujočim izjavam, kot je ta, da za vsakim uspešnim moškim stoji dobra ženska. Bomo enakopravni takrat, ko bomo lahko rekli, da tudi za vsako uspešno žensko stoji dober moški?
Vsekakor smo drugačne od moških, imamo različna telesa, drugačne probleme in interese. Vendar smo enakopravne! Rdeč nagelj, za dan vseh žena in ne samo mater, je simbol boja za pravice žensk, ženske solidarnosti in boja za enakopravno mesto v družbi.
KRISTINA BRODNIK
Skupaj praznujmo materinski dan
Materinstvo - brezpogojna ljubezen do otrok, ki omogoča njihov psihofizični razvoj je dobrina, za katero ne bomo nikoli dovolj hvaležni. Materinska ljubezen, dobrota, skrb, požrtvovalnost je neizčrpen vir iz katerega otrok črpa moč in s pomočjo nje raste. Če ta vir ni dovolj velik, je njegov razvoj oslabljen. Materinstvo jc položeno v slehernega človeka, zato smo jo dolžni posredovati tudi drugim, še posebej tistim, ki so bili sami za materinstvo prikrajšani. Šc posebno vlogo imajo matere in očetje, vzgojitelji in učitelji, duhovniki, prijatelji in znanci, ki si za materinstvo med seboj pomagajo in se duhovno bogatijo.
Ob materinskem dnevu 25. marca, se bi radi zahvalili vsem, ki živijo za materinstvo. Se posebej se bi otroci vrtcev, šol in drugi radi zahvalili staršem, vzgojiteljem in učiteljem za njihovo veliko požrtvovalnost.
Vabimo vas na prireditev ob materinskem dnevu, ki jo organizira Župnijska karitas Domžale. Prireditev bo na predvečer praznika, dne 24. marca ob 19. uri v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franc Kemik v Domžalah.
ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE
Ob materinskem dnevu
Neki sicer znani slovenski kulturni delavec jc po smrti svoje matere napisal v svoj dnevnik naslednje besede: »Draga mami, sedaj ko te ni več, izgubljam tla pod seboj in noge se mi strahovito tresejo. Kaj vse bi dal, ko bi se mogel še enkrat, samo še enkrat, dotakniti tvojih uvelih rok. Kaj vse bi dal, ko bi Ti mogel samo še enkrat in enkrat samkrat, ne enkrat, polkrat, storiti kakšno uslugo. Vem, da je to sedaj nemogoče, vedar jc Božja ljubezen do človeka, prepoznavna v Svetem pismu Nove zaveze, ki ga po odlomkih prebiram vsak dan, tako očitna, da s smrtjo ne more in ne sme biti vsega konec... Torej se bova še videla...
Spomini na mater so neizmerno dragoceni. Upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, moj osebni prijatelj, jc ob neki priložnosti dejal nekako takole: Čeprav sem žc v letih, jc moja misel na blago mater vedno sveža in mlada.
Nekaj dni pred smrtjo mi jc moja mama dejala sledeče: »Ivček, velikokrat boš jokal, ko mene ne bo več, sploh pa, če se ne boš oženil. Oženil se res (še) nisem, vendar se vse napovedi moje drage matere uresničujejo.
Mati vam je dala življenje in zato se spodobi in je pravično, da materinski dan praznujemo s spoštljivostjo in hvaležnostjo. Iz svoje izkušnje naj povem, da, ko sem izgubil svojo mater, sem izgubil tudi večino svojih sorodnikov. (Z)gradimo torej >svoj« spomenik svojim dragim materam še za časa življenja in ne šele na koncu.
Vsem materam prisrčne čestitke ob njihovem prazniku. Vsem predstavnicam ženskega spola tudi vse najboljše ob minulem 8. marcu, dnevu žena. Ob tej priložnosti pa veljajo moje posebne čestitke vsem redovnicam, zlasti ma-lološkim, ki služijo Bogu in vsem ljudem, nc glede na njihov svetovnonazorski predznak. Na svojstven način pa pošiljam iskrene želje in čestitke vsem dekletom »cvetovom svetlobe rajske«, kakor se je izrazil pesnik.
Bog živi.
IVAN KEPIC
Knjiga o domžalski železnici
g. Karel Rustja
V slovenski enciklopediji sem o gospodu Karlu Rustji prebrala, da je zgodovinar železničarstva, ki je 1967 končal študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter se zaposlil pri jugoslovanskih železnicah; iz Podjetja za popravilo voz in strojev v Novi Gorici in Ljubljani je prešel v ljubljanski Železniški šolski center ter v Prometni institut Ljubljana v letu 1981. Organiziral in vodil je arhivsko službo in oddelek za mikrofilmsko tehniko. Sodeloval je pri pripravi pravilnikov o železniških standardih, vzdrževanju vozil, tehnični dokumentaciji in mikrofilmanju. Za izobraževanje mehanikov in strojevodij je napisal devet skript. Objavil je več kot 25 strokovnih člankov ter scenarij za televizijsko nadaljevanko Tiri skozi čas.
V zbirki Tiri in čas je objavil več knjig, mednje pa se naj bi letos uvrstila tudi knjiga o domžalski železnici, katere rokopis ima g. Rustja žc pripravljen. V njej bo obdelal 110-lctnico proge skozi naše mesto, saj je januarja 1891 vlak prvič pripeljal v Domžale, vendar pa slovesne otvoritve ni bilo. V knjigi bomo našli vrsto strokovnih podatkov ter tudi dokumentov o začetku proge, katere lastnica je bila ena najstarejših slovenskih delniških družb, ki pa je progo kar kmalu prodala državi.
OBČINA DOMŽALE
Oddelek za prostor in varstvo okolja
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Predmet razpisa so poslovni prostori v pritličju objekta na Ljubljanski 36, Domžale:
- pisarna v površini 27,75 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m2.
- pisama v površini 18,80 m2, s souporabo sanitarnih prostorov v korigirani površini 1,39 m2.
Poslovni prostori se lahko oddajajo ločeno. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore je 1.450,00 SIT/m2.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek iz sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov.
3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih.
4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z označenimi dokazili od I do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za prostor in varstvo  okolja. Ljubljanska 69, Domžale s pripisom »ZA JAVNI RAZPIS P. P. - NE ODPIRAJ«.
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija nc bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnega prostora bo komisija upoštevala predloženi program dejavnosti ter ponudbeno višino najemnine. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 724 20 22 in 721 36 86. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Zgodovinar železničarstva -gospod Karel Rustja
Gospod Rustja, ki ga na našo občino vežejo tudi sorodstvene vezi, njegova žena Fani jc namreč doma iz Depale vasi, je eden najpomembnejših zgodovinarjev za področje zgodovine železnic, ki poleg pisanja knjig, sodelovanja pri različnih zbornikih ter strokovni literaturi, sodeluje tudi pri vrsti publikacij, jc pa tudi pisec strokovnih prispevkov za slovensko enciklopedijo s področja prometa - tako cestnega kot železniškega.
Prepričana sem, da bo nova knjiga o naši železniški progi prijeten strokovni prispevek k poznavanju zgodovine in sedanjosti tega področja, ki ga najbrž vsi skupaj premalo poznamo. Seveda bomo pisali tudi o knjigi.
V. VOJSKA
Nekaj zanimivosti, ki smo jih izbrskali iz osnutka knjige o 110-letnici železniške proge skozi Domžale:
- v letu 1879 so domžalski in kamniški podjetniki ustanovili Konzorcij za gradnjo ozkotirne proge Ljubljana-Kamnik. Vneta pobudnika za gradnjo Kamniške proge sta bila domači podjetnik Alojz Prašnikar (Praschnikar) iz Kamnika in ing. Oskar baron La-zarini; zanjo se jc zavzemal pozneje tudi pisatelj in poslanec Janko Kersnik:
- Okrajno glavarstvo v Kamniku je 9. septembra 1889 obvestilo prebivalstvo, da so na sedežih občin Trzin, Depala Vas, Stob, Domžale, Jarše, Homec in Mengeš razgrnjeni načrti in dokumentacija o odkupu zemljišč. Prizadeti lastniki zemljišč so lahko podali pripombe in ugovore.
- železniška proga skozi Domžale obratuje žc od 28. januarja 1891
- kdaj so postaje na kamniški progi dobile železniški telefon, še ni znano; pošta, ki v Domžalah deluje od 14. julija 1880, jc telefon dobila 13. aprila 1919;
- o potniškem prometu pa lahko preberemo:
Po otvoritvi prometa so med Kamnikom in postajo Ljubljana-Šiška vozili dnevno po trije pari
mešanih vlakov. Potniškim vlakom so bili priključeni tovorni vagoni, ki so jih na vmesnih postajah odpenjali in prestavljali. Zaradi pre-mikalncga dela na postajah so vlaki nabrali velike zamude. Vožnja med postajo Ljubljana-Šiška in Kamnikom jc trajala uro in pol. Potniške garniture so bile tako zanemarjene in v tako slabem stanju, da so o njih pogosto kritično poročali časopisi. Slabe potovalne razmere so večkrat pr«rnJ> vali na sejah deželnega odbora. Na račun kamničanovc počasnosti jc bilo izrečenih veliko šal. Tako naj bi strojevodja na Dobravi med Trzinom in Črnučami, kjer jc proga speljana tik ob cesti, vsako jutro izstopil iz počasi vozeče lokomotive in kupil mleko od mlekarje, ki so ga vozile v Ljubljano. Ko jc ujel lokomotivo, si jc do Ljubljane ob peči pripravil zajtrk. Potniki so se iz »kofcmalna« šalili tudi tako, da so po vagonih risali grafite in pisali domislice, na primer: »Med vožnjo cvetlice trgati jc strogo prepovedano« ali »Med vožnjo sprehajati sc ob progi jc potnikom najstrožje prepovedano«. Humorist Fridolin Žolna je objavil v časopisih nekaj pikrih pripomb na račun kamniške proge. Kamniškemu vlaku jc dodal pridevek »leteči kamničan« in opisal »Polževo dirko kamniškega vlaka.« Kljub neudobnosti in počasnosti pa je kamničan številnim ljudem ob progi postal nepogrešljiv del vsakdanjika.
Vaše zdravje je v vaših rokah!
Ure zdravja za občane
V prejšnji številki SLAMNIKA ste lahko prebrali o skupni akciji patronažnih sester Zdravstvenega doma Domžale in Občinskega združenja RDEČEGA KRIŽA, ki v marcu začenjata izvajati celoletno akcijo merjenja pritiska, sladkorja v krvi in holesterola.
Danes objavljamo povabilo, v prihodnji številki pa boste lahko o tem področju prebrali obširen prispevek, ki ga je pripravila ga. Vida Čeh iz Patronažne službe Zdravstvenega doma Domžale.
Kam? Kdaj?
• Domžale - vsak ponedeljek od 8 - 10-ih, v prostoru, ki je na dvorišču RK Domžale (bivši Dom upokojencev) na Ljubljanski nasproti RADIA HIT in sledite oznakam, ki bodo dobro vidne. Začetek: zadnji ponedeljek v marcu 2001 - 26. 3. 2001
• Dom - vsak drugi in četrti četrtek v mesecu. Od 8 - 10-ih, za-
četek 29. 3. 2001! V Gasilnem domu - za trgovino Vele (sledite oznakam).
• Radomlje - vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8 - 10-ih. Začetek 19.4. 2001 - v prostorih Lekarne Radomlje.
• Trzin - vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8 - 10-ih. Začetek in prostori bodo objavljeni v marcu, v trzinskem časopisu ODSEV
• Mengeš - akcija teče žc tri leta (do sedaj nismo merili holesterola). Vsak četrtek od 8 - 9-ih v prostorih RK v Mengšu (Zdravstveni dom).
Možnost meritev holesterola in krvnega sladkorja jc tudi v ZD Domžale (laboratorij) vsak delavnik od 6.30 - 11, ure, cena cca. 2300 SIT - rezultati šc isti dan (odvzem krvi iz. žile).
Patronažne sestre Vam bomo še istočasno skušale svetovati čimveč v zvezi z Vašimi rezultati, Vi pa boste takrat, ko boste hoteli vedeti, pokazali tisti pogum in tisto mero odgovornosti, ki jc nujna, da ostanete srečni, to je zdravi!
Za patronažno službo ZD Domžale
VIDA ČEH
STORITVE	CENA
Merjenje krvnega tlaka	Brezplačno
Merjenje krvnega sladkorja	300 SIT/osebo
Merjenje holesterola z aparatom	100-200 oseb 2000 SIT,
CHOLESTECK L-I>X	nato 3500 SIT, če nc bo dotacij
Novo pridobitev je v spremstvu mag. Marka Vreska, direktorja podjetja TBLUS Količevo, njenemu namenu izročil g. Tone Birk, najstarejši gasilec.
scbno skrb namenjajo usposobljenosti Članov, na kar kaze tudi struktura Članstva, saj je v društvo 26 poklicnih gasilcev, 175 izprašanih gasilcev ter 208 Članov z vsaj enim usposabljanjem.
Na obCnem zboru so pregledali dosedanje uspešno delo ter sprejeli program za leto 2001.
V.
stran
Center požarne varnosti Domžale
Posodobitev sistema zvez in alarmnih naprav
»Majhen korak za občinski proračun, velik korak za Center požarne varnosti, velikanski skok za vse občane občin Domžale, Lukovica, McngcS, Moravče in Trzin,« je pomen nove pridobitve - posodobitev sistema zvez in alarmnih naprav v Centru požarne varnosti Domžale, na kratko predstavil g. Marko Vrcsk, direktor TBLUS Količevo na prijetni otvoritvi, ki sc je v centru zgodila sredi februarja 2(X)I. Finančna sredstva so prispevali Hclios ter občine.
Po kratki predstavitvi je mag. Marko Vrcsk skupaj z najstarejšim gasilcem, tudi vodjo izmene Tonetom Birkom presti igel vrvico in tako jc bila nova pridobitev izroCcna svojemu namenu.
Prenovo so v Centru požarne varnosti Domžale v sorazmerno kratkem času uspeli zaključiti. Z naložbo vredno okoli II milijonov tolarjev so pridobili sodoben sistem komuniciranja, alarmiranja in ostale logistične podpore, ki jc nujna za uspešno in učinkovito delovanje poklicne gasilske enote, saj obstoječe dotrajane naprave niso več ustrezale svojemu namenu.
Sistem, ki omogoča vsestransko podporo gasilcem na terenu in nadzor ogroženih objektov, sestavljajo sledeči segmenti:
• Kontrolni dispečerski center, katerega osnovo sestavlja dispečerska centrala na kateri so vezane 4 stabilne gasilske UKW postaje. S tem se omogoča obdelava podatkov, ki so povezani na osebni računalnik na dežurnem pultu, dispeCer dobiva izpisane vse podatke in dogajanja na instaliranih frekvencah ŽARE. Preko tega sistema se vrsi tudi komuniciranje in proženje pozivnikov.
• Sprejemni center za sistem TUS, ki omogoča prenos signala preko telefonskih instalacij v ATC in preko konecn-iratorja v računalniški program, ki omogoča takojšnje signaliziranje požarnega alarma iz objektov v občini Domžale, ki so vezani na dežurno centralo CPV. VSI podatki se vizualizirajo, signalizirajo in shranjujejo.
• Internet
• Digitalna telefonska centrala
• Video nadzor objekta CPV
• Računalnik, ki omogoča proženje javnega sistema za alarmiranje preko telefonskih zvez ali radijskih zvez.
• Krmiljenje elektroinstalacij iz dežurne sobe.
• Monitoriji prenosa javljanja požara iz. stanovanjskega kompleksa SPB v Domžalah.
• Monitorji prenosa javljanja požara iz Heliosa.
• Stikala za proženje avtomatske poplavne naprave
• Stabilna postaja UKW za povezavo s policijo
• Stabilna postaja UKW za povezavo z varnostniki
• Sistem lokalnega ozvočenja objekta
• Dvižna vrata glavnih garaž
Slovesnemu odprtju nove pridobitve jc sledil redni občni zbor Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva llelios, katerega začetki segajo že v leto 1947. Danes društvo šteje več kot 400 članov in je največje gasilsko društvo v naši okolici. Ob drugih dejavnostih po-
KAJ JE NOVEGA
Odslej še uspešnejše in učinkovitejše delovanje poklicne gasilske enote v Centru požarne varnosti Domžale.
v J
Prisotni na občnem zboru Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios so pozorno prisluhnili poročilom o opravljenem delu. FOTO: V. S.
Takole se je kolona, na čelu katere so bili prapori, iz Dobovelj napotila proti Oklem
Oklo 2001
Sneg, ki smo ga težko pričakovali vse zimske mesece, je 24. februarja 2001 prav ob 57. oletnici bitke na Oklem pobelil steze proti spominskemu obeležju, h kateremu so z vseh strani prihajali stari in mladi pohodniki in pohodnice, največja kolona pa se jc k Oklu napotila z Dobovelj. Med več sto udeleženci je bilo tudi sto po-hodnikov iz Litije.
Vse prisotne je najprej pozdravil Raj-ko Hafner, podpredsednik Območnega združenja ZZB NOB Domžale, ki jc na kratko predstavil dogodke pred več kot petimi desetletji, vsi prisotni pa so z minuto molka počastili spomin na vse padle. Po pozdravu Boštjana Le kana, predsednika Sveta KKS Ihan. jc zbranim spregovoril Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale, ki je med drugim dejal:
»Veseli me, da sc vsako leto zberemo tukaj, ob spomeniku, ki predstavlja spomin in opomin vsem, ki jih pot zanese na Oklo. Dogodki, kot jc bil tisti, 24. februarja 1944, sc ne smejo več ponoviti in tudi s svojim ravnanjem lahko k temu pripomoremo. Bodimo strpni, potrpežljivi, poslusajmo soljudi in jih poskušajmo razumeti, prepričajmo sc o pravilnosti lastnih mnenj in jih sporočajmo drugim.
ohranimo dostojanstvo in medsebojno spoštovanje, bodimo ponosni zaradi preteklosti in sc veselimo prihodnosti, storimo kaj za vse nas in opravimo poslanstvo odgovornosti za naše skupno življenje v času, ki ga živimo. Ta čas marsikomu ni naklonjen in v stiskah sc spomnimo obdobja, dogodkov in ljudi, ki jim je namenjen pomnik, ob katerem sc nahajamo. Poskušajmo sc od njih naučiti lastnosti, ki jih potrebujemo za vsakodnevno življenje in premagovanje težav, s katerimi sc soočamo. Videli boste, da zmoremo in novejša slovenska zgodovina nas je v to že prepričala. Slovenci in Slovenke smo izjemni ljudje, ki svojo odločnost in medsebojno slogo vedno pokažemo takrat, ko je tO najbolj potrebno. Tudi to smo podedovali od svojih prednikov in prav to ohranimo za naše zanamec. Pri tem nam bodo srečanja, kot je današnje, v posebno pomoč in vedno znova tudi v zadovoljstvo. Vesel sem, iskreno vesel, da smo tukaj, sami znani obrazi, ki - kljub časovni oddaljenosti - nismo in niste pozabili tragedije Kamniško-zasavske Ccte, katere nema priča jc okolica, ki nas obkroža. Prepričan sem, da se bomo srečali tudi prihodnje leto in na enak način -
Številnim zbranim na spominski svečanosti na Oklem sta spregovorila tudi podžupan Simon Mavsar ter predsednik Sveta KS Ihan Boštjan Lekan.
mirno in dostojanstveno - poka/ali svoje spoštovanje do celotnega narodnoosvobodilnega boja in Se posebej do padlih borcev in bork, ki so s svojim življenjem omogočili, da mi lahko živimo. Hvala vam, da ste prišli in še posebej hvala tistim, ki sle v boju proti okupatorju kakorkoli sodelovali.
Pred nami so novi dnevi, novi izzivi, novi cilji in nove strani knjige življenja vsakega posameznika ter tudi slovenskega naroda v celoti. Upam, da bomo uspešno popisali zaenkrat prazne liste, namenjene sedanjosti in prihodnosti, vmes pa čimvečkrat odprli strani, na katerih so opisani dogodki iz obdobja, ki ne bo nikoli pozabljeno. Obdobja, v katerem tudi dejanja na Oklem ostajajo in ostanejo zapisana kot primer predanosti ciljem, tako velikim in usodnim, da bomo še dolgo s spoštovanjem razmišljali o vsem, kar so doživljali in doživeli naši predniki. Na svidenje naslednje leto, ko se zopet srečamo.
V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Ihan, recitator Lojze Muhar. Moški pevski zbor Janez Ce-rar. Društvo upokojencev Domžale, harmonikar ter Mešani pevski zbor iz Moravč, vsi udeleženci pa so se kljub slabemu vremenu zadržali tudi na tovariškem srečanju v Dobovljah.
Po nagelj na Limbarsko
goro
Društvo krajanov Limbarska gora in SK Termit Moravče prirejata že 13. pohod po nagelj na Limbarsko goro.
Zato vabimo vse ljubitelje narave, da sc nam v nedeljo 25. marca 2001 pridružite. Pricctck kulturnega programa bo ob 10 uri. Pridite, ne bo vam žal!
Pobratenje PGD Jarse-Rodica in PGD Zagrad
PGD Jarše-Rodica je imelo v februarju 37. občni zbor. Udeležili so se ga člani, podporni člani, predstavniki drugih PGD, podžupan občine Domžale g. Simon Mavser, župan Škocjana g. Janez Pavšič in predstavniki PGD Zagrada, predsednik GZ Marjan Slatnar, poveljnik G Z Janez Breceljnik. Predsedniki in ostali funkcionarji društev so orisali delo v preteklem letu. Poudarek je bil na pridobivanju novih članov in usposabljanju le-teh.
Vse aktivnosti, teh pa ni bilo tako malo, so potekale po programu dela, ki je bil sprejet na občnem zboru. V društvu je veliko mladine, ki se pridno uči in spoznava gasilske veščine. Predsednik društva Mladi gasilec iz OŠ Rodica jc dejal: »Mi smo sc pripravljeni podučiti, vaša dolžnost pa je, da nas naučite požarne preventive in ostalih veščin.«
Svečano izjavo ob vstopu mladih gasilcev v članske gasilske vrste jc podpisalo 16 mladih gasilcev.
Sprejet je bil delovni in finančni plan za leto 2001 in smernice za prihodnost, najzaslužnejšim pa so bila izročena priznanja In odlikovanja.
Učenci iz OŠ Rodica in otroci iz vrtca Ostržek so prejeli knjižne nagrade za najboljše spise, risbe in karikature na temo Preprečujmo požare. Priznanja in nagrade jc podeljeval poveljnik OZ Janez Breceljnik, ki je bil tudi delegat občnega zbora.
Predsednik Jože Ručigaj je orisal potek in namen pobratenja med društvi in utrjevanje vezi med gasilci.
Sledilo jc podpisovanje listine med PGD Jaršc-Rodica in PGD Zagrad. I istino sta najprej podpisala predsednika obeh pobratenih društev, za občino požupan Simon Mavsar in župan Ja-
nez Pavšič, za GZ predsednik Marjan Slatnar in poveljnik Janez Breceljnik.
Podžupan Simon Mavsar jc pozdravil to dejanje, saj s leni ne povezujemo samo gasilcev, ampak kraje, da se zbližajo, da spoznajo navade, razvoj in kar jc najvažnejše, ustvarjalno boljše odnose med ljudmi.
Čestitkam in dobrim željam se je pridružil tudi škocjanski Zupan, ki jc na kratko predstavil svojo občino. Prav tako se je strinjal, da taka dejanja zbližujejo ljudi dveh krajev.
Predsednik GZ Domžale je čestital k podpisovanju listine o pobratenju in dejal: »Mi se bomo učili od vas, vi pa od nas. Prenesite pozdrave med svoje gasilec in svoje ljudi. Radi se bomo odzvali vašim vabilom in obiskali vaš kraj.«
Po končanem občnem zboru so se gasilci in gostje ob zakuski pogovarjali o delu in načrtih za prihodnost.
M. R.
Skupinska fotografija za spomin
Klošarstvo, s. p.
Ko sem se pred dnevi pripeljala na delo v Državni zbor, meje po parkiranju avtomobila ustavil značilno zanemarjeno oblečen gospod - klošar. Nadvse prijazno me je nagovoril in poprosil za kakšen tolar. Ker me le redko kdo nagovori tako simpatično in vljudno, pa čeprav je oblečen v belo srajco, kravato in temno obleko, sem takoj začela iskati denarnico in mu dala nekaj denarja. Zahvalil se je in segel v žep in mi iz njega potegnil -ne boste verjeli - čisto pravo vizitko. Na njej je pisalo: KLOŠARSTVO, gospod Krnil Pušar s. p., naslov: Tomšičeva 8, klopca po želji. Ob tekstu pa rizbica Charlia Chaplina. Simpatično in duhovito. Obljubil je tudi, da bo v zahvalo popazil na moj avto. To pa ni kar tako, saj so mnogi poslanci že potožili, da so kljub varovanju policistov in varnostnikov našli močno poškodovano vozilo (porisano z grobimi predmeti), znan pa je tudi primer, da so našli poslanci avto s praznimi gumami in prebodenimi gumami. Torej mije nenazadnje prijazna usluga klošarja Krnila prav koristila.
Kar precejšnje število klošarjev se zadržuje v bližini poslopja Državnega zbora. Tako nas na parkirišču pri Maksimarketu Čakajo klošarji, ki so svojo »obrt« že nekoliko bolj komercializi rali - nc prosijo za denar, pač pa v nakup ponujajo pesniško zbirko. Ker sem dobra duša. imam zdaj doma že kar nekaj teh knjig. A poteza jc prav psihološko dodelana, saj takšne »trgovine« ne moreš kar tako odkloniti in iti naprej.
Ko smo se kasneje s kolegi poslanci pogovarjali o tem klošarskem fenomenu, sem slišala še nekaj zanimivih zgodbic, saj so se klošarji že zelo modernizirali in ponujajo tudi prave dogovore v smislu - rabim 20.000 tolarčkov za nakup ozimnice, kolega Partljič pa je celo dobil prošnjo za tO, da bo prispeval 50.000 tolarjev za šolanje klošarjevcga sina. Večina poslancev nas na takšne in drugačne prošnje reagira z naklonjenostjo, nenazadnje nam to omogočajo tudi naše visoke (in v javnosti in medijih tolikokrat očitane) plače. Torej jc to nekako naša dolžnost.
Klošarjev jc vse več, tudi na ulicah našega mesta jih je že nekaj deset. Skušamo jim javno pomagati - s kuhinjo, ki jo ima le malo slovenskih občin, z ležišči v okviru Rdečega križa in Župnijske Karitas, z drugimi pomočmi, razmišljamo o zavetišču, če bo potrebno, če bo brezdomcev v občini še več. In najbrž jih bo, saj jc pojav vse bolj množičen. Veliko teh stisk najbrž nastaja zaradi stanja v družbi, število revnih se vsak dan povečuje. Res pa jc tudi, da mnogi zavestno izberejo takšen način življenja, ki niti ni tako težko, saj se človek reši mnogih odgovornosti, stresov, pa tudi vsakodnevno kru-hoborstvo sc zminimalizira lc na skrb za vsakodnevni obrok (tega večinoma lahko prejmejo v javnih kuhinjah) in zadostno količino pijače, zato da jih ne zebe, saj večino življenja preživijo na prostem. Tako je tudi prav. vsak si sam izbere način, kako bo preživel svoj zemeljski vek.
Huje pa je, da je, ne samo pri nas, pač pa tudi v svetu, vse več ljudi na robu preživetja, da ozek in majhen krog bogatih postaja vse bogatejši, da pa ljudje, tudi če želijo, ne morejo dostojno delati in najti zaposlitve, si ustvariti družine in zgraditi vsaj skromnih domov. Nenazadnje sc s tem vsak dan soočamo: z. reko in poplavo beguncev, političnih azilantov in ekonomskih pribežnikov, ki iščejo svojo možnost v bogatih državah in tja večinoma ilegalno potujejo tudi preko naše države. Vprašanje pa je, ali smo ob vsem tem dostojno in humano reagirali, ali niso tudi mnogi naši ljudje pokazali, da jih stiska teh ljudi ne prizadene, saj niso pripravljeni teh ljudi gledati v bližini svojih domov. Pa tudi država se doslej ni zadosti pripravila na ta problem za katerega smo dolgo časa vedeli in bo v prihodnje morda še množiCnejši in šc hujši. Upam vsaj. da bomo. tako kot je bilo javno zagotovljeno iz ust minit ra Bohinca, problem čim prej primerno uredili.
Ko z družino in prijatelji potujemo po svetu, smo večkrat pretreseni, kaj vse vidimo. Število revnih ljudi je neskončno veliko, skrb nekaterih držav zanje pa nikakršna. Logično je tudi, da je v takšnih državah prisotnega tudi več kriminala, saj ljudje pač morajo preživeti, nekateri tudi na nezakonit način. Ena takšnih najhujših izkušenj je bila v južnoafriškem glavnem mestu Pretoriji. To je eno najbolj nevarnih mest na svetu, v njem pa ni prijetno živeti ne revnim, še manj pa bogatejšim. Ker je kriminala toliko, so se bogati bili prisiljeni skriti za ograje, obzidja in se zavarovati z vsemi tehničnimi in človeškimi sredstvi. Ko smo morali zvečer iz hotela na večerjo v restavracijo, ki je bila nekaj ulic stran, nas jc morala spredaj in zadaj čuvati do zob oborožena policija. Grozno. Bodo bogatejši končno le spoznali, da jc tudi njihovo življenje veliko manj prijetno, ker se morajo neprestano ukvarjati s svojo varnostjo in strahom kje jih bo kdo (ponavadi v veliki stiski) napadel, jih oropal ali ubil. Bodo pripravljeni del bogastva razdelili med večje število ljudi? Tudi pri nas, v državi, ki je v ustavo zapisala, da je socialna država, bomo morali ta problem bolj občutljivo reševati. Menda je za to v obliki socialnih tansferjev namenjenih dovolj sredstev, le ureditev in zakonodaja nista dovolj domišljeni in sredstev nc dobijo tisti ki so tega najbolj potrebni. To pa je že druga zgodba, zgodba, ki se je bomo morali z veliko občutka lotiti tudi v Državnem zboru
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM
IZ NAŠIH ŠOL m VRTCEV
stran
Psi kratijo otrokovo osnovno pravico
Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba, kar pomeni, da se bo otrok gibal, če nam je všeč ali ne. Dejstvo pa je, da lahko prav gibanje zelo pripomore k uresničitvi ciljev na vseh področjih otrokovega razvoja. Zanimivo, boste rekli, kako naj se otrok uči npr. matematiko prek gibanja. Zelo enostavno. Šteje korake, poskoke... itd.
Otrok se mora nujno gibati po različnih površinah v zaprtem prostoru in v naravi. Naravne površine, kot so travnik, gozd. sneg, voda ... so izziv, prek katerega otrok igraje uri spretnosti (koordinacijo, ravnotežje, orientacijo v prostoru, usvaja osnovne gibalne koncepte, premaguje ovire ...I.
Na zadnjem vzgojnem aktivu smo zaposlene v vrtcu Domžale posebej obravnavale področje kurikuluma GIBANJE in ugotovile, da smo zelo enotne pri zastavljanju ciljev in uresničevanju le-teh. Izpostavile pa smo tudi problem sprehodov po bližnji okolici vrtca, saj je vprašljiva varnost otrok.
Že lansko leto smo pri predstavitvi letnega delovnega načrta staršem prišli do točke, kjer se starši niso strinjali z načrtom, in sicer pri projektu Življenje ob Bistrici. Tako zelo radi imamo Kamniško Bistrico, vendar ne moremo zanikati, da je pot ob njej posejana s pasjimi iztrebki, kar pa staršem ni bilo všeč. Vsekakor nikomur ni všeč, da njegov otrok skače po površinah, kjer je možnost okužbe s katerokoli boleznijo, ki jo prinašajo živalski iztrebki. Drugi problem, ki postaja še bolj izrazit pa je neodgovornost pasjih lastnikov. Poleg že omenjenega puščanja iztrebkov njihovih ljubljenčkov kjerkoli, sc jim zdi, so nekateri lastniki psov celo tako brezbrižni, da svoje pse brez nadzora spustijo, tako da sami tekajo po okolici, l/govori, da niso nevarni in imajo radi otroke, kaj malo pripomorejo k zaupanju, saj do nesreč ne pride vedno takrat, ko jih pričakuješ, ampak nepričakovano! Otroci lahko zaradi strahu pred psom (ne glede na velikost!) skočijo na cesto, kjer sc lahko zgodi prometna nesreča. Poleg tega imajo nekateri otroci strašen strah, ki je privzgojen, vzgojitelji pa ga nehote potenciramo, ker moramo lastnika psa (če je sploh prisoten!) prepričati, da ni primerno, da njegov pes. naj bo še tako »lušten«, ovohava otroke na sprehodu. Zil nam je, da je lako, da tudi prošnje, naj vsaj v dopoldanskem času sosedje vrtca imajo svoje ljubljenčke za ograjo, pod nadzorom ... ne zaležejo.
Tako z otroki marsikdaj raje ostanemo na igrišču, kol pa da bi izkoristili površine, ki nam jih ponujata bližnji travnik in gozd. Okolica je za otroke velika motivacija za raziskovanje, opazovanje in doseganje ciljev na vseh področjih kurikuluma. Zato upamo, da bodo krajani, ki bodo prebrali te vrstice, opozorili nanje tudi sosede in s tem pripomogli k varnosti naših in vaših otrok.
Hvala za sodelovanje!
NINA MAV HROVAT
Zimovalci z Natašo, Irmo, Darjo, Jano in Katjo
Zimovanje domžalskih otrok na Kopah
41 otrok in pet spremljevalk smo se na oblačno ponedeljkovo jutro. 8.1. 2001, odpeljali na Pohorje, v kočo na Kope. Pripeljali smo se v razmočeno in blatno pokrajino, ki ni bila videti prav nič zimska. Prvi dan smo torej preživeli v koči in veseli opazovali, kako se je dež kmalu spremenil v močno sneženje. Združeni smo bili iz petih enot, in sicer za Ostržka, Cici-doma, Kekca, Palčka in Savske.
Naslednje dni smo izkoristili novo zapadli sneg za smučanje. Otroci so bili po smučarskem predznanju razdeljeni v štiri skupine, za njih pa so na smučišču skrbeli smučarski učitelji Samo, Miha, Natalija in Barbara.
Smučarji so bili zelo vztrajni ter pogumni in zadnji dan smo imeli čisto pravo tekmovanje, s pravimi vra-ticami, štrtom in ciljem. Vsi, tudi začetniki, so si upali spustiti z vrha hriba.
Tretji dan je bil Sc posebno zanimiv, saj so nas obiskali otroci iz vrtca Palček. Z veseljem smo jim raz-kazali našo kočo. Zelo zanimivo in napeto jc bilo zvečer, ko smo imeli srečolov. Vsi smo sodelovali in se veselili novih stvari.
Zadnji večer smo odšli na nočni sprehod z baterijami, med katerim smo poiskali skriti zaklad in se z njim posladkali.
Vsak dan smo imeli tudi dovolj časa za igro, risanje, barvanje pobarvank, poslušanje pravljic in seveda »crkljanje«. Dnevi so hitro minevali in mimogrede je prišla sobota, ko smo se odpeljali v Domžale in se z veseljem stisnili svojim staršem v objem.
Radi bi se še enkrat zahvalili Črtu, Samu. smučarskim učiteljem in kuharici, ker so tako lepo skrbeli za nas.
Milan, Tone, Mira, Barbara, Lidija, Metka in učenci tretjih razredov iz Doba in Krtine.
Zimske radosti na Pokljuki
Za učence tretjih razredov OS Dob smo organizirali zimsko šolo v naravi na Pokljuki. V prenovljenem penzionu Jelka smo preživeli pet prijetnih dni. Kljub slabemu vremenu in slabim snežnim razmeram so učenci zelo hitro osvojili osnove alpskega smučanja in teka na smučeh. Prosti čas smo zapolnili z zabavnimi večeri, likovnimi delavnicami in sprehodi po neokrnjeni naravi. Podali smo se tudi na nočni sprehod in opazovali zvezdnato nebo.
Že nekaj let se z nami trudi tudi ga. Mira Až-man, zdravnia ZD Domžale in članica gorske reševalne službe. Z njo se počutimo bolj varne, saj skrbi za naše zdravje.
Večeri, polni smeha in zabave, so bili popestreni z lepimi nagradami, ki so jih prispevali; trgovina Lila iz Doba, picerija Fontana iz Doba, Florida bar iz Doba in Vele Domžale. Vsem se iskreno zahvaljujemo.
Zimska šola v naravi malo drugače
Letošnja zima si res ne zasluži tega imena in je nekaj posebnega, saj,noče in noče pokriti zemlje s težko pričakovano belo odejo. Se zlasti nestrpno so jo pričakovali učenci in učitelji S. razreda in Oddelkov vzgoje in izobraževanja na OS Roje, saj smo se v mesecu januarju pripravljali na zimsko šolo v naravi na Jezerskem. Skupaj s starši sum sc odločili, da jo izvedeno tudi, če ne bo snega, saj nam je Šola gorništva in smučanja pod vodstvom znanega alpinista g. Dava Karničarja ponudila bogat program tudi v primeru, da ne ho mogoče izvajati aktivnosti na snegu. In glej čudo! Ravno pred našim odhodom je sneg nekoliko pobelil zemljo, zato smo pridno pripravljali opremo za smučanje, sankanje, drsanje in druge zimske radosti.
Toda vreme nam žal ni bilo naklonjeno. Že kmalu po prihodu na Jezersko se je ot6plilo in sneg je kar vidno pobiralo pred našimi očmi. Pogosto je deževalo. A kljub temu nam ni bilo nikoli dolgčas. Vsak dan smo doživeli toliko zanimivega, da smo na smuči in sanke kar pozabili.
Nastanjeni smo bili v hotelu Planika, kjer nas je osebje dobesedno razvajalo s prijaznostjo, pa tudi z dobro hrano. Še posebej pa so bile učencem všeč svetle, tople in prijazne sobe z balkonom, z lastnim televizorjem in kopalnico.
Vsako jutro smo začeli z jutranjo gimnastiko. Po zajtrku pa so sledile aktivnosti, ki so bile vsak dan drugačne, vedno pa zanimive in poučne. Že prvi dan, ko je bilo zunaj še nekaj snega, smo se odpravili na pravi zimski pohod k slapu Čedca. To jc najvišji slap v Sloveniji. Pred odhodom nas je ga. Karmen Karničar poučila o tem, kako se jc potrebno obleči za planinski pohod, pa tudi, kaj jc po-
trebno imeti v nahrbtniku. Med potjo smo izvedeli veliko zanimivega o gorah, o hoji po planinskih poteh, o vedenju planinca pa tudi o čuvanju narave. Na vrhu smo bili prijetno utrujeni, a bogato poplačani s pogledom na zale-deneli slap. Ob spustu pa smo se učili pravilnega sestopanja ki je bilo še težje kot vzpon.
Nepozaben je bil tudi dan, ko nas je g Davo Karničar popeljal na zahtevnejši vzpon na Turne. Učil nas je vzpenjanja po strmini, pa tudi varovanja, da nc pride do zdrsa. Nekateri učenci so prvič stali na robu čisto pravega prepada. Kakšen užitek, ko z vrha gledaš dolino globoko pod seboj! Tu smo se srečali z drugo skupino, ki si je ogledala izvir mineralne vode. Da prav ste prebrali. Na Jezerskem imajo čisto pravi izvir mineralne vode. Kako prijetno je bilo po naporni turi skupaj popiti čaj in si izmenjati vtise.
In kaj smo še počeli? Člani ekipe gorništva so nam predstavili čisto pravo alpinistično opremo in tehniko plezanja v gorah. V prilagojenih raz.merah smo sc v plezanju preizkusili tudi sami. Kako poskrbeti za varnost in kaj storiti, če v planinah pride do nesreče? O tem sta nas poučila gorska reševalca Rok in Janko. Z njuno pomočjo smo iz smuči, palic in vrvi naredili prave reševalne sani, imenovane vlaki. Ker ni šlo za pravo nesrečo, smo z veseljem prevažali »ponesrečence« po rahlo zasneženi strmini. Tudi razni planinski vozli nam niso več tuji.
Obiskali smo galerijo samouka Jaka Zadnikarja, čigar likovna dela prikazujejo Jezersko v preteklosti in imajo predvsem veliko zgodovinsko vrednost. Na Jezerskem, tej najdaljši vasi v Sloveniji, pa imajo tudi čisto pravi muzej, v katerem so shranjeni predmeti, ki so jih Jezerjani nekoč uporabljali za svoje preživetje.
Učiteljica Irena nas jc seznanila s skrivnostmi nastanka gora pa tudi balvanov - velikih skal - ki jih jc ledenik prinesel v dolino. Sami pa smo poskušali odkriti lastnosti lehnjaka. Mnogo zanimivega smo izvedeli tudi na gozdni učni poti, po kateri nas je vodil g Peter - lovec in gozdar v eni osebi.
Tudi ob večerih nismo mirovali. Ogledali smo si diapozitive o lepotah Jezerskega pa film Od Jezerskega do Himalaje. S pesmijo in obljubo, da bomo zanj vedno držali pesti, smo sc poslovili od g. Dava Karničarja, ki je ponovno odšel v Himalajo. Sestavljali smo program za poslovilni večer in veliko prepevali ob spremljavi kitare Obiskala nas je tudi ga. ravnateljica, ki smo jo zaprosili, naj nam bivanje na Jezerskem podaljša Sc za kakšen dan.
Moram poudariti, da so učenci resnično uživali in da smo kljub pomanjkanju snega uspešno realizirali prijetno in poučno šolo v naravi. Za to gre zahvala vsem: učencem, ki so po besedah Karmen Karničar prinesli na Jezersko pesem, smeh in »sonce«, pa spremljevalcem, Sc posebno pa ekipi Šole gorništva, ki bi se jim ob tej priliki Sc enkrat zahvalila za bogat in pester program, še zlasti pa za prijazen in človeško topel odnos do vseh udeležencev šole v naravi.
A žal vse lepo prehitro mine in tako sc je izteklo tudi naše bivanje na Jezerskem. Poslovilni večer smo zaključili s pesmijo, ki smo jo posvetili g. Davu Karničarju in njegovi ekipi. Konča pa se z besedami, ki povedo vse:
»Še vrnemo se na Jezersko, ker nam tukaj jc lepo...«
MARINKA BREGAR
Nagrada vrtcu Kekec
Vsako leto s starejšimi otroci v vrtcu »Kekec« zelo radi obiščemo Narodno galerijo v Ljubljani.
Pred obiskom si preberemo slikanico Svetlane Makarovič: Gal v galeriji in se s tem malce pripravimo na obisk. Seznanimo se s škratom Galom, ki ga je zelo zanimivo upodobil Kostja Gat-nik in »živi« v tamkajšnjih prostorih.
Otroci si s pomočjo prijazne kustosinje ogledajo kratek film o njem, ga iščejo po prostorih, hkrati si ogledujejo slike in spoznavajo različne zvrsti umetnosti.
V začetku meseca februarja nas je presenetilo povabilo na vsakoletno prireditev ob kulturnem prazniku, ki jo pripravljajo najz.vcstcjSim obiskovalcem.
Tokratno nagrado si jc zaslužil vrtec Kekec iz Radomelj in šc vrtce Mojca iz Ljub-janc. Nagrajene so bi-c tudi nekatere osnovne in srednje šole.
V veliki dvorani smo prisluhnili nastopu dua Tomaž Lo-rcnz/violina/- Jcrko Novak/kitara/ in slikarju Matjažu Schmidtu. Vsi nagrajenci smo prejeli nagrade za svojo osebno vlogo pri uvajanju otrok v svet umetnosti, hkrati pa je vsaka skupina prejela vrsto zanimivih brošur, slikanic, knjig in sestavljanko kot pripomoček za delo v prihodnje. Ogledali smo si še razstavo Valentina Mctzin-gerja v novem krilu Narodne galerije ter na koncu šc malce pokramljali ob pogostitvi.
Otroci so bili nagrade veseli, me vzgojiteljice pa se bomo tudi v prihodnje trudile, da bomo z takšnimi in podobnimi dejavnostmi popestrile in obogatile naš vzgojni program.
vodja enote MIRANDA KRIŠTOF
Prireditve in dejavnosti v Vrtcu Domžale
Mesec februarje mesec praznikov in praznovanj. Slovenci ga najpogosteje povezujemo s kulturnim praznikom. V enotah Vrtca Domžale so vzgojiteljice pripravile različne aktivnosti in prireditve. Večji poudarek je bil na jezikovni in knjižni vzgoji in z njima povezanimi cilji in vsebinami, ki so potekale ves mesec.
V enoti Savska so otroci obiskali in si prvič ogledali prostore Sveta knjige v Domžalah, kjer so prisluhnili koncertu mladih flavtistov in pianistov pod vodstvom prof. Zdenke Marinič, ter tako na primeren način spoznali takšno zvrst glasbe. Veliko časa so namenili pravljici in eno dopoldne jih je pripovedovala čisto prava babica. Krikovi otroci so se navduševali nad pravljicami in slikanicami, ter jih tudi sami izdelovali in razstavili v svojem vrtcu, da so bi-
STEKLARSTVO IRMI HOMEC -DOMŽALE
01/721 5717,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97,01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* uokvirjanje slik
Mali kulturni ustvarjalci v vrtcu Krtek Ihan
Knjiga je pri otrocih zelo priljubljena. Otrokom so poznane vse zvrsti leposlovja, še najraje pa prebirajo slikanice in pravljice, ki jim popestrijo že tako bujno domišljijo.
V tednu kulture smo vzgojiteljice v vrtcu Krtek Ihan otrokom in staršem ponudjje možnost, da doma poiščejo stare pravljice, ki jih radi prebirajo, in jih prinesejo v vrtec, kjer jih bodo pokazao prijateljem, skupaj pa bi v knjižnem kotičku kakšno tudi prebrali. . Otroci so se ob knjigi seznanili še s poklici pisatelja pesnika in slikarja.
Posebno pozornost smo posvetiii spominu na Franceta Prešerna o katerem otroci vedo zanimivo pripovedovati; prebirali smo njegove poezije in ilustrirali povodnega moža Vsak otrok je pesem doživel na svoj način po svoje pa so tudi ustvarjali prve slikanice. Tisti, bolj ustvarjalni, so slikam dodali še besedilo in pripravili razstavo za starše.
Naj omenim Se to. da v našem vrtcu posvečamo veliko pozornost ohra-
njanju Slovenskega ljudskega izročila, saj smo v preteklem lelu izvedli projekt z naslovom Slovenska ljudska pravljica in pesem. Sodelovali so starši in otroci vseh starostnih skupin. Sami bomo že drugič ustvarjali svoje glasilo, ki se imenuje Krtek, in ga v prihodnjih dneh ponudili v branje
Ni zanemarljiv tudi podatek, da že nekaj let sodelujemo pri projektu Predšolska bralna značka ki ga organizira Knjižnica Domžale. Ob koncu februarja bo približno 40 otrok našega vrtca uspešno zaključilo prebiranje knjig ki so jih letos izbrali za ta projekt.
Vse vzgojiteljice si prizadevamo, da bi otroci kar najbolj spoznali našo kulturno dediščino, jo ohranjali in tudi tako izkazali pripadnost svojemu narodu, ANDREJA MATKOVIC
~'M
mM
Skrb za okolje v vrtcu Palček
Že jeseni smo z otroki intenzivno opazovali naravo okrog sebe in ugotovili, da je vse preveč tistih, ki mečejo odpadke po tleh, v vodo, med grmovje...
Otroke sva s pomočnico poučili, da jc to neprimerno in da je potrebno skrbeti za čisto in urejeno okolje. Po opravljenih opazovanjih in čistilnih akcijah okrog vrtca smo se odločili, da bomo še mi nekaj prispevali za čim bolj zdravo okolje in sc dogovorili, da bomo posadili vsak svoje drevo, ki nam bo čez leto dajalo senco in čistilo onesnažen zrak. Tako smo s pomočjo naših vzdrževalcev skopali manjše jame, v katere smo nato posadili različna drevesa. Imeli smo veliko srečo, da je v tistem času dovolj deževalo, da so si drevesa hitro opomogla in sedaj že z veseljem opazujemo, kako v tej »topli« zimi Zc poganjajo prve brste. S ponosom smo ugotovili, da so sc vsa drevesa, razen enega, prijela. Otroci na drevesa res pazijo, da sc nc bi kdo slučajno spozabil in katero izrttval ali kako drugče poškodoval.
Naš prispevek za ohranjanje zdravega okolja je sicer majhen, vendar srčno upamo, da sc bo našel še kdo in na svoj način prispeval k lepši in zdravi naravi.
MEDVEDI IZ VRTCA PALČEK S TATJANO IN KATJO
le na ogled tudi staršem. Otroke vrtca Palček spremljata knjiga in pravljica na poti v življenje skozi vse leto. Ob kulturnem prazniku so si otroci med seboj izmenjali knjige, si izdelali svojo slikanico in spoznali knjižnico OŠ Rodica.
Ostržkovi so obiskali Narodno galerijo v Ljubljani in tako spoznali veliko novega in zanimivega V njihovem vrtcu skozi celo leto poteka aktivno sodelovanje z. Občinsko knjižnico Domžale, kjer si izposojajo knjige in jih skupaj ali posamično prebirajo in spoznavajo nove vsebine, dogodivščine in svet pravljičnega. Vključeni so tudi v projekt »Knjigohubc«, ki ima posebne zahteve in o katerem bomo v eni prihodnjih prispevkov povedali kaj več.
Vrtci Cicidom, Mlinček in Kekec so skupaj pripravili razstavo otroških likovnih izdelkov in slikanic v Kulturnem domu Radomlje, kjer je bil izveden tudi kulturni program z nastopom otrok iz vseh treh enot in so si ga lahko ogledali tako starši kol krajani Radomelj. Razstava, kakor tudi prireditev, sta bili zanimivi in vredni ogleda, saj jc bila to popestritev za kraj. Ni pa bil to edini dogodek v februarju. Otroci vrtca Cicidom so obiskali Občinsko knjižnico Domžale, spoznali knjigarno in izdali interno glasilo »Cicidom«.
»Mlinarčki« so bili v knjižnici v OS Prcscrjc pri Radomljah in izdelali slikanico o radovednem Tač-ku. V vrtcu Kekec so se z Glasbeno šolo Domžale dogovorili, da bodo njihovim otrokom in staršem predstavili delo glasbene šole. Prav posebno nagrado pa sta prejeli vzgojiteljici Miranda Krištof in Vera Kolčne, skupaj z otroki njihovih skupin. Podelila jo je Narodna galerija Ljubljana, za lansko šolsko leto, kot najzvcstcjSim predšolskim obiskovalcem Narodne galerije. Nagrado sta prevzeli vzgojiteljici na posebni prireditvi v Ljubljani in si zaslužita vse čestitke.
Omenjene in šc mnoge druge vzgojne dejavnosti so vzgojiteljice skrbno načrtovale in z njimi obogatile Vzgojno delo, počastile kulturni praznik in razveselile otroke.
JANA PIRMAN
stran
Kulturni večer v »Lipi«
V Društvu za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje »UPA« Domžale vsako leto obeležimo slovenski kulturni praznik. Letos smo se zbrali 7. februarja v Majcevem dvoru. Veliko nas je bilo in prijetno smo se imeli.
Prvi del programa smo namenili delu velikana slovenske besede, ki jc v baladah in romancah, v gazelah in sonetih pel o ljubezni in hrepenenju, o žalosti in trpljenju in seveda o svojih ljubih Kranjcih. Njim jc pred več kot 150. leti zaželel:
Edinost, sreča, sprava k nam nazaj se vrnejo, otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo.
Zdravljico smo slišali v slovenskem, hrvaškem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. S tem smo prikazali razvejanost jezikovnega izobraževanja v »UPI« in dejstvo, da je Prešernova poezija prevedena v vse svetovne jezike in da nam je on s svojimi deli že davno odprl pot v svet in v Evropo.
Kulturni program so pripravili in izvajali člani jezikovnih tečajev, delavnice za lepo in pravilno rabo slovenskega jezika in literarne delavnice. Kol rdeča nit se jc skozi program prepletala in ga povezovala pesem Li-pinega pevskega zborčka. To jc bil njegov prvi javni na-
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Veselo pustovanje
Priprave na pustovanje v Domu upokojencev Domžale so bile temeljite: v kuhinji so se mešale dišave po prekajenem, mesu in hrenu z opojnim sladkim vonjem po svežem cvrtju, vino je bilo pripravljeno, da vse zaužite dobrote poplakne. Maske smo nataknili, prišel je torej čas poštovanja, poln dobrot, veselja, plesa in šega-vih maškar.
Jedilnica jc bila okrašena prav posebej za to prilož-
stop. Solista in zbor so udeleženci nagradili z glasnim aplavzom.
Udeleženci kulturnega večera smo znova doživeli, da je pesem delček našega življenja. Pomaga nam sanjati, izražati žalost in ljubezen, jokati in se veseliti. Po programu smo šc posedeli. S prijateljskim klepetom, s Salami in z ubranim petjem smo krepili dobro voljo in veselje do življenja ter razvijali in krepili prijateljstvo. Ja, v Lipi si pa res znamo pripraviti lep kulturni praznik.
»LIPA« Domžale Metka Zupanek
nost z živobarvnimi podobami klovnov. Prišle so različne maske: Rdeča paprika in Rumeno korenje, lepa dama s pahljačo, indijanka v živopisani obleki, mogočna beneška maska, hudiček z rožički. Taurcg v modrem, čarodejka s paličico, dama s klobučkom pa, pripomoček proti aidsu, ki je bil zamisel stanovalke, ki ga jc predstavljala. Skupinske pa so predstavljale baročno gospodo minulih časov in sc zavrtele ob zvokih Mozartove glasbe; veseli in poskočni charleston jc igral, ko so se vrtele dame z gangsterjem iz prohibicijskih časov v Ameriki; domačo estrado pa sta »zastopala« znana pevka in pevec, ki svojim vdanim poslušalcem vedno dajeta svoje najboljše pesmi, ki segajo do srca. Ples jc bil živ, saj so okostnajček in vampirka ter čarovnica iz noči duhov pritegnili tudi ncnašemljcne v veselo rajanje. Maškare so tudi postregle vse s svežim cvrtjem in pijačo. Za kratek predah pa so prišli v goste tudi otroci iz vrtca URŠKA, seveda vsi skupaj z vzgojiteljicama maskirani, nekaj pa je bilot udi najmlajših potomcev naših delavk in nekaterih stanovalcev. Zapeli so in zaplesali ter se posladkali s cvrtjem.
Dopoldne jc hitro minilo. Veselo razpoloženje jc trajalo cel dan. Ugibali smo, kdo sc skriva pod uspelimi maskami - nekaterih nismo prepoznali. A tak jc pač pust pomalo skrivnosten, šegav, drzen pa tudi plah. Za eno leto se je poslovil tudi od nas.
VLADKA BRUMEN
Občni zbor SRD Konfin - Sv. Trojica
Člani Športno rekreativnega društva Konfin - Sv. I rojica smo sc 23. februarja zbrali na rednem letnem občnem zboru v gasilskem domu v Žejah
Skupaj smo zadovoljni pregledali delo v minulem le-1" Ul se spodbujeni z rezultati še bolj zavzeto dogovarjali o pripravi letošnjega programa.
Tako sc bodo zvrstili: ob materinskem dnevu in dnevu žena prireditev »Mamici moji«, aprila že 9. tradicionalna prireditev »Nikoli več vojne«, ob »dnevu Zemlje« celodnevna čistilna akcija, prvomajsko kresovanje na vrhu Sv. Troice, prvomajski pohod po bližnjih izletniških točkah, udeležba na tekmovanju »Veter v laseh«, kresovanje ob Dnevu državnosti, sodelovanje pri pripravi košarkarskega turnirja v Žejah, piknik Z družabnimi igrami, četrti »Krokarjev kros« v teku in kolesarjenju, miklavževanja za otroke ter »Krokarjev slalom«.
V posebnih akcijah bomo uredili nekdanji vaški vodni izvir, označili preostalo starodavno vinsko trto pri grajskih razvalinah ter obnovili kažipot na trojiškem križišču.
Svoje spodbudne besede in nasvete so nam namenili tudi naši gostje: predsednik KS Dob - Pavel Ce-rar, predsednik Komisije za turizem občine Domžale, Igor Kuzmič ter predsednik TRD Turnšc - Ćcšcnik, Janez Orehck.
Srečanje smo nadaljevali v sproščenem in zabavnem vzdušju, ob petju in pogovorih, kjer sc vedno rodi največ dobrih idej.
ROK RAVNIKAR
Spomini živijo
Društvo izgnancev Domžale združuje več sto nekda njih žrtev vojne, med katerimi jih je veliko, ki tudi po več kot petih desetletjih hranijo dokumente, med nji mi tudi fotografije, ki pričajo o dneh izgnanstva.
Tako je fotografijo, ki je nastala med drugo sve tovno vojno v logorju Kricscldorf v Avstriji v bližini Spitala, prinescle g. Miroslav Cedilnik iz Domžal. Tja jc bil g Miroslav izgnan iz Zgornjih Gameljn v logorju pa jc skupaj s sotrpini delal železniško pro go. Prisilno delo je na tem območju opravljal leto in pol, od tod pa so jih odpeljali v Kraut, kjer so delali v kamnolomu - kopali in drobili so pesek za potrebe gradnje avtocest.
Gospod Miroslav Cedilnik ima poleg pričujoče fotografije tudi sliko vseh taboriščnikov, posebej pomembni in ljubi pa so mu tudi zbrani podpisi vseh na objavljeni fotografiji, kjer gospoda Miroslava naj dete kot drugega od leve v drugi vrsti.
Taborniki smo se kopali 'nafti'
Zadnjo soboto v januarju smo se taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale odpravili na izlet oziroma kopanje v Moravske Toplice. Kopanje smo organizirali v okviru vsakoletne akcije Izletnik, ki vključuje 11 izletov v šolskem letu. Le-t i so kar se da raznoliki in nas vodijo na različne strani naše dežele, na zadnji - junijski izlet-pa se vedno odpravimo čez mejo.
Da ostanem pri omenjenem izletu, naj povem, da smo se ga udeležili v največjem številu v letošnji akciji Izletnik 2001. Izleta se je udeležilo 200 članov našega rodu. Logično, kopa se pa pozimi res vsak rad, še posebej v termalni vodi, kjer si lahko pogrejemo premražene kosti. Seveda smo našli šc druge razloge, da smo se omenjeno soboto že pred sedmo zbrali in se urno odpravili proti končnemu cilju - Termam 3000. Ja. resnično bazenski kompleks za tretje tisočletje.
V termah nam res ni preostalo drugega, kot da sc prepustimo vsem radostim, ki nam jih ponuja ta moderni kompleks. Na primer, čofota-nje v bazenih, ki so v dveh nadstropjih, od tega je eden tako imenovani naftni ali črni bazen. V njem je izvirna termalna voda, ki je pomešana z nafto in ima tudi temu primeren vonj. Lovljenje na dveh
toboganih - pravzaprav aquaganih. jc bilo že poglavje zase. Daljši aqu-agan je dirkaški. V njem se preizkusiš, kako hitre so tvoje kopalke oziroma kako pogumen si, če si jih po startu upaš sneti, kajti vsak izkušen vodni dirkač ve, da gre po »nagi riti« najhitreje. Ker je to brzina adrenalina, se zgodi, da se kakšen Schumacher na vodi spozabi in si pred koncem kopalk ne nadene v prvotni položaj in že je okoli njega polno nasmejanih ust. Krjaši aqu-agan pa je malo strašljiv. Popolna tema in svetlobni efekti marsikoga ob prvem stiku prestrašijo, kasneje pa se vsi najraje spustijo prav po tem, malce posebnem toboganu.
Ob zabavanju naših mladih tabornikov so si nekateri vodniki za krajši čas zbistrili glave v savni, potem pa se spet pridružili ostalim, v bazenu in ob njem. Kaj hitro so kazalci pokazali na tretjo uro popoldne, kar je pomenilo čas za odhod iz bazena, preoblačenje in odhod proti domu. Med vožnjo so nekateri gledali televizijo, drugi poslušali prenos rokometne tekme, tretji pa utrujeno zadremali v sladek spanec. Vsi pa so dobili ožigosan in od vodje izleta podpisan 'Izletnik', knjižnico v katero vpisujemo prisotnost in vtise izletov.
Malo čez sedmo, zvečer, smo prispeli v deževne Domžale, se poslovili in se že veselili novega taborniškega izleta. Kot organizator izleta bi rad pohvalil osebje Term 3000, s katerim se je dalo uskladiti vse naše želje, tako da smo Moravske Toplice zapustili resnično zadovoljni.
načelnik čete Zelenih gozdov GREGA SKOK
Plesni klub Miki gostil Barbaro Drnač
Z novo plesno pravljico Mojca Pokrajculja smo plesalci Plesnega kluba MIKI, skupaj z Zvezo prijateljev mladine Domžale, tudi letošnje prednovoletno dogajanje popestrili skoraj vsem domžalskim otrokom. Navdušili smo več okt dva tisoč mladih gledalcev, poteg teh pa obiskali Sc otroke v Mengšu, Komendi in na posebno povabilo gostovali v Prešernovem gledališču v Kranju. Eno od predstav si jc ogledala tudi Barbara Drnač, ki jc z. ekipo slovenske televizije pripravila posnetek našega srečanja. Na sporedu bo v februarski oddaji Parade plesa.
Naša plesna sezona pa Se kar
traja. Pripravljamo sc na državna tekmovanja, ki bodo v maju in juniju. K sodelovanju pri novem projektu nas je povabila glasbenica za otorke. Romana Krajnčan. To sodelovanje je za nas še po sebno velik izziv. (Plesalci Plesnega kluba MIKI)
Nedelja Sv. pisma v Ihanu
Ob koncu božičnega časa smo obhajali molitveno osmino za edinost kristjanov, zatem pa nedeljo Sv. pisma. Obeh dogodkov smo se v naši župniji spomnili na poseben način. Molitev za edinost je prisotna, saj so in še delujejo med nami za edinost zaveti očetje. Naši duhovniki nas spodbujajo k molitvi in prizadevanju za edinost v naših družinah, skupnostih in na delovnih mestih.
Na nedeljo Svetega pisma pa nas je obiskal direktor tednika Družina, prelat dr. Janez Gril. V svojem nagovoru med sv. mašo nas je spodbujal k branju te knjige vseh knjig, v kateri naj iščemo spodbude na lepo krščansko življenje. Kristjan mora poznati svojo vero, da jo bo lahko branil in povedal resnico. Slovenci imamo veliko verskega tiska, ki nas bogati, vzgaja in izobražuje. Samo čas si moramo vzeti, da nahranimo tudi svojo dušo in svojega duha. Komisija za tisk pri ŽPS jc pripravila razstavo in prodajo Svetega pisma v Ihanu in v Mali Loki. Verniki so si z zanimanjem ogledali novejše prevode in izdaje Sv. pisma, nekateri so ga tudi kupili. Bog daj, da bi se čedalje bolj zavedali, da brez božje besede ne moremo živeti, kajti »Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi«. (Ps 119. 105).
s. T. Ž.
Kako razviti celostno osebno uspešnost?
Vse več ljudi se namreč zaveda pomena celostno razvite in uspešne osebnosti, ki je ustvarjalno dejavna tako v poklicnem kot v osebnem življenju. Nerešene zasebne težave zmanjšujejo našo avtentičnost na delovnem mestu, nerešeni službeni problemi pa nas spremljajo tudi v zasebnem življenju. Usklajenost med obema dopolnjujočima se poloma postaja ne le zahteva zunanjega okolja, ampak vedno bolj globoka notranja motivacija.
Program razvoja osebne uspešnosti daje udeležencem široko paleto specialnih znanj, ki omogočajo človeku učinkovitejši nadzor nad svojim življenjem in delom. Program izobražuje in je primeren za vodilne delavce in vsakogar, ki si želi postati USTVARJALI G SVOJEGA ŽIVLJENJA. V razvitem svetu se vedno bolj uveljavljata termina PQ (osebnostni kvocient) in EQ (emocionalni kv(x:ient). V nasprotju z IQ (inteligenčni kvocient) bolj jasno opredeljujeta človekov uspeh v življenju. Študijske vsebine, ki učinkovito integrirajo najsodobnejša znanja o razvijanju PO in F.Q. omogočijo harmonizirati čustva, karizmo in razum.
Tema pogovora je bila izredno zanimiva, čas pa nam je vse prehitro tekel. Direktorica centra, gospa BOJANA FEN DE HABULA in študentki centra, gospa BLANKA in gospa KSENIJA so nam prijazno odgovarjale na naša vprašanja.
Poleg omenjenega programa ima Kamion Sc veliko drugih zanimivih programov -VODENJI: DEL SKUPIN-TE-AMOV. TRENING DIALO-GIKE - JEZIK ODGOVORNOSTI, TREN INC« KREATIVNOSTI V KOMUNIKACIJI, TRENING ODLOČNOSTI. SUPERLEARNING METODA KARNION idr..
Delo poteka v manjših skupinah, en modul traja 50 ur, celoten izobraževalni proces pa lahko traja 4 leta oz. 400 ur.
Prav zdaj v spomladanskem obdobju bodo pričeli z dvema moduloma po 50 ur. Za vse informacije boste dobili prijazen odgovor na tel. št. 04-2340450 ali 01-3621-340, e-ma-il:karnion.kran j@siol.net
Pogled med knjižne strani
Planinsko društvo Bajtar Velika planina
Bodimo prijatelji
Planinsko društvo Bajtar Velika planina, v katerem ** združuje tudi večje število občanov in občank iz občine Domžale, je v petek, 23. februarja 2001, pripravilo Prijetno slovesnost z bogatim kulturnim programom, ki Je Pomenila odprtje razstave fotografij najlepših znamenj verske kulturne dediščine, ki jih je ob Slovenski Planinski poti pripravil g. Ciril Velkovrh. . °b tej priložnosti so izdali manjšo knjižico, katere ^-dajo je med drugim podprla tudi Občina Domžale, v njej so predstavili nakaterc najlepše razstavljene fotografije, avtorja razstave ter njegove dosedanje razstave, pozabili pa niso niti na zgodovino Bajtarstva Ve-11kc planine, ki jo je prispeval Brane Koprivnikar iz. '*>ba, i/ knjižice pa lahko izveste šc marsikaj o frančiškanih v Kamniku, o znamenjih ob poti Kamniških *(>lcdnikov, preberete pa lahko tudi pesem Toneta K"ntncrja, ki jo jc napisal ob obisku tega območja.
Razstava je do 12. marca 2001 odprta vsak dan od '»•do 18.30 na hodniku prvega nadstropja Erančiškan-skcga samostana sv. Jakoba v Kamniku.
Urša Krcmpl: Zgodbe iz zelenega gozda. Studio Hieroglif, ilustriral Adriano Ja-nežič, Domžale 2000.
Mlada pisateljica Urša Krenipl, ki dela in ustvariti v Domžalah, jc sredi lanskega leta izdala slikanico za najmlajše Zgodbe iz zelenega gozda. Avtorica, ki jc mladim bralcem že znana s strani otroške revije Zmaj-ček, je v knjigi zbrala štiri pravljice, kjer je pokukala v zelen gozd in prisluhnila njenim prebivalcem. V slikanici beremo o izgubljeni veverici, spoznamo radovednega zajca, ki išče skrit zaklad, klepetavo vrano in sladkosnedega medveda, ki nekega dne pristane sredi mar-mcladnc luže.
O življenju v gozdu pravzaprav piše tetka sova, ki ves dan veliko premišljuje in bere, ponoči pil s škripajočim peresom piše zgodbe o svojih prijateljih. Luna dahne zgodbam čarobnost in veter igrivost, pravi pisateljica na uvodu v pravljični svet.
Slikanica jc namenjena najmlajšim bralcem. Ilustracije, ki jih jc ustvaril Adriano Jancžič, dajejo knjigi šc poseben čar. Z bogato domišljijo jc segel v otroški svet in narisal umetnine, ki bodo bralce vedno znova privabile k slikanici, saj bodo našli v njej vsakokrat nekaj novega in lepega.
Adriano Jancžič je zelo znan, mlad slovenski ilustrator, ki ga zadnja leta srečujemo vse bolj pogosto, saj sodeluje z mnogimi slovenskimi založbami in revijami. Vedno znova nas preseneti s svojo humorno in do potankosti izdelano ilustracijo.
Mojiceja Podgoršek in najstniki: Hinkovi skrivni zapisi, Založba Grlica, Ljubljana 2000.
Učenci z osnovne šole Moravče so pod mentorstvom knjižničarke Moji-ceje Podgoršek pri založbi Grlica izdali svoj knjiž-
ni prvenec, ki bo prav gotovo pritegnil mnoge mlade bralec. Gre za dnevnik osmošolca Hinka, ki na odkrit, preprost in svojstven način pripoveduje o sebi, odnosih s sošolci, svojih prvih ljubeznih, učnih težavah in uspehih, razočaranju, iskanju, begu in vrnitvi. Knjigo bodo mladi bralci prav gotovo z velikim veseljem prebrali, saj govori o njih samih. Jezik je jezik mladih, misli so tiste, ki se rodijo le v najstniških glavah.
Dnevnik pa naj preberejo tudi starši, ki včasih ne razumejo svojih najstnikov, saj bodo v knjigi našli odgovor na tisto vprašanje, ki si ga mnogokrat zastavijo: Ali jc samo naš tak? Ne, vsi mladi so vihravi, polni novih idej, žalostni, nagajivi in veseli.
Vse pohvale gredo tudi založbi Grlica in sponzorjem, ki so projekt podprli.
Tatjana Kokalj
SLAŠČIČARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice.
Odprto vsak dan od 7. do 21.30
Tel.: 7215 699
Stalno je na zalogi torta za DIABETIKE.
OPTI
Bukovčeva 30, VI
iij0iOin'k n-890
Nudimo kompletno oskrbo vida:
* okulistični pregled
* veliko izbiro okvirjev
kakovostnih stekel
sončnih očal Nakup očal je še možen na več čekov. Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Mladi z mladimi za mlade
Tako nekako bi lahko na kratko opisali kulturno - dobrodelno prireditev, ki stajo v petek, 16.2. 2001, v Majčevem dvoru, skupaj z Društvom /a promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami, organizirala Mlada foruma Domžale in Kamnik.
Kot se spodobi, smo večer seveda pričeli z aperitivom. V naslovni vlogi se jc. po pričakovanjih, izvrstno odrezal borovnice-vec Kaline. V kulturni del programa nas je popeljal varietejski Duo Ciribili, ki nam je v obliki skeča prikazal, kaj vse sc lahko pripeti, če sc čislo navaden zadetek, pardon. osebek, nameri prečkati državno mejo. Po ske-ču nam jih jc Borut Žagar nekaj zagodel in nas (tudi bolj izbirčne med nami) s svojim nastopom dokončno prepričal, da je mogoče tudi samo s harmoniko, če sc le-la znajde v pravih rokah, pričarati še kako zanimivo muziko. Že med ogledom kratke plesne točke mlade skupine treh deklet iz Kranj;!, ki je sledila, pa je vsem postalo bolj ali manj jasno, da je čas za sedenje že zdavnaj mimo in temu primerno smo sc nemudoma preselili na plesišče, kjer smo zopet dokazali, da med nami - mladimi - nergavi cinizem nima česa iskati.
Ob vsem tem pa nc bi smeli spregledati šc ene plati tega večera - ves čas prireditve sc jc namreč v dvorani odvijal sreče-lov, katerega izkupiček je bil namenjen popestritvi enega od izletov otrok, vključenih v projekt z naslovom 'Učenje za življenje". Ta projekt, ki ga pod okriljem Centra za socialno delo Domžale vodi diplsoc. del. Mak-similjana Mali, jc ena izmed neformalnih oblik pomoči, ki jo Center nudi družinam, predvsem pa otrokom družin, ki so se tako ali drugače znašle v krizi oziroma oteženih, če žc nc neznosnih, življenjskih razmerah.
Razšli smo se šele v zgodnjih jutranjih urah. vsak bogatejši za .kakšno izkušnjo ali dve, predvsem pa za spoznanje, da nam -mladim - kljub pregovorni brezbrižnosti ni vseeno za svet okoli nas in da sc znamo, če sc le hočemo, družiti pod okriljem skupne vizije prihodnje družbe, ki bo temeljila na radikalni odprtosti do drugega in ki sc bo hotela ter znala borili za svobodo sleherne posameznice in posameznika. To pa. da je solidarnost eno temeljnih načel takšne družbe, verjetno nikoli nc bo dovolj poudarjeno.
Na koncu naj sc zahvalimo šc donatorjem. ki so večer 'Mladi z mladimi za mlade' omogočili; torej hvala: Majčcv dvor. Studio Mi int.. Union d. d_ Svilanit Kamnik, \vtoservis Tetra - Mark. Gostilna Lovec, L&D Grivec d. n. o, ter seveda Nič z oglasi.
Mladi forum Domžale Mladi forum Kamnik Društvo za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami
Občinski odbor SLS-SKD Domžale na kongresu v Murski Soboti zagovarjal spremembe statuta za ponovni dvig stranke!
V zadnjih dveh letih stara SLS ni imela posebno srečne roke. V Domžalah člani trdijo, da je del volilcev stranki zameril predčasen izstop iz koalicije LDS-SLS, kar je povzročilo padec vlade. Drugi del volilcev je zameril že združeni stranki SLS-SKD ravnanje pri uveljavljanju večinskega sistema volitev. Spodbude za kmete so zamudile obljubljene roke izplačil. Tako so tipični volilci SLS-SKD ostali doma.
Svetniška skupina Socialdemokratske stranke Domžale in Svetniška skupina Nove Slovenije Domžale
Domžalski svetniki,
ki podpirajo županjo, še vedno
zavestno kršijo zakonodajo
Na 22. seji domžalskega Občinskega sveta, ki je potekala 31. januarja, so svetniki, ki podpirajo županjo Zalokar-Oražem, ponovno dokazali, da .jim je spoštovanje zakonodaje stvar, na katero se povsem požvižgajo. Se več, občanom, tudi tistim, ki so jih izvolili, so odrekli pravico, da se z njihovimi pripombami in predlogi seznanijo svetniki domžalskega Občinskega sveta.
Gospod Berlot, v kakšnem položaju je trenutno vaša stranka?
SLS-SKD je ta trenutek »nevarno« spravljena v LDS-ovi kletki. Menim, da je čas, da se posveti sama sebi. Vsak trezen član je moral spoznati, da volilci ne nagrajujejo hitre spremembe smeri. V politiki jc tako kot na morju, če jadrnica sunkovito zavije, zato da bi zmagala, ji del posadke lahko pade s krova - v primeru SLS-a so volilci padli v vodo.
Zahtevate, da se stranka posveti sama sebi?
Vsekakor! Koalicijska pogodba je podpisana, vlada postavljena. Vztrajati jc potrebno na natančnem izvajanju pogodbe, brez časovnega in vsebinskega popuščanja LDS-u. Stranka mora oblikovati svoj profil. Zagovarjam in vztrajno ponavljam. SLS-SKD jc stranka malih lastnikov, tipičnih Slovencev. SLS-SKD nc bo nikoli stranka največjih lastnikov kapitala - tistih, ki živijo od izposojanja denarja in ne od sinteze, delati s svojo glavo in rokami, na svojem, če se le da.
Slovenija se globalizira, odpirajo se vrata za tuj kapital...?
Nič narobe! Je mar slovenski kapital prijazen do slovenskega gospodarstva? Poglejte, kakšne so obresti za kredite!
Kje vidite največji problem za razvoj gospodarstva?
Strastno berem članke, ko sprašujejo direktoric Revoza. Oni nam povedo vse. Sicer pa v Sloveniji vladata upokojenec in ve-letrgovec. Malo za njima je državni uradnik.
Sloveniji vlada upokojenec, ni to malo hecno?
To je iz dolgoročnega nacionalnega vidika prav tragično! Delodajalci ne zaposlujejo radi. ker so prispevki previsoki. Prispevki so previsoki zaradi povprečno prebogatih pokojnin in veliko mladih upokojencev. Ostali davki so visoki zaradi slabe zakonodaje, ki je logično posledica medlega vladanja zadnjih deset let.
Občinski odbor vam je potrdil kandidaturo za predsednika stranke SLS-SKD na kongresu v Murski Soboti. Kaj je vaš cilj?
Cilj je uveljaviti neposredne volitve, kjer bodo vsi elani po pošti volili predsednika stranke. To pomeni, da bo vsak član stranke izbral sam in tO tistega predsedniškega kandidata, ki ga bo prepričal. Odpadejo umetnine raznih mojstrov lobiranja v naši stranki, ki nam na poli skozi Domžale in drugje po Sloveniji delajo škodo!
Kako pa boste na kongresu predstavili vaš projekt?
Občinski odbor bo pripravil koncept glasovanja po pošti in ga v vzrocu razdelil med vse kon-
gresnike. Prav tako bistveno drugačen statut!
Pravite »mojstri« lobiranja, nekako vam ne ugajajo?
Lobisti v SLS-SKD ščitijo svoje pozicije čez vse mere dobrega okusa, kar je rodilo stranko Nova Slovenija. Nova Slovenija se je rodila med Domžalami in Lukovico. Kot rezultat posiljevanja SKD-ja s strani SLS-a.
Vaš cilj v zvezi s stranko Nova Slovenija?
V večinskem volilnem sistemu bi logično predlagal takojšnjo /družitev. V proporcionalnem volilnem sistemu, ki smo ga uzakonili, pa bo združitev izvedena le, če bomo SLS-SKD uspeli uveljaviti princip neposrednih volitev predsednika. Neposredne volitve so darilo demokratični slovenski javnosti in upam. da bo SLS-SKD z mojo pomočjo ta projekt izpeljala, ne glede na moj uspeh pri predsedniški kandidaturi.
Z neposrednimi volitvami za predsednika stranke bo konkurenčni boj kandidatov po vsej logiki dvignil raven programov in zanimivost volitev. Lobisti bodo ostali brez dela in tako nc bo več važno, kdo ima bolj ostre komolce in več »koritarjev«. Slovensko strankarsko članstvo bo dalo glas boljšemu.
Zaželimo našemu občanu, bivšemu podžupanu in vidnemu svetniku, obilo uspeha na kongresu!
MARIJA KAVKA
Takšna aroganca pravne zakonodaje ter občanov s strani »županjinih svetnikov« se vleče že od samih volitev leta 1998, ko so svetniki iz strank LDS, Združene liste, SLS (sedaj SLS-SKD), Zelenih, Demokratov, Dcsusa in Liste obrtnikov sklenili koalicijsko pogodbo /. županjo. Noben argument svetnikov SDS in Nove Slovenije (prej SKD) nc pomaga, »županjini svetniki« glasujejo kot politični valjar in v celoti ignorirajo veljavno zakonodajo.
Zadnji takšen primer jc bil na že omenjeni 22. seji domžalskega Občinskega sveta, ko sc jc med drugim obravnavala točka o sklepih, ki jih jc pripravil Nadzorni odbor Občine Domžale. »Županjini svetniki« niso podprli dveh sklepov Nadzornega odbora in sicer tega. da morajo svetniki in svetnice domžalskega Občinskega sveta biti seznanjeni z, vsemi dokumenti, ki jih prejme županja ali občinska uprava, v katerih jc tudi zaprosilo, da naj bo o njih obveščen tudi Občinski svet Občine Domžale ter predlog sklepa, da Občinski svet Občine Domžale v skladu s 6. odstavkom 32. člena Zakona o lokalni samoupravi upošteva pripombe in predloge Nadzornega odbora Občine Domžale.
Cc bi za prvega lahko dejali, da so »županjini svetniki«./, nesprejel-jem lega sklepa pričeli sami Zagati lastno vejo, na kateri sedijo, pa je drugi sklep, katerega niso podprli, zavestno kršenje 32. člena Zakona o lokalni samoupravi, saj ta člen natančno določa, da Občinski svet pri svojem delu MORA upoštevati pripombe in predloge občinskega Nadzornega odbora
SLS 1	SKD
Slovenska ljudska stranka	
Občinski odbor SLS-SKD Domžale
Vabi na okroglo mizo
Sodobna kmetija v središču vasi
Pogovorili se bomo o ciljih kmetov, ki želijo svojo kmetijo prestaviti bliže svojim travnikom in njivam!
Povabili smo vidne profesorje BTF, predstavnike kmetijsko gozdarske zbornice, predstavnike občine in seveda kmete, ki Želijo posodobiti svoj način dela!
Vabljeni vsi, ki vas ti problemi zanimajo!
Okrogla miza bo v knjižnici Domžale, v četrtek, 15. 3. 2001, ob 19. uri, vodil jo bo občinski svetnik Jurij Berlot.
Obvestilo vsem članom Društva izgnancev Domžale
Odškodnina za prisilno delo v izgnanstvu
Kot smo vas že obvestili, je v avgustu 2000 začel veljati nemški zakon, po katerem nemška vlada in podjetja zagotavljajo v enakih deležih, sredstva za izplačila nadomestil nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem ter drugim žrtvam nacističnih krivic. Nemški zakon priznava, da storjena krivica in povzročeno človeško trpljenje ne moreta biti resnično poplačana /. denarjem in da zakon prihaja prepozno za tiste, ki so izgubili življenje kot žrtve nacističnega režima ali so medtem umrli.
Zahtevek lahko vložijo:
• suženjski delavci,
• prisilili delavci v podjetih ali javih službah,
• prisilni delavci v kmetijstvu.
• žrtve osebnih poškodb.
• starši umrlega otroka.
• osebe, ki so izgubile premoženje ob neposredni udeležbi nemških podjetij in zaradi kraja svojega bivanja ali ker niso ime-
le dostopa do informacij o premoženju niso mogle prejeti plačila ali vložiti zahtevka po prejšnjih nemških odškodninskih zakonih; osebe, ki premoženja niso izgubile zaradi nacističnega preganjanja ampak v zvezi z nacističnimi krivicami in ob neposredni udeležbi nemških podjetij;
• dediči po osebah, ki so umrle po vključno 16. februarju 1999.
Vse informacije lahko dobite pri predsedniku Jožetu Kvcdru (7231-627) oz. tajnici Veri Vojska (041 634-599) ter v uradnih urah ob petkih od 13. do 14. ure. Vsi, ki ste obrazec žc prejeli, pa potrebujete našo pomoč pri njegovem izpolnjevanju, pokličite, da se dogovorimo za izpolnitev obrazca. Vsi, ki ste upravičeni do vložitve zahteve, pa niste prejeli obrazcev, niti niste vložili predhodnega obrazca za prisilno delo, pa sc oglasite v času uradnih ur, da izpolnite osnovni obrazec, ki ga bomo posredovali Društvu izgnancev Slovenije.
DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE
1941 1945
11
VLJUBLJANA
Vsi obrazci morajo biti pred oddajo podpisani s strani predsednika Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale.
Zadnji rok za vlaganje zahtevkov je II. avgust 2001.
Več o pravkar sprejetem Zakonu o poplačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter njegovem uresničevanju pa boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk.
Prijetno pomlad!
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Ker jc dejanje, ki so ga z zavestnim ncsprcjctjcm sklepov Nadzornega odbora Občine Domžale izvedli »županjini svetniki« v nasprotju z ve-
ljavno zakonodajo, svetniki SDS in NSi čutimo dolžnost, da o tem obvestimo javnost ter na ustrezni is-Iranci pričnemo s postopkom preverjanja zakonitosti delovanja »župa-njinih svetnikov« domžalskega Občinskega sveta.
Svetniška skupina SDS
Domžale Svetniška skupina NSi
Domžale
Razmislimo skupaj!
Zveza Svobodnih Sindikatov 9w Slovenije
Ko nas je pred slabim desetletjem doletela demokracija, smo si oddahnile tudi ženske, češ da nam odslej ne bo treba več na silo praznovati osmega marca. V zadnjih letih pa so se po svetu, tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo in formalno enakopravnostjo žensk z moškimi, ženske začele spraševati, ali moški pri odločanju sploh upoštevajo njihov glas. S skrbnim prebiranjem statistike so ugotovile, da kljub enaki izobrazbi za enako delo še dobivajo manjše plačilo. Pregovorno podpiranje treh vogalov se konča, ko ženska stopi iz domače hiše.
( čprav je v Sloveniji na videz vse v najlepšem redu, tudi me pri plačah kar precej zaostajamo za moškimi. Kopni tudi kup nekoč samoumevnih pravic. Da bi prišle do cilja, se moramo ženske veliko bolj potruditi ter bili pri/adevnejše in iznajdljivejšc od moških.
V novem tisočletju ženske čaka razmislek, ali se je vredno pridružiti tistim, ki odločajo o vsakdanjem življenju in prihodnosti. Ženske po-
gosto rečemo: moški odločajo, moški izbirajo, ženske smo izbrane. Morda se premalo zavedamo, da lahko tudi same izbiramo - da nam jc s tem dana možnost, da sc naučimo odločati in izbirati, ne samo čakati.
Prav bi bilo, da bi ob 8. marcu vsaj razmislile o leni, kako bi se pridružile tistim, ki Zeli jo i/boljšali naše medsebojne odnose.
JUSTI ARNUŠ
ZADAN ŽENA ISKRENO ČESTITAMO VSEM ŽENSKAM
Svobodni sindikati Domžale
Pomoč za člane sindikata
Rok, ko bo potrebno oddati davčno napoved se hitro približuje. Nil Območni organizaciji ZSSS Domžale smo tudi letos poskrbeli, da bodo tudi letos imeli člani sindikata čini manj skrbi, ('"lanom sindikata bomo pomagali pri izpolnitvi obrazca za davčno napoved. Vse. informacije so na voljo na tel. štev. 72-41-325 ali v prostorih območne organizacije v Domžalah, Ljubljanska 70/1 vsak dan od X. do 15. ure,
Zakon o varnosti in zdravju pri delu
Novi zakon o varnosti in zdravju pri delu daje pravne podlage za kakovostnejše, odgovornejše in učinkovitejše delo vseh odgovornih na tem področju. Zakon uvaja obveznost, da mora delodajalec o vseh, za zaposlene pomembnih odločitvah, obveščati delavske predstavnike in se z njimi posvetovati.
Zato v Območni organizaciji ZSSS Domžale izvajamo aktivnosti v zvezi z vzpostavljanjem delavskih predstavništev, kot jih določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu.
Po določbah Zakona 0 varnosti in zdravju pri delu se zaposleni v skrb za varnost in zdravje pri delu vključujejo preko institucij sodelovanja delavcev P" upravljanju, torej preko svetov delavcev. Će pri delodajalcu svet delavcev ni organiziran, pa morajo zaposleni izvolili posebnega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu. Za njegovo izvolitev se smiselno uporabljajo določbe Zakona 0 sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu naj bi zaposleni volili le pri lislih delodajalcih, pri katerih niso izvolili sveta delavcev. Po določbah Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju lahko delavci izvolijo svet delavcev v vseh oblikah gospodarskih družb, zadrugah, v podjetjih, ki opravljajo ros podarske javne službe, ludi v bankah in zavarovalnicah.
V Območni organizaciji ZSSS Domžale, se ob upoštevanju sprejetih programskih usmeritvah zavzemamo, da bi pri vseh delodajalcih, kjer Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju to omogoča, zaposleni izvolili svet delavcev, pri vseh drugih pa posebnega delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.
Izvolitev sveta delavcev jc po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju pravica, ki jo delavci uresničijo, če sc tako odločijo na svojem zboru. Izvolitev delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, če v družbi ni izvoljenega sveta delavcev, pa je zakonska obveza. Izvolitev sveta delavcev pri vseh tistih delodajalcih, ki jih določa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, mora bili v interesu zaposlenih, saj prek sveta delavcev lahko uresničujejo tudi vse pravice na področju varnosti in zdravja pri delu, hkrati pa tudi na vseh drugih področjih, ki jih določa Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Zato v Območni organizaciji ZSSS Domžale izvajamo aktivnosti za volitve delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu le pri delodajalcih, pri katerih sc Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju nc uporablja (zavodi, samostojni podjetniki, državna uprava, itd.).
Po volitvah delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu se smiselno uporabljajo določbe o izvolitvi sveta delavcev po Zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju.
Pri volitvah delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu sla po zakonu možni dve izjemi, in sicer:
1. če jc pri delodajalcu zaposlenih do 20 delavcev z aktivno volilno pravico, se delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu lahko izvoli tudi na zboru delavcev s tajnim glasovanjem;
2. pri delodajalcu z. do so za|x>slcnimi z. aktivno volilno pravico lahko vse naloge volilnih organov opravlja volilna komisija. V tem primeru ni potrebno imenovati namestnikov članov volilne komisije, glasovati pit se mora na enem Volišču
J. ARNUŠ
stran 9
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
i; 4' r
ji Jl^ im.
Zadovoljni poslušalci
Nastopili so tudi Gamsi
Koncert iz naših krajev v Zejah
V nedeljo, 18.2. sc jc v Žejah odvila radijska oddaja Koncert iz naših krajev. Prišlo je okrog 160 obiskovalcev. Program jc vodil Janez
Dolinar. Nastopili so trije narod-nozabavni ansambli: Šaleški fantje. Slapovi in Gamsi. Kar precejšnje navdušenje jc bilo za ansambel Sla-
pove, Se posebej za njihovo skladbo, ki jc bila po izboru poslušalcev prvega programa »Naj viža leta 2000«, to jc pesem; Rože z do-
mačega vrta. Gamsi so razgreli obiskovalec, kot jih znajo le oni. Šaleški fantje so s svojim nastopom naredili prijeten vtis. Nastopil jc tudi Moški pevski zbor Radomlje. Domači kraj je predstavil domačin, študent Rok Ravnikar: Predsednik krajevne skupnosti Dob, gospod Pavle Ccrar. kamor sodijo tudi Žeje, je predstavil krajevno skupnost in njene znamenitosti. Med njimi jc treba omeniti, da je Dob že 770 let staro naselje in ima dolgoletno tradicijo. Na oder jc prišla tudi gospa Marija Koderman, ena najstarejših prebivalcev vasi Sv. Trojica in je povedala zgodbo o pletenju kit, ki je bila v času med vojnama dodaten zaslužek.
Oddaja je trajala dve polni uri in jo lahko zopet poslušate na prvem programu radia Slovenija, 17. marca 2001 ob 20. uri.
Fotografija, in tekst: FANI ROŽIC NOVAK
jama Pekel, Šempeter v Savinjski dolini
Skrajnosti privlačijo človeka že skozi tisočletja. Beseda pekel vedno pomeni nekaj groznega, kar nas čaka v prihodnji večnosti. Verjetno je Jama Pekel samo del nedoločljive podobe pekla. Ne preseneča me tako temačno ime za sicer lepo jamo.
Jama je izvirna, ker pomeni, da iz jame teče potok, ki ponika dober kilometer više za hribom. Ko si turist ogleduje jamo, ves čas posluša šumenje vode, ki spominja na vrvež v mravljišču. Če k temu dodamo še temo in samoto, ki je spremljala prve obiskovalce, smo že blizu razlage imena jame.
Domžalski jamarji zahajamo v turistične jame le izjemoma. Ta-
Risanje jame za sifonom
ko izjemo smo naredili v nedeljo, 3. 2. 2001, ko smo se potopili v sifon za slapom v Jami Pekel. To je bil že drugi potop, odkar raziskujemo jamo.
Cilj naše akcije je bil natančno narisati načrt jame za sifonom, ki jo je leta 1977 odkril jamski potapljač Marko Krašo-
vec, ki je pobudnik sedanjih raziskovanj. Pred 23 leti raziskovati tako jamo ni bil mačji kašelj. Vedeti moramo, da je sifon izredno ozek, vidljivost v vodi pa enaka nič. Potapljač ne vidi lastne luči, ki jo drži v roki. Če je uspešno premagal sifon, pa si ni bilo mogoče zamisliti, da bi lah-
ko pričakoval pomoč vsaj ob najmanjši nesreči pri raziskovanju jame. Izdelati načrt je moralna obveza raziskovalcev, čeprav sam načrt koristi šelc ekipam, ki ponovno obiščejo jamo.
Zazvonil je telefon, kratek pogovor in že smo bili dogovorjeni za merilno in fotografsko akcijo. Aleš Vidic in jaz sva se takoj za sifonom lotila risanja načrta jame. Matej Krašovec je pomagal pri merjenju in slikanju. Marko Krašovec se je posvetil slikanju Na obeh področjih smo bili uspešni, izmerili smo 483 m jame, ki se še nadaljuje. Marko pa je umetniško poslikal rov, ki bo še dolgo ostal nedostopen za suhe jamarje. V mrzli vodi in mokrih neoprenih smo za sifonom vztrajali kar debele štiri ure.
Človek bi rekel, če obstaja pekel, je novo odkriti rov verjetno pot skozi vice do ... Ob novih odkritjih bom še kaj napisal.
Za pomoč pri transportu potapljaške opreme se zahvaljujemo kolegom jamarjem iz Prebolda.
ALEŠ STRAŽAR
lz arhiva Toneta Pavlina
Sporočilo pod stobovsko lipo
V Nk'nii n\ in f* mm pn PRA7.NIIKI1 sv RF.SlMIF.OA TELE-    sc ic leno vključil v si
V NEDELJO, 20. 6. 1897, PO PRAZNIKU SV. REŠNJEGA TELESA, je beneficijat Jakob Strupi blagoslovil kapelo LURDSKE MATERE BOŽJE. Pri blagoslovitivi je bilo prisotnih mnogo ljudi, društev, domžalska godba, dogodek pa so še posebej polepšale domžalske deklice, oblečene v belo. Bilo jih je sto. Že prej lepo urejen Stob je s to kapelico dobil novo znamenitost. Ob tej priliki so hkrati posadili ponosno slobljansko lipo, pod njene korenine je takrat ugledni Slobljan - tovarnar slamnikar RUDOLF MAYER - položil stekelnico s sporočilom.
se jc lepo vključil v slovensko okolje in užival velik ugled. Bil jc boter mnogim revnim otrokom ter priča velikemu številu mladih parov.
Postal jc 1. načelnik novoustanovljenega gasilskega društva Stob (1906).
Kapelica Matere Božje je bila zaradi razširitve ceste odstranjena leta 1960, podrli so tudi MA-YERJEVO tovarno in gostilno na
vogalu, le lipi jc uspelo preživeti do današnjih dni. Rudolf Maycr jc bil rojen 1849 v Grasslitzu na Češkem. Čeprav po rodu Nemec,
Poročil se jc z Mengeško Marijo Mejač.
V zakonu se jima je rodilo 10 otrok. Mnogi Domžalcani imamo šc vedno v lepem spominu eno od njegovih hčera, prijazno »Rudol-fovo Minko«, ki jc živela v hišici Na Zavrtch.
Rudolf Maver jc umrl leta 1909 in je pokopan na domžalskem starem pokopališču. V zahvalo za njegovo dobroto so mu gasilci postavili spomenik. Se vedno pa je tako za njegove potomce kot za nas radovedne občane ostala uganka, kaj sporoča gospod Maver v steklenici pod koreninami stobovske lipe?
PAVEL PEVEC
Slamnikarski tovarnar Rudolf Maver in žena Marija
Nastopajoči pevski zbor
Prireditev ob kulturnem prazniku
Občina Mengeš vsako leto organizira prireditev ob kulturnem prazniku. Tokrat se je župan Tomaž Stebe odločil, da organizacijo prepusti Glasbeni šoli Domžale. V dogovoru z ravnateljem gospodom Antonom Savnikom je mentorstvo prevzela gospa Andreja Polarne Kolčne, učiteljica nauka o glasbi in harmonike na oddelku Mengeš. Prireditev je bila zelo odmevna, zato sem se odločila, da povprašam gospo Andrejo, da za bralce Slamnika pove, kako ji je uspelo izpeljati tako zahteven projekt.
»V bistvu je bil motiv prijetno kulturno srečanje in želja g župana, da ima za kulturni praznik polno dvorano. Moj odgovor je bil, da dvorano lahko napolnijo kakovostni programi in dobro pripravljeni otroci in to skupine, kajti na OŠ deluje kar nekaj zelo uspešnih insl rumentalnih in vokalnih skupin Nadgradnja bi bili učitelji kot interpreti. To je bila ideja, saj naš kader dosega visok strokovni nivo v slovenskem prostoru.
Izpeljava je bila sledeča: skrbno pripravljen koncept, ki je temeljil na optimistično zasnovani intepre-taciji, ki jo lahko posredujejo le .»nedolžne otroške duše«. Čas za pripravo programa je bil zelo kratek, le mesec dni, zato je bilo potrebno angažirati vse nastopajoče in mentorje, da so se temeljito pri-pravili.-Zelela sem da bi bil program čimbolj prijeten, tako za nastopajoče kot za poslušalce. Motivirala sem tako učitelje kot učence in projekt nam je v celoti uspel. Program je bil razdeljen na dva dela. v prvem so se predstavili učenci. Otroška zbora Mengeški črički - pod vodstvom Andreje Polanee Kolčne in Domžalčki -pod vodstvom Jožice Vidic. pihalni orkester - pod vodstvom ravnatelja Antona Savnika, godalni orkester - pod vodstvom Anastazije Se-
sek in trobilni kvartet - pod vodstvom Rudija Kocmana. Velika zanimivost programa pa so bili .tolkala - pod vodstvom Lojzeta Pir-nata, ki so s svojo izvirnostjo šc posebno popestrili.
Nepogrešljiva sta bila, z. odlično klavirsko spremljavo, profesorica Martina Golob Bohte in Miran Juvan.
Drugi del programa je bil malo bolj »prešeren«. Jerca Mrzel je interpretirala Prešernove pesmi s takšnim zanosom, da smo začutili v vsaki njeni besedi genialnost in optimizem slovenskega pesnika Sopranistka Nataša Stopar je zapela njegovo Strunam, Železno cesto sta zapela Jožica Vidic in Hervin Jakončič. Gloso so recitirali vsi profesorji GŠ Domžale in odražale »pevcev stan«, ki je še vedno takšen, kot je bil v času poeta
Ob koncu pa smo nastopajoči in občinstvo zapeli Prešernovo Zdravljico. Joda ne kot himno, ampak kot vedro, slovensko, lahko bi rekli, »ponarodelo pesem«.
Vsekakor pa moram omeniti, da jc gospa Marina lc-nček s svojo stvaritvijo Prešernovega portreta v kvašenem testu sc dodatno obogatila ta večer, ki ga je povezoval nepogrešljivi Niko Robavs.
SAŠA KOS
Profesorji, ki so pripravili uspešno prireditev
Maverjeva tovarna. Kapelica Matere božje in gostilna na vogalu
Beneficijat Jakob Strupi
Križ v novi preobleki!
Križi in druga znamenja krščanstva, znamenja vere, morda tudi znamenja upanja.
Kamor koli gremo po naši slovenski zemlji povsod jih vidimo. Včasih (Sc neobnovljena ali obnovljena) pritegnejo pozornost obiskovalcev, kolesarjev, pohodnikov, planincev in ostalih ljubiteljev narave. Preveč jih jc, da bi jih našteval, saj jc imela skoraj vsaka domačija svojega. Tako jih ima tudi Grošljcva (kar dva večkrat obnovljena križa, v Rači in okolici). Križ, ki ga vidite na fotografiji, jc bil žc večkrat obnovljen, nazadnje leta 1999, in nekako s ponosom zre na svet in ljudi okoli sebe. Naj stoji, tak kot je, še veliko let. Naj križa opominjata ljudi dobre volje, da ob takih križih upočasnimo korak in odpremo srca za vse tisto, kar je očem skrito.
Ljudje, ki jih vsakdanji! ali občasna pot vodi mimo Grošljevih križev, sc ustavijo, sc zahvalijo za dobroto družin CERAR Petra in Janka iz Račc. ki sta imela toliko dobre volje za obnovo križev (rapcl). Obnovljen križ je na vidnem kraju, v bližini ceste Brezjc-Rača-Račni vrh (na vrtu). Koliko časa stoji na tem kraju pa sedanji gospodar Peter CERAR in njegova mama nc vesta. Zadnja obnova križa jc bila temeljita sicer pa ta dela opravijo po potrebi, na vsakih nekaj let.
O svet križ, življenja luč! O sveti križ, nebeški ključ! Ponižno te častimo, zvestobo obljubimo.
(A. M. SLOMŠEK)
JOŽE NOVAK
lz KS Dragomelj-Pšata
Naj bo kljub gradbišču AC varno za vse
Kot nam je povedal g. Jože Rozman, predsednik Sveta KS Dragomej-Pšata dejavnosti oz. potek gradnje avtoceste v<xlstvo krajevne skupnosti redno spremlja, saj se skoraj redno vsakodnevno dogovarjajo z izvajalci in skupaj z njimi iščejo najboljše rešitve. Izvajalci sicer prisluhnejo željam, vendar dejstvo, da je šola sredi gradbišča, ostaja. Ob tem si želijo, da bi končno vendarle začeli s konkretnimi aktivnostmi v zvezi z gradnjo nove šole, ki jo zelo težko čakajo.
Ob tem pa je g. Rozman posebej opozoril šc na vandalizem. Slabim pogojem, ki jih imajo učenci OS Dragomelj zaradi grad nje AC, se je namreč pridružil tudi vandalizem. Edini košarkarski koš, ki je na voljo učencem te šole, je bilo treba zaradi vandalizma že dvakrat popravljati. Popravilo zahteva določena finančna sredstva, poškodovan koš pa onemogoča učencem, da bi igrali košarko. Zato, pustite koš tistim, ki radi igrajo košarko!
V.
Šola sredi gradbišča (foto: J. R.)
Gradnja avtoceste, ki v kar precejšnji dolžini poteka tudi skozi našo občino, je najbolj prizadela prav Krajevno skupnost Dragomelj, še natančneje učence Osnovne šole Dragomelj. Gradbišče je šolo utesnilo, saj praktično z izhodom iz šole stopijo v sredo delovišča. Izvajalci se sicer trudijo, naredili so nove, »varnejše« dostope do šole, ki pa kljub vsemu ne morejo preprečiti, da bi se učenci in njihovi učitelji ne čutili utesnjene. Tako da lahko že sedaj rečemo, da bo gradnja pustila posledice, saj trušča delovnih strojev ni mogoče povsem utišati, prav tako pa kljub prizadevanjem in vsakodnevnem sodelovanju gasilcev pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu ostaja neprijeten občutek.
4347
Kakšno vodo bomo pili jutri?
V Sloveniji nam iz vodovodnih pip priteka verjetno najboljša voda v Evropi, v Domžalah imamo eno najboljših pitnih vod v Sloveniji (merjeno z biološkim testom vrste Allium). Torej smo na tem področju v sami »špici« Evrope in smo lahko več kot zadovoljni. Motijo nas sicer malenkosti, kot je nadležni vodni kamen, nekje dotrajano vodovodno omrežje in pa, da pijemo vodo iz »zaloge«, ki so nam jo nedotaknjeno pustili naši predniki.
Brez primerne vode ni življenja. Žal je res, da kljub prizadevanjem na področju varovanja okolja grozi splošno onesnaženje vode s kemikalijami. Proizvodnja kemikalij v svetu skokovito narašča - v zadnjih 60 letih se je povečala za 600 krat! Poleg količine se povečuje tudi število različnih kemikalij. Poznavalci trdijo, da se danes uporablja več kot sto tisoč različnih kemikalij! Večina jih po uporabi konča v okolju - največ v vodi. To velja za kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu, gospodinjstvih, turizmu, delno tudi v industriji. Kemična industrija se hitro razvija, njeni izdelki omogočajo večjo proizvodnjo hrane in drugih dobrin, vendar bomo blaginjo plačali Z zdravjem, V kolikor nam bodo stvari ušle i/ rok.
Ali smo lahko prepričani, da predpisani obseg nadzora kakovosti vode Se zadošča? Z ugotavljanjem prisotnosti nekaj deset kemikalij v vodi nc moremo ugotoviti, kako na kakovost vode vplivajo vsi možni dejavniki, ker je teh enostavno preveč. Čas je. da se začnemo spraševati, koliko je uporaba določene vode lahko škodljiva živim bitjem. Tega pa ni mogoče ugotoviti zgolj s kemijskimi analizami, temveč so primernejše biološke analize. V Sloveniji se nekaj premika tudi v to smer, vendar zaenkrat iščejo primerne metode samo za odpadne vode. Sam mislim, da bi morali vpeljati biološke teste tudi za pitne vode in za vse vode, ki se uporabljajo v prehrambni dejavnosti. Z boljšim nadzorom in primernim ukrepanjem bomo preprečili marsikakšno bolezen in elrugo podobno težavo, lahko pa bi to izkoristili za veliko razvojno spodbudno občini in tudi celi Sloveniji. Edino s primemo vodo je mogoče pridelati zdravo hrano, po kateri je v svetu vedno večje povpraševanje.
V razvojni skupim Hvdronic skušamo uveljaviti biološke teste vode, s katerimi smo naredili nekaj meritev tudi v občini Domžale. Poleg vodovodne vode smo naredili nekaj meritev vode v Kamniški Bistrici in njenih pritokih. Za pitno vodo je dobljeni rezultat izjemno dober, pri tekočih vodah pa je bistveno slabši. Prvi večji »koktail strupov« naša reka dobi že na Duplici, sledi izboljšanje do Ko-ličevega ponovno poslabšanje po izlivu iz 1ČN Karton Količevo, potem izboljšanje do izliva iz čistilne naprave v Ihanu Mimo Bišč je voda že boljša, vendar še vedno neprimerna za zalivanje. Ta voda še za zalivanje trate ni primerna! Čas bi že bil, da se zamislimo nad ravnanjem onesnaževalcev in kaj »uspejo« narediti iz reke na razdalji nekaj deset kilometrov. Pohvalo zasluži delo Centralne čistilne naprave v Domžalah, saj je izmerjena biološka onesnaženost iztočne vode manjša kot v mimo tekoči Kamniški Bistrici! Niso zastonj vzor ostalim čistilnim napravam v Sloveniji.
Meritve smo delali z biološkim testom vrste Allium. Ta test je v svetu cenjen zaradi relativno hitro dobljenih rezultatov, natančnosti in tudi drag ni v primerjavi z ostalimi testi. Mislimo, da bi ga morali pričeti uporabljati pri ugotavljanju kakovosti vode v šolah, vrtcih, domovih, restavracijah, skratka povsod tam, kjer veliko ljudi uživa vodo in z vodo pripravljeno hrano. V primeru ugotovljene neprimerne kakovosti pa jc potrebno ustrezno ukrepati. Rešitve so na razpolago!
V Sloveniji smo uspeli razviti in tudi že proizvajamo eno najsodobnejših svetovnih tehnologij z.a izboljšanje kvalitete vode. Za njo smo dobili kar nekaj najvišjih pri/nanj na velikih sejmih inovacij. S to tehnologijo jc mogoče zmanjšati škodljiv vpliv onesnaženja vode z.a okoli 45%. Tako smo vodo iz Kamniške Bistrice, ki smo jo zajeli pri BiSču, izboljšali na nivo embalirane vode v plastenkah (npr. Zala). Dosedaj ugotovljeni učinki delovanja naprav so zelo ugodni in segajo od boljšega počutja ljudi do višje kakovosti hrane, ki jc bila pridelana s pomočjo izboljšane vode po naši tehnologiji.
S tem prispevkom sem skušal opozoriti rta grozečo nevarnost splošnega onesnaženja okolja in vode. Pri tem sem se zavestno izognil navajanju grozljivih posledic vse večje proizvodnje dobrin. Predpisan nadzor nc zadošča več, ker je preveliko število kemikalij, ki ogrožajo naše zdravje in tudi življenja Zato apeliramo, da naj se uvedejo tudi biološki testi vode. Kljub dobri kvaliteti pitne vode bi naši komunalci lahko naredili šc kaj, npr. vgradili prekristalizalorje vodnega kamna. Z njimi bi uporabnikom vode prihranili precej detergen-tov, čistil in tudi nekaj energije. Investicija bi se prebivalstvu povrnila v nekaj mesecih, manjša poraba čistil in energije pa bi bila blagodejna za naravo. Obstajajo tudi naprave za posamezne uporabnike, vendar so relativno dražje.
Zadnji čas je, da o vodi prenehamo razmišljali kot o dobrini, ki jo je v neomejenem izobilju. Onesnaženost votle jc trenutno eden največjih problemov človeštva in ne dovolimo, da ta problem potrka tudi na naša vrata!
FRANCE KOČAR, Homec
DA NE BI POZABILI
Na predvečer Gregorjevega v nedeljo, 11. 3. 2001, ob 17. uri na bajerju Črnelo
»Ko se ptički ženijo in spustimo luči v vodo«
Gregorjevo je veljalo v času naših dedov z.a prvi pomladni dan, s koledarskim pa se nc ujema.
12. marca, na dan sv. Gregorja, je bil dan že toliko daljši, da moj-slri niso več potrebovali luči pri delu, zato so spustili luči po bližnji reki. Obenem pa se je narava že prebujala iz zimskega spanca in jc bilč> v bližnjem grmovju slišati ptičje žvrgolenje, zato so rekli, da se »ptički Ženijo«.
Čeprav v današnjih, modernih časih, ti preprosti običaji izgubljajo pomen, saj vrednost luči in ptičje petje zamenjujejo računalniki, televizija in rezervati za redke živali, pa želimo obuditi v ljudeh veselje do narave in običajev.
Bogastvo, ki ga dobimo, če znamo prisluhniti ptičjemu petju in preprosto spustiti po vodi luč. je neprecenljivo.
Ob tem se srečamo s starimi prijatelji ali sklenemo novo z.nanstvo, lahko pa preprosto uživamo v naravi.
Vzgojiteljice iz Vrtca Domžale se zavedamo teh vrednot, zato želimo otroke in starSe vzpodbuditi k iskanju preprostega miru v domaćem okolju. Naša mokrišča nam nudijo delčke neokrnjene narave, le opaziti jo moramo. Letos vas že drugič vabimo k spuščanju lučk na bajer Črnelo, čaka vas kar nekaj presenečenj.
Na bajer se bomo odpraviti peš, poskušali bomo čim manj vznemirjati živali, naravo bomo zapustili neokrnjeno. Po kratkem začetnem programu in iskanju poličk bomo ob 18. uri spustili luči v vodo. Prireditev bo v vsakem vremena •
Vabijo vas mali vodni detektivi 7. vzgojiteljicami iz vrtcev Mlinček, Kekec iz. Radomelj. Cicidom in Palček z Vira. v sodelovanju z Inštitutom za celostni razvoj in okolje iz Domžal. „
vzg DRAGICA REPANSEK
virij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo, kije sladka, brakična ali slana, vključno z območji morske, vode, katere globina ne presele šestih metrov. Oktobra 1996 je bil 2. februar uradno razglašen za Svetovni dan varstva mok-rišč.
ludi Slovenija se je pridružila prizadevanjem za zaščito mokrišč in leta 1990 sprejela moratorij na izvajanje melioracij z namenom zaščititi močvirna in poplavna območja, leta 1992 pa je podpisala Ramsarsko konvencijo in od tedaj razglasila oziroma predlagala kar nekaj ram-sarskih lokalitet (Sečovcljske soline. Krakovski gozd. Ljubljansko barje itd).
Mokrišča v domžalski občini
Posebno naravno vrednoto in enega redkih neokrnjenih koščkov narave v domžalski občini predstavlja območje Blat in Mlak. Ker je Domžalska občina sorazmerno močno urbanizirana ali pa ima razvito kmetijstvo, so ti sorazmerno neokrnjeni koščki narave še toliko bolj dragoceni in vredni ohranjanja. Hkrati pa so prav te površine za neprimerne posege v vodni sistem oziroma v odtočni režim izredno ranljive, zlato je območje od leta 1997 s strani Zavoda za gozdove, OE Ljubljana Krajevne enote Domžale predlagano za razglasitev »Ptičjega rezervata Mlake« oziroma gozda s posebnim namenom.
Mokriščc Blata in Mlake ležijo v Rovški kotlini, blizu Radomelj, med vasema TurnSc in Rova ter pokrivajo območje veliko 30 ha. So občasno poplavno območje, na katerega se ob deževju stekajo velike količine vode. Razteza se ob levem in desnem bregu potoka Rovščica, katerega tok ustvarja številne vijuge, meandre in stranske rokave. Eden od vzrokov za obstoj mokrišča je v posebnih talnih razmerah (nasipine kislih ilovic), ki so neprimerna za kmetijsko rabo. V neposredni bližini Blat in Mlak se nahaja bajer Črnelo, ki je nastal na mestu nekdanjega glinikopa in jc kaj hitro poslal nov biotop za mnoge rastline in živali. Na območju Blat in Mlak je bilo poleg številnih vodnih in obvodnih vrst do sedaj ugotovljenih 51 vrst ptic, od katerih je 9 ogroženih.
Varstvo mokrišč
Mokrišča so dinamični sistemi, ki sc stalno spreminjajo in so v veliki meri odvisna od kakovosti, pretoka in količine vode. Izginjanje mokrišč jc predvsem posledica izsuševanja zemljišč z.a kmetijsko rabo, pa tudi za druge človekove potrebe (urbanizacija, ild.). Med letoma 1973 in 1991 je bilo v Sloveniji osušenih več kot 70.000 hektarov zemljišč, zato so danes ta območja biotsko in krajinsko močno osiromašena
Za zaščito najvrednejših mokrišč je mogoče uveljaviti mednarodni status v okviru Ramsar-ske konvencije, vendar mora to mokriščc ustrezati zahtevnim merilom. Mokrišča jc mogoče zavarovati na podlagi zakona o varstvu narave (1993), ki določa varovanje v okviru narodnega, regijskega in deloma krajinskega parka. Velik problem pa predstavljajo manjša mokrišča ter mokrišča, katerih vplivno območje predstavlja celotno povodje. Zato jc pri ohranjanju mokrišč zelo pomembno osveščanjc najširše javnosti.
Znanje in razumevanje, ki sc ustvarja z vzgojo in izobraževanjem pri osveščanju javnosti, igra zelo pomembno vlogo. V aktivno varovanje je zato potrebno vključiti lokalno prebivalstvo, še posebno mladino in otroke, ki si šele ustvarjajo vrednostni sistem. Projekt »Kje se ptički ženijo?«, ki letos že drugo leto poteka po vrtcih iz. Radomelj, Vira, Količevega, Trzina in Mengša, sc tako pridružuje širšim prizadevanjem po ohranjanju mokrišč. Namen projekta jc spoznavati mokrišča v naši okolici in hkrati obuditi nekatere stare običaje kot je praznovanje prihoda pomladi (Gregorjevo). Projekt vključuje številne aktivnosti otrok v vrtcih, od obiskovanja mokrišč, pogovorov o starih običajih, izdelovanja gregorčkov, ptičji svatbi itd. Akcija sc jc začela 2. februraja na Svetovni dan varstva mokrišč in se bo zaključila 11. marca na predvečer Gregorjevega, s prireditvijo na bajerju Črnelo in na nekaterih drugih lokacijah. Otroci bodo spuščali gregorčke, iskali ptičke, ki bodo ostale po ptičji svatbi, peli pesmi o pomladi in pticah ter gozdno galerijo.
Z akcijo želimo ljudem približati mokrišča in jih seznaniti z naravnimi procesi, ki so tako pomembni za ohranitev vitalnosti narave. Z nepremišljenimi posegi v ta občutljiva življenjska območja izgubimo prenckatero redko živalsko ali rastlinsko vrsto. Zato poskrbimo, da se nc uresniči predobro znani rek, da začnemo neko si var ceniti šele takrat, ko je ni več!
DEBORAH ZUPAN in MARTA VAHTAR, Icro Domžale
stran
10
Mokrišča -zibelke življenja
Mokrišča so ena tistih naravnih vrednot, ki jih kljub temu, da se že zavedamo, kako pomembno vlogo igrajo pri obstoju stabilnosti narave in številnih naravnih procesov, še vedno močno izpodrivajo kratkoročni interesi po intenzifikaciji kmetijske dejavnosti in urbanizaciji. Mokrišča so dolgo veljala za »ničvreden svet« - leglo mrčesa in bolezni, ki je popolnoma neuporaben za človeka. Zato je človek v preteklosti mokrišča v veliki meri izsušil, na njih ustvaril kmetijske površine ali pa jih pozidal. Tam, kjer je že močno prisotna zavest o njihovi pravi vrednosti, naglo narašča trend ohranjanja mokrišč oziroma revitalizacija nekoč izsušenih močvirij, mrtvih rečnih rokavov, mokrih travnikov in drugih mokrišč zopet v svojo prvobitno stanje in funkcijo. Tem prizadevanjem se pridružujejo tudi najmlajši v Domžalski občini v okviru projekta »Kje se ptički ženijo?«
Kaj so mokrišča?
Mokrišče jc skupno ime za območja, ki niso ne vodni ne kopni svet. ampak imajo značilnosti obeh. So izredno pestra, dinamična in z življenjem bogata območja, ki jih sestavljajo številni vodni in obvodni življenjski prostori (habita-ti), kar jc pogoj za obstoj številnih živalskih in rastlinskih združb (biotska raznovrstnost). Glavni utrip življenja daje mokriščem voda. Pojavljajo se tam. kjer je nivo podzemne ali talne vode na površju ali blizu površja (močvirja, mokri travniki, logi itd.) ali kjer so tla prekrita z vodo (globoka močvirja, mrtvi rokavi vodotokov, obale vodnih teles itd). Mokrišča so lahko tudi antro-pogenega nastanka kot so na primer soline, ribniki in kali. Ne glede na svoj nastanek, mokrišča spadajo med najbolj produktivna in pestra okolja sveta, zato jih lahko imenujemo kar zibelke življenja in biotske raznovrstnosti.
V mokriščih potekajo številni naravni procesi, zato imajo mokrišča v naravi številne pomembne funkcije kot:
• pomembni življenjski prostori (habitati) za šlevilne rastlinske in živalske vrste (ptice, Se posebej ptice selivke, ribe ter druge vodne in obvodne živali, številne ogrožene rastlinske in živalske vrste itd.),
• naravni vodni zbiralniki in viri pitne vode, saj zadržujejo vodo ter bogatijo podtalnico,
• naravne čistilne naprave, saj imajo vsa mokrišča (še posebno pa močvirja) visoko stopnjo sa-močistilne sposobnosti,
• zadrževalniki visokih vod, saj kot goba zadržijo velike količine vode in s tem zmanjšajo vpliv poplavnega vala
• hkrati pa so to lahko zelo privlačna območja za rekreacijo in sprostitev.
Mednarodna konvencija o mokriščih
Prva pobuda za mednarodno konvencijo o zaščiti mokrišč jc bila dana leta 1962, zaradi zaskrbljenosti nad hitrostjo, s katero so izginjale velike površine mokrišč v Evropi, s čimer se je drastično zmanjšalo število vodnih ptic, med katerimi so postale nekatere močno ogrožene. Konvencija o zaščiti mokrišč, ki so mednarodnega pomena zlasti kot habitati vodnih ptic, ki jo imenujemo tudi kot Ramsarska konvencija, je bila podpisana 2. februarja 197I v iranskem meslu Ramsar, veljati pa jc začela leta 1975. Države podpisnice so se zavezale, da bodo zagotovile varstvo in smotrno rabo mokrišč ter tako Irajnost-no ohranile raznovrstnost mokriščnih habitatov. Konvencija definira mokrišča kot: »območja moč-
Matjaž
Robavs
in vse
njegove
najlepše
rožice
Mladega opernega pevca, osemindvajset Icl nega baritonista Matjaža Robavsa mnogi že dobro poznamo; predvsem obiskovalci večjih slovesnosti v župnijski cerkvi v Dobu. Zagotovo se ne zavedamo dovolj, kako velikega umetnika imamo med nami, ko se s kora oglasi čudoviti Matjažev glas. S svojim znanjem in izkušnjami večkrat pomaga v pripravah Mešanega pevskega zbora iz Doba; ostali pa ga poznamo kot simpatičnega in duhovitega sogovornika. Sicer pa smo ga lahko nazadnje videli na njegovem koncertu božičnih pesmi v Dohu ter koncertu slovenskih narodnih pesmi v Lukovici.
Njegova pevska pot je izjemno bogata in uspešna: po končani srednji šoli se jc odločil za študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri znani profesorici Heleni Lazarski. Le-ta jc v svojem mnenju Matjaža takole opisala: »Ima zelo lep bariton in jc v vsakem pogledu izredno nadarjen; njegova muzikalnost in očarljiva umetniška osebnost sta izjemna redkost med mladimi pevci. S svojo kreativnostjo in senzibilnostjo zna vsako, Se tako občutljivo pesem, spremeniti v doživetje, ki se nas neposredno dotakne, tako, da gane svoje občinstvo in ga neposredno nagovori. Vse to je, poleg impulzivnega odrskega temperamenta, ki ga naredi za pcvca-igral-ca, dandanes resnično prava redkost.«
Leta 1998 jc diplomiral ter nato vpisal še podiplomski Studij pri profesorju Robertu Hollu. Pritrjuje, da je za tak študij potrebno veliko sa-
modiscipline in samoodgovornosti. Največ novih moči za nadaljnje delo pa mu da naklonjenosti ljudi v domovini Sloveniji ter seveda številni uspešni nastopi na tekmovanjih: I99I - prva nagrada na slovenskem ter zadnjem jugoslovanskem pevskem tekmovanju, I993 - prva nagrada na slovenskem solopevskem tekmovanju, 1997 - prva nagrada na evropskem glasbenem tekmovanju v Krakovvu ter prva nagrada na svetovnem glasbenem prvenstvu v Tokiu, I998 - prva nagrada na Icknio-vanju Jugcnd Musizierl v Avstriji, I999 - prva nagrada na mednarodnem glasbenem tekmovanju Ada Sary na Poljskem, nagrajenec Mednarodne poletne akademije Mozar-teum v Salzburgu, 2000 - nagrajenec mednarodnega pevskega tekmovanja na Nizozemskem.
V letu 1998 jc tudi debitiral v operi: kot Papagcno v Mozartovi Čarobni piščali v dunajskem Schlossthcatru, I999 pa je gostoval v ljubljanski operi kot oče v Hum-perdinckovi pravljični operi Janko in Metka. Konccrtiral jc po Evropi, na Japonskem in Kanadi, snemal za več televizijskih hiš in sodeloval z mnogimi znanimi pevci. Vsekakor
Matjaž Robavs
je žalostna realnost, da ga tujina bolj ceni kot domovina
Vseeno sc rad vrača v Slovenijo; prav v času kulturnega praznika vsako leto gostuje med nami. Ob taki priložnosti sem se z njim srečal tudi letos, v Lukovici. Tam jc pripravil koncert slovenskih ljudskih pesmi ter na ta način hkrati predstavil svojo novo kaseto in zgoščenko z naslovom Vse najlepše rožice, ki jo jc izdal v samozaložbi. Na njej jc izbor sedemnajstih slovenskih ljubezenskih narodnih pesmi, ob spremljavi znanega Tomaža Plahu-lika, na citrah.
Slovenska pesem ga spominja na njegove prve pevske začetke. V domači družini so veliko prepevali, šc posebej po nedeljskem kosilu, ko so z očetom in materjo ter bratom in sestro v pravem »mini-zboru« štiri-
Maja Drljepan v Orionu
»Kaj pa je zdaj to? Ej, poglej, poglej, ona je iz Domžal!« ali pa: »Njo pa poznam!« seje slišalo v mnogih domovih, ki so H), februarja, okoli devete ure gledali oddajo Orion, na prvem programu nacionalne televizije. Oči so bile uprte v zadnjo tekmovalno skupino imenovano V@MOSFERI (V atmosferi), katere pevka je Domžalčanka Maja Drljepan. S skladbo Izgubljeni svet (Jaz grem tja) so sc javnosti prvič predstavili in dosegli nehvaležno 2. mesto! Kakšen nastop! Kakšen glas! Če je to njihova prva stvaritev, komaj čakam na nadaljevanje!
Da bi izvedela kaj več o njih, sem sc s pevko dogovorila za intervju:
Najprej te moram povprašati po vašem zelo nenavadnem imenu.
Hja, veš iskanje imena za skupino jc težka zadeva. Padalo jc neskončno predlogov, skoraj smo že obupali! Toda čisto na zadnji večer pred oddajo prijavnice za Orion je na mojo idejo preblisk doživel moj brat in »zakoličil« naSe ime V©MOSFERl Ima vse! Je zanimivo, nenavadno, vsak član se je po svoje našel v njem, povrh vsega pa smo z »afno« oz. originalno »at« dodali šc pridih današnje civilizacije, razvitega sveta tnterneta in e-mail pošte.
Koliko članov pa imate? Na odru smo videli poleg tebe še dva.
Ja, smo kar trije. Kitarist I let mut Frangeš, basist Matej Smodiš, ki sta glavna krivca za glasbo in pa moja malenkost. No, tu moram omeniti šc brata Ivana, ki za nas piše besedila. Brez njega bi Sc gagali! ... smeh
Za nastope v živo pa že sestavljamo obširnejšo zasedbo.
Izgubljeni svet (Jaz grem tja). Zanimiv naslov in pa samo besedilo. Precej drugačno od tistega, kar smo vajeni. Zanj ste celo prejeli nagrado.
Eli, to jc bilo bolj kot neka tolažilna nagrada se mi zdi. Smo pa zelo ponosni na naša besedila in smo na Orionu bili v tem smislu brez. konkurence. Z besedili želimo nekaj povedali in če nihče dni)', moram jaz verjeli v to kar pojem: Ce se ne morem poistovetili z besedilom, ga ponavadi kar zapustimo in sc pripravi novo. Trg jc že tako ali ta-
ko prepoln fraz kot so »Ah, ljubim tc« in pa »Vrni sc!« in tako naprej.
Kako dolgo pa ste že skupaj?
Najbolj zabavno je, če tc s kakšnega radija, televizije ali založbe prosijo za kratko biografijo skupine. »Kako kratko pa bi želeli? Jc cn stavek preveč? ...smeh Res ne vem, kaj napisat. Skupaj smo, uradno, od decembra lani, se piavi kake tri mesece. Kak mesec pred tem pa smo že delali na pesmi za Orion. Ni ravno kaj za napisal
Na Orionu ste zasedli 2. mesto. Kakšni so občutki? Gotovo ste razočarani.
Ne! Zakaj bi bili razočarani. Seveda smo Sli na zmago, predvsem pa smo sc Sli predstavit javnosti. Izkoristili srno priložnost, da nas ljudje spoznajo. Odziv je bil fenomenalen, zato nimamo razloga za potrtost. Kar sc tiče uvrstitev pa vsakdo, ki jc gledal oddajo, ve kaj in zakaj se jc zgodilo.
Če se spomnim vašega nastopa, moram rečt, da si na odru zelo sproščena, ni videti da je bilo prvič.
Kakršnokoli nastopanje je za pevca nagrada. Obožujem nastope v živo ter ta kontakt s publiko, bodisi iz oči v oči ali pa preko kamer. Med nastopanjem sc vživim v pesem, ki jo izvajam, saj je le tako lahko nastop prepričljiv, in ne razmišljam o tem koliko in kateri ljudje me gledajo. Toda vseeno čutiš, da se ti energija, ki jo oddajaš, vrača. To jc najboljši občutek!
Pa kar bosa!
I la ha ha ... ja, vsakdo se vtakne v to. Glede na reakcije, pozi-
stran
11
DA. NE BI
Matjaž med svojim koncertom
glasno prepevali; za razliko od »modernih« družin, kjer se skoraj nič nc prepeva, Sc celo skupno nedeljsko kosilo postaja bolj in bolj redkost.
Matjaž, kaj storiti, da se bo po naših domovih več prepevalo?
»Seveda podpiram idejo, da bi sc v vsaki hiši več prepevalo ter da bi si vzeli več časa drug za drugega. Vemo, da nas današnji Cas priganja, vedno bolj smo v stresu, računalniki nam vzamejo tisti čas, ki smo ga včasih namenjali druženju, prijazni besedi Icr izletom v naravo.
Moja zgoščenka je gotovo namenjena tudi temu, da bi pO hišah oživela slovenska pesem, slovenska kultura, ki narod ohranja, vedno znova napaja ter preživlja v tej veliki evropski družini narodov različnih kultur.
To je moja velika želja, želja umetnika in študenta, živečega v tujini že osmo lelo, da bi v nas ohranjali in vedno znova odkrivali to preprosto, plemenito in tako iskreno kulturo našega ljubega slovenskega naroda - kulturo, ki krepi srce in "branja plemenitega duha. le tako sc nam m bali za našo prihodnost.«
Sam pravi, da vsako pesem, ki jo zapoje, tudi zares občuti (buli \, bqr pesmi na zgoščenki ni naključen); lako da pesem resnično sliši mo zapeto prav iz srca. Upam da bomo vsi skupaj Sc velikokrat uživali ob Matjaževem prepevanju-morda v bližnji prihodnosti tudi v oomzalskem kulturnem hramu.
Mat
laž, veliko uspeha in zado-
voljstva Sc naprej.
ROK RAVNIKAR
Kako ste, gospa Pavla Tomič?
Vsak čas svoje prinese
Gospa Pavla Tomič je Domžalčanka, s katero sem se že večkrat srečala. Najprej pred leti, ko sva jo v prazničnih dneh konec leta obiskali z župan.jo Cveto Zalokar Oražem, nato sta se najini poti križali, ko jc na srečanju starostnikov otrokom iz vrtca pripovedovala o svojem prijetnem otroštvu, z živahno gospo sem se srečala ob obisku skupin starejših za samopomoč, nazadnje pa seje v Uradu županje oglasila, ker je želela povedati svoje mnenje o negi na domu. Najino zadnje srečanje sem izkoristila tudi za to, da jo bralcem Slamnika podrobneje predstavim.
(iospa Pavla Tomič se jc rodila pred 76. leti na sedanji Slamnikarski ulici, pri »Grosslcrcharju«, kot edinka s prijetnim otroštvom, ki sc je po koncu osemletke končalo z od-nodom v službo k Okršlarju. »Ko so se šolska vrata zaprla, smo šli takoj gledat, kje je kakšno delo,« pravi in pove, da jc v usnjarstvu preživela vseh 35 let delovne dobe in bila priča vsem lastninskim in drugim spremembam, ki so njeno delovno življenje zaključile v Toku. Vse življenje jc bila izdclovalka drobne galanterije. »Delo si vzel tako, kakršno si dobil in moral si delati, čeprav ti ni bilo najbolj všeč. V usnjarski delavnici pri Okršlarju ni bilo slabo, imeli smo »normalni« delovni čas, lastniki pa so tudi med vojno pomagali in omogočili, da smo zaposleni kakšno podarjeno torbico zamenjali za hrano, ki je jc tedaj primanjkovalo.« pripoveduje gospa Pavla, ki ima na Okršlarjcvc lepe spomine. In zakaj ni iskala druge službe, čc ji delo v usnjarstvu ni bilo všeč? »fslavajena sem bila tega dela in ko se enkrat zakorcniniš v službi, na menjavo niti ne pomisliš.«
Njena mladost jc bila enaka mladosti tedanje mladine. »Malo smo tekali okoli, ko smo prišli iz službe« Doma je imela mamo, ki je skuhala, tako- da ji je ostalo kar nekaj prostega časa, saj posebnega dela ob službi ni bilo, razen ob sobotah, ko je bila treba »poribati« tla.
Po upokojitvi jc šivala in kvačka-la, se selila najprej na Prešernovo, kjer jc bilo stanovanje v četrtem nadstropju, kamor je bilo potrebno znositi vso kurjavo, zato je našla novo stanovanje na Kamniški, kjer jc že 13 let. Tu se počuti prijetno, ljudje so prijazni, ko jih srečaš, veliko stikov pa med stanovalci blokov pravzaprav ni. Rada jc v družbi, rada se pogovarja, obuja spomine in kar hilro ugotoviš, da je gospa bistra, da ima zelo dober spomin in da pove vse. kar sc jc namenila. Zalo ni prav nič čudno, da jc bila ena izmed prvih, ki se je pred Šestimi leti vključila v skupino /a samopomoč Starejšim, katerim sla se kasneje pridružili Se dve skupini ter šc ena na Viru. Skupine kar ne more prehvalili.
POZABILI
ga. Marta Jenčič iz Mengša po petih letih morala posloviti, ker naj bi to področje prevzel drug izvajalec pomoči na domu. Potolažila sem jo, da Se nekaj časa področje ostaja po starem in nato mi z besedami, ki kot bister potoček žuborijo iz prijaznih ustnic, pove, kako je za starejše ljudi pomembna navezanost, pa t ud i zaupanje. »Ko nekoga dobiš na novo, sta oba kar malce prestrašena, saj se ne poznata. Ko sc uglasita, si zaupata, je lepo.« Obiski ge. Marte so utečeni, druga za drugo vesta, kaj lahko pričakujeta in gospa Pavla je ge. Marti hvaležna z.a njeno delo, pa tu-
Na enem od srečanj medgeneracijske skupine za kakovostno starost. Gospo Pavlo Tomič boste spoznali po tem, da ima na glavi kapo.
Naprej zaradi prijetnega klepeta,
različnih resnih dejavnosti, prijetnih izletov in še prijetnejših skupnih kosil, ki jim lepšajo jesen življenja. »Člani skupine vedno najdemo skupne točke, saj smo tudi starejši brihtni in si imamo marsikaj povedati,« pravi in poudarja, da vsak teden težko čaka srečanja, ki so prav vsakič drugačna, tudi zaradi gc. Majde s Centra za socialno delo, ki gre prav vsem na roke v prijaznih prostorih Lipe na Kolodvorski. Naj-prijetnejsj SO izleti in gospa Pavla na kratko (buja spomine na lanski obisk Brda pri Kranju in na prijazno vodičko, ki je povedala vse o zgodovini gradu, tudi to, da je objekt že pred osamosvojitvijo Tito dal Slovencem v trajno last, česar doslej gospa Pavla ni zasledila. Ogledu Brda je sledilo kosilo na Jezerskem, kjer je prvič slišala, da jc gostilničar dejal, »če bo imel kdo premalo, bomo pa prinesli šc«. Po ogledu jezera na kratkem postanku za kavo in sladoled v Preddvoru so odšli domov, prijetni spomini na čudovit dan pa se danes prinašajo gospe Pavli loplino in srečo.
Govorili sva tudi 0 pomoči na domu, katere je gospa Pavla deležna že kar nekaj časa. Slišala je namreč, da se bo njena dosedanja »pomoč«
di za pogovor, ki poteka med njenim delom. »Človeku, ki mu zaupaš, daš ključ od stanovanja in ga. Marta jc naša in resnično si želim, da bi bilo tudi v prihodnje tako. Obojestransko zaupanje - druga v drugo - imava, komaj čakam, da pride, saj vem, da so to najlepši trenutki dneva, ki ga sicer preživljam v stanovanju ali zunaj, če je lepo vreme,« pove. Vse življenje je bila navajena Skromnosti, zalo je njena največja želja, da bi se zdravje nc poslabšalo in da bi pomoč na domu ostala laka, kot je. Opravljali naj bi jo domači ljudje, ki jim lahko takoj poveš, če je kaj narobe. Pohvali tudi strokovno usposobljenost deklet. Vse so po človeški in delovni plati res dobre, zalo naj ostanejo, pravi gospa Pavla in pričakuje, da bodo tisti, ki tO področje spremljajo, prisluhnili »nam, starejšim ljudem in razumeli, da starejši ljudje težje sprejemamo spremembe in se težko navajamo na nove ljudi, zlato storite tako, da nam tega ne bo treba in hvaležni vam bomo.« zaključuje najin razgovor ga. Pavla in dodaja: »Hvala Občini Domžale ter Centru za socialno delo Domžale za vse, kar sla naredila zame in za vse stare.«
VERA VOJSKA
Njenih 80 let
tivne in negativne, je moj namen dosežen! Brez skrbi, »image« je skrbno premišljen. Glede na to, da sem modni kreator, bi bilo že čudno, če ne bi bil. Šc preden sploh odpreš usta, dobijo ljudje vstis ... vi-
zualni vtis, zato jc treba temu posvečati veliko pozornost. Naše skladbe nc grejo zlahka v uho. Niso take, da bi si jih nekdo žc naslednji dan požvižgaval, zato če te omenjajo kot »a veš tista, ki jc bila bosa«, je to samo plus. Zapomnili so si te!
Kako pa naprej? Imate že kaj v načrtih? Kje vas lahko ljudje vidi-jo?
Trenutno nabiramo pesmi in počasi pripravljamo našo prvo zgoščenko. Neprestano nam zmanjkuje časa in pa seveda denarja. Cista klasika ... Smeh Toda kjer jc volja, je tudi pot! V načrtih jc tudi videospot. Koncerti bodo verjetno počakali Se nekaj časa, da se nabere dovolj materiala, ker želimo igrati svoje pesmi in nc same priredbe.
Tebi in skupini želim veliko uspeha in hvala, ker si si vzela čas!
Hvala tebi in sc vidimo še ob kakšni priložnosti.
MARTA
Vsi, ki ste stalno ali občasno v Domu upokojencev v Domžalah, poznate Krampljevo mamo iz Nožic. Vsak dan v zadnjih 10-ih letih pride ob 13. uri in odide ob 16. uri nazaj domov. V tem času poskrbi za svojega vnuka Zorana, ki sc je podzavestno razveseli in jo rabi. Tudi ona rabi njega, saj pravi, I da je to ohranja pokonci.
Tudi vnukinja Barbara, ki živi pri njej, jo še vedno rabi, čeprav je že velika, vendar je od svojega 9. leta njena.
Pri njej so našli zavetje in ljubezen marsikateri otroci, ki se je radi spominjajo in jo obiščejo.
Rabimo jo vsi, ki jo poznamo, saj vsakemu priskoči na pomoč, čc drugače ne, pa s svojim optimizmom, pametnim nasvetom in loplo besedo. V Nožicah vedo to najbolje. Lepo skriva svoja leta in tako naj ostane še naprej, z željo, I da ji noge Se dolgo dobro služijo.
MARIKA HALER
Znanec iz naše ulice ...
Kamera fotoaparata ni policijska, drugače bi se tale cirkusi podvig obračunal po tarifah, ki praznijo žep. Simona iz Ihana poznamo po tradicionalni in spoštljivi drži. Tisti, ki ga poznajo malo hol.j, vemo, da je tudi velik ljubitelj raznovrstih konj.
Kadar se par konj na štiri - nožni pogon požene v galop, sc znance iz. naše ulice ne loti dirke na tak način. Takrat držati vajeti trdno v rokah, tako kot je »držal« vulkanizersko delavnico in ga mnogi poznajo kot eksperta za bolečine vseh vrst gum. Se danes opravi kakšno nujno pomoč. Pri jeklenih konjičkih včasih zabeli kakšno cikruško. Tc dni je imel razlog kajti obhajal je jubilej. Zdaj že 10 let odšteva leta nazaj in čez pet let bo naštel magičnih 34 let, zrelih za take in podobne podvige. Želimo mu, da bi se mu njegova matematika dobro iztekla in da bi ohranil otroški duh in veselo srce Živeli!
STOVIČEK ZDENKA
Predstavljamo štipendiste
Barbara Habe, univ. dipl.
komunikologinja
Ne glede na to, da njena družina predvsem v Domžalah velja za glasbeno, se je Barbara Habe odločila za Studij komunikologije, in sicer za smer trženje in tržno komuniciranje. Prve izkušnje je že v času rednega študija pridobila kot vodja marketinga na Študentskem servisu, nadaljevala je kot vodja projektov pri Založbi Pasadena. trenutno pa jo najdemo na mestu marketing menedžerja pri podjetju Atlantis Telekom.
Habe je priimek, ki ga večina Domžalčanov povezuje i glasbo. Ti si se usmerila v nekaj popolnega drugega; kljub temu si bila tudi ti kdaj pesnica ali glasheima'.'
Ce razumemo glasbeno pot kot življenje, v katerem le nenehno spremlja glasba, ki jo čutiš in jo tudi živiš, potem se čisto nič ne razlikujem od očeta, sestre in starega očeta. Res je sicer, da sem izbrala poklic, ki ni povezan z glasbo, a tudi ta zahteva kreativnost in je v tem podoben ustvarjanju glasbe. V osnovni šoli sem pela v operah Carmen m Boris Godunov, prešla dve leti igranja violine in sc do konca osnovne šole posvetila violončelu. Potem sem se bolj orientirala na ples, ki je spet močno povezan z glasbo. Od vseh plesnih nastopov mi bo verjetno najbolj ostala v spominu točka na glasbo Song of the špirit. Adicmus, avtorja Karia Jenkinsa. Sestra Katarina me je takrat prosila, naj se spomnim česa, s čimer bi dopolnili promocijo njene debitantske zgoščenke z, naslovom Gorim v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Zbrala sem še štiri plesalce in naredila koreografijo, še vedno pa se ob srečanju s tedanjimi soplesalci spomnimo neverjetne energije in zlitja z glasbo
Trženje postaja bolj aktualno iz dneva v dan in s tem postajajo čedalje pomembnejši tudi tržniki. Zakaj si se pravzaprav odločila za ta študij?
Ko sem sc na koncu gimnazije odločila za študij, je bil smer trženje Bi tržno komuniciranje relativno nova. Pregledovala sem programe različnih fakultet, pa mi niso bili kaj prida všeč in se mi je zdela Fakulteta z.a družbene vede še najbolj zanimiva. Spomnim se, da sem omahovala med psihologijo, ekonomijo, zanimalo pa me jc tudi grafično oblikovanje. Ko sem v brošuri Fakultete za družbene vede, v programu z.a smer trženja, videla psihologijo, temelje ekonomije, oglaševanje .... sem vedela, da je ta prava stvar.
Na začetku sem omenila, da si bila aktivna tudi na Študentskem servisu ...
Na Šludentskme servisu sem prvič prišla v slik s projekti, kol so: razvijanje blagovne znamke Landmarks, oblikovanje grafične podobe z.a podjetje Ak-ton, zasnova za ovitek zgoščenke terce! Katrinas, delo v podjetju Movera, kicr smo snovali ideje za blagovno znamko Grizli ... Verjetno najsupešnejši, a na žalost bolj študijski projekt, je bila Kampanja za promocijo informacijske družbe, s katero je skupina Štirih deklet sodelovala na razpisu organizacij ISPO (evropski urad z.a promocijo informacijske družbe) ler CFRP (evropski ko-misariat za odnose z, javnostmi). Na evropski ravni smo se uvrstile rned štiri finaliste, kar nas je pripeljalo v Bruselj, kjer smo imele čast osebno predsla viti projekt cminenlnim slušateljem. No. iz. Bruslja se nismo vrnile kol zmagovalke, vsekakor pa z novo bogato izkušnjo ler pohvalo predsednika CERP-a, da je bila naša kampanja zelo aklivna in dobro predstavljena
Študij si zaključila s Prešernovim priznanjem. Lahko poveš kaj več o tem?
Naloga je nosila naslov Aplikalivnost marketinških odosov v malih podjetjih. Pojem marketinških odnosov je trenutno zelo aktualen, vendar se teoretično običajno obravnava v tuji literaturi, ki je implicitno bolj orientirana na velika podjetja. Ce pogledamo razmerje gospodarskih družb glede na velikost v Sloveniji, očitno prevladujejo mala podjetja. V nalogi poskušam ugotoviti, na kakšen način se koncept marketinških odnosov aplicira v malih podjetjih, v čem so le-la rodoviinejša Ha za marketinške odnose, opozarjam na prohte matične loče aplikacije ...
Glede na to, da si že kar precej vpeta v »delovne vode«, ali morda razmišljaš o nadaljevanju študija?
Razmišljam. Moram reči, da sem s podlago znanja, ki sem jo pridobila na fakulteti, zelo zadovoljna, seveda pa ne zadošča. Besedo podlaga sem uporabila ravno zalo, ker se teorija na faksu sliši zelo dobro, šele praksa pa pokaže vrzeli, ki jih potem polniš z novim znanjem in izkušnjami. Zalo tudi nisem vpisala magisterija. Mislim, da jc dobro, da Iržnik, ki namerava gradili kariero v praksi in ne kot akademik, najprej pridobi toliko prakse, da ve, katerih znanj mu manjka in kaj želi dopolnili. Cez kakšno leto se bom tudi jaz vrnila v študijske vode. Trenutno mc zanima npr. specialistični študij mened-žmenta. »trznila« pa sem tudi ob razpisu ameriške ambasade za študij MBA v Ameriki.
Kot študentki ti je občinska štipendija verjetno prišla prav. Zakaj si jo porabila?
Občinsko štipendijo sem začela prejemati v drugem letniku fakultete Krasno se mi zdi, da je student za svoj študijski uspeli poplačan. Ne mislim samo v finančnem smislu oz. čc se izrazim v stilu oglaševalske kampanje za finance: denar ni vse, pomaga pa. To pomeni, da je po eni si rani dodelitev štipendije javno priznanje za dosežke, po drugi strani pa finančno pomeni, da si lahko na koncu leta privoščiš kakšno potovanje, med letom kakšno knjigo, ki jc sicer ne bi kupil ...
Imaš morda kak hobi, kaj te še zanima?
Brez športne aktivnosti nc zdržim dolgo. Zadnje čase je to predvsem aerobika, tudi ples. Čeprav nisem več stalno v Domžalah, mi še vedno veliko pomeni sprehod po mengeškem polju. Občasno kaj ustvarjam, narišem, rada tudi pojem, vendar to zdaj bolj doma, na podlago ed-ja. Zanima me umetnostna zgodovina, duhovnost, tako da rada vzamem v roke kakšno knjigo s to tematiko. Poleti seveda pridejo na vrsto potovanja - zadnja tri leta sem si pri-voščila Kanado, Šri Lanko, Kubo, od koder si vedno rada ogledam številne diapozitive. Zelo rada fotografiram ljudi, saj menim, da vsak portret govori svojo zgodbo, skupaj pa dajejo vlis o kulturi naroda.
Tvoj življenjsko cilj, moto?
O ciljih govorim zelo nerada, v življenju pa me spremljata naslednji misli:
»Nikoli ne poslušaj ljudi, ki poskušajo podcenjevati tvoje ambicije, saj tO običajno počno nikoli zadovoljni ljudje.« In pa »Za stvari, kijih ne veš, enostavno priznaj, da jih ne veš. Pot do znanje pelje prek iskrenosti«.
Zato bi lahko i gotovostjo trdila, da ti je v življenju uspelo. Kakšen nasvet?
Vprašanje sc mi zdi smešno, saj sc tudi sama še prištevam med mlade, ki želimo uspeti. Meni takrat, ko se znajdem v precepu, katera je prava pot, pomaga, če si rečem: Tisti, ki ne naredijo nobenih napak, naredijo največjo napako od vseh... Ne poskusijo nič novega (iz knjige Minuta nesmisla).
Hvala in naj ti uspe... BOJANA VOJSKA
PRODAJALNI IZDELKOV gorenje
v DOMŽALAH
Ast-Ahačič servis in trgovina, Prešernova 1 /a, Domžale Tel.: 01/7242 107
• popolna izbira bele tehnike Gorenje
• mali gospodinjski aparati, barvni TV-ji, glasbeni stolpi • originalni rezervni deli Gorenje kuhinjske nape, pomivalna korita servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, malih gospodinjskih aparatov
v LJUBLJANI
PE AST Ljubljana, Tugomerjeva 2, Ljubljana-Šiška Tel.: 01/514 20 15
ahaCić
SERVIS
TRGOVINA pravi naslov za nakup aparatov
Delovni čas: od pon.-pet. od 8.-19. ure sob. od 8.-12. ure
Na zalogi celoten program Gorenje
Sušilec perila (kondenzacijski) 941
..IMMF"*
MOŽNOST NAKUPA DO 12 OBROKOV.
Pralni stroj PROLOGIC 162
Kombinirani hladilnik K33/2C
Ugodne cene, brezplačna dostava!
V BESEDI UST SLIKI
stran
Občina Liomzaie na sejmu Alpe Adria
Na jubilejnem 40. mednarodnem sejmu turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas, ki so ga letos združili s petim sejmom fotografske opreme, se je v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Ljubljana predstavila tudi Občina Domžale s svojo turistično in drugo ponudbo, ki smo jo posebej za bralce Slamnika tudi posneli in si jo lahko ogledate na pričujočih posnetkih:
Oto Repovž
Gospe Maja Ložar in Metka Cedilnik sta številnim obiskovalcem in obiskovalkam sejma predstavljali ponudbo drobnega peciva VELE Domžale. Le-ti so z zanimanjem prisluhnili podrobnim podatkom o tej delniški družbi, predvsem pa o lastni pekarni, iz katere so nam v zadnjem času posredovali novo poslastico - pecivo s cimetom, ki ga obiskovalci kar niso mogl prehvaliti, ponudbo VELE pa sta predstavili tudi na TV Pika.
Bili ste eden od pobudnikov, da se Občina Domžale predstavi na sejmu: Zakaj mislite, daje to pomembno?
Občina mora skrbeti za svoj image in prepoznavnost in Ljubljanski sejem je priložnost za to, da širšemu krogu ljudi predstavimo svojo tradicijo. Domžale so npr. znane po obrti in slamnikar-stvu, kar pozabljajo celo domačini, saj generacije, ki odraščajo, izdelavo slamnikov lahko vidijo samo Sc na sejmih. V občini imamo nekaj turističnih zanimivosti, ki bi bile zanimive za turiste, če bi jih predstavili na pravilen način.
Zakaj ste se sami že dvakrat odločili za nastop na omenjenem sejmu?
Za reklamo je važno, da te ljudje čim večkrat opazijo in sodelovanje na sejmu v obliki skupinskega nastopa je priložnost, da se z majhnim finančnim vložkom lahko predstaviš. Mala podjetja kot smo mi, ponavadi nimamo dovolj ' sredstev, da bi sc sami lotili večjih reklamnih akcij, in zato sem presenečen, da zanimanje za sodelovanje na sejmu ni bilo večje.
Ali so po vašem mnenju Domžale poznane v Sloveniji in izven nje?
Domžale v Sloveniji so poznane, če ne drugače, po tem, da se na poti proti Mariboru mimo Domžal voziš kar pol ure. Ko pa bo odprta avtocesta, sc bojim, da v Domžale ne bo zavilo veliko turistov, če nase ne bomo znali opozoriti. V svetu pa še Slovenija ni dovolj poznana.
Kaj hi morali storiti, da bi nas še bolje poznali?
Odvisno od tega, po čem bi radi bili poznani. Domžale nikoli ne bodo tipičen turističen kraj, razen, če najdemo termalno vodo ali skopljcmo jamo, ki bo večja od Postojnske. Lahko bi bili npr. znani po sejmu, ki se ponuja kar sam, ali pa se moramo zadovoljiti s tistim, kar imamo in od tega čim več iztržiti. Ko sem bil pred kratkim na Karibih, sem bil presenečen, kaj vse znajo ponudili turistom. Na otoku Dominica imajo nacionalni park, v katerem je ena izmed zanimivosti slap, ki jc visok samo 4 metre. Vendar plačaš vstopnino, kupiš spominke in sc okopaš v jezeru, ki je veliko le 20 m2. Na otoku Guadc-loupe imajo hišo kave, kjer obiskovalcem pokažejo pražarno, malo muzeja in ponudijo kup spominkov, lako je tudi s hišo kokosa, hišo sladkornega trsta in muzejem ruma. Ni potrebno, da je vse veliko kot Volčji Potok; malo je treba razmisliti še o Krumpcrku, Železni jami, Jcrov-škovih freskah, slamnikih, teniškem turnirju in tako dalje. Iz miši jc treba narediti slona. Povezali se je treba s kraji, ki imajo razvit kmečki, termalni in še. kakšen drug turizem, ki turiste zadržuje v Slovenije, čc pa bomo samo mesto ob cesti za Jadran, potem jim več kot cestnine in kakšnega krofa ne bomo prodali.
Dragan Kovačevič,
Območna gospodarska zbornica Ljubljana:
Mladeniča na fotografiji sta iz Srednje gostinske šole in sta točna najbolj znano domžalsko pivo Adam Rav-bar. Gospod Smolnikar se je letos na sejmu predstavil že drugič in podobno kot v lanskem letu tudi letos za okusno pivo požel veliko pohval.
Gostilna Keber in Restavracija Repovž sta se predstavili vsaka s svojimi specialitetami, ki so jih obiskovalci pridno jedli in ob tem hvalili njihovo kakovost, hkrati pa segali tudi po številnih turističnih prospektih, zloženkah in drugih »papirjih«, ki so skušali obiskovalkam in obiskovalcem približati našo občino.
Medtem ko je znani pianist in pevec g. Matija Cerar obiskovalke in obiskovalke sejma zabaval ves dan, so v kulturnem programu - na razstavnem prostoru naše občine - nastopili Domžalski rogisti, ki se že po začetku leta lahko pohvali|o, da tudi letos ne bo manjkalo n|ihovih nastopov.
Z Občino Domžale sodelujemo na sejmu žc drugo leto in reči moram, da smo z g. Kuz,-mičem odlično uskladili organizacijo in izvedbo predstavitve Občine Domžale v okviru razstavnega prostora Območne gospodarske zbornice Ljubljana. K sodelovanju smo občine povabili, ker smo ugotovili, da jc predstavitev dejavnosti zbornice s propagandnim gradivom dolgočasna, predstavitev dejavnosti in turistične ponudbe občine pa jc popestrila ne le naš razstavni prostor, temveč celoten sejem. Obrtna zbornica omogoči prostor, za-
gotovi tehniko ter smiselno konstrukcijo prostora, občine pa nato v okviru svojih možnosti pripravijo predstavitev in spremljajoče prireditve, zbornica pa jim, čc potrebujejo po moč, to tudi zagotovi. Želimo, da drugo letos naredimo skupaj šc več za promocijo zbornice in občin, razmišljamo pa tudi o skupni predstavnitvi v tujini. Kot zelo uspešno ocenjujem tudi letošnje sodelovanje in predstavitev vseh sodelujočih na TV PIKA.
Pustni k Vir 2001
Kakor vsa leta doslej nas tudi letos Pustna sekcija STRIČEK, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vir, ni razočarala. Pustno je bilo v soboto zvečer, več tisoč udeležencev je razveselil 11. tradicionalni karneval, zabavno in množično pa je bilo tudi na pokopu pusta in rajanju v ogrevanem šotoru na pustni torek.
Če vas slučajno ni bilo zraven, vam je lahko žal. V uteho pa vam je lahko fotorepor-taža, na kateri si lahko ogledate nekatere bolj ali manj zanimive prizore s skoraj dve-urnega karnevala po ulicah Vira.
Ne samo na karnevalu temveč tudi sicer so bili telebajski letos hit pustovanj. Naj so bili mladi ali stari debeli ali suhi -telebajski in telebaj-ske so bili povsod dobrodošli in navdušeno pozdravljeni, v okviru pustovanja Vir 2001 pa so odnesli tudi prvo nagrado.
Med številnimi skupinami so s svojo muziko posebej izstopali Domžalski godbeniki, ki so tradicionalni gostje virskega karnevala. Omislili so si tudi prave pustne kostime in bili deležni veliko pohval, (slika desno)
stran
13
V BESEDI IN SLIJKI
Naša anketa
Kako poznajo našo občino?
Ob sejmu Alpe Adria srn« v okviru predstavitve občine Domžale povprašali nekatere obiskovalce, kako pravzaprav poznajo Domžale. Preberite, kaj so povedali:
dio III'!, poleni pa je mojega /nanja o vašem mestu konce.
Jelena BANOVEC, Ljubljana:
Domžale poznani po dobri, razvili obrli in dolgoletni slamnikarski l radiciji. V vašem mestu sem bila žc večkrat, zlasti mi jc všcC novi del mesta. Slišala sem za usnjarsko tradicijo, vem, da imale tudi lepo letno gledališče, mi-
Vesna KOZAR, Kobarid:
v Domžalah pravzaprav Sc nisem bila, peljala pa sem sc mimo že velikokrat. Pri nas Domžalam pravimo slovenski Kuvajt in smo kar malce nevoščljivi vaši razvitosti, /lasti malo gospodarstvo in obrt sta pri vas zelo razvila in kol poznam, je vaš standard neprimerno višji od našega. K temu najbrž, prispeva tudi blizina I jubljanc. Naslednjič sc ne peljemo le mimo, temveč sc ustavimo.
Polona PERHOČ, Senožeti:
v Domžalah sem bila le enkrat, in sicer na Ic-lošnem silveslrovanju, ko so v centru mesta igrali Mangokingsi. Prireditev mi jc bila zelo všeč. Sicer pa glede na reklame poznam VELE, slišala sem za Ka-
mo katerega sem sc peljala in občudovala njegovo čudovito lokacijo. Ime sem sicer pozabila, spomnim pa se obiska gostilne v bližini Domžal, ki me je presenetila z velikim številom starih predmetov, obešenih po stenah.
Koloman VARGA, Ljubljana:
Vašo občin poznam po tem, da imate zelo razvito ohrt. Domžalčani ste znani kot pridni in delovni ljudje, zato se ne čudim nadpovprečnemu standardu po katerem ste znani Vem, da imate kopališče, v njegovi bližini znano, dobro restavracijo Repovž, bil sem žc tudi v Radomljah - mislim, da imate tam gostilno Pri Spornu, spomnim pa se tudi servisa Honda.
Udeleženci budno spremljajo maskerja pri izdelavi brkov
Gledališka delavnica
v Kulturnem domu Jožef Virk Dob
Maska ne naredi človeka?
Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti Domžale je v sodelovanju s Kulturnim društvom Jožef Virk iz Doba ter izdelovalcem gledališke kozmetike in dodatkov - družbo Krvolan organizral nadaljevalno delavnico odrske - gledališke maske.
Tako smo bili natanko teden dni pred uradno pustilo soboto žc priča mini gledališkemu karnevalu, ki ga jc udeležila »smetana« bodočih ali žc delujočih maskerjev. Udeleženci, tokrat v vlogi učečih sc mas-kerskih pripravnikov, so budno spremljali vešče kretnje mojstra maske -gospoda Zorana Ijcmajiča, sicer maskerskega prvaka ljubljanske Drame, ki jc poskušal prikazati vsem bolj ali manj dobro poznam, a hkrati tako drugačen svet gledališča, projiciran skozi oči maskerja.
Maska? ... Lepotna? Hranilna? Posmrtna? Karnevalska? _ Gledališka!!! To jc igralčeva krinka, ki ga spreminja iz. njegove privatnosti v namišljeno osebo. Maska jc od nekdaj sinonim gledališke umetnosti. Današnja igralska ali filmska maska je običajno /družen efekt šminke, pudra, lasulje in plastičnih dodatkov. Tokrat smo manj pozor-nosii |K>sveiili nanašanju tena, pravilni uporabi vodnih, suhih in mastnih šmink ter pudranju, saj jc bila večina udeležencev prisotnih žc na
Gospod Zoran spretno namešča »plešo«.
prvi delavnici, kjer smo se poučili o osnovah gledališkega make upa. V tej delavnici pa jc masker poskušal prikazati izdelavo, morda enega najbolj zapletenih plastičnih dodatkov - moške pleše. Precej dolgotrajen postopek izdelave, ki z. malo nepozornosti pri .nameščanju plastičnega vložka na glavo modela lahko uniči ves naš trud in tudi zrahlja živce preneknterega igralca, saj to pomeni, da bo deležen nič kaj hvaležnega postopka ponovne namestitve t. i. pleše, nam jc vsem jcmtil sapo. Da pa nc bo mislil, da
je to edina stvar, ki jo mora masker obvladati, je gospod Zoran pokazal še veščino izdelave brkov, brade in zalisc. Večina je bolj podobna kvačkanju, za katerega obstaja strokovni izraz - vozljanje las. Sliši se enostavno, a je potrebno ogromno časa in mirnih živcev, da izdelaš tak dodatek - od 2 do 5 ur za izdelavo brkov ter celih 80 do 100 ur za izdelavo lasulje, seveda s predpostavko, da ste vešče obriti. Dramatika prikazuje ljudi v dejanju, prikazuje njihove značaje, zato mora vska dober masker razumeti način čutenja človeka, ki ga ponozarja in objektivno resničnost dobe, v kateri karakter živi in deluje. Tako kot gledališka umetnost ne more upodabljati brez znanja zgodovine, masker ne more ujeti duha karakterja brez poznavanja kulturne zgodovine. Bi lahko naredili ustrezno masko poznega baroka, ne da bi poznali navade in običaje takrat živečih? Pravilni odgovor je. ne. »Z besedama pozni barok ali rokoko označujemo modo, ko so možje nosili bele lasulje, frake, čipkaste kravate, dokolenke, bele nogavice in šolne na zaponke; žena pa prav visoke (včasih izredno visoke) bele lasulje, precej izrezane obleke z zelo čipkastimi krili z. »nadkrili« in koketne visoke šolne _« je razlagal Zoran, medtem ko je že končeval make up modela v tipičnem pozno baročnem stilu -izrazito svetel ten, močan črn make up okoli trepalnic, lepotne pike ali srčki ter. seveda ustnice na srček.
Torej - drugačni časi, drugačni ljudje! Nc moremo razumeti ljudi v igrah, če nc poznamo čas, v katerem se igre dogajajo. Pa še to ni vse! Ni dovolj, da gledališki umetnik (kamor spada tudi masker) pozna samo obleke (stil) svojih modelov, mora jim razbrati misli!
»Delo maskerja torej res ni tako enostavno in nepomembno, kot se vse prepogosto pojmuje ...« so misli, ki so nas obdajale, ko smo v prijetnem razpoloženju zapuščali dvorano na Močilniku v Dobu. Številne upodobljene maske maskerja Zorana pa so nas spremljale še dolgo po tem...
MARTA STARBEK
30 let skupne poti Tineta Stareta in glasbe
Nova kaseta in zgoščenka K Stepcu na cviček
Že več kot tri desetletja traja ljubezen med znanim glasbenikom Tinelom Slarelom in njegovo harmoniko. »Iz nni/kc nc moreš ven,« pravi, ko mi hiti pripovedovati, da jc v vseh tridesetih letih igral in pel - doma in v tujino, in kako je pred dobrimi 15 leti Ansambel Tineta Stareta že izdal kaseto - tedaj še kot kvintet. Tej se jc letos pridružila nova kaseta, ob njej pa ludi zgoščenka, ki jo je Ansambel Tineta Stareta naslovil K Stepcu na cviček. Na njej boste našli 12 novih skladb, katerih avtor, pisec besedila ter aranžer je Tine Stare.
Moj sogovornik je namreč pred šli-r'mi leti znova sestavil ansambel. Glasbenik Tine Stare, ki sc, tako kol oba člana njegovega ansambla, z glasbo ukvarja neprofesionalno, in je eden najbolj znanih slovenskih harmonikarjev, jc v ansambel povabil kitarista Aleša Peneta iz Lukovice, ki živi v Domžalah in je zelo dober zlasti pri zabavni glasni- Odlično igra orgle, poje in jc dober prijatelj, ter kitarista Janeza StražiSarja iz Borovnice, ki je bil pred prihodom v ansambel bolj »zabavnjak«, sedaj pa sc jc uspešno prelevil v narodno zabavne vode in je tudi zelo dober vokal. Tako vsi trije sestavljajo odličen tercet, ki mu lahko prisluhnemo v valčkih in polkah na novi kaseti, [zbirate lahko med naslovi; Pri Slepcu. Solze so tekle. B'fc stoji. Nazaj pod goro. Trojan-
ski pogon. Grenki spomini. Po murkin cvet, V majskem večeru. To je ta, K prijatlu v Bohinj, Pod do Mostnarja ter Leta bežijo. Pri snemanju kasete, kjer vas z ovitka ob članih ansambla gledata šc najboljša prijatelja oče in sin Slepec, sta sodelovala tudi Tone Gra-
Fotoreportaža (3)
Sprehod po avtocesti
Tokrat sem se namenila v drugo smer, saj smo le redko v našem glasilu predstavljali avtocesto, ki se gradi na območju Krajevne skupnosti Dragomelj, za hip pa sem se ustavila tudi na polovici med Za borštom in Podrečjami in ujela izvajalce, ki so v preteklost »pošiljali« nekdanji hrib ob partizanskem spominskem obeležju.
V ozadju boste morda prepoznali nekatere hiše v Dra-gomlju, v veliki luknji pa delavci postavljajo trdne temelje, na katerih bo stala bodoča avtocesta. (Slika zgoraj)
Takole pa je videti velikanski žerjav, ki se ob pomoči številnih delavcev trudi, da bi bila avtocesta v bližini Osnovne šole Dragomelj zgrajena v dogovorjenem fermin-skem planu.
Še malo, pa hriba ne bo več. Dva delovna stroja sta se kar nekaj časa trudila z razbijanjem nekdanjega hriba, po katerem bo tekla obvoznica, ki bo magistralno cesto M-10) pred Virom povezala z bodočo avtocesto. (Slika s poda |)
Nekoč je bil na tem območju gozd, ki smo ga prečkali, ce smo po travnikih želeli iz Doba mimo Podrečja priti v Domžale. Danes gozda skoraj ni več, prve obrise pa že kaže obvoznica, za katero bi želeli, da bi bila zgrajeija do odprtja avtoceste. Ce že ne ob njej, pa vsaj do konca letošnjega leta. (Slika levo) Tekst in foto: VERA VOJSKA
Četrta zgoščenka Matije Cerarja
Kje so moje rožice
Gospod Matija (erar iz Radomelj je že v zgodnjih letih kazal znake nadarjenosti za glasbo, saj je že kot otrok nastopal na lokalnih proslavah in drugih prireditvah kot pevec in harmonikar. Že v osnovni šoli seje vpisal na glasbeno šolo, kjer ga je klavir poučeval prof. Pavle Kosec. S sedemnajstimi leti se jc predstavil kot pevec popevk na radiu in se kar čez noč uvrstil med elito slovenskih pevcev zabavne glasbe in kot pevec gostoval po vsej Sloveniji, republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v tujini. Posnel je več plošč z različnimi ansambli, bil uspešen na nekaterih festivalih in glasbi zapisal vse svoje življenje.
to je ansambel pred kratkim predstavil na koncertu v Mengšu. Šlevilni obiskovalci, ki so bili nad novo kaseto navdušeni, so dali ansamblu nov član za prihodnje delo, g. Tine Stare pa se tudi po tej poti zahvaljuje številni publiki za resnično lep sprejem.
Fantje sc pripravljajo Za nastop na enem od slovenskih narodno-/abavnih festivalov, ob vajah, ki jih imajo na Tinctovi rojstni domačiji v Krtini, pa želijo zlasti nastopati. Vodja ansambla Tineta Stareta, Vir, Čufarjeva lahko pokličete 041 880-268. Ansamblu želimo veliko dobrih polk in valčkov ter prijetnih igranj!
V. VOJSKA
Sedaj sc ukvarja s pisanjem melodij za razne ansamble ter igranjem klavirja. Kot pianist največkrat nastopa za protokolarne potrebe na Brdu, v Vili Bled in drugje, izdal pa je tudi tri CD-jc, ki so vsi po vrsti zelo primerili za poslovna darila - zlasti za tujec. Na zgoščenki »Wilh piano around thc world« se je predstavil s slovenskimi ljudskimi pesmimi ter slovenskimi in svetovnimi zimzelenimi melodijami; na zgoščenki »Piano party« ohranja svoje bogato glasbeno znanje za bodoče rodove, zgoščenko pa jc namenil tudi najbolj znanim hožič-no-novolctnim skladbam.
Pred kratkim pa je izšla njegova četrta zgoščenka, ki jo je naslovil Kje so moje rožice in je pravzaprav zelo lepo darilo, ki ga lahko damo sorodnikom, znancem
in prijateljem ob različnih priložnostih. Na njej najdemo vrsto najlepših slovenskih narodnih pesmi v ritmu, s klavirjem ter spremljavo, med njimi večino, ki jih vsi dobro poznamo: Kje so moje rožice? Z zakrivljeno palico v roki; Mati zakliče pridne deklice. Gor čez Izaro, Jaz pa poj-dem na Gorenjsko in druge. Zgoščenko s čestitko lahko kupite v trgovini GINKO, g Cerar pa se dogovarja, da bo zgoščenko, ki jc imenitno darilo za vse, ki imajo radi slovensko narodno glasbo, mogoče kupiti tudi na Kl I.
In kaj dela glasbenik Matija Cerar, s katerim sem sc pogovarjala na predstavitvi Občine Domžale, na sejmu Alpe Adria. kjer jc nekdanjega pevca zabavne glasbe spoznalo veliko obiskovalcev, danes? Veliko igra, hkrati pa pri-
pravlja novo zgoščenko, na kateri bo uporabil nekaj svojih starejših posnetkov, nekaj bo novejših, slovensko obarvanih melodij, k sodelovanju pa bo pritegnil znane slovenske pevce (Jožico Svete, Staneta Mancinija in morda Se koga). Njegova prijetna glasba je zaustavila marsikaterega obiskovalca in obiskovalko, ki so se ob poslušanju prijetne glasbe spomnili na najbolj znane popevke Matije Cerarja.
»Kaj mi mar, da sem star, saj sem sin planin!« je zapisal v eni od svojih skladb pevec Matija Cerar, ki tudi z novo zgoščenko. Kje so moje rožice, ostaja večno mlad, kot njegova glasba.
Čestitamo
šič in tamburaš Zvonko Ivantiša, bivši minister za finance, člani ansambla pa sc za pomoč zahvaljujejo tudi bivšemu članu Vallerjii Hafnerju ter tonskemu mojstru Igorju Podpcčanu ter produkciji Zlati zvoki.
Ob teh skladbah sc boste najbrž spomnili zelo znane o Triglavu, ki sc začenja: V rani zori, ko dan sc prebuja, saj je lo ena izmed najbolj znanih starejših skladb, ki jo šc danes radi igrajo. Vodja ansambla Tine Stare pa piše tudi za druge ansamble in sodeluje z Gamsi. Kaseta K Stepcu na cviček pa ni zadnje delo Ansambla Tinela Stareta, saj fantje žc pripravljajo nov projekt, 0 katerem bomo šc pisali. Novo kase-
V eni od lanskih številk Slamnika ste lahko prebrali o različnih »konjičkih« Domžalčana, gospo-
da Ivana Ložarja. Eden izmed lc-teh je tudi zbiranje in skrb za naravno in kulturno dediščino. G.
Ivan različne stare in starinske predmete, ki so spomin na davne dni, zbira v pravcatem manjšem muzeju, kjer je tudi čudovita starinska skrinja, ki jo predstavljamo tokrat. O g. Lo-žarju pa pišemo, ker bi mu radi tudi po tej poti čestitali za priznanje, ki mu ga je za njegovo skrb za urejeno okolico ter za ohranjanje naravne in kulturne dediščine podelila Občina Dol pri Ljubljani.
V.
ZAMETNE VRTNICE ZA MATERINSKI DAN
Petek, 23. marec ob 20. uri
Nova športna dvorana KOMENDA
Nastopajo:
Alfi Nipič. Natalija Kolšck, VVcrner, Duo The twins, Marjan Zgonc, Boris Kopitar. Viktorija, Zlatko Dobrič, Ptujskih 5, Ansambel Nagelj, Gamsi, Kvintet Dori, Mladi Dolenjci, Zamejski kvintet iz Zgonika pri Trstu, Mlade frajle ter Iča m Matevž.
Rezervacije po tel. 01/7237-240,
041/616-081, 041/232-168
liram Rožice Mengeš 01/7237-510
Po koncertu ho zabava oh glasbi ansamblov Ptujskih 5, Mladi Dolenjci, Gamsi, Zamejski kvintet, Mlade frajle ter Kvink-t Dori.
KULTURA
stran
14
Dobro uglašeni -volja in znanje
V počastitev kulturnega praznika sta v dvorani Kulturnega doma Franca Kemika v Domžalah nastopila Simfonični orkester in Mešani zbor Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Dirigent in umetniški mentor prof. Tomaž Habe (letos z diplomo Skerjančevih odličij) je z orkestrom in zborom pripravil spored z deli Jakoba Farntiška Zupana, Cesarja Francka, Lucijana Marija Škerjanca, Janeza Osredkarja, Roka Goloba in Blaža Arniča, v dodatku pa smo poslušali še Slovanski ples Vntonina Dvofaka. Dvorana v Kulturnem domu Franca Bernika jc idealna za manjše komorne zasedbe, za večje glasbene sestave pa kar prema-jahna za ugodno zvočno izenačenost in razločnost poslušanja. Prostor je preveč utesnjen za zvočno doziranje in mehko uravnavanje zvočnega stapl.jaii.ja. Odlične izvedbe pa so povsem nadomestile neizogiben akustični primanjkljaj.
Nastopi Simfoničnega orkestra SGBŠ iz Ljubljane so vedno umetniški dogodki posebne vrste. Mla-
dostno glasbeno navdušenje, ki ga še ne bremeni rutina sproščena in tehnično vzorno izdelana skupna igra, zvedavo zanimanje tudi ob najzahtevnejših sporedih, vse skupaj je že kar dalu od šolskih učilnic. Z enakimi merili je nastopal tudi Mešani pevski zbor, ki so se mu na koncertu pridružili sopranislka Mojca Logar, altistka Monika Bohince, tenorist Ambrož Bajcc Lapajne, basist Aleš Zepič in sopranistka Katarina Pergcr, kot solist v Koncertu za klavir in orkester št. 2 pa je nastopil zelo nadarjeni mladi pianist Tadej Horvat.
Ta deum laudamus za zbor, soliste in orkester J. F. Zupana s štirimi mladimi pevskimi solisti in orga-nistko Ireno Frelih je zazvenel z mladostno pevsko mehkobo, mladi interpreti so iztrgali pozabi to zelo občutno delo naše glasbene dediščine. Sopranistka Katarina Pcrgcr je našla svojo pevsko priložnost v delu Panis angalicus za sopran, zbor in orkester Cesarja Francka. Kon-
cert za klavir in orkester št. 2, skladatelja Janeza Osredkarja, je nedvomno predolgo ležal v zaprašenem predalu slovenske koncenrtant-ne klavirske glasbe. Po klavirski pro-venicnei in evropskem razgledovanju jc klavirski koncert estradno delo, ki takoj navduši dobre pianiste in oboževalce klavirske igre, o slovenski klavirski glasbi pa manjkajoči član v razvoju. Suvereno in zelo samozavestno, pa tudi muzikalno, jc Osredkarjevo delo za koncertno rabo predstavil mladi pianist Tadej Horvat. Posebno priznanje velja pianistu, angažiranem orkestru in dirigentu prof. Tomažu Habe tu.
Notturno za veliki orkester Lucijana Marije Škerjanca je bil ustrezno delo za uglasitev orkestra in elc-gično poetsko zvočno simetralo simfoničnega koncerta. Za konec sporeda bomo slišali živahno uverturo h komični operi op. H Blaža Arniča. Orkestralne barve orkestra SGBŠ so tu zaživele v polnem razkošju, ob neugnani zanosnosti dirigenta prof.
Tomaža Habeta. Izkušnje je metoda vestnega dela prof. Tomaža Habeta že dajejo orkestru SGBŠ pravo poustvarjalno perspektivo za vzorne dosežke, tudi z dodatkom Slovenskega plesa Antonina Dvoraka, ki jc le majhen del bogatega simfoničnega repertoarja orkesta. Na podobni pedagoški in umetniški ravni vzgojnega dela je tudi Mešani pevski zbor tc pomembne glasbene ustanove. Za bodočnost naše orkestralne glasbene kulture ob takšnih dosežkih in bojazni, saj jc trdno v rokah mladih glasbenikov, morda tudi bodočih orkestrašev. Ob zanesljivem vodenju in prisrčnem sodelovanju dirigenta prof. TomaŽa Habeta, obetavnem zaledju, ki počasi že prihaja v varno ospredje, ostaja le šc želja, da bi imela orkester in dirigent na orkestralnih pultih še veliko novih simfoničnih par-titur.
BOGDAN UČAKAR, glasbeni kritik
50 let Glasbene šole Domžale
Koncert za predstavitev zbirke Matije Tomca Za mlade pianiste
Glasbena šola Domžale je v okviru projekta Naših 50 let, s katerim v letu 2001 - oh jubileju - želi celovito predstaviti svojo dejavnost, pripravila tudi koncert, na katerem so mladi pianisti in pianistke predstavili notno zbirko Matije Tomca: ZA MLADE PIANISTE. Na koncertu v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah so nastopili učenci (Nataša Kokalj, Brina
Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o
Trgovina z gradbenim materialom
Krakovska 4 B, DOMŽALE TEL: N.C.: 01/722-00-20 TRGOVINA: 01/722-05-60 FAKS: 01/721-32-88 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si
Trgovina z gradbenim materialom
Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 01/83-27-030, 83-27-035 FAKS: 01/83-27-045 e-mail: st@sam.si
OD OPEKE... DO STREŠNIKA - in še mnogo več... ///
NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO TER ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE VAŠEGA DOMA
>■ KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT, CREATON IN OSTALE >■ HIDRO IN TERMO IZOLACIJE >~ APNO, CEMENT, MALTIT
>- FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM
SCHIEDEL DIMNIKE >• ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO >* ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA >• OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST >> ORODJE IN OPREMO ZA GRADBENIŠTVO >■ TER OSTALE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O NAŠI.PONUDBI.
Za kamionske pošiljke vam nudimo prevoz fco kupec in možnost dostave z avtodvigalom.
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
internet: www.sam.si
V SAM-u NISI NIKOLI SAM !!!
Gahršek, Marinka Kodeh, Primož Vidmar, Luka Strehar, Ana Kočar, Polona Benda, Teja Grad, Matej Pir-nat, Katarina Capuder, Manca Kosmač, Sonja Kokalj, Nina Prelovšek, Sara Bukovec, Anja Komatar, Maša Juvan, Anja Kos, Aljaž Slovnik, Veronika Pezdirc, Katja Ložar, Tanja Merčun) in učitelja klavirja Glasbene šole Domžale (prof. Laura Medved ter prof. Tomaž. Pirnal), ol> koiieu |>n sije predstavila tudi Maja Filipič (mentorica Tatjane Šporar Bratuž SOS Ljubljana). Mlade pianistke in pianiste so pripravile mentorice: Romana Bizjak Saje, Nataša Stopar, Laura Medved, Meta Novak, Anamarija Ja-vornik, Mila Živulovič, Veronika Šareč, Olga Štele ter mentor Jože Smrekar. Program je sooblikovala ga. Tanja Stergar, prisotne obiskovalce in obiskovalke pa je nagovoril tudi g. Toni Savnik, direktor Glabene šole Domžale, ter se zahvalil vsem, ki so prispevali k izdaji zbirke.
Pesmi za objavo v zbirki jc zbrala in uredila prof. Romana Bizjak Saje, ki jc v uvodni besedi zapisala: »Skladatelja prof. Matijo Tomca se generacije Domžalčanov spominjajo kot dolgoletnega župnika in učitelja saj je v Domžalah preživel skoraj 40 let svojega plodnega življenja. Kot skladatelj jc najbolj znan po svojih zborovskih skladbah, predvsem priredbah ljudskih melodij in cerkvenih vokalno-inst rumen talnih skladbah, skozi vse skladateljsko obdobje pa je pisal tudi za klavir. Tako jc nastalo veliko otroških, mladinskih pa tudi obsežnejših in zahtevnejših skladb. Med bivanjem v Domžalah jih je veliko napisal na pobudo dolgoletne učiteljice klavirja, Silve Kovač, ki so bile posvečene njej ali namenjene njenim tedanjim učencem na Glasbeni šoli Domžale. Izvajali so jih ob obletnicah šole in mnogih drugih priložnostih. Zal pa so te skladbe ostale v rokopisih in so tako znane le ozkemu krogu pianistov.«
Po besedah prof. Bizjak Saje se zaradi obsežnosti Tomčevcga klavirskega opusa zelo različnih stopenj zahtevnosti zbirka omejuje v glavnem na klavirske miniature, namenjene učencem glasbenih šol, nekatere skladbe pa s svojo obsežnostjo, klavirsko tehnično zahtevnostjo in glasbeno doživljajsko tehtnostjo že zahtevajo znanje in izkušnje mladega umetnika.
Izdaja zbirke ZA MLADE PIANISTE je lep prispevek k jubilejnim prireditvam, z njeno izdajo pa jc Glasbena šola obeležila tudi spomin na 15-letnico smrti prof. Matije Tomca, hkrati pa jc po besedah muzikologa Daneta Selana v vseh skladbah jasno zaznaven Tomčcv ustvarjalni čredo: Tudi mladim izvajalcem in poslušalcem posredovati večno Lepoto, ki izžareva izza meja spoznavnega in otipljivega sveta, brez varljivih bližnjic in cenenih popuščanj.
Ilustracije je prispeval g. Marjan Vojska, oblikovanje je delo Marjana Kocjana, D. C. Studio, notografijo jc prispeval Tadej t.enarčić, Accordial, fotografijo pa Lado Jakša.
V.
Za izredne zasluge pri vzgoji mladih slovenskih glasbenikov
Skerjančeva nagrada prof. Tomažu Habetu
Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana vsako šolsko leto za izredne zasluge tako pri vzgoji mladih glasbenikov kot pri umetniškem uveljavljanju šole podeljuje Skcrjančeve nagrade. Letošnjo Škerjančevo nagrado je za izredne zasluge pri vzgoji mladih slovenskih glasbenikov in velike zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole prejel Domžalčan prof. Tomaž Habe. V obrazložitev nagrade so predlagatelji zapisali:
»Profesor Tomaž. Habe sc je po šolanju na glasbeni šoli v Domžalah vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani in končal študij na teoretskem oddelku ter študij violine pri prof. Leonu Pfeifcrju. Študij dirigiranja pri prof. Danilu Svari in kompozicije prof. Blažu Arniču in prof. Lucijami Mariji Škcrjancu je nadaljeval na Akademiji za glasbo ter ga končal z diplomo iz kompozicije leta 1970.
S pedagoškim delom je pričel leta 1965 na Glasbeni Soli Domžale, kjer jc poučeval kitaro in violino. Nato je poučeval glasbeni pouk na Osnovni Soli Radomlje. Od le- _
ta 19X3 poučuje solfeggio in glasbeni stavek na Srednji glasbeni šoli, zadnja tri leta je ludi zunanji sodelavec na Akademiji za glasbo. Z velikimi uspehi vodi simfonični orkester in mešani pevski zbor na Srednji glasbeni šoli, kjer v programih veliko pozornost posveča skladbam slovenskih skladateljev od katerih so bile mnoge na koncertih prvič izvedene. S številnimi nastopi je dokazal izjemno umetniško prepričljivost, kar jc bilo v glasbenih kritikah velikokrat poudarjeno. Zaradi dosežene kvalitete je bil orkester večkrat povabljen na radijska in televizijska snemanja ter gostovanja. Uvrščen pa jc bil tudi v redne programe mednarodnih festivalov na Bledu in v Ljubljani.
Izredno pomembno poglavje njegovega delovanja pa predstavlja avtorstvo štirih učbenikov in priročnikov za učitelje nauka o glasbi z.a glasbene šole in komplet štirih učbenikov soliei'i'ia za Srednje f'lashc-
ne šole.
Z izredno prizadevnostjo in izjemnim pedagoškim darom mu jc uspelo močno dvignili nivo znanja solfeggia za srednje glasbene šole.
Z izredno prizadevnostjo in izjemnim pedagoškim "darom mu je uspelo močno dvigniti nivo znanja
solfeggia in glasbenega stavka in to ne samo v šoli, temveč v vsem slovenskem prostoru.
Ob pedagoškem delu na Glasbeni Soli Domžale jc ustanovil in dolga leta uspešno vodil tudi Simfonični orkester Domžale - Kamnik ter bil med ustanovitelji in oblikovalci stilnih koncertov v Grobljah.
Spoštovani gospod Habe, dovolile, da vam ob prejetju Škerjančcvc diplome za vzgojo mladih slovenskih glasbenikov in velike dosežke pri uveljavljanju srednje glasbene šole iskreno čestitam in vam želim veliko uspehov tudi v prihodnje.
Andreja Rihter,
ministrica
Profesor Tomaž Habe je Škerjančevo priznanje prejel iz rok prof. Tomaža Buha, ravnatelja Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.
Kot skladatelj je napisal vrsto uspelih vokalnih in instrumcnlalnih skladb, ki so priljubljena in iskana literatura v programih otroških, mladinskih in mešanih zborov tel godalnih in simfoničnih orkestrov
Za svoje celotno delovanje na glasbenem področju jc prejel številna priznanja in nagrade: bronasto in srebrni plaketi občine Domžale, priznanja ZKO Domžale, bronasto, srebrno in z.lalo Kersnikovo plaketo, zlalo značko I )PM Slovenije, n.ifia do loma Brejca občine Kamnik, plaketo občine I jiibljana-t enler, priznanje Veronike IS občine Kamnik, Gallusove značke, zlato značko Tabora slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični in nagrado Republike Slovenije na področju šolstva leta 1997.«
Čestitkam se pridružuje tudi Uredništvo.
KNJIGARNA IN GALERIJA
Kajuhova 5, Domžale 724 84 08
Posnetek z otvoritve razstave slušateljic Univerze za tretje življenjsko obdob|e iz Ljubljane (slika spodaj)
Razstava slik in voščilnic učencev 5. razreda in krožka rpenih spretnosti OŠ Roje. 7. marca so nam učenci na prijetnem večeru tudi predstavili in pokazali s čim vse se ukvarjajo na svoji šoli (slika zgoraj)
B	1		
1	ti ' WR |^ mm i m i mm		iti:'
Prizor iz enega izmed koncertov, ki so bili 7. februarja v knjigarni in galeriji Beseda v počastitev kulturnega praznika. Program so izvajali mladi glasbeniki pod vodstvom prof. Zdenke Kristl Marink in ob spremljavi prof. Maje Klinar. Večer pa je z odličnim recitalom zaključila
?ledališka skupina Rudolfi olskega centra Rudolfa Maistra Kamnik.      R. K.
stran
15
Bogastvo slovenskega jezika
Raz-um-eti
V januarski številki Slamnika sem v zapisu u slovenskem govorjenju pri vojakih v Srbiji omenil, da nas podoficir-ji in oficirji niso hoteli razumeti, kadar smo kakšno besedo povedali po slovensko. Se večje zlo pa jc bilo, ko nekaj oli-cirjcv-Slovenccv - z nami vojaki tudi v prostem času ni hotel govoriti v materinem jeziku.
Sicer pa smo bili Slovenci pri vojakih na splošno na.dobrem glasu. V prostem času smo veliko prepevali. Ob tem sc je ves bataljon naučil slovenske Ml SE IMAMO RADI ... Nekateri ofi-
cirji so celo pretiravali in so za svoje pisarje zahtevali samo Slovence. Sam sem bil pisar in bolničar dve leti, v Nišu na štabu divizije. Dr. Bora Mijalko-vič je bil odličen zdravnik in človek ter dober oficir. Kmalu potem, ko sem prišel k njemu za pisarja, je zdravnika neki kolega vprašal, zakaj da se »kaprici ra« na Slovence. On mu jc prostodušno odgovoril, da zato, ker znajo Slovenci narediti ali opraviti tudi take stvari, ki jim niso zaukazane. Dr. Mi-jalkovič pa je slovenščino »razumel« tako, da jc v pogovoru večkrat vprašali: Kako pa Slovenci temu rečete?«
Vrnimo sc k besedi RAZ-UM-EiTI. Ko sc Slovenci kakšnega tujega jezika toliko naučimo, da ga razumemo, za to uporabljamo predvsem UM, PAMET in RAZUM. Sosednji narodi pa to počno tudi drugače, oziroma z drugimi besedami ali pojmi. Poglejmo preglednico:
SLOV.		ANGL.	NEM.	FRANC.	ITAL.	ŠPAN.
pamet, um razum		inlelleet intelligcnce rcason	Verstand Vcrnunfl Sinu	inlelleel raison niemoirc	ragionc intellello	razon intefigencia mente
razumeti		to unterstand to comprehend	verstehen begrcifen crfasscn	entendre comprendre	capirc comprendre	coniprender cnlcndcr
	zum	invenlion gadgcl	frfindung	invenlion decouverte	invcnzionc	invcnzionc invento
	laučiti se	to learn	ausvvendig	entendre	msegnare,	aprendre
	ia pamet	bc hcarl	bcleliren	par eoeur	inipararc ■ inenioria	ele memorias
	porazumeti	to comc to an agreement, to agrec about a thing	verstitndigen	sentendrc. lonihcr (faeonl	mettersi d'accordo	ponerse dc acuenlo
bistroumnost		clevemess	Scliarfsinn	sagacile paerspicacite	sagacita	pcrspicacia sagacidad
Nemci in Angleži (STEHEN in TO STAN D pomeni stati) STOJIJO za besedami ali razumevanjem besed. Nemško BI CiRI II I N pomeni ZAGRABITI, ERFASSEN pa VSEBOVATI in ZAJEMATI. Francosk o COMPRENDRE -prendre ima ogromno prevodov: vzeti; prijeti, zalotiti; zavzeti in osvojili. PEN DRE EROID pomeni: prehladili se. Povezav z besedo entendre slovar našteva več kot trideset.
7Mil^i.eVropski jeziki v P°Jmu RA" t i JA K^noma nimaJ° osnov i/, besed PAMET, UM, RAZUM. Za sporazumeti se imajo Francozi S'ENTEN-DRE ali TOMBER D'ACCORD, Itali-
jani pa METTERSI DACCORDO. Ka-dar sc Angleži in Francozi kaj naučijo na pamet, bolj uporabljajo srce. Slovenci pa vemo, da se na SRCE in SPOMIN ni vedno zanašati To povedo tudi reki in pregovori. Nuj jih nekaj navedem: Pamet jc boljša kol žamet Pameten gleda na sonce, bedaki na uro. Pameten svet uživa. Igra po spominu. Imam spomin ko rešeto. Spomin me zapušča.
Lahko smo ponosi na slovensko BESEDOTVORNE, saj nas dviga v sam vrh evropske kulture in omike.
FRANCE CERAR
KULTURA
Modra galerija Podobe narave
V mesecu februarju je bila Modra galerija v Domžalah v znamenju narave in njenih podob v različnih tehnikah. Najprej sta razstavljala (.orazd Skender v kombinaciji slik in maket ter Drago Šnajder s svojimi podobami iz narave.
Gorazd Skender jc zgodnjo mladost preživel v Šentjakobu ob Savi, potem pa v Ljubljani dokončal strojno solo. Kmalu zatem ga je prevzela narava s svojimi barvami ter odsevi in je prve tri slike naslikal z oljnimi barvami. Postopoma se je posvetil arhitekturi, ki p;i jc vedno zanimala in jo jc Sprva upodabljal n;i platnu, kasneje pa sc v pol-noplaslični podobi makete. Mladcu kamen / lesom 11111 daje nove ideje za ustvarjanje.
Slikar Drago Šnajder pa se je v tridesetletnem ljubiteljskem slikarstvu posvetil izključilo podobam v olju. Dolina ob Kolpi, kjer se je rodil, mu pomeni velik izziv in spomin, ker tu črpa motive za svoje upodobitve. Občasno se ukvarja tudi s pirografijo na lesu - naravne oblike korenin in lesa. Večkrat je sodeloval na skupnih razstavah pri nas in na Hrvaškem, saj jc član Društva likovnih umetnikov Gorski Kotar.
Pred kratkim pa nam je ljubiteljska slikarka Ana Korcs iz Domžal privabila spomin na bližajočo pomlad s šopki rož, in je prav zaradi njih dobila drugo ime »umetnica rož«. ^ ^
Galerija Domžale Cvetka Hojnik Dorojevič
Nekoliko bolj nenavadna (kot smo bili prej vajeni) je bila prva letošnja razstava v domžalski galeriji, kjer nam je mlada lendavska umetnica predstavila svoje sadove večletnega dela z različnimi materiali.
Tehnika njenih stvaritev je zelo zanimiva: osnova slike tokrat ni laneno platno, temveč sestavljenka skupaj sešitih raznobarvnih kosov bombaža ali svile, ki s pravo abstraktno kombinacijo barv in kompozicije nakaže novo podobo trenutnega umetničinega razpoloženja. Ponavadi so ti kosi bla-ga geometričnih oblik kot je kvadrat ali pa tudi krivurjftStih oblik, ki pa s pravimi kontrastnimi razmerji izbranih barv ustvarjajo očem optično prevaro, i.i. barvno vibracijo. Dolgotrajno gledanje takih površin oko sicer utruja, toda kratkotrajno gledanje jc senzacionalno in zabavno. To lastnost barvnih odnosov so izkoristili npr. slikarji op arta v modernizmu prejšnjega stoletja.
Pa Se nekaj besed o ustvarjalki »krnank«. Cvetka Hojnik se je rodila v Murski Soboti, živi pa v Lendavi. Izbrana tehnika in ideja je prav gotovo sled njenega šolanja na Visoki Soli za oblikovanje tekstilu m oblačil v I ju bi i -.ini. kjer je tudi diplomirala. Nalo je študij nadaljevala še na slikarski speci alki Ijubljinskc Akademije ti likovno umetnost.
Katarina Rus
Popravek
V februarski Številki Slamnika je tiskarski Škrat pomešal vrstni red besed. Predzadnja kilica se zalo glasi pravilno:
Kdor pa ljubi le naravo,
enostranski je - sevč!
avlo naj proda! Za stavo
v Kranj. Ljubljano pes naj gre.
UREDNIŠTVO
Iz zakladnice pregovorov
»Ko zunaj dežujejo dukati, sedi revež ravno v hiši«
Revščina ima veliko obrazov. K tlom pritiska velik del človeštva in tudi na razvitem in bogatem Zahodu, katerega del postajamo tudi mi, še zdaleč ni izkoreninjena. Pojavlja se v vedno novih oblikah. Najbrž bo kar držalo, kar je napovedal Jezus: »Uboge boste imeli vedno med seboj.«
Judje so pogruntali, da ni tako dobro imeli denar, kakor je slabo biti brez njega. Kako je že pisalo na nekem oglasu? Denar ni vse, a prav pride. Revščina ni greh, tudi ni sramota, pravi pregovor, a je vseeno veliko breme:
Lahka mošnja - težko srce.
Revežev kruh je vedno trd.
Vzroki zanjo so zelo različni. Krivično jo jc pripisati samo lenobi, čeprav je ta eden glavnih vzrokov:
Lenoba mora sebi pripisati, če hodi bosa.
Lenuhova njiva je zaraščena s koprivami.
Iz revščine se jc težko izkopati, še posebej če jo podedujemo:
Revščina je dedinja revščine.
Revščina je luknja, ki se vsak dan veča.
Revščina in bradavice se je težko znebiti.
Revščina je tako lepljiva, da seje ne moreš znebiti.
Kogar se prime revščina, se je zlepa ne /nebi.
Revščine se ljudje navadno sramujejo in jo želijo prikriti, toda revščine in kašlja ni moč skriti. Najbolj očitno se pokaže pri mizi:
Reveževa miza je hitro pogrnjena.
Reveževo kosilo je hitro pripravljeno (in se hitro poje).
Na reveževi mizi je predjed tudi poobedek.
Za reveža je zmeraj petek.
Za reveža je praznik, kadar se do sitega kaše naje.
Reveževi sovražniki so usta in želodec.
Najbolj boleča posledica revščine je. da reven človek nima veljave in da se ga ljudje izogibajo:
Reveža nihče noče poznati.
Revež je povsod v napoto.
Siromaka povsod tepo.
Reveži nimajo sorodnikov.
Revščina zapira vsa vrata.
Revež je tudi v domovini tujec.
Iz prazne hiše še miši beže. Ime obubožanega celo prijatelji pozabijo-
Na reveža tudi psi lajajo. ( e imaš raševinasto obleko, ti tudi pamet ne pomaga.
V revščini spoznaš prijatelje.
V prazen sod še blagoslov ne gre. Judovski pregovor, ki smo ga navedli
v naslovu in ljudska modrost nasploh ugotavljata, da se reveža - kot nalašč -vedno drži smola:
V reveževo mrežo se bo zmeraj žaba rajši ujela kot rak.
Kdor nima kučme, mu vsi vetrovi od severa vlečejo.
Ogenj se rad prime reveževih cap.
Revež je še na gostiji brez žlice.
Kakorkoli se revež uleže, nikoli dobro ne leži.
Naš odnos do revnejših ljudi mora voditi spoštovanje, ki velja vsakemu človeku:
Revež ima kučmo ovčjo, a dušo človeško.
'I udi pod preluknjano kapo živi človek. Bodi revež ali bogatin, vsak je matere zemlje sin.
Še važnejša pa je oprijemljiva pomoč, za katero je dovolj priložnosti, saj nam Kari tat in Rdeči križ nenelmo trkala na vest:
Kdor revežu pomaga, temu Bog plačuje obresti.
Kdor si pred revežem zatisne ušesa, tega sveti Peter ne bo slišal, ko bo trkal.
Kar se revežem da, nič v skrinji ne manjka.
Nekateri so si izbrali prostovoljno uboštvo in nenavezanost na gmotne dobrine: to velja za redovnike in redovnice, ki napravijo zaobljubo čistosti, pokorščine in ubošlva. Judi 0 grškem filozofu Diogenu iz 3. stoletja pred Kristusom je znano, da je ljubil uboštvo. Stanoval je v sodu in ni imel nič drugega kot leseno skodelo. Ko je nekega dne videl mladega fanta, kako je zajemal vodo z dlanjo in jo pil, je vrgel skodelo proč in vzkliknil:
- Ta fant me jc naučil, da sem imej steno odvečno stvar.
BOGDAN DOLENC
Koledar prireditev
0
• mm
■ u*
v. 4) 00
o
mm C
o
za o
t roke
sobota, 10. marec ob 10.00 uri IZVEN
ljudska pravljica: Mojca Pokrajculja plesna pravljica
Mojca Pokrajculja jc pometala hišo in med smel mi našla krajcer. Zanj si je kupila piskerček. Ponoči so na njen piskerček trkale živali, ki so potrebovale zavetje pred mrazom. Ko so vsi spali je zvita lisica svoj lačen Ire-bušček pololažila z. medom, k .1, u; i bi skupaj pojedli naslednje jutro. Svoje dejanje je podtaknila zajčku, pretenta*
la vse in jo popihala.
sobota, 24. marec ob 10.00 uri IZVEN
Svetlana Makurovič: Tacamuca lutkovna predstava. Lutkovno gleda/išče Ljubljana
Svetlana Makarovič, slovenska pesnica, pisateljica, avtorica številnih iger za otroke in ol ročke je za ljubljansko I.utkovno gledališče napisala liilkovno igro za otroke: o nežni, krhki, odločni lacainuci in njenih dogodivščinah, o zgodbi, kako je iskala službo in kako je nasedla lisici ... pa Se marsikaj zanimivega sc bo zgodilo v uprizoritvi ...
g led al i šče
ponedeljek, 12. marec ob 20.00 uri abonma ZELENI
in /ZVEN Tone Partljič: Krivica boli
komedija. Moje gledališče Ljubljana
Eden najpopularnejših
slovenskih komediogrnfov Torte Partljič je napisal še eno komedijo, s kalero se je zapisal za slovenskega Mo-liera. NjegOVB nova komedija, v kateri se je spopadel s krivico, v kateri trpi (upravičeno ali pO krivici) glavni junak, postaja nova slovenska uspešnica. Takole govo-
ri glavni junak: »Zakaj se ravno meni godi laka krivica? Povejte mi. ljudje! Zakaj? Ravno meni? Celo mesto praznuje Božič v družinskem krogu. Samo jaz sem sani. Četudi imam ženo. In imam otroka. No, moja žena ima res zdaj drugega moža, ampak najprej je bila moja. in hčerka je odšla za šoferjem ambasadorja na Dunaj. Zdaj se imala obe lajn. Nobene ne briga nekdanji mož. Oziroma nekdanji oče.«
Režija: Vinko Miiderndorfer Igrajo: Iztok Valič, Jernej Kuntner, Z.vezdana Mlakar, Mojca Partljič
sreda, 14. marec ob 20.00 uri abonma RDEČI in IZVEN četrtek, 22. marec ob 20.00 uri abonma RUMENI in IZVEN petek, 23. marec ob 19.00 uri abonma ORANŽNI in IZVEN
Pario Po in Franca Rame: Svobodno razmerje
zakonska satira. Gledališče Ptuj
Italijanski dramatik, igralec, režiser in scenograf Da-rio I'o je prav gotovo najpopularnejši italijanski gleda-liščnik, ki je leta 1997 za svoje literarno ustvarjali je prejel Nobelovo nagrado.
Zakonska satira Svobodno
razmerje zastavlja vprašanja o položaju ženske, moškega in njunega razmerja v patriarhalni družbi. Z obilico
humorja spregovori o zelo resnih stvaren, o tem, kaj vse se lahko zgodi, ko sc moški in ženska ujameta v svobodno razmerje. Moški je poslavil pravila igre, ženska jih jc, čeprav jo je igra izčrpavala in onesrečevala. sprejela. Moški si jemlje pravico, da počne vse. kar se mu žljtibi, v opravičilo pa
vedno pove, da sta se odločila za svobodno razmerje. Ko ženska spozna, da je najboljše, če tuđi sama zaživi v
svobodnem razmerju in tudi sama začne igrati može vo igro, se stvari zapletejo. Ustvarjalci: Arko, Tatja-
na Doma, Jure Ivanošič, Jaša Jamnik, Gašper Matej. Rado Pavalec, Slavica Radovič, Petra Rojnik
glasba
petek, 16. marec ob 20.00 uri IZVEN TONE JANŠA & ADEL-11 ARI) ROIDINGER SEXTET jazz koncert
Tone Janša je med letoma 1969 in 1975 v Gradcu štu-dtr-.il klasični m jizzovski saksofon; oba študija je sklenil z diplomo. Potem ko jc študiral tudi na vseučilišču Collcgc of Musie v Bostonu.
se je vrnil v Slovenijo in se
pridružil Big Bandu RTV I jubljana ter se posvelil svoji giasbi. Med svojo zaposlitvijo na RTV je študiral kompozicijo na visoki šoli za glasbo v Gradcu, kjer je leta 19X6 magistrirah S svojo zasedbo jc snemal in igral na številnih jazz festivalih od Škotske do tirala, od Finske do Grčije.
Poleg skladb Toneta Janše, bomo lahko v izvedbi seksleta slišali tudi najbolj zaslužne komponiste s področja jazza. kol so: Duke El-lington, Herbie Hancock, Sonny Rollins, Charlie Parker, Milcs Daviš ...
Sodelujejo: Tone Janša -saksofoni in llavta, Dominik Krajnčan - trobenta. Dejan Pečenko - klavir. Drago Gajo - tolkala, Primož Grašie - kitara, Adelhard Roidinger -bas
torek, 27. marec ob 19.30
IZVEN Glasbena šola Domžale -naših petdeset let
koncert klavirske glasbe 20. stol.
Letos mineva naših prvih peldesel let glasbene vzgoje mladih v Domžalah. V tem zlatem obdobju smo si prizadevali vzgajali dobre glasbenike ter dobre poznavalec glasbene umetnosti, pri čemer nam je veliko pomagal sam fenomen glasbe. Petdesetletni jubilej proslavlja
ino na številnih koncertih, na
katere vabimo vse ljubitelje
glasbe. V mesecu marcu ga
bomo počastili s koncertom
klavirske glasbe 20. stoletja, na katerem sc bodo predstavili učenci Glasbene šole Domžale in gostja, prof. Tatjana Ognjanovič.
Organizacija: Glasbena šola Domžale
četrtek, 29. marec ob 20.00 uri IZVEN SHIRLIE RODEN
koncert
»... Pravijo, da imala moj glas in moja glasba zdravilno moč. da sc dotakneta srca, izboljšata počutje, sproščata, pomirjata. Zato zdaj pišem glasbo, da pomagam ljudem in ne zato, da bi bila slavna, kol sem želela nekoč. Večina mojih pesmi govori o zemlji, drevesih, živalih, ljudeh, o leni. kdo in kaj smo. Nekatere pesmi so bolj meditativne, druge so vesele. Tudi smeh je zdravilen ...«
Shirlic Roden jc vsestranska umetnica, ki prihaja k nam iz Londona, sicer pa njene korenine izhajajo iz Irske in iz Walesa. Slovenski publiki se je najprej priljubila na koncertih kot izvrstna izvajalka različnih Zvrsti glasbe. V zadnjih nekaj letih pa se je uveljavila ludi kol predavateljica in terapevt ka. Svojo metodo zdravljeni i z glasom |c Shirlic najprej dolgo časa preizkušala na sebi. kasneje jc ustanovila terapevtsko skupino v Londonu Od leta 1995 vodi delavnice na prestižnem mednarodnem festivalu Mind Body Špirit v Londonu, Maneheslru. Sydncyju in seveda po Sloveniji.
Organizacija: M A - Zavod za spodbujanje harmonije s pomočjo umetnosti
3
a I e r i j a o m ž a I e
razstavlja: CVETKA HOJNIK DOROJEVIČ krpanke
( vetka I lojnik je bila rojena v Murski Soboti, živi in ustvarja pa v Lendavi. Leta 1997 je diplomirali na Visoki šoli za oblikovanje teks-
lilij in oblačil Naravoslovno
tehniške fakultete v Ljubljani. Študij je nadaljevala na slik irski speualki ljublj.tnskc Akademije za likovno umetnost in na Naravoslovno tehniški fakulteti. Krpanke so za slovenski prostor redkost in kot izdelki iz blaga posebne umetniške vrednosti. I/, kosov blaga, krp (odtod tudi ime krpanka), s krojenjem in šivanjem se-slavlja poljudno velike preprogam podobne slike. Njene moderne slike so deležne izrednih pohval tudi na razstavah v tujini (ZDA. Francija, Nizozemska. Velika Britanija. Japonska ...)
Razstava bo odprta do K. marca 2001.
Galerija je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 15.00 do 19.00 ure. ob sobotah od 10.00 dO 12.00 ure.
Vstopnine ni
Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ah delavnikih od lOMdo 12.01) ure v upravi Kulturnega dama Iranca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.01) ure v klubu Kulturnega doma Franca licrnika (Ljubljanska 61. Domžale, vhod z dvorišča, kletni
prostori) ter ena um picdpričetkom prireditev v blagajni duma. Informacije in rezervacije po telefonu: 722 50 50. Rezervirane vstopnice je
potreba prevzeti najkasneje do pol ure pred
pričetkom prireditev, sicer jih posredujemo V trdno prodajo.'
Spoštovani obiskovalci kulturnega dama! Prosimo Vas. da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete
Klub Kulturnega doma Franca
licrnika. ki je odprt vsak delavnik
od 16.00 do 19.00 ure v
odmoru prireditev in pa njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko I prijatelji poklepetali 0 kulturnih in drugih dogodkih.
-,-,— marec 2001		
mtmokomedija - mtly Russell: shirley valentini-, ponedeljek   J Teater komediju. Ljubljana		izven
torek	slovesnost s svetovni dan civilni: zaščite UM 0    podelitev regijskih priznanj zakijučeno Ministrstvo za obrambo m Občina Domtale	
četrtek	monokomedijo q Alenka Vuirib, Nutiliju Gorščak: Ci M1MI JE pozitivka Kulturni dom L rama Herniku Domžale	17.00 zaključi MO
sobota	plesna pravljica 1n MOJCA pokra.PU1JA 1 u Plesni klub Miki, Domiale	10.00 izven
gledališka predstava, komedija | j Tone Partljič: KRIVICA koli ponedeljek IZ Moje gledališče, Domiale		20.00 abonma zeleni in izven
sreda	gledališka predstava, komedija . m Dario Eo. Eraneu Kame: 14 SVOBODNO razmerje Gledališče Ptuj	20. 00 abonma BDEČI in izven
petek	jazz koncert 1t- TONE janša & 10 adelhard roidinger tJlINTII	20.00 izven
četrtek	odprtje ruzsluve v Galeriji Domtale ~ ~ razšla vlja iierma N G v a rdja N('lČ         1 <). tU) Z Z  razstava akvarelov odprta do 5. aprilu 2(m)i izven	
četrtek	gledališka predstava, komedija *y*) Dario Eo, Eraru a Rame: 2f).t)f) ZZ svobodno razmerje              abonma Rt 'MENI Gledališče Ptuj                               in izven	
petek	gledališka predstava, komedija .»j Dario Eo, Irancu Rame:                         P) 1)0 Z J svorodno razmerje              abonma ORANŽNI Gledališče Ptuj                                 in izven	
sobota	lutkovna predstava ~ . Svetlana Mukaruvič: tacamuca Z*T Lutkovno gledališče Ljubljanu	10 00 izven
sobota	prireditev ^ * Ob materinskem dnevu Z*T Župnijska Karitus Domiule	P/.00 izven
torek	lutkovna predstava j y Pavel Poldk: TRI ZGODBE 0 zajcu Z /  lutkovno gledališče Maribor	UM zakijuCeno
torek	koncert ~ m SO LET GLASBENE ŠOLE DOMŽALE Zt t   Glasbenu šolo Domiule	P) 10 izven
četrtek	koncert pevke ~q Sil 1 rije roden Z s MA  Zavod zu spodbujunje hurmonije s pomočjo umetnosti	20.00 izven
sobota	koncert .11 OH MOĆNA revija odraslih pevskih zmorov Javni sklud zu ljubiteljske kulturne dejavnosti. 19.30 01 Domžale                                       i/vi \	
POKROVITELJ SEZONE 2000/2001
(/© ) banka domžale
^---'        Banka    za    v a
72 14 599 Vprašali smo namesto vas
Kni je videti vprašanj, ki jih po telefonu pa uuti pisnu Uredništvo posredujejo naši bralci in bralke, ne bo kmalu /manjkalo. Iz klicev pa smo ugotovili, da to rubriko berete tudi tisti, ki nam vprašanj ne zastavljate. Na to nas je navedlo dejstvo, da je kar nekaj ljudi klicalo v zvezi s tržnico, da je nekdo ponudil celo lokacijo zanjo, drugega pa je celo zanimalo, ali bo lahko nanjo pripeljal ekološke pridelke. Veseli nas, da je tako in tudi v prihodnje pričakujemo, da boste poklicali 7214 599.
Že zadnjič smo obljubili odgovor občanu iz Mačkoveev, katerega vprašanje se jc glasilo: Ali bi lahko napisali članek o tem. kako se dela Krakovska cesta proti Mačkovcem. Radi bi celo zgodovino oddajanja del izvajalcem, ki po mojem mnenju niso kvalificirani, da ta dela sploh opravljajo. To trditev utemeljujem s tem. da dela nikoli niso dokončana, vedno le na pol in da kot je videti uiti nimajo ustrezne opreme... Škoda se bo pokazala v zimskem času, ki je pred vrati, ker bo sol uničila pod površino ceste, ki bo temu izpostavljena.
Danes si kihko prebere odgovor, ki ga je posredoval pristojni oddelek naše občine: Izbor izvajalca Krakovske ulice do naselja Mač-kovci je potekal na osnovi odprtega javnega razpisa. Dela na izgradnji hodnika za pešce in rekonstrukcije ceste še niso zaključena Dela na cesti niso bila zaključena zaradi slabih vremenskih razmer in zaradi obvoza, ki je potekal po tem delu ob rekonstrukciji Savske ceste. Dela se bodo nadaljevala in zaključila, ko bodo vremenske razmere dopuščale polaganje asfaltov.
Več bralcev nas je poklicalo v zvezi s prenapolnjenimi zabojniki - zlasti na pokopališčih. Na kakšen način se ti zabojniki odvažajo oz. kdo preverja, kdaj je potrebno prenapolnjeni zabojnik odpeljati smo povprašali pristojne v GRASTO, d. o. o. Domžale, ki so nam v zvezi s tem napisali:
Podjetje »Grasto, d. o. o.« izvaja upravljanje pokopališč Domžale ter Šcntpavcl preko svojega kooperanta g. Konrada Vrbančiča. Gdvoz zabojnikov se opravlja na osnovi vsakodnevnega ogleda - naslednji dan. Hkrati so zaprosili, da vsi. ki morda opazile kakšne nepravilnosti na omenjenih pokopališčih, to sporočite kooperantu g. Vrbančiču tel. 041-362-3(1.1; oz. pokličite na Grasto -g. Jože Duhovnik tel. 041-713-632.
Precej klicev je bilo tudi v zvezi z. ugodnejšo prodajo letnih vstopnic za obisk Ar-boretuma Volčji Potok. O tem pišemo v posebnem članku ter vsem obiskovalcem želimo veliko prijetnih sprehodov in ogledov v tem čudovitem parku.
Toliko za danes. Pokličite in poskusili vam bomo pomagati!
Odgovorna urednica
Nogomet v Domžalah
Začenja se »prvoligaški ples«!
S tekmo v Športnem parku proti HIT Gorici, upajmo, cla Domžal-Čani začenjajo z nabiranjem točk, ki bodo v začetku Štele dvojno, saj je treba držati oz. zmanjšati točkovni zaostanek za ostalimi klubi.
Če bi bil po nekaj krogih zaostanek se povečan, bi lahko ta pomenil silno psihološko breme in »zvezane noge« igralcev. No, po odhodu Branka Bošnjaka in prihodu novega trenerja Borčcta Src-dojeviča, nekdaj izvrstnega igralca beograjskega Partizana, ki je prišel v Domžale iz sežanskega Tabora, bo po splošnem mnenju zavel nov, pozitiven veter. Klima med igralci se jc izboljšala, spominja na prihod Mihajla Petroviča in takratni »Stimung«, pravo »renesanso v mod-ro-rumeni barvi!«. Njegov pomočnik je Darko Birjukov, trener vr-larjev pa Drago Kondič. Treningi v športnem parku in priprave v Mcdulinu so bile po besedah strokovnega vodstva in igralcev uspešne, kol tudi prijateljske tekme po Istri in doma, tako da je trenutno optimizem v športnem parku sorazmerno velik in upajmo, da se bo ta pozitivni naboj kar najbolje odrazil pri rezultatih v ligi Si.Mobil. Poleg trenerja so se zamenjali tudi nekateri igralci. Odšli so tujec SiniSa Tur kovic, ki se je vrnil v rodno Dalmacijo in je dal za tujca v ekipi mnogo premalo. Žal je odšel tudi »tuhinjski leri-er« Janez Hribar-Soler, ki je sklenil svojo profesionalno kariero in se sedaj ukvarja z nogometom amatersko pri nižjeligasu iz Kamnika. Vsekakor bomo izjemnega borca, nekdanjega kapetana, »krtico«, z obilo izkušnjami, domžalski ljubitelji nogometa prav gotovo se kako pogrešali. K jesenskemu prvaku Olimpiji je odšel Dejan Ste-fanovič, ki je bil pomemben člen zadnje domžalske linije. Čvrsti štoper, po poklicu pravnik, sicer zaposlen v državnem zboru, je po prvih informacijah iz prijateljskih srečanj navdušil »slovenskega Capella« - Bojana Prašnikarja. K Ljubljančanom se je preselil tudi Erik Kržišnik, ki se ni najbolje vklopil v domžalsko sredino, ter nadarjeni vratar Miloš Popivoda. Klub je dal »proste roke« tudi Trat-njeku in Zoretu, vendar ju bo v svojih novih-starih klubih spremljal. Domžalsko vrsto pa so okrepili: tujec Milan Ozren, vezni igralec, iz Banja Luke, ki se jc Domžatčanom priključil kasneje, ker je igral na turnirju v Indiji za drugo reprezentanco BiH. Iz Olimpije je prišel Miha Sporar, ki naj br nekako zapolnil Stefa-novčevo mesto, seveda, če bo svoje znanje dokazal na igrišču.' Pomembna okrepitev na sredini igrišča naj bi bil tudi -Izolan Miroslav Stamfer iz sežanskega Tabora.-v konici napada pa Ljubljančan Dejan Kefert iz novomeškega Elana (zanj naj bi se zanimal italijanski prvoligaš Udinese!). Nova člana NK Domžale sta tudi vratar Cimeioiie, sicer mlajši bral Sebastjana, in obrambni igralec Bank:, oba   mlada m nadarjena igralca.
Upam, da bo v spomladanskem delu prvenstva športni park čimbolj poln, bolj kot do zdaj, saj bodo naši fantje potrebovali še večjo pomoč s tribun, da si v skupno zadovoljstvo vseh zagotovimo pri-voligaški status. Sem pa prepričan, da bo ogromno navijačev iz Domžal in okolice konec marca romalo na zgodovinsko tekmo nogometnih reprezentanc Slovenije in Jugoslavije v Ljubljano. Ni lepšega kot da poln štadion bodri reprezentanco in za Bežigradom je vselej odličen »Stimung«, proti Jugoslaviji bodo pa zraven še emocije. Spomini na tisti junij 2000, najlepši in obenem najtežji dan v življenju slovenskega nogometnega navijača, so šc kako živi in najbrž vedno bodo. Kadarkoli, zmagali bomo, saj veste, Slovenija gre naprej!
GREGOR BERLEC
KNJIGARNA IN GALERIJA
Kaiuhova 5, Domžale 724 84 08
Nagrade za bralke in bralce Slamnika
Srečni nagrajenci in nagrajenke iz prejšnje številke, ki so pravilno odgovorili, da je BESEDA - nova knjigarna in galerija ter SVET KNJIGE, Klubski center Domžale v godbenem domu v Domžalah, na Kajuhovi 5, so:
Tomaž KOVIC, Domžale.   Železniška 3, 1230 Domžale
Justina GROŠELJ, Zlatcnck 7. 1223 Blagovnica
Apolonija ZAJC, Moravče, Vegova 13. 1251 Moravče
Vida DOLINŠEK, Preserjc. Bistriška 5. 1235 Radomlje
Andreja P1LIČEK, Zagc 7, 1240 Kamnik
Pred nami je pomlad in vsakoletno spomladansko odvažanje kosovnih odpadkov. Ce sle bili po/orni bralci današnjega časopisa, potem vam tokratnega odgovora ne bo težko napisati. Sprašujemo vas namreč, kdaj bo Javno komunalno podjetje Prodnik d. o. o. odvažalo kosovne odpadke. Petim bralcem oz. bralkam, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje in imeli srečo pri žrebu, bomo podarili majico z znakom ločenega zbiranja odpadkov.
Zato obkrožite pravilni odgovor in ga do 17. marca 2001 - v pismu ali na dopisnici pošljite na naslov SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale - ZA NAGRADO.
Kdaj bo Javno komunalno podjetje PRODNIK d. o. o. odvažalo kosovne odpadke:
a) Od 26. do 30. marca 2001
b) Od26. do 30. aprila 2001
c) Od 16. do 30. marca 2001
Ime, priimek: Točen naslov:
SD Domžale
Smučarski tečaj v Kranjski Gori
Obljuba dela dolg in tako je med letošnjimi zimskimi počitnicami ponovno zaživel smučarski tečaj v Kranjski Gori pod vodstvom odličnih smučarskih učiteljev. Rok, Mito, Anže, Dejan in Kamal so 4 dni skrbeli za 32 otrok starih od K do 15 let, do 7. ure zjutraj, ko jih je avtobus vsak dan odpeljal na smučišče in od 15. ure, ko so sc polni vtisov vrnili v Domžale k staršem. Zadnji dal) tečaja je narava poskrbela, da je bila pokrajina obsuta z novo zapadlim snegom in skupaj s soncem, ki je ves čas kukalo izza oblakov pričarala Čudovit zimski dan, ki so ga otroci na tečaju smučanja dodobrfl izkoristili in se pred odhodom še radostno nakepali. Med vožnjo proti Domžalam so napisali nekaj utrinkov s tečaja:
V Kranjski Gori sem se zelo dobro imel, saj nas je tovariš tudi spustil, da smo se sami spustili po smučišču.
Dejan Lipovšek, 13 let
V Kranjski Gori sem se naučila zelo dobro smučati. Bilo jc zelo super. Spoznala sem veliko prijateljev in prijateljic. Učitelji so bili zelo zabavni, predvsem pa učitelj Rok.
Ta mara, 8 let
V Kranjski Gori je bilo zelo lepo. Veliko sem smučala. V sredo je padlo veliko snega, zato smo v četrtek še boljše smučali. Na tečaju smo se veliko naučili. Pohvalila pa bi učitelja Anžcta in Roka bilo je zelo lepo.
ZKK Domžale uspešno dela z mladimi selekcijami
V sezoni 2000/2001 smo sv s kadelinjami /KK Domžale uvrstili v I. slovensko ligo, kar je bil tudi cilj vodstva in igralk, (ilede na dobre igre pa so naši apetiti postali večji in smo si dejali, da bomo v prvi ligi poskusili tudi obstati. Tako smo si sami dvignili zastavljeni cilj za to sezono. S skupnimi močmi nam je to tudi uspelo, saj smo v odločilni tekmi premagali neposrednega konkurenta, Slovana iz Ljubljane. Pristali smo na 6. mestu v državi, kar nam prinaša mirno nadaljevanje, ne bo nam treba igrati kvalifikacij v naslednji sezoni.
Glavnina ekipe jc ostala skupaj, izgubili bomo sicer dve igralki I. 84., dobili pa bomo več mlajših, ki so občasno že igrale v kadetski ekipi, obenem pa v svoji, pionirski sredini, nosijo glavno breme odgovornosti. Računamo, da bomo v naslednji sezoni močnejši, žal pa na višje uvrstitve ne more upati, ker smo organizacijsko in finančno prešibki, v primerjavi z vodilnimi klubi v Sloveniji: Jezico, Ilirijo, Celjem in Mariborom. Ti klubi imajo tudi sicer prednost pred nami, ker so v njihovih krajih različne srednje Sole. V Domžalah pa jc žal samo ena, tako da imamo pri selekcijah igralke samo iz. našega okolja. Ne moremo ponuditi igralkam iz cele Slovenije, kot to počnejo drugi klubi, da sc šolajo v našem kraju in tako »kupujejo« mlade igralke, pri tem pa pozabljajo na delo z. mladimi svojega kraja.
Za uspeh sc moramo še enkral zahvalili vsem igralkam, treneiju in pomočniku, vsem staršem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji tekem in prevozov. Urez. skupnega truda lega uspeha ne bi bilo, najbolj stalno pripravljenost in uspešnost pa sta pokazali lina Sopcr, s 180. in Mirela Ikič, s 170. točkami v sezoni.
Pionirke so prav lako na dobri poli, cla osvojijo 6. mesto v drŽavi, odigrati pa morajo še tri prvenstvene tekme.
Članice pa končujejo tekmovalni del sezone v II. ligi, do konca tekmovanj imajo Sc tri tekme, računamo pa na 10. mesto v državi.
KARLO SOPER
Na sliki so članice ŽKK Domžale pred tekmo z reprezentanco Slovenije
Smučarski skakalec Miha Rihtar
Domžalčani imamo svetovnega prvaka
Mihi Rihtarju, ki je pred leti na mladinskem svetovnem prvenstvu v Calgariju v Kanadi že okusil slavo svetovnega prvaka, je to letos uspelo še enkrat, in sicer na Univerziadi v Zakopanih.
Če gledamo z vidika pomembnosti tekmovanj jc Univcrziada takoj za olimpijskimi igrami in svetovnim prvenstvom. Na tako veliki tekmi sc med sabo merijo študenti iz vsega sveta in prav zato je bila ekipna zmaga pred Korejci in Finci šc bolj sladka. Štiričlanska ekipa: Miha Rihtar, Bine Norčič, Blaž, Vrhovnik in Gašper Čavlovič je z zmago dosegla lovoriko, ki si jo želi vsak športnik - študent.
Poleg ekipnega nastopa je Miha, tekmovalec Triglava Kranj in varovanec Gorazda Pogorelčnika, nastopil tudi posamično, in sicer je bil na 90-metr-ski skakalnici 14., s skoki na 120-mctrski pa se je prebil do šestega mesta. In kako naprej? »Naša se-
Miha je skupaj s Primožem Peterko, Simonom Podrebrškom in Gašperjem Cavlovi-čem na Interkontinentalnem pokalu v Planici 18. 2. 2001 osvojil ekipno tretje mesto za Avstrijci in Nemci.
zona sc sicer počasi žc izteka, je pa šc nekaj pomembnih tekmovanj, kot jc državno prvenstvo, evropski pokal in pa seveda šc zadnja tekma na velikanki v Planici, kjer sc bo odvijal svetovni pokal. Moj cilj so čim boljši rezultati, računam pa tudi na športno srečo, ki ima pri smučarskih skokih kar lepo vlogo.«
Mihi želim ubranitev naslova svetovnega ekipnega prvaka na Univerziadi čez dve leti in mogoče še kakšno posamično medaljo, vse bralec in bralke pa naj ob tej priložnosti v imenu Mihe in ostalih skakalcev povabim na ogled poletov, ki bodo konec marca v Planici!
B. V.
Sokol dvakrat bronast na DP
Komaj teden dni po svetovnem prvenstvu v BIATLONU na Rudnem polju so hiatlonci že nadaljevali s tekmovanji za DRŽAVNO PRVENSTVO.
17. in 18. 2. so imeli dve tekmi za DP v individualni tekmi in drugi dan zasledovalno po zaostankih iz prvega dne tekmovanja.
Priporočamo vam lahko, da jc članica SD SOKOL Diana Grudiček, Diana, dvakrat dosegla odlično tretje mesto. Obakrat jc zaostala le za Lucijo In risi in Andrejo Grašič. Prvi dan jc na individualni tekmi dosegla predvsem z. dobrim streljanjem tretje mesto in nato drugi dan rutinirano Obdržala to svoje mesto, s čimer jc dokazala, da nanjo v prihodnosti velja računati. Sedaj, ko to berete, jc Diana že na tekmovanjih za svetovni pokal v Ameriki, kjer bodo imeli hiatlonci dva svetovna pokala in nato še zaključek na Norveškem, na znamenitem Ilolmen-kolnii.
Čestitamo Diani za uspešen nastop v biatlonski karavani.
SOKOLKO
Saša LipovŠek, 10 let
Prvič sem šla v Kranjsko GOTO, Veliko smo smučali. Naiičla sem se veliko stvri. ('isto na koncu smo šli na šlirise-dežnico. Pohvalila bi pa učitelje Hobija, Roka in Kaamala zlasti vse.
Petra Strnišnik, 10 let
V Kranjski Gori sem se imel zelo lepo, eliko smo smučali in sc zabavali. V četrtek je bilo veliko novozapadlega snega. Progra je bila laiilaslićna. Pohvalili pa moram vse učitelje.
Tomaž, 10 let
Bilo je super in nepozabno. S prijatelji smo sc super razumeli. Spoznala sem jih veliko. Vreme nam jc bilo naklonjeno in smučarija je bila prijetna. Pohvala pa gre učiteljem.
Maša, 13 let
Letos je bilo naravnost fantastično. Sicer nisem bil v nobeni skupini imel pa sem urejen prevoz. Najbolj pa mi je bilo všeč strokovnost učiteljev, torej brc/, pripomb.
Peter, 15 let
Imela sem se super. Spoznala sem veliko novih prijateljev in prijateljic. Zapadlo je veliko snega tako, da smo imeli ugodno smuko. Predvsem pa želim po-hviliti učitelje, kajti bili so mijki
Žiga, 11 let
Oživljen TROBOJ Kamnik Domžale Mengeš v veleslalomu
Nedavno so sc na našem območju v zimskem času vrstila tekmovanja v veleslalomu, z;i prehodni pokal Troboja, kar je nekako zamrlo. Na pobudo iz več krajev so sc sestali predstavniki iz Kamnika, Domžal, Mengša, Trzina, Crne in Komende in sklenili, da tekmovanja obnovijo in razširijo pod nazivom:
»PREHODNI POKAL« kamniško domžalskega področja v VI I I SLALOMU.
Tekmovanje bo ekipno od cicibanov do veteranov, moških in žensk in tudi drugih.
Lkipa, ki bo zbrala največji seštevek točk bo prejela prehodni pokal, posameznika pa kolajne in diplome.
l.cloSnja tekma bo na Veliki planini, v slučaju ugodnih snežnih razmer pa na smučišču Osojc v Črni, in sicer
v nedeljo, 11. marca 2001.
Vabimo smučarje občane, da sc prijavijo na to zanimivo tekmovanje na tel.:
Uspešen začetek, a smola za konec
Matej Juhart se je s hitrimi rezultati na 60 m uvrstil v slovensko reprezentanco, ki je nastopila na mednarodnem trohojii v slovaški Bratislavi. Matej je nastopil na 200 m, in hil 7. rezultatom 21,94 s drugi, nastopil pa je tudi v štafeti 4x200 m v postavi Osovni-kar, Juhart, Acman in Vrtač, ki je bila tretja (l:2H,27 mini. Veliko seje od Mateja pričakovalo tudi na državnem prvenstvu,
a je najhitrejšega Domžal-čana, ki ho moral počakati na poletno sezono, na žalost presenetila poškodba
Na državnem prvenstvu za mlajše mladinec in mladinke, ki je bito v Ljubljani 17. 2. 2001 je od Dcmzalčanov nastopih le Klara Nahtigal. /.inaga v B finalu in čas 8,13 s na 60 m sla ji prinesla sedmo mesto, starejši dve članici AK VELE DomZale,
Bojana I losi r i i k in Nasliju
Capuder pa sta uspešno nastopili na državnem prvenstvu za Člane in Članice v dvorani 24. 2. 2001 v Šempetra pri Novi Gorici,
0.11 66.1 650, Kosce Miha ali kemični čistilnici Mali To tekmovanj« Ima predvsem rekreativni značaj, zato bo tudi manj za htevno in bolj družabno. Pridružile se nam kot tekmovalce ali gledalec. Možne so tudi prijave na slarlu.
KOSEC MIHA
AK VELE Domžale
Generalka za najhitrejša dva
Trenutno najhitrejša {fama ak Vele
Domžale stil pred dvoranskim državnim prvenstvom za člane, ki ho 24. februarja v Šempetru. nastopila nu mednarodnem mitingu, ki je hil 2. Februarja, prav tako v Šcmpelrski dvorani. Svoj osebni rekord na 611 m Je odteklo Hojami lloslnik (8,02 s), še en dober rezultat pa je dosegel tudi Matej Juhart, ki je 60-metrsko razdaljo v A finalu pretekel v 6,8.1 s, kur je zadostovalo /,u skupno šesto mesto. Na istem mitingu je nastopila še Klara Vdiligal. ki je dosegla rezultat X,22 s. Poleg leknčev so v Domžalah aktivni tudi skakalci, in sicer sta se na mitingu /,ak Massa v Iroskoku oziroma daljini pomerila Nasliju Capuder in Matiju Narobe. Našli ja je dosegla rezultat 11,02 m, Matija pa je »pristal« pri 54« cm.
Medlem, ko imajo elani še generalke zu najpomembnejši nastop na državnem prvenstvu, pa jc s svojim državnim prvenstvom žc opravila hirisa Capuder, in sicer jc nastopila na zimskem prvenstvu v metih, ki jc bilo v Kopru II. 2. larisa jc v konkurenci starejših mladink v metu 600 g kopja z rezultatom 29.70 m
usvojila peto mesto. Čestitke!
A. K.
stran
17
ŠPORT
Takole je bil videti start ženskih biatlonskih štafet na svetovnem prvenstvu na Pokljuki. V slovenski štafeti, ki |e osvojila odlično sedmo.mesto, je tekla in streljala tudi Diana Grudicek, članica Športnega društva Sokol Ihan, ki ji za uspeh čestitamo.
Tudi Domžalčani so bili zraven
Svetovno prvenstvo v biatlonu »Pokljuka 2001«
daj najdaljša proga za moSkc dolga 12 km. za ženske pa K) km, ker oboji streljajo med tekom dvakrat leže in dvakrat stoje. Zaradi štirikratnega prihoda na sirelišče imajo tako gledalci kaj videti in tudi sam razplet je zanimiv do zadnjega streljanja. Novost jc bil tudi skupni šiari tridesetih tekmovalcev na 12 km dolgi progi s štirimi streljanji. Pravico nastopa jc imelo trenutno prvih trideset v seštevku svetovnega pokala. Vrhunec SP so bili zadnji 111 it. dnevi na Pokljuki petek - skupni Start, sobota - Štafete Ženske in nedelja - štafeta moški. Ob velikem obisku gledalcev, ki so bili vse dni tekmovanj na Pokljuki, smo bili Slovenci zelo zadovoljni tudi z. rezultati teh treh dni. Vrhunske rezultate so Andreja Gra-šič. Tomas GloboCnik, Janez Ož-bolt, Sašo Čira jI" in ostali reprezen-lantje dosegli tudi s pomočjo prečudovite publike.
Za naše bralec pa naj še prav posebej omenim nastop ženske štafete, ki jc dosegla odlično sedmo mesto in v kateri je nastopila ludi članica naSega ŠD SOKOL Diana Grudicek. S tem rezultatom je že
kandidatka za naslednje Ol. Diana nastopa v biatlonu komaj leto. prej
Tudi v Sloveniji dobimo organizacijo kakega svetovnega prvenstva. V letošnji zimi smo dobili organizacijo svetovnega prvenstva v BIATLONU, ki Je bil na Pokljuki. Tekmovanj«
najvišjega svetovnega nivoja v biatlonu na Pokljuki so sedaj že za nami In ob tako veliki uspešnosti in pohvalah ne moremo mimo tudi v naši izdaji Slamnika.
Tekmovanje se je odvijalo na Pokljuki od Ido II.'2. 2001. Organizator je moral izpeljati dvanajst tekmovanj na zelo zahtevnih progah, ki so ene najtežjih na svetu. Vremenski pogoji so vplivali in krojili posamezne dni. tako da smo vsak dan doživljali razburljive trenutke na strelišču, štai tno-ciljncin prostoru in ob progah. V dobrem tednu smo na Pokljuki doživeli od sibirskega mraza, sneženja, dežja, dffi pivi odo vitega sončnega vremena.
Tekmovanja v biatlonu so v zadnjih letih postala bolj zanimiva, saj vemo. da je biatlon sestavljen iz dveh popolnoma različnih športov. Pri teku dosežemo visoko obremenitev in s tem srčni utrip eez isš udarcev na minulo, pri Streljanju
Zmagovalci MOŠKI - do modri pas: 1. Josip Varga, 2. Blaž Ravnikar oba »Atom« Domžale
Zmagovalci: ST. DEKLICE rjavi in črni pasovi: 1. Tamara Kokalj, 3. Tjaša Gavez obe »Atom« Domžale
Karate društvo ATOM Domžale
V pričakovanju obiska z Japonske
Kot vedno zagnani kareleisti A TOMa iz Domžal tudi po novem letu ne počivajo. Za nekatere člane se je »zares« začelo že sredi januarja, in sicer s celodnevnim psihofizičnim testiranjem in dvema kondicijskima treningoma v veliki telovadnici v Poljčanah. Mesec januar seje nato za IS članov in članic zaključil s tradicionalnim zimskim trodnevnim karate-do seminarjem v Murski Soboti, kjer so, tako po predavanjih in treningih karali -do-ja. kot tudi po plaVanju v hotelu Diana. Krušnik Andrej, (erar Sonja. Krušnik Miha, Tjaša Gavez, llomai. Jernej, Bodlaj Tadej in Tadeja Polak uspešno položili višji pas.
Kot strokovni komentator Televizije Slovenije je vse dni svetovnega prvenstva v biatlonu sodeloval tudi nekdanp biatlonec Boštjan Lekan, dvakratni olimpijec, ki je takole pomagal novinarki Bojani Knez, da smo laže razumeli, ka| je biatlon.
pa moramo bili eim bolj mirni, da lii uspeli doseći dober izkupiček v streljanju. Tekmovanja SO postala zanimiva tudi zaradi lega, ker je se-
pa ie bila odlična tekačica m je te dosegla nekaj odmevnih rezulatov v mladinski kategoriji.
B. L.
Poleg karate tekmovanj pa člani Karale društva »ATOM« shoto-kan Domžale uspešno nastopajo tudi na drugih prireditvah. Tako so tik pred novim letom nastopili kot demonstratorji na boksarski prireditvi v Kamniku, omenimo pa naj tudi demonstracijo karale tehnik v Novem mestu, na prireditvi večera tajskega boksa, za naslov in ubranitev evropskega prvaka, kjer je z mariborskim mojstrom Vrtane Mladenom naslopil vodja domžalskega ATOMA, mojster Divrcnc Kokalj. (lani, ki se jih je prijelo ime »demonst ratorska skupina - beli angeli«, pa so imeli še dva naslona pred polno dvorano na prireditvi kick boksa v veliki telovadnici OŠ Vcnclja Pcrka v Domžalah.
24. tradicionalni mednarodni karate-do turnir v Rušah
Kot na številnih tekmovanjah jc domžalski ATOM dosegel lep uspeh tudi na turnirju, ki je bil organiziran v počastitev legendarnega Pohorskega bataljona in ob občinskem prazniku Ruš. Za Domžal-čane je nastopilo 16 karatcistov m karalcislk, ki so si priborili šesl pokalov. V konkurenci 22 klubov in
več kot 200 nastopajočih so tektno-
KARATE DRUŠTVO ATOM - DOMŽALE
SEMINAR Domžale 2001
PETEK, 9. MAREC
HALA K.C., DOMŽALE, Mestni trg 1 od 16.30-18.30
SOBOTA, 10. MAREC
OS DOMŽALE, Bistriška 19 od 9.30-11.30 in od 16.00-18.30
NEDELJA, 11. MAREC
OŠ DOMŽALE, Bistriika 19 od 9.00-11.30
valci dosegli naslednje uvrstitve: dečki letnik I9H9 in mlajši; rumeni, oranžni in zeleni pas: Dejan Zaje (l. mesto), Nejc Blejc (5. mesto>. vijolični, modri in rjavi pas: Timotej Kokalj (I. mesto), Tadej Bodlaj (2. mesto) deklice 19H7 in mlajše: Špela Grad (I. mesto - rumen, oranžen, zelen in vijolični pas>. modri in rjavi pas: Tamara Kokalj (I. mesto). Tjaša Gavez (3. mesto). Tadeja Polak (5. mesto), Sonja Cerar (6. mesto) mladinke in ženske (nad 14 let): Tadeja Polak (I. mesto - rumeni, oranžni, zeleni, vijolični in modri pas), Tamara Kokalj (5. mesto - rjavi in črni pas); mladinci in moški (nad 14 let); rumeni, oranžni, zeleni, vijidični in modri pas: Josip Varga (I. mesto). Blaž Ravnikar (2. mesto), Elvis Aliju (8. mestoh Boris Grad (7. mesto - rjavi in črni pas)
Tekmovalci so se poskušali tudi v borbah - »kumite«, in sicer so nastopili Homar Jernej, Miha Gavez, Boštjan Posedi in Boris Grad. izmed katerih je bil najboljši Boštjan Posedi, ki je v kategoriji do 65 kg dosegel četrto mesto.
Uspešno na turnirjih še naprej!
B. V.
V Pirueti se dela na strokovnosti
Sankukai karate klub Domžale - Tekmovanja
V soboto. 10. februarja 2001 je v Domžalah potekal turnir za člane in članice vseh sankukai karate klubov Slovenije. Domžalčani so se tudi tokrat udeležili tekme v borbah in so glede na stopnjo znanja ler težavnost kategorije dosegli naslednje rezultate:
Na sliki od leve Elvia Vitta, Simona Což, Maruša Ravnikar, Nina Grilj, Teja Rus in Mario Vitta
V dneh od 7. 2. do 10. 2. 2001 je potekal mednarodni seminar v umetnostnem kotalkanju, ki ga je organiziral kotalkarski klub JOI.I.V iz lista, s katerim že dalj časa aktivno sodelujemo. Tudi tokrat smo se odzvali povabilu in se z veseljem udeležili enega največjih seminarjev. Udeležili so se ga številni kotalkarji i/. Italije in Slovenije. Vseh skupaj je bilo prek 80 udeležencev. Iz našega kluba sta se udeležili dve tekmovalki, Maruša Ravnikar in Teja Rus, in dve trenerki, Nina Grilj in Simona Cof.
Seminarje bil namenjen strokovnemu usposabljanju tako tekmovalcev kot trenerjev. Ker v naši državi ni takšnih seminarjev, je bila tO edinstvena prilika, zaradi bližine organizatorju, da smo se ga udeležili
Predavali so številni svetovno znani trenerji iz Italije, dežele, ki jc v umetnostnem kotalkanju na vodilnem Mestu v Evropi Vodila sta ga italijanska trenerja Elvia in Mario Vitta. ki sta stara znanca khiba Pirueta. Naš klub daje ogromen pouarek ravno izobraževanju strokovnega kadra, saj imamo sedaj pel trenerjev umetnostnega knlalkanja in dva
trenerja v hitrostnem rolanju. Pri lako številčni ekipi strokovnjakov je potrebno dobro usklajevanje med posameznimi skupinami tekmovalcev.
Na seminarju smo navezali kar nekaj slikov z italijanskimi klubi, dogovorili smo se o sodelovanju na njihovih tekmovanjih in seveda smo jih tudi mi povabili na naše prireditve Naše največje tradicionalno tekmovanje bo meseca julija, v Domžalah. Priprave so žc stekle in komaj čakamo julij, ko bodo tekmovalci in tekmovalke pokazali, kaj vse so se naučili pod Vodstvom naših
trenerjev.
Prav gotovo pa ne smemo pozabiti na hitrost-nikc, ki so že pričeli z aktivnimi treningi: najprej so na vrsti kondicijske priprave poleni pa pride še urjenje tehnike hitrostnega rolanja. Udeležili sc bomo tudi seminarjev v Italiji, ki so predvideni v mesecu marcu, tako da bomo imeli strokovno usposobljen kader tudi v hitrostnem rolanju, V letošnji sezoni smo se tudi tekmovalno okrepili z novimi tekmovalci, kar pomeni, da bomo posegali po se boljših mestih na posameznih
tekmovanjih.
ime in priimek
DARKO KOTAR SREČO PLEVEL GREGOR POTOČNIK VIKTOR ULCAR NINA ŠOBA BRANIMIR BTTENC ROBERT ŠIERER TATJANA KUMAR
kategorija
I. mesto, višja - težka I. mesto, srednja - težka
1. mesto, nižja - absolutno
2. mesto, nižja - absolutno
2. mesto, dekleta - težka
3. mesto, nižja - absolutno 3.-4. mesto, srednja - težka 3.-4- mesto, dekleta - lahka
G. J.
Na črno belih poljih
Zmagal Pavasovič, Skok soliden
hmni ""v"K<;rKk<l" liirnirju JJTTopen 2001' je kol luni tudi lelos zmagal slovenski ve-loi" "■'ji,l'r ""*ko Pavasovič. <"lanu Vele Domžale .loželu Skoku seje še pred zadnjim ko-(,.." '-elo dobra uvrstitev, I porazom v zadnjem kolu pa si jo je poslabšal, a kljub
oii prejel drugo nagrado med tremi najboljšimi Slovenci v svoji rejtinški skupini. Na sir""''".''' *°deioyalo devet velemojstrov, ena vclcmojslrica, sedem mednarodnih inoj-«w iiv m Sest mojstrov i/, devetih držav. Vseh udeležencev je bilo 85, kar 52 pa jih je imelo
"UlnariHlni (ELO) rejting, kur priča o moči turnirja.
• impaiii ni Dnško Pavasovič se je dO zmage tako rekoč sprehodil, saj je zabeležil L,!"'sc"c!'.i'yih pel zaporednih zmag, zadnje štiri partijc.pa je miroljubno remiziral. temifliKn kl':l' ' BajboySimJ udeleženci turnirja.'Vendar pa DuSko kljub
da Vl,''i' zmagovalec, saj so prvi štirje igralci dosegli sedem točk, kar pomeni.
Drv'1 m"ril' "agrado delili. Tako je namesto pet tisoč nemških mark, kolikor je znašala Dol i' '1}'''™''."' dohil okoli tisoč mark manj, v celoti pa bi mu pripadala, če bi /bral vsaj Sax ^   .Vl<" k"' zasledovalci. Drugi je hil Kus Evgcn.v Svetnikov, tretji Madžar Grah
■ .četrti Hrvat /denko Kožni, vsi so osvojili enako točk kot zmagovalec, torej sedem. v I..'!""1 Je lokral pokazal ranljivost Alenka Kožulja. Poleni ko se je moral zado-žale rvn,W'i» s Tomažem Miekem, sicer vodjem šahovske šole mladih pri Vele DominuI V ",lvlnlnii:l" kolu Izgubil s turškim mojstrom Sualom Snvlujem. lako da ■    Je padla zastavica na uri, (torej je prekoračil čas za razmišljanje), kar ie zanj
.luiino nenavadno.
ki  /' 'urn'r.iu so odlično igrali novogoriški talenti, mojstrski kandidat Jure Borišek. " nremarcil svoieea učitelja, velemojstra Mikhalehishina. Okoli mize. kjer je
ki je žil še
,ln
re
eeio premagal svojega učitelja, velemojstra iviimm«."™.......■■ ■.....-
igral, je bilo nekajkrat kar črno od njegovih domačih navijačev m navdusen-•v Dober je bil tudi M K Gregor Ka, ei.. lana Krivec, sicer bde mojstrica pa jciclo
osvniii "w Ji "" lv,|s eiitp
^»llaprvi hal,,, velemojstri.,,.
ie žcv   °VLm ""'""i" £ "aslopil tudi član Vele Domžale Jože Skok. Potem ko
bil, K vprvfm kolu naletel na madžarskega velemojstra Oyula Saxa In partijo izgu-
i/ Oaljnjih treh kolih moral igrali kar s tremi nadarjenimi drugokategorniki
partij,,), m'' '"' ccmcr jf »beležil ie eno zmago in dva remija, čeprav jc v obeh 'bilijatri M '"i'-' li."hl" v nadaljevanju je premagal po ELO rejlingu dosti močnejša '"očnim"', II ' ArRcntincn Upanja, pa še Turku I linama. Izgubil pa je i. dvema "ii'ui del ".V""11 lankovieeni in Ziifičcm, z obema /, enostavnima spregledoma v zadnjo r)lrtiV l>!"1l.je, potem ko je z obema izenačil po otvoritvenih težavah. ( e hi Skok zad-mo i. /.ufieeni remiziral. hi bil uvrščen okoli 18. mesta, kar bi bil v izjemno močni
konkurenci velik uspeh, tako pa seje moral zadovoljiti z delitvijo 31, do 32. mesta.O uspešni igri Skoka priča dejstvo, daje osvojil 23 mednarodnih rejtinških ločk. Več sta
jih na turnirju osvojila edinole domačina Jana Krivec in Jure Moiišek.
Na turnirju v Novi Gorici je sodeloval tudi veterini Vele Domžale Janez Bizjak.
zbral dve točki in pristal na 77. mestu, po prikazani igri pa bi si vsekakor zuslu-se kakšno točko več. .le že tako, daje pri šahu včasih potrebna vsaj trohica sreče.
Končni vrstni red: Pavasovič. Sveshnikov, Sax. Kož.ul 7. Scrmck. larago, Ncvcd-niehy, Mikhalchishin Aes 6.5. Mcšitovie. /ulic, Kovačcvic, IViiala. Morcda. Krslič, (iombač. Bcdnarich. Soylu 5.5. fratar. Mikae. Krivce, llaznedaroglu. Asylguzhin. Borišek, Mikae. Ferčcc. Rinari. Arduman. Jankovič. Bvlino. Karcr. Mocchi. Skok. Ipck. Navinšek. Baymm, Djurkovič, I uciani. Del Val, laco 5 itd.
Zmagovalec aktivnega šaha Šemrl
Skupni zmagovalec turnirjev Vele Domžale v pospešenem šahu (dvakrat petnajst minut) za leto 2000 je mojster Marjan Šemrl, ki je zmagal tudi na zadnjem, decembrskem turnirju pred Zupančičem, Bojanom Osolinom in Leničem. Šahovsko društvo Vele Domžale je začelo z mesečnimi pospešenimi turnirji avgusta lani. petih turnirjev pa sc je udeležilo 39 ljubiteljev šaha Prvouvrščeni Marjan Šcnirl je prejel za skupno zmago lični pokal.
Končni vrstni red za leto 2000: Marjan Šemrl 59, Peter Zupančič 39. Vid Vavpclič Jo (igral na štirih turnirjih). Bogdan Osolin, so (igral na treh turnirjih). Bojan Osolin 32, Janjič 25 (igral na treh turnirjih).
Zadnji ,aktivec' Veleja, Vavpetiču
Na januarskem turnirju Vele Domžale v pospešenem šahu je med 18 udeleženci slavil Vid Vavpetič, ki je v sedmih kolih zbral pel točk in pol. Z enakim .izplenom' je hil drugi mojster Semrl. tokrat pa le tretji, zagrizeni kamniški Ode mojster Kra-gelj, s petimi točkami. Boris Skok jc na čclrlem mestu pristal šele po porazu z vavpetičeOn V zadnjem kolu, zelo lepo pa seje tokrat odrezal borbeni veteran in drugokategornik. Domžalčan Franc Zupane in sicer na peto mesto.
Vrstni red: Vavpclič. Semrl, 5,5 Kragelj 5, Boris Skok, Zupane 4,5, Cerar, P. (.i osel j. I lod/ie 4, Janjič, SI nijliur, ('ukan 3,5 itd.
Obe ekipi Vele Domžale se dobro držita
V Ljubljani poteka Ze 54. ljubljansko šahovsko delavsko prvenstvo in sicer v prvi in drugi ligi. Po štirih kolih je v prvi ligi v vodstvu lanskoletni zmagovalec Vele Domžale A 7 (10, 5), pred Komendo I 7 (9.5) in Vele Domžale B 6(9,5). (Štejejo sc točke dvobojev in skupne točke). V prvi ligi sodeluje de-
set najboljših delavskih ekip iz Ljubljane in SirSc okolice.
Za Vele Domžale A so doslej igrali Semrl. Karnar. Vavpetič. Bojan Osolin. Košir. Lenič in Piber za Vele Domžale B pa J. Skok. Janjič. B. Skok in Cerar.
Jože Skok
Uspelo področno šahovsko prvenstvo
V okviru Športne zveze DomZale jc Šahovsko društvo Domžale na OŠ Venclja Pcrka organiziralo področno prvenstvo PC Domžale za letošnje šolsko leto. Na njem so sodelovali dečki in deklice od 13 do 15 let. Med dekleti do 13 let je zmagala Špela Orehek pred Lorelay Somi ter Ivo Marijo Lavčar. med dekleti do 15 let pa jc slavila Nika Pavlic pred Majo Nadvesnik ter Katarino Golob.
Med fanti jc v kategoriji do 13 let zmagal Andraž. Smon pred Anžetom An-žičem ter Lanom Timotejem Turkom; pri dečkih do 15 let pa je bil najboljši Luka Lenič, pred Lukom Pavlicem ler Sašom Rihtarjem.
Na finale državnega prvenstva sla se udeležila dva tekmovalca oz. tekmovalki v kategoriji 1986 in mlajši.
Glavna sodnica je bila Petra Grošelj, turnirski odbor pa so sestavljali. Vid Vavpetič, Jože Koritnik, Jasna Jelen. Luka Pavlic in Luka Lenič.
A. N.
Spet velik uspeh šahistov domžalskih osnovnih šol
Na področnem ekipnem prvenstvu osnovnošolcev iz kamniške in medvoške regije so se spel izkazali učenci iz naše občine, saj so osvojili vsa prva mesta, eno drugo in eno tretje mesto.
Rezultati naših učencev:
Dečki do 15 let: L mesto OŠ Domžale (Luka Pavlic. Andiaz šuiou Iženis Ke-gel. Domen lavrič. Peter Gabrovšek), 2. mesto OŠ Dob;
Dečki do 13 let: I. meslo OŠ Venclja Pcrka ILuka Lenič, Eva-Marija Lavrač. Timotej-Lan Turek. Lucijan-Bor Turelc. Nejc Jezeršek). 3. mesto OŠ Domžale;
Deklice do 15 let: I. mesto OŠ Domžale (Nika Pavlic. Špela Orehek. Lorelay Somi. Katja Vozel);
Deklice do 13 let: 1. mesto OŠ Domžale (Maša Juhiinl. Irena Doki. Tanja Kovač. Maxi Cerar).
Ekipi deklic in dečkov iz OŠ Domžale bosla zastopali našo regijo na državnem prvenstvu, ki bo 10. in 11.3. v Novem meslu. Vsem ekipam iskrene čestitke za prikazano Šahovsko znanje.
Belo Somi
PISMA BRALCEV - SPOROČILA
Zaradi prihodnosti je nujno odgovorno ravnanje
Državni zbor je ob koncu decembra 2000 po hitrem postopku, v enem dnevu, spremenil način usklajevanja pokojnin. Spremembe so prizadele upokojence bolj kot katerikoli dosedanji ukrep. Poleg trajnega znižanja pokojnin za skoraj 8 odstotkov, je za upokojence in zavarovance še bolj boleče spoznanje, da njihove pravice, ki so jih vplačali s svojimi prispevki, niso več varne. Velika koalicija je namreč z zadnjo spremembo pokojninskega zakona pokazala, da lahko kadarkoli poseže v pokojnine in si vzame toliko, kot rabi za pokritje Številnih proračunskih lukenj ali oblastniških apetitov. Odslej bo upokojence skrbelo ob vsakem zasedanju državnega zbora.
Takšno razumevanje parlamentarnega dela izhaja tudi iz prispevka poslanke Cvetke Zalokar - Ora-žem iz februarske številke Slamnika. V obširnem besedilu namreč
SVET KNJIGE
Kojuhova 5. Domiole 724 84 08
Beseda - knjigarna in galerija
PROGRAM
9. marec ob 19. uri
Smučarski spust z Everesta, odprtje fotografske razstave sodelavca revije GEA in razgovor z avtorjem Urbanom Golobom
21. marec ob 19.30
Svetovni dan poezije - večer poezije in razgovor z avtorjem knjige Kaj je Prešeren rekel o .. dr. Juretom Zupanom
28. marec ob 19.30
Razgovor z dr. Alojzem Ihanom avtorjem knjige Imunski sistem in odpornost. Dr. Ihan je tudi avtor Šestih pesniških zbirk, dveh romanov, dveh knjig esejev, za katere je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada
30. marec ob 19.30
Odprtje fotografske razstave Indija - kapljice nektarja, avtor Rado Gostič
31. marec ob 11.00 uri
Gusar Berto - predstava za otroke. Studio Anima, prof. Sten Vilar
4. april ob 19.30
Večer s pisateljem Evaldom Risarjem
ne pove, kaj so upokojenci zakrivili, da jim je treba pokojnine usklajevati počasneje od rasti povprečnih plač, temveč le opisuje, kakšne težave je imel državni proračun s plačevanjem pokojnin. Podobne obrazložitve je imela tudi vlada, saj je kot razlog za spremembo prejšnjega načina usklajevanja pokojnin navedla, da so nujne zaradi izrednih potreb države in prilagoditve pokojnin materialnim možnostim države. Iz takšnih obrazložitev je očitno, da velika koalicija jemlje upokojence kot strošek države, ne pa kot državljane s pridobljenimi pravicami. Pokojnine obravnava kot nekakšno darilo države, ki se lahko poljubno veča ali manjša, pač glede na »potrebe države«, ne pa kot pravico iz dela, za katero so upokojenci krepko plačevali skozi vso aktivno dobo.
Zato se veliki koaliciji LDS, ZLSD, DeSUS in SLS+SKD v postopku za spremembo pokojninskega zakona sploh ni zdelo potrebno organizirati kakršno koli razpravo. Zadovoljili so se z javnimi izjavami DeSUS-a, ki se ima za stranko upokojencev, ter Zveze društev upokojencev, da podpirajo predložene spremembe. Velika koalicija je bila gluha tudi za pripombe poslancev NSi in SDS, da se preveč kruto posega v pravice vseh upokojencev, tudi tistih z najnižjimi prejemki. Delalo se je vtis, da gre pri upokojencih nasploh za ljudi, ki imajo preveč. Naj opišem, kakšne so spremembe usklajevanja pokojnin v primerjavi s prejšnjo ureditvijo:
Po zakonu, ki je veljal za časa Ba-jukove vlade, bi se ob koncu januarja 2001 nove pokojnine povečale za 13,2%, pokojnine, uveljavljene do 31.12 2000 pa za 12,62%. Takšne pokojnine bi se potem izplačevale do naslednjega januarja, ko bi se povečale za toliko odstotkov, za kolikor bi povprečna plača za november 2001 presegala povprečno plačo za isti mesec lanskega leta. Tako bi se potem ponavljalo vsako naslednje leto. Po zakonski noveli, ki so jo ob koncu lanskega leta sprejele stranke Velike koalicije (LDS, ZLSD, SLS+SKD, DeSUS) z navdušeno podporo ZDUS pod vodstvom Vinka Gobca, so se pokojnine ob koncu letošnjega januarja povečale za 0%, februarja pa se bodo povečale (samo za naprej) za nekaj več od 4,5%. Upokojenci bodo morali živeti s takšnimi pokojninami do naslednjega februarja, ko se bodo uskladile za odstotek, za katerega se bodo dogovorili vlada, sindikat in delodajalci (brez upokojencev).
Od začetka naslednjega leta dalje se bodo pokojnine usklajevale na način, ki je določen za uskladitev plač v dogovoru, zakonu ali drugem aktu, ki ureja politiko plač na državni ravni. S temi akti pa se ne ureja usklajevanje resničnih plač vseh zaposlenih, saj se neposredno uporabljajo le v podjetjih pred bankrotom, vsi ostali delavci pa prejemajo boljše plače. V času od leta 1996 so se povprečne plače vseh zaposlenih povečale za 77,5%, izhodiščne plače, po katerih se bodo odslej ravnale tudi pokojnine, pa so sc v istem obdobju povečale za 41,14%. Po zakonski noveli velja povprečje plač vseh zapos-
»Industrijska cona Jarše« javni poziv za zbiranje ponudb potencialnih investitorjev
V zazidalnem območju ZGORNJE JARŠE SEVER
na osnovi sprejetega ZN 2/99 objavljamo JAVNI POZIV za zbiranje ponudb potencialnih investitorjev za nakup zemljišč, namenjenih proizvodnim, obrtnim, gostinskim trgovinskim in pošlo vno-storit-venim dejavnostim Velikost komunalno opremljenih parcel je 600 m2 in več.
V pripravi je projektna dokumentacija za izgradnjo komunalne infrastrukture (ceste, komunalni vodi itd.) v območju nove Industrijske cone Jarše.
Zainteresirane prosimo, da pošljejo svoje ponudbe z opisom dejavnosti in potrebno kvadraturo zemljišča do 31.03. 2001 na naslov.
ICJ, d. o. o., Ljubljanska c. 62,1230 Domžale.
Po obdelavi ponudb bomo vse ponudnike obvestili o možnosti nakupa v roku 30 dni.
Informacije: tel. 01 /724 08 39 - g. Kramžar
lenih le za medlctne uskladitve, vendar so določeni tako ostri pogoji, da bo do njih prišlo samo izjemoma, pa tudi takrat se bodo poračunale pri prvi naslednji redni uskladitvi.
Očitno so stranke LDS, ZLSD, DeSUS in SLS+SKD, ki so pred volitvami strašile upokojence, kako bo Bajuk znižal pokojnine, takoj po volilni zmagi pozabile na obljube in udarile po upokojencih. Njihove pridige o medgeneracijski solidarnosti, o graditvi skupne bodočnosti, o solidarnosti upokojencev in podobno, nimajo nobene prave podlage. Vlada sama trdi, da se bo letos povečal domači proizvod države za 4,5%, da se bo približno toliko povečala tudi produktivnost dela, hkrati pa pokojnin ne bo povečala niti za toliko, kolikor bodo porasle cene. Tudi sklicevanja na zglede iz drugih držav ne pomagajo. V Nemčiji že leta razpravljajo ali bi, ali ne bi postopno znižali razmerja med pokojninami in plačami za 2%. Tudi v drugih pravnih državah se lotevajo pokojninske reforme na sporazumen način. Seveda pa so tudi drugačni zgledi. Najbližji zgled je Hrvaška, kjer so za časa ravno tako trdne večinske vlade sprejemali ukrepe, s katerimi so obubožali tamkajšnji upokojenci. Skic-, nem lahko da odgovorna vlada ne sme reševati svojih proračunskih težav na pretirano enostaven način, tako, da enostransko in po hitrem postopku zniža svoje obveznosti do upokojencev.
MARKO ŠTROVS, Ljubljana
Javno vprašanje gospe Cveti Zalokar-Oražem
Na seji Občinskega sveta Občine Domžale v mesecu aprilu 2000 je Nadzorni odbor Občine Domžale predstavil poročilo o svojem delu v letu 1999. Podalje mnogo priporočil in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali gospodarnost razpolaganja z občinskim premoženjem in davkoplačevalskim denarjem. Občinski svet Občine Domžale je sprejel le informaijo o delu nadzornega odbora. Ni pa sprejel nobenega ukrepa v skladu s poročili nadzornega odbora. Še več - občinski svet je sprejel sklep, da se z določenimi ugotovitvami nadzornega odbora ne strinja.
Razprava o pravici občinskega sveta, da se s priporočili nadzornega odbora ne strinja, a jih mora kljub temu upoštevati, je tekla vse do meseca januarja 2001. Na januarski seji pa so svetniki in svetnice LDS, ZLSD, DeSUS, SLS+SKD in Zelenih Slovenije zavrnili predlagani sklep:
»Občinski svet Občine Domžale v skladu s 6. odstavkom 32. člena Zakona o lokalni samoupravi upošteva pripombe in predloge Nadzornega odbora Občine Domžale«
Tako je Občinski svet Občine Domžale deloval v nasprotju z določil Zakona o lokalni samoupravi, ki županji, občinskemu svetu in organom porabnikov občinskih proračunskih sredstev jasno nalaga, da morajo upoštevati priporočila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepati.
Spoštovana ga. županja! Ker v skladu z zakonodajo in Statutom Občine Domžale predstavljate občinski svet, vas javno prosim, da podate vaše mnenje o tem, ali je bilo opredeljevanje Občinskega sveta Občine Domžale pri obravnavanju gradiv nadzornega odbora skladno z Zakonom o lokalni samoupravi, ali pa si je občinski svet morda mimo zakona razširil svoje pravice in pristojnosti.
mag. MAJDA PUČNIK-RUDL svetnica Občinskega sveta Občine Domžale
Odprto pismo Hefiosu
Pred nekaj dnevi mi je slučajno prišlo v roke gradivo za 12. sejo občinskega sveta. »Slučajno« poudarjam zato, ker občani nismo seznanjeni z odločitvami, ki se sprejemajo neopaženo, tako rekoč spotoma, so pa zelo pomembne za življenjske in bivalne pogoje krajanov nekega območja.
Ena takih odločitev je prav na 12. seji občinskega sveta sprejet sklep, da se v zazidalni načrt imenovan ZN V7 Helios na predlog oziroma pripombo Heliosa Količe-vo »Objekt št. 7 funkcijsko spremeni iz proizvodnega objekta v obrat za fizikalno kemijsko čiščenje plinskih emisij, odpadnih vod in trdih odpadkov«. Sklep je bil na 18. seji občinskega sveta 12. julija 2000 z odlokom sprejet.
Sprašujem vas, če se za tako zvito napisanem nazivu objekta št. 7 ne skriva drugo ime za čistilno napravo ali sežigalnico industrijskih odpadkov, ki pa si je nihče od okoliških prebivalcev nc želi imeti v svoji bližini. Pred nekaj leti, ko sc je sprejemal zazidalni načrt V7 Helios, so ljudje iz Krajevne skupnosti Vir na zborih krajanov z javnimi protesti
		RENAULT thodla.
		Že za 1.690.000 SIT
Privoščite si razmerje
na dolge proge!
Thalia je najnovejši Renaultov model, ki vam po izjemno ugodni ceni ponuja vse, kar pričakujete od avtomobila v tem razredu. Poskočen 1,4 litrski motor, velik 500 litrski prtljažnik in seveda vgrajen sistem popolne varnosti: programirano deformiranje karoserije v primeru trkov, tritočkovne varnostne pasove spredaj in zadaj ter zračno blazino za voznika in sovoznika.
www.renault.si
AVTO SET - SETNIKAR DRAGOMELJ 26 DOMŽALE TEL.: 56-27-111; GSM: 041-648-166 ODPRTO: PON.-PET.: 8.-18.; SOB.: 8.-13.
odločno zavrnili zahteve Heliosa po postavitvi sežigalnice. Tudi prejšnji občinski svet te zahteve ni izglasoval, zato jc bila takrat iz zazidalnega načrta izvzeta
Zelo jasna je namreč namera Heliosa zgraditi sežigalnico za lastne in tudi tuje industrijske odpadke. Dejavnost sežiganja jc zelo profitna in profit je edino vodilo oblastnih in tudi vodstvenih struktur nekega podjetja, ne glede na škodo, povzročeno zdravju in življenju ljudi.
Manj jasen in pošten je način, kako sežigalnico uzakoniti v zazidalnem načrta
Sprememba namembnosti objekta št. 7 jc bila sprejeta potem,
■ w mm
višji popus
Is$tMw ftlsUHSir fcteat   Se V mm    08188.806 SR Cap fczTUM&F
»MM
jug
M
Siftiff
Anemtmtt
1)8 258.088 SIT «88.888411
Stna m.oi/fi-inu
i
Obvestilo kmetijske svetovalne službe vsem kmečkim gospodarstvom
Izvedba tečajev na osnovi prijav in vabilo na predavanje
V zadnjem času vedno več mladih kmetov sprašuje, kako priti do potrdila o statusu kmeta.
To področje zakonsko opredeljuje Zakon o kmetijskih zemljiščih, št. 59 iz leta 1996. O izpolnjevanju pogojev odloča Upravna enota, v kateri ima občan prebivališče. Stranka, ki želi pridobiti status kmeta, mora izpolniti obrazec, v katerem natnačno navede vrednost letne proizvodnje na posestvu (dohodek iz kmetijske dejavnosti mora doseči najmanj 2/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju); predložiti dokazilo o posesti (posestni list, kupno, darilno ali najemno pogodbo). Kmet mora imeti najmanj poklicno kmetijsko izobrazbo ali opravljen preizkus znanja iz kmetijstva (22. člen). Ne glede na ta člen se šteje, da je kmet ustrezno uspo-soblje za opravljanje kmetijske dejavnosti, če je starejši od 30 let in ima od 15. leta starosti dalje najmanj pet let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti. To pomeni, da kmetje, ki ste mlajši od 30 let in nimate ustreze kmetijske izobrazbe, kljub temu da na kmetiji delate že več kot pet let, ne morete prodati statusa kmeta, dokler ne boste izpolnili 30 let starosti. Ker je pridobitev tega potrdila osnova tudi za vstop v obvezno pokojninsko zavarovanje ali opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (komunalna dela, delo s stroji), v kmetijski svetovalni službi zbiramo prijave za tečaj:
1. TEČAJ ZA PRIDOBITEV KMETLISKE IZOBRAZBE - STATUS KMETA
Tečaj bo izvajala Srednja kmetijska in mlekarska šola v Kranju predvidoma   marca in aprila
2001. Obsega 4 dni po 4 ure tečaja in 1 dan 2 uri testa. Cena tečaja jc 40.000 SIT. Prijave sprejemamo najkasneje do 20. februarja in nato do 20. marca na sedežih kmetijske svetovalne enote.
2. TEČAJ IZ PREDELAVE MLEKA
Tečaje izvaja Srednja kmetijska in mlekarska šola v Kranju, v prostorih učne delavnice, na posestvu Strahinj. Tečaj traja 15 ur (3 dni po 5 ur). Vsebuje teoretični del (mleko, sestavine mleka, usirja-njc, mlečnokislinskc bakterije, posode in pribor, higiena, tehnološki postopki, napake na izdelkih) in praktični del (priprava jogurtov, kislega mleka, kefirja, izdelava poltrdcga sira mehkega sini, skute, masla, kisle smetane, maskarponeja, sladoleda, namazov in še česa. Namenjen je tistim, ki razmišljate o možnosti predelave na domu ali kakršnikoli ponudbi in direktni prodaji na domu, in tudi tistim gospodinjam, ki želite mleko čimbolj koristno uporabiti v lastnem gospodinjstvu. Cena tečaja je 22.000 SIT.
Prijave sprejema kmetijska svetovalna služba prek celega leta (Marta Kos tel: 8342-250 in Irena Zlatnar, tel: 7241-845).
Tečaje bomo dokončno oblikovali na osnovi prijav in skušali s troške tečaja pokriti iz proračuna občine za izobraževanje v kmetijstvu.
Gospodinje in ostale ljubitelje urejenih domov vabimo v četrtek, 22. marca 2001 ob 9. uri dopoldne v prostore Kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovico, kjer bo predavanje ob diapozitivih in razgoni na temo: OKENSKE IN BALKONSKE RASTLINE. O vzgoji, razmnoževanjnu, negi in še o marsičem vam bo spregovorila priznana strokovnjakinja, univ. dipl. ing. Ruth Podgornik ReS.
Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah: univ. dipl. ing. Marta Kos
ko je bil že opravljen postopek javne razgrnitve in obravnave zazidalnega načrta, zato občani nismo imeli nobene možnosti nasprotovati tej odločitvi, ker zanjo preprosto nismo vedeli.
Drugače rečeno: Objekt št 7 -obrat za fizikalno kemijsko čiščenje plinskih emisij, odpadnih vod in trdih odpadkov, so v Helios pripeljali skozi stranska vrata. S tem pa so bila kršena osnovna določila Zakona o urejanju prostora, Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v proslor ter Zakona o varstvu okolja, ki natanko predpisujejo postopke, po katerih sc sprejemajo ekološko tako pomembne odločitve. Predvsem velja to za sežigalnice vseh vrst odpadkov, za katere so posebej sprejeti pravilniki o scZipa-
nju in odlaganju odpadkov ter emisiji snovi v zrak in za katere velja Uredba o obvezni presoji vplivov na okolje. Vse to pa je žc zadeva, s katero bi sc moralo seznaniti tudi ustavno sodišče RS.
Še beseda o navidezni ekološki naravnanosti Heliosa. Lepo je slišati, kako podjetje namenja ekološki tolar za očiščevalne in podobne akcije po Sloveniji. Pozablja pa na ekološke probleme lastnega dvorišča. Množice praznih in polnih sodov s kemikalijami so zložene na nezavarovanih asfaltiranih in peščenih površinah, kjer jc vsak trenutek možno izlitje le-teh v podtalnico.
Ne ve se, kako so rešene tehnološke odplake. Krajani Vira pripovedujejo o neprijetnem vonju iz javne kanalizacije in dviganju pokrovov na kanalizacijskih jaških, kar bi bilo lahko povezano s tehnološko kanalizacijo Heliosa.
Ne ve se, kaj je z dimnimi plini in odzračcvalnimi napravami iz proizvodnje - ljudje pripovedujejo o posebnem vonju, ki ga zaznavajo ob poletnih večerih.
Ne ve se, kaj je z požarno in eksplozijsko ogroženostjo okolice Heliosa. Tisti, ki sc na to spoznajo, pravijo, da je katastrofalno velika in nevarna.
Z Odlokom sprejet zazidalni načrt ZN V7 Helios na vsa ta vprašanja nc daje zadovoljivih in strokovnih odgovorov. Vse ckar zvemo jc, da bo moral investitor pri izdelavi projektne dokumentacije za spremembo namembnosti objekta št. 7 v obrat za fizikalno kemijsko čiščenje plinskih emisij, odpadnih vod in trdih odpadkov zar gotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe pred prekomernim onesnaževanjem okolja. Pri proizvodnih dejavnostih take vrste, kot jih ima Helios, je to praktično neizvedljivo, razen seveda z zmanjševanjem teh dejavnosti in uvajanjem čistih tehnologij.
Z Odlokom spejeta postavitev večjih začasnih kontejnerskih objektov, po vsej verjetnosti namenjenih funkciji skladiščenja, pa ravno obratno nakazuje dodatno povečano proizvodnjo in s tem še večji strah, da bomo prisiljeni živeti skupaj z eno največjih' ekoloških bomb v občini.
JOŽE NEMEC
stran 1 9
Spoštovana
odgovorna
urednica
Ob branju poročila z 22. seje občinskega sveta v Slamniku, z dne 9. 2. 2001, sem na koncu začutil nujnost, da Vam napišem nekaj vrstic.
Vznemirilo mc je pravzaprav VaSc poročilo o Zadnji točki tega dne: obravnava in sprejem sklepa Nadzornega odbora občine Domžale
Informacija o poteku te točke, ki jo dobi bralec Slamnika iz Vašega poročila, jc preveč površinska in ne odslikava dejanskega poteka te točke, ne žolčne reakcije, celo visokih tonov nekaterih svetnikov iz vrst pozicije, ki so pokazali predvsem to, kako si oni predstavljajo demokracijo in funkcijo nadzora v njej. Nikjer ni razvidno, da je nadzorni odbor predlagal v sprejem Sc dva sklepa, ki pa sta bila s preglasovanjem pozicije zavrnjena.
Nc bom zahajal v podrobnosti, pričakujem pa v bodoče ko-rcklnejše poročanje s sej občinskega sveta, predlagam pa tudi, da se na isti strani Slamnika odpre nova rubrika, ki bo omogočala opozicijskim svetnikom objavljati svoje videnje in poglede na dogajanje v njem.
S spoštovanjem
JANEZ GRMEK
Je kdo proti? Če je, naj ne moti!
Slamnik preletim, nato ga berem, stran za stranjo, včasih kakšen članek tudi večkrat. Včasih si h kakšnemu kaj pripišem, da misli, ki mi jo je sprožil, ne pozabim.
V februarski številki sem članek gospe odgovorne urednice -22. seja. Občinskega sveta Občine Domžale brala po delih, večkrat sem prebrala besedilo, ki je pojasnjeval 5. točko dnevnega reda, povečanje cen programov v vrtcih. V vrtcu delam že trideset let Delala sem v vrtcu v mestu, v vrtcu na podeželju, nadomeščala razno-
PISMA BRALCEV - SPOROČILA
vrstne odsotnosti kolegic, delala sem v popoldanski pripravi na šolo in v zadnjih letih sem ravnateljica v vrtcu v Mengšu. Vsaka občina ima svojo politiko reševanja cen predšolskih programov in svojo politiko zavlačevanja potrebnega povečanja cen predšolskih programov.
Ves čas mi ni jasno, zakaj je okrog povečevanja cene programa potrebno toliko »svetniškega hrupa in gromovništva«. Čisto v začetku mojega dela, okrog leta 1970, jc bil domžalski vrtec pod »komunalo«, ki je imela proračun razdeljen na segment A in segment B. Vrtec je bil v segmentu B - potem veste, kako majhno količino finančnih sredstev so že v zgodovini namenjali za predšolske otroke.
Obdobje pod komunalo se je končalo; prišle so Samoupravne interesne skupnosti za šolstvo, za vrtce, za zdravstvo in še naprej, najprej na občinski, nato na republiški in verjetno tudi na federalni ravni. V tem času se je v domžalski občini zgradilo precej objektov namenjenih za predšolske otroke po različnih krajevnih skupnostih takratne občine, ki pa so sedaj že kar v lepih »vzdrževalnih letih«.
No in z novo državo smo dobili oddelke za družbene dejavnosti, kjer se melje vrtec že deseto leto. Ker je bilo po začetnih mnenjih občinskih uradnikov, tudi domžalskih, okrog vrtcev vse »nepregledno in nobena oseba iz vrtca ni ničesar znala«, smo končno prišli do tako imenovane cene programa, ki je s strani vseh slovenskih vrtcev temeljito, po stroških, ki po otroku, ki je vključen v program, izdelana in predložena občinskim velmožem in velženam v potrditev.
Ženske, ki so v Domžalah kandidirale na poslanska mesta, so v predvolilnem času, do področja predšolske vzgoje in šolstva kazale povsem drugačen obraz. Zagotavljale so, da je na tem področju treba pomagati državljanom in mladim družinam.
V reviji ONA, ki je tedenska priloga Dela in Slovenskih novic, sem v predvolilnem času zasledila, da nasa kandidatka stranke
LDS na glas razmišlja celo o tem, da bi morale občine zagotavljati dovolj visoka finančna sredstva za delovanje predšolskih zavodov tudi v popoldanskem času, tako da bi bilo poskrbljeno za varstvo otrok v tistih družinah, kjer imajo starši tudi popoldanski delovni čas, banke, trgovine, zdravstvo, izmenski pouk v šolah, deljen delavnik, državna in občinska uprava in še kaj bi se našlo.
Sedaj po domžalska županja zagotavlja, po časopisih, da imamo vrtci tak standard, kot ga imajo skandinavske dežele. Bili sva skupaj na ogledu skandinavskega vrtca, vidim pa, da jc po treh letih pogled iz njenega okna povsem drugačen kot iz mojega. Jaz še vedno gledam skozi vrtčcvska okna, ona pa skozi drugačna.
Pridružujem sc mnenju gospe Marije Jcrina, ko v februarski številki Slamnika pravi: »Bistvo nam je, da so otroci nežno in skrbno vzgajani in da jim jc lepo.« To bistvo bi morali sprejeti tudi občinski svetniki in razumeti potrebno povišanje cene programa v vrtcu. Veliko lepše je otrokom v vrtcih ob sedaj veljavnih normativih, kot pa pred desetletji, ko sem jih imela v oddelku tudi dvaintrideset, v starosti od štirih do sedmih let.
Veseli pa me dejstvo, da so vsi ravnatelji v bivšem VVZ Domžale stremeli za tem, da smo se lahko zaposleni izobraževali in pridobivali ponujeno višjo in visoko izobrazbo. Že po Aristotelu je znano, da naj za majhnega otroka, v času odsotnosti njegovih staršev, skrbi čim bolj izobražena oseba. Izobražene vzgojiteljice (VI. in VII. stopnja) in pomočnice (s peto stopnjo strokovne izobrazbe), imamo v vseh treh vrtcih, ki so nastali z reformo lokalne samouprave na področju bivše Občine Domžale.
Če je država »z zakonom določila, da za vrtce skrbi občina«, naj toliko časa, kolikor je pač potrebno, občina za vrtce tudi dostojno skrbi. S tem, da bodo svetniki nalagali raziskave za nazaj, z »mojega okna«, ne bodo spoznali drugega, kot poznajo v svojih denarnicah. Življenje je posta-
Mali oglasi
OBREZUJEM sadno drevje in drevesa. Drevje tudi podiram in odpeljem. Tel: 0I/831-58-72. zvečer, GSM 040/209-433.
SERVIS Šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Telefon: 01/7227 897.
MATEMATIKO in angleščino uspešno instruiram. Tel.: 721-30-47, po 17. uri, Albina.
RAČUNOVODSKI servis nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije za samostojne Podjetnike po ugodnih cenah. Tel.: 041/897-307.
V VARSTVO na moj dom v Mengšu, dopoldan ali popoldan
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA, DOMŽALE
vpisuje v programa PTI STROJNI TEHNIK
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
Začetek bo 12. marca ob 16. uri
na Srednji šoli Domžale. Informacije po
tel. 01/7873 592 in 041/583 245.
CONTINUA od 1993
s\nejmem otroka. Tel: 723-91-54. SADIKE trte za brajdo, rdeči ribez, sadno žganje in vino, nabavite na Masljevi 10 v Domžalah. Ložar Ivan
IŠČEM mlajšo upokojenko za lx tedensko temeljito čiščenje stanovanja, ter druga prilo-
NAHAJAMO SE V STAVBI ZD DOMŽALE
PANČUR & Co.
VLASTA PANČUR, tel.: 01/72 45 «>6« PEDIKURA Mestni trg 2, DOMŽALE _Pop.-pon„ sre.; Dop.-tor., čet.,pet.
inoslna opravila vgospodi-njstvu, na lokaciji Vir pri Domžalah, lnf. po tel: 041/663-129, Gregor.
PRODAM zazidljivo parcelo 1250m2 v Zaborštu, Domžale, približno 100 m od motela Krona. Tel: 01 722 70 78 ali 01 723 84 25
NAGROBNO PLOŠČO, 110 cm
x 70 cm, debeline 8 cm, s podstavkom in okvirjem za dvojni grob iz marmorja 200 cm x 180 cm na novem domžalskem pokopališču, srednji niz, prodam. Dvojni grobni prostor odstopim. Tel: 041/739-314.
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 72 38 157, GSM 041/ 322 571.
JUS SECURITY, d.o.o.
Slanmikarska 29, DOMŽALE ^-pošta: ius-security@siol.net lili p://jus-securi ty.8m.com
AVTOŠOLA; teoretično in praktično usposabljanje kandidatov kat. A, B, C in H, tečaji in vaje iz CPP v ponedeljek, torek in sredo od 16. do 18. ure, na Ljubljanski 105, tel.7244-130 (od 8. do 18. ure)
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!!!
VAROVANJE) oseb in premoženja, montaža protivlomnih alarmnih in video sistemov, servis, spremstva, prevozi denarja, dežurni center, intervencije, tel. 7219-890 (od 00. do 24. ure)
REDARSTVOj zagotavljanje javnega reda in mira na objektih, prireditvah, gostinskih lokalih, intervencije, tel. 7219-890.
lo dražje in vzgojitelji ne bomo delali za »boglonaj«.
Skupnost vrtcev Slovenije si prizadeva, da bi se denar za bruto osebne dohodke zaposlenih v vrtcih zagotavljal iz državnega proračuna; na Ministrstvu za šolstvo se po dveh ali treh letih plačilnih bojev učiteljev s takratno občinsko upravo, (bojev se nekateri sedanji svetniki še morajo spominjati), v vseh vladnih strukturah spoznali, da jc za šolo in šolarje kvalitetneje, da se sredstva za osebne dohodke učiteljev zagotavlja iz državnega proračuna. Naša poslanka, ki dobro pozna težave domačega proračuna, bo nedvomo poskrbela, da se bo prehod zgodil, kar najhitreje.
Trikratni čas ali pa še več, bo verjetno potreben, da bo država prišla do enakega spoznanja tudi pri vrtcih. Ko bo, bom zelo vesela, do takrat pa, drage svetnice in svetniki, upoštevajte: »Občina brez otrok je suha veja naroda!«
V bodoče naj občinski sveti upoštevajo povišanje cen takrat, ko vrtec za to zaprosi; zaposleni v vrtcu ne znamo lagati, zato za povišanje cen prosimo takrat. Kot to dejanje v resnici potrebujemo.
Za konec pa še to. S prehodom na devetletko, se normativi v vrtcu spremenijo takole: skupina do treh let: največ 12 otrok in dve zaposleni najmanj šest ur skupaj, skupina od treh let do vstopa v šolo pa največ 22 otrok in dve zaposleni najmanj štiri ure skupaj. Bomo vrtce zaradi tega zapirali?
Porodila se mi je še ena zelo zlobna misel: »Volimo za županje in župane veterinarke in veterinarje, oni namreč poznajo vsaj normative, ki jih zahteva zdrava prireja kokoši nesnic, prašičev ali goveje živine, pa tudi ribe potrebujejo določeno število s kisikom obogatene vode.«
Občani, ali boste vi kot starši kar tiho?
Vsem, ki ste ponovno brali temo »vrtci« v prostoru namenjenem za pisma bralcev, lep pozdrav in z ljubeznijo.
MICA KAVKA
Zakaj
VABILO
Medobčinsko društvo invalidov Domžale vabi vse na tradicionalno srečanje invalidov občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, ki bo v soboto, 24. marca 2001, ob 10. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah.
Pripravili smo vam bogat kulturni in družabni program... Pridite in si polepšajte dan!
Vodstvo društva
Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo opravilo
odvoz kosovnih odpadkov v spomladanskem obdobju v
občini Domžale med 26. in 30. marcem 2001.
Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz
gospodinjstev, ki morajo biti samo na dan rednega
odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za
odpadke.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni
odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in
podobno, katere odstranjujemo v posebni akciji odvoza
nevarnih odpadkov, ter sodov.
Ravno tako tudi ne avtomobilski deli, pnevmatike in
akumulatorji.
Poleg tega med kosovnimi odpadki ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, drevja oziroma živih meja.
OPTIK
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 01/723-89-80
tehnični pregledi v obrtni hmubb
coni
______
HM uh
.ju* .*»«#
wj//' i
4%
bližina brez čakanja prijazno osebje
Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13
AS
DOMŽALE
Po nasvet in rešitev težav v fizioterapijo Zrnec Tel: 56-26-736
Bolečina - govorica telesa (2)
\ prejšnjem sestavku sem govorila o tem, kako nastane bolečina v našem telesu, kakšni so pristopi k zdravljenju in o poklicih v medicini, ki sc ukvarjajo s terapijo bolečine. Za razumevanje jezika bolečine je potrebno veliko znanja in izkušenj. Mehanična diagnostika in terepija je uradno ime za obravnavo bolečine po metodi McKenzie. Ta fiziotera-pev tski pristop je v Veliki Britaniji in ZDA zelo cenjen in priznan tudi pri nas si hitro in uspešno utira pot. Najvišji naziv te izobrazbe jc dipl. MDT, to je diploma iz mehanične diagnostike in terapije.
Danes bomo nekoliko pokukali v govorico bolečine, ki se najpogosteje pojavlja v naših mišicah in sklepih. Pomagali si bomo s primeroma, ki ju večina ljudi dobro pozna: bolečina \ križu ali v vratu.
Prva zelo pomembna informacija, ki jo daje bolečina za McKenzijevc-ga terepevta. je:
1. ali sc bolečina od napada zmanjšuje že sama po sebi.
2. ali je od napada bolečina nespre-
4
ki
_. t*
'A
O. v*
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1 230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13.-18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13.-18. ure
Četrtek od 13.-18. ure
Petek od 9.-12. ure
menjena: enkrat večja, drugič manjša, na splošno pa ni bistvenih sprememb v jakosti in mestu bolečine: 3. ali se bolečina celo slabša!
Te informacije sporočajo, koliko jc telo sposobno samo pozdraviti stanje, ki je privedlo do bolečine: telesu, ki že zdravi, lahko z metodo McKenzie pomagam, da pozdravi hitreje in kva-litetneje, bolnika pa uspešno naučim, kako preprečuje njen ponovni pojav v prihodnosti. Bolečina, ki se na daljši rok nc spreminja, sporoča, da telo ni sposobno samo pozdraviti stanja in potrebuje pomoč. Slabšanje bolečine
me opozarja, da moram bili pri terapiji previdna.
Druga pomembna diagnostična in terapevtska informacija, ki jo našit bolečina v križu (vratu) sporoča, je, ali je Ic-la prisotna stalno, to jc v vsakem trenutku, ali je bolnik kdaj tudi brez nje. Ta informacija mi šc ob nekaterih drugih pomaga določiti bolnike, pri katerih je bolečina verjetno bolezenskega (kemičnega] izvora. Te bolnike napotim na zdravljenje k zdravniku, s fizioterapijo pa skrbim za vzdrževanje gibljivosti sklepov, moči mišic in vzdržljivost srca. Za stalno bolečino jc lahko odgovorno tudi stalno mehanično draženje, ki ga povzročajo spremenjena tkiva, na primer spremenjena oblika medvretenčne ploščice (hernin -disci), ki pritiska na sosednja tkiva in jih draži, neravnovesje struktur v sklepu, spremembe na kosteh, itd... Te in številne druge informacije o značilnostih in obnašanju bolečine mi pomagajo določiti problem in sestaviti terapevtski načrt, ki vpliva na v/rok bolečine: bolečina sc med terapijo zmanjšuje in na koncu izgine, ker ni več vzroka, ki bi jo povzročal.
Informacije o značilnostih in obnašanju bolečine mi lahko posreduje le bolnik. Edino on natančno pozna svoje stanje in ima izkušnjo s svojo bolečino. Moja naloga pa jc, da bolni-
Vsaka terapija bolečine bolečine v mišicah in sklepih bi morala hiti individualna. Deset ljudi ima namreč lahko bolečino na istem mestu v križu, vratu ali drugih sklepih, pa ima vsaka bolečina drug izvor. Zato - za rešitev problema - iste vaje za vse bolnike, kijih boli na istem mestu, niso primerne in so četo škodljive. Za reševanje prcoblcma je potrebna le ena vaja. Ta mora biti oblikovana na podlagi individualnega testiranja bolnika.
ku dam priložnost za pogovor in ga vodim skozi zbiranje informacij, ki so pomembne za uspešno terapijo, ter skozi sam terapevtski postopek.
Za ohranjanje samega zdravja in za preprečevanje bolečine v križu, vratu in drugih sklepih je zaradi današnjega načina življenja, ki zahteva enostranske obremenitve telesa, ključnega pomena redna telesna aktivnost. Fizioterapija Zrnec organizira v ta namen preventivno vadbo z imenom Telovadba za vsakogar, ki poteka ob sredah zvečer na OS Domžale. Vabljeni.
Sc nadaljuje
BARBARA ZRNEC, v. ft, dip. MDT
Kako zmanjšati stroške (1)
V zadnjem letu smo bili priča nenehnemu zviševanju cen energentov. Najbolj je nihala cena ekstra lahkega kurilnega olja, tj. energenta, ki ga uporablja največ gospodinjstev. Razmerje cen se je porušilo. F.dina vzporedna primerjava je bila možna pri utekočinjenem naftnem plinu, katerega cene so rasle podobno kot pri ekstra lahkem olju. Podražila seje električna energija, v začetku decembra pa še zemeljski plin.
Če primerjamo te cene s cenami iž preteklih let. je zemeljski plin najcenejši, sledi lahko kurilno olje. najdražji je utekočinjeni naftni plin. najbolj značilne pa so velike razlike med njimi. Poraba energentov narašča povsod v svetu, s tem pa tudi onesnaževanje. Problem tople grede že povzroča spremembe klime. Zaradi povečevanja porabe sc količina fosilnih goriv, kamor sodijo vsa zgoraj našteta goriva, zmanšuje. Zaradi tega je- nujno varčevanje z energijo ter učinkovitejša in bolj smotrna raba energije s sodobnimi napravami, ki porabijo manj energentov in imajo boljše izkoristke.
V gospodinjstvih je smiselno zmanjšati porabo energije za ogrevanje, ker za ogrevanje porabimo največ energije, je tu tudi največ možnosti za zmanjšanje stroškov. Pravilno in učinkovito je kratkotrajno prezračevanje, kar pomeni, da v stanovanju ali v hiši nekajkrat dnevno (po pel minut) naredimo prepih. Med dolgo-
SV€T
trajnim zračenjem po nepotrebnem izgubimo veliko toplote, obenem pa sc ohladijo tudi stene. Prostori, ki jih manj uporabljamo, naj bodo manj ogreti (stopnišče, garaža, hodnik, shramba, spalnica...). Znižanje temperature v teh prostorih za eno stopinjo pomeni približno šest odstotkov nižjo porabo energije. Čc na ogrevala namestimo termostatske ventile, sc poraba zmanjša šc za nekaj odstotkov. Oležkočcno ali onemogočeno kroženje zraka ob radiatorjih pomeni toplotne izgube. Kroženje zraka najpogosteje ovirajo zaveste do tal. preširoke okenske police, sušenje perila, založenost, ipd. Dodatni prihranki so tudi po-
sledica rednega vzdrževanja, npr. dimnika. Vzdrževanje ima poleg optimalnih pogojev delovanja tudi požarno-varnostiic razloge. Dimnik naj bo pregledan in očiščen v določenih intervalih, ti pa so odvisni od vrste goriva. Najpogosteje jc potrebno pregledovati dimnike pri uporabi trdih goriv. Tudi kotle jc potrebno pregledovali in jih očistiti. Čiščenje ponavadi izvaja za to usposobljen dimnikar, še bolje pa je, čc to opravilo prepustimo pooblaščenemu serviserju. Čist kotel pomeni manjše toplotne izgube, če je kotel obložen, jc poraba goriva višja, višja je tudi temperatura dimnih plinov (I milimeter sajaste obloge poveča porabo goriva za štiri odstotke). Po čiščenju kotla je pomembna tudi nastavitev gorilnika, kar naj zopet opravi pooblaščeni servis. Čist in pravilno naravnan gorilnik zagotavlja normalno obratovanje in optimalno izgorevanje v kotlu. Vsako leto pred nastavitvijo zamenjamo Sobo, ki naj ustreza moči kotla.
IVAN KENDA, univ. dipl. inž.
		Vedno znova, ko jutro .se budi v iliin zazremo se s solznimi očmi. Srce boleče zaječi, je res, da tebe več med nami ni.
	j0""~ /	
		Sporočamo, da smo sc 7. Februarja 2001 v družinskem krogu poslovili od naše drage mame, stare mame in prababice HELENE VIDMAR
Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili v dneh slovesa z nami. posebej pa še patronažni sestri. Romani Pirnat za skrb in g. župniku Francu Komparctu za opravljene pogrebne slovesnosti.		
Pogrešamo te, draga mama.		
		Vsi njeni
Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo Tvoje je iivljenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si ori in Čeprav spokojno spiš, Z nami kakor prej tiviš.
ZAHVALA
V sredo, 17. januarja 2001, jc sklenila svojo življenjsko pot skrbna žena, mami, stara mami, sestra, teta in tašča
FRANCKA PANCE
roj. DRAOAR iz Bišč
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala gospodu župniku Silvestru Fabijanu za lepo opravljen pogrebni obred, skupini narodnih noš, g. Starinu za poslovilne besede. Kranjskemu kvintetu in pevskemu zboru iz Ihana za lepo petje ter trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala tudi AMZS d. d.. Srednji Soli Domžale in KS Ihan. Hvaležni smo vsem, ki sle jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, se je spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem grobu.
Vedno bo ostala v naših srcih in spominu. Mož Karol, hčerke Panika, Dragica, Jelka in sin Drago z družinami
Le delo. skrb. ljubezen in trpljenje
izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa poMe so ti moči
in zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, 7. nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
V 92. letu starosti jc sklenila svojo življenjsko pot in sc preselila v večnost, po   plačilo, naša draga mama, stara mama in prababica
ROZKA CVETKO
Komilova mama
Vsi njeni se najtoplejc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, prelepo
cvetje, sveče, darove za maše in za cerkev. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem »Tosame« za njeno pesem in praporščakom. Hvala dr. Snežni Ccrar za zdravljenje.
Hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano spoštovanje, da ste v tako velikem številu pospremili našo drago mamo na zadnji poti.
Vsi njeni!
Delo, skrb in trpljenje
je bilo tvoje Iivljenje,
Bolečine si prestalo.
zdaj boš v grobu mirna spala.
ZAHVALA
Tretjega novembra 2000 jc po dolgi bolezni odšla iz lega sveta v večnost naša dobra in skrbna mama
MARIJA OMAHNA
rojena I.ajevec
Iskreno sc zahvaljujemo vsem za i/rečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno sc zahvaljujemo osebju ZD Domžale, še posebej dr. Mojci Zaje Krašcvcc in patrona—nima sestrama Kristini in Martini. Iskrena hvala g. župniku Vladu Pcčniku za lepo opravljen obred. Lepa hvala  tudi g. Tonetu Peterki za besede slovesa
in pevcem Okteta rosama za zapete žalostinkc. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste našo mamo spoštovali in jo na kakršen koli način počastili v slovo. Vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni
Ni konte,
ko piitle tvoj zcnieljski konec, samo vsakodnevno orodje pospraviš in se k po, ilku odpraviš.
ZAHVALA
V petinsedemdesetem letu starosti nas jc za vedno zapustil dragi mož. oče, stari ata, brat in stric
FRANC LOŽAR st.
.lančetov France iz Štude
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo sc gasilcem POD Studa in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvala za tolažilne besede in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Veter šelesti nad tvoja gomilo. Tam kjer globoke rane se ostale, tu tvoja lepa je dolina, dala ti tvoj poslednji mir.
ZAHVALA
V triinsedemdesetem letu sc jc v sredini januarja od nas za vedno poslovil dragi nepozabni mož, ata, stari ata in tast
FRANC PODMILJŠAK
iz Straže pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sodelavcem za izrečeno sožalje. cvetje, sveče. sv. maše ter darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred, moravskim pevcem ter cerkvenemu zboru Limbar za zapete žalostinkc. govorniku g. Maksu Kosmaču za ganljive besede slovesa in za zaigrano Tišino. Hvala delovnim organizacijam ter družinam Braturt, Roglič, Vrtačnik in Lukati. Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob najtežjih dneh stali ob strani in sle našega ata v velikem številu pospremili k
njegovemu počitku.
Vsem skupaj in vsakemu posebej, ki imate dobro misel nanj. iskrena hvala! Z nami in v naših srcih boš ostal za vedno.
Vsi njegovi
Modri - zatorej ravna brc.: hotenja, uči brez besed...
Delo svoje dopolni in ne ve za zasluge. A prav zato, ker ne ve zanje. ostanejo. (Lao Ce)
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža in očeta
SLAVKA MATIČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh .težkih trenutkih stali ob strani, izrekli pisno in ustno sožalje. darovali cvetje in sveče. Iskrena
hvala bivšemu predstojniku Fakultete za zootehniko g. tir. Francu llabctu, g. mag. Cene tu Matičiču v imenu društva ekonomistov domžalsko-kamniškcgn območja in g. Marku Brezami v imenu Civilnih invalidov vojn Ljubljana za nepozabne poslovilne besede, gospodu župniku za lep obred, bratom Pirnat za občuteno zapele žalostinkc in Danielti Savnikti za zaigrano Tišino.
Iskreno se zahvaljujemo družinam Kralj, Štefan in Kosec za ponujeno pomoč in tolažbo. Hvala tudi vsem, ki sle ga spoštovali, imeli radi ter ga spremljali na njegovi zadnji poli.
Vsi njegovi
stran 21
Srce je omagalo, dih je zastal a spomin nate ho vedno ostal. Spočtj zdaj pridne si roke in oči, za vse Š€ enkrat-hvala ti!
ZAHVALA
V oscminoscmdcsctcm lclu starosli jc na praznik svcčnice sklenil svojo življenjsko pot naš ata, stari ata, brat in stric
FRANC MEZNAR
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje, sveče in
spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc g. župniku Silvestru Fabijanu za opravljeni
pogrebni obred, domačemu pevskemu zboru za ubrano petje, izvajalcu Tišine ter gasilcu g. Nandctu Starinu za lep poslovilni govor. Zahvala kolektiva »JUB«, gasilcem, borcem,
praporščakom, organizaciji ZB in ZVI Domžale. Zahvala tudi g. dr. Ladislavu Hacetu za pomoč v najtežjih urah. Posebna zahvala pa gre ge. Ivanki in ge. Joži Hribar za izdatno pomoč, ki sta ju izkazali našemu atu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas jc 8. februarja 200I v dvainsedemdesetem letu zapustil naš dragi
LOJZE SLffiAR
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodoma župnikoma za lep pogrebni obred. Hvala osebju Zdravstvenega doma Domžale, ki mu jc lajšalo zadnje ure življenja.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
Ia' delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je iivljenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej iiviš.
ZAHVALA
V scdeminšesldesctem letu nas je zapustila našit dobra žena, mami, mama, prababica, tašča.hčcrka, sestra in teta
MARIJA ČEBULJ
rojena Hribar, a KraSnje
Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove svetih maš. Iskrena hvala dr. Anji Babic za plemenito pomoč, patro-nažnima sestrama Irmi in Martini za vso skrb in nego ob težki bolezni. Lepa hvala tudi gospodu župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu Novaku in Špeli za ganljive besede slovesa, krašenjskim pevcem in kranjskemu kvintetu. Hvala vsem, ki ste našo mamo obiskovali v času njene bolezni in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
V petinšestdesetem letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JANEZ VREČAR
Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu Lip Radomlje za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter sv. maše. Hvala g. župniku Vladimirju Pečniku za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Zvonček za lepo petje.
Posebna zahvala pa velja osebju Hematološke klinike KC v Ljubljani za ves njihov trud ob njegovi težki bolezni. Hvala vsem, ki sc ga spominjale.
Sin Janko in žena Rezi
SPOROČILA
ZAHVALA
ob smrti sestre in tete
PEPCE VOJSKA
Kovačeve Pepce iz Doba
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Vladu Pečniku za opravljeni cerkveni pogreb in blagodejne besede ob slovesu, zahvala pevcem in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k tihemu zadnjemu slovesu. Iskrena hvala tudi Domu počitka Mengeš za nego in požrtvovalno skrb.
Hvala vsem, ki sc jc spominjate. Vsi njeni
V SPOMIN
Desetega marca bo minilo nepozabno žalostno leto, odkar nas je zapustil in odšel od nas dragi mož in oče
MARTIN GRAD
Grlčarjev iz Prikernicc
Zelo te pogrešamo, dom je prazen in pust, ko te ni. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in mu prižigate lučko, ker ga niste pozabili in se spomnite nanj.
Žena Tinca in sin Drago ter sestra Minka, vsi z družinami.
Leto 2001
w
Brez besed si odšel
v naših srcih pa si pustil
neizmerno bolečino.
ZAHVALA
V triinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, ded in stric
JOŽE LAPORNLK
Iz. Homca
Iskreno hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev.
Hvala osebju iz doma upokojencev v Kamniku, gospodu župniku Antonu Dobrovoljcu, gospodu Vinku Kavčiču, cerkvenim pevcem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Dostava brezplačna. Telefon: 72 14 875,
33 let
Z dolgoletno tradicijo in strokovno usposobljenostjo vam pri nas poleg darilnega in poročnega programa nudimo tudi storitve na področju žalne floristike in sicer:
* dekoradja žare ali krste
* aranžmaji za dekoradjo vežice
* vend (klasičnih in sodobnih oblik)
Delovni čas: od H. do 12. ure in od 13. do 19. ure, sobota: od 7. do 12. ure
V spomin
Slavku Matičiču
A
		Pomlad na vrt bo naš prišla, v cipresi ptički pesem svojo bodo peli, te budili, a ne zbudili. ZAHVALA Ko sc je na obzorju rojeval nov dan, je ugasnilo življenje našega
	V*" i	
		PETRA
	mm *Six Mm	RAZPOTNLKA
		z Vira
Iskrena hvala vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ljubezen. I [vala za darovano cvetje, sveče, sv. mase in darove. Hvala vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. nam pa i/.rekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem stanovalcem i/, ulice Zrinjskega. Posebna zahvala pa velja bližnjim sosedom, ki so mu prvi pomagali ob njegovem trenutku nemoči. Hvala ZB Vir za venec, hvala vsem praporščakom in hvala g. Ivanu BOI.HAR-JU za lep poslovilni govor. Žalujoča žena in ostali		
		V SPOMIN
		
		Sedmega februarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi sin, brat in očka
		ANDREJ GREGORIČ iz Domžal
		
Zahvaljujemo sc vsem, ki se ga spominjale in mu prižigate svečke. Iskrena hvala.		
Vsi njegovi		
Poljana toči, Polje plaka. Utihnil je zeleni gaj. Gore zastrle so si lire. Ker več ne vrneš se naz.aj...
Trpka in grenka bolečina je presunila vse, ki smo sodelovali, poznali ter spoštovali g Slavka Matičiča. Njegovo relativno kratko, a vsebinsko polno življenje se je prezgodaj izteklo, smrt pa ne more zbrisali njegovih del, ki jih tudi naslednje generacije še dolgo ne bodo pozabile. Prijatelji in znanci, ki smo ga pospremili na zadnjo pot, vemo, da je vsak njegov korak pustil sled, na njej pa osebno in nesebično delo, ki bo vse trajno spominjalo na njegov prispevek v pestrem in mnogobarvnem svetlečem mozaiku natega vsakdana.
Gospod Slavko Ma-tičič, kateremu so se ob prerani smrti poklonili številni prijatelji in znanci, je bil človek, ki mu življenjska pot ni bila nikoli lahka. Po smrti očeta je namreč moral pri devetih letih prevzeti krmilo gospodarja številne družine, nato pa je z njemu lastno trmo in optimizmom prehodil dijaško in študentsko pot ter našel zaposlitev v domžalskem Heliosa Ze tedaj so se po mnenju dolgoletnega sodelavca in prijatelja g. Ceneta Matičiča pokazale njegove posebne odlike. Bil je resen, zavzet analitični raziskovalec, ki se je vseh zadev loteval zavzeto in povsod uspeval. Tudi v kamniško-domzal-skem društvu ekonomistov, ki ga je dolga leta vešče in zavzeto vodil ter bil uspešen
pri vsem, česar se je lotil, pa naj je bilo to v okviru Ljubljanskega investicijskega zavoda, kjer je vodil projekt gradnje ploščadi Borisa Kraigherja v Ljubljani, ali v lbe-ju, Staninvestu, vodstveni delavec v Ljubljanski banki, ali kot zelo uspešen predsednik Komiteja za gospodarstvo v okviru Občine Domžale Odgovorne funkcije pa je opravljal tudi v Izvršnem svetu mesta Ljubljane, občine Vič, nikoli pa ne bo pozabljen tudi njegov delež v okviru Gospodarske zbornice Slovenije. Svojo delovno pot je kot pomočnik predstojnika zaključil na Biotehnični fakulteti v Grobljah. Sledi njegovega dela na tej fakulteti, kjer se je posebej odlikoval s svojim odličnim organizacijskim delom ter znanjem o investicijah, ostajajo v vrsti nepogrešljivih infrastrukturnih objektov, laboratorijev ter obratov. Pomagal je dokončati Selekcijski center za postrvi z ribogojnico, so-ustvaril je osnovni projekt ter pomagal uresničiti gradnjo Zootehniškega razvojno raziskovalnega centra, kjer imajo danes sedež kar trije inštituti in devet laboratorijev, pomagal pa je tudi pri pripravi projekta za Eksperimentalno klavnico ter raz-sekovalnico ter sodeloval pri dokompleti-ranju nekaterih peda-
goško - raziskovalnih obratov, kot sta Krumperk in Logatec. Tudi po odhodu v pokoj je vseskozi ostal povezan s fakulteto ter s svojimi dolgoletnimi izkušnjami in bogatim ekonomskim znanjem pomagal rešiti marsikateri ekonomski in organizacijski problem.
Svoje sledi je pokojni Slavko Matičič pustil tudi v domžalskem športu. Bil je predsednik TVD Partizan v času gradnje trim steze. Ob koncu sedemdesetih let se je vključil v Smučarsko društvo Domžale, kjer je z veliko požrtvovalnosti, znanja, pa tudi podpore skrbne žene Minči vrsto let vodil strokovni svet ter načrtoval uspešno delo. I udi zaradi njegovih prizadevanj je bil to čas največjih tekmovalnih uspehov, ki so Smučarsko društvo Domžale uvrščali v sam republiški vrh.
Gospod Slavko Matičič bo vsem ostal v trajnem spominu. Spominjali in pogrešali bomo zvestega sodelavca in dobrega prijatelja, katerega značilni humor ter večni optimizem pri iskanju rešitev iz težkih situacij, ki so mu bile vedno znova življenjski izziv.
Najbolj pa ga bodo pogrešali njegovi najdražji: žena Minči ter vsi trije otroci z družinami, katerim izrekamo iskreno sožalje.
SODELAVCI IN PRIJATELJI
V spomin
Tonetu Ravnikarju
V teh dneh mineva deset let od smrti 'I onega Ravnikarja, znanega domžalskega kulturnega in turističnega delavca. V svojem življenju je vedno rad žrtvoval vsak prosti trenutek za kulturno življenje, hkrati pa hotel ostati anonimen, v ozadju. Njegova skromnost, zvestoba in požrtvovalnost ga označujejo kot velikega človeka ter zavzeta ustvarjalca, organizatorja ter oblikovalca domžalske kulturne dediščine na različnih področjih.
Tone Ravnikar se je rodil 13. julija 1920. Že kot mlad fant je odprl vrata kulturi. Pridružil se je dramski skupini Svoboda ter literarnemu društvu, kjer je bil dolga leta vodja reci tatorjev.
Izredno bogato je bilo njegovo likovno ustvarjanje, s katerim je predstavil lepoto naše arhitekturne kulturne dediščine.
Kasneje se je pridružil Turističnemu društvu Domžale, kjer sta skupaj s F. Broja-nom organizirala slam-nikarsko razstavo na gradu Krumperk. Zaradi svoje družinske tradicije je namreč posebno pozornost posvetil raziskovanju razvoja evropsko znane slamnikarske obrti in industrije v Domžalah in Mengšu. V povezavi s tem je zbiral tudi muž.ealijc.
Za vse zasluge na tem področju ga je tedanja Turistična zveza Slovenije odlikovala z bronastim znakom.
Tone Ravnikar pa se je tudi s prav po-
sebno ljubeznijo posvečal lokalni zgodovini. Bil je priznan ljubiteljski kronist ter raziskovalec in zbiralec zgodovinskega ter kronološkega gradiva domžalske občine. Re-
zultat njegovega dela je najbogatejša zbirka etnološke literature, lokalnega časopisja ter dokumentarnega gradiva o rojstnem okolju v njegovi knjižnici.
Njegovo bogato zgodovinsko delo je bilo objavljeno v mnogih publikacijah in časopisih. Posebno pozornost je posvečal osvetlitvi vsakdanjega življenja ljudi ter te-
mam, ki jih zgodovinopisje pogosto zane-ma rjii Pomembni so zlasti njegovi sestavki o rodovih posame/nib družin
Z zbiranjem in predelavo arhivskega gradiva ter ustnih pričevanj je napisal zgodovino mengeške in domžalske godbe ter mnogih drugih kulturnih društev in ustanov.
I udi kot tajnik Glasbene šole, občinskega sveta Svobod, Zveze kulturnih organizacij (sedanji ZKD), Kulturne skupnosti Domžale ter IJkovne-ga društva Petra Lobode, Turističnega društva in Izseljeniške matice Domžale -Kamnik je veliko prispeval k razvoju ljubiteljskega kulturnega življenja v domžalski občini.
Za svoje delo je prejel številna pri/na nja, kot so: zlata Kersnikova plaketa, zlato odličje ZKO (ZKD) Slovenije ter izvolitev za častnega člana domžalske in mengeške godbe ter Jamarskega društva Simon Ribič. Ob njegovi petdesetletnici ga je z medaljo dela odlikoval tudi predsednik Republike Slovenije.
Tone Ravnikar je umrl 9. marca 1991. Za seboj je pustil bogato dediščino na področju kulture, zgodovinopisja ter tui i/ ma. Ob desetletnici njegove smrti bi se mu najlepše zahvalili s postavitvijo spominske razstave v Galeriji Domžale.
PAVEL PEVEC
*E »TID«
TELEFONSKE INŠTALACIJE DOMŽALE
SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE TELEFONSKIH INSTALACIJ
KABAJ ALEKSANDER
Mačkovci 67 1230 Domžale Tel.: (01) 721-55-22 GSM: 041-646-009
MONTAŽA VSEH VRST
ISDN central PANASONIC in BOSCH AKRMAN - ALKATEL
KLEPARSTVO KROVSTVO TEGOLA SERVIS
ANDREJ VRTACIC
Fortunata Berganta 3,1240 Kamnik Telefon/faks: 01 83 12 355, GSM 041 689 750
Pooblaščeni izvajalec za vgradnjo strešne kritine
- BRAMAC
- OPEČNA KRITINA (CREATON, TONDAH)
- ESAL (SALONIT ANHOVO)
- TEGOLA CANADESE
- TRIMO TREBNJE
Garancija:
- 10 let za delo do 50 let za material
godna akcija
BRAMAC-ov kredit do 5 let
KRONA VSAKE HISE JE DOBRA KRITINA!
¥
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani.
Odprta je vsak delovnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko
01/5655 120
V
SPOROČILA
stran
Obvestilo staršem predšolskih otrok!
ObveSčamo vas, da v mesecu marcu svojega otroka še lahko vključite v vzgojne dejavnosti, ki jih namenjamo otrokom, ki vrtca ne obiskujejo.
Ponujamo vam:
IGRALNE URICE za otroke stare tri in štiri leta. Dejavnost
Dobava gnoja in komposta.
Mletje vej in odvoz.
Gradbeni izkopi, urejanje okolice, terensko peskanje kovin in kamnitih površin, pobiranje in mletje poljskega kamenja, izposoja kontejnerjev, praznjenje greznic.
EKO AGRAL, d. o. o.
Domžale, teh 72 42 056 041 589 187
je pravljično obarvana, vodilo vzgojnega ravnanja je igra otroka.
CICIBANOVE URICE so namenjene otrokom, starim štiri leta in več. Otrokom ponudimo vsega po malo - igro, kot osnovno dejavnost, pravljice, zgodbe, petje, ples, telovadbo ... Gre za način vzgojnega dela, kot ga izvajajo vrtci dopoldan, le da v skrajšani obliki.
Vključitev otroka v vzgojne dejavnosti otroku omogoča, da spozna delček življenja in dela v vrtcu, bivanje in komuniciranje v skupini, s pomočjo
dobrih rezultatov, ki jih bo dosegal, samostojnega odločanja, življenja v pogojih, ki jih nudi vrtec, bo gradil pozitivno samopoclobo ler pozitiven odnos do življenja in dela v skupini. Naši vzgojni programi so živahni, polni prijetnih doživetij, prežeti z veseljem nad skupnimi dosežki. O samem vzgojnem delu starše seznanjamo s pomočjo načrta vzgojnega dela in tednikov. Starši imajo možnost sooblikovanja in
dograjevanja programov.
Delavnice se izvajajo vsak ponedeljek od 16. do IX. ure, v prostorih Vrtca Urša, Slamnika rska 26, Domžale.
Ker želimo, da delo v delavnicah poleka strokovno na visokem nivoju in v prijaznih razmerah, je število omejeno na 15 otrok. Prijave sprejemamo do zasedbe prostih mest.
Informacije dobite na tel. 724 18 34, 721 14 21, ali osebno na upravi Vrtca Urša.
MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA - OBNOVA
KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO
SE PRIPOROČAM!
Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče TEL: 01/7231-476 GSM: 041/641-446
J>0M2M<
Ljubljanska 70, Domžale 722-66-00
13. marec ob 18.00- AGRESIVNOST MED MLADIMI,
predavala bo prof. Pavla Klinar. Predavanje bo v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale.
22. marec med 13.00 in 17.00 - ROČNO IZDELOVANJE PAPIRJA,
mentorica ga. Olga Bernik Zor
22. marec ob 17.00 - USTANOVNI SESTANEK ZA MLADINSKI KLUB v CZM. Vpis v delavnico ROČNA DELA za osnovnošolce, mentorica ga. Joži Kokalj. Delavnica bo ob sredah od 16.00 do 18.00.
V€UKA IZBIRA
OČAL ZA VSAKO GLAVO
\ OPTIKA
\ / I  I "V Delovni Jo«
\f II     ■     delovnlkl od 8. do 12. ure.
m od 15. do 1
OČCSNft AMBULANTI*
. okulistični pregled - merjenje očesnega pritiska . očala - kontaktne leče
a d e x
PRODAJALNA SANITARNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ
Po ugodnih cenah vam nudimo instalacijski material in opremo za vaš dom, poslovni prostor
Oglasite se lahko v naši prodajalni na RADIO CESTI 1 a
v Domžalah, t.j. ob glavni cesti v smeri proti Šentjakobu, ali po telefonu št.: (01) 72 44 258,72 44 259
Cesto borcev 5, 1235 RADOMUC - telefon 01 722 88 90
PRIHRANEK DO 500.000 SIT
ZA VOZILA LETNIK 2000
^^^^
✓ SUPER KREDITI DO 5 LET
✓ KREDITI TOM + 0% |
✓ KREDITI NA POLOŽNICE
NISSAN
SERVIS PIŽEM servis s prestižem
Mala Loka 15,1230 Domžale,    01/56-27-100, www.pizem.si V_!_!_ J
SONČEK - ZORE
041/421-7« 01/7216-479
- hobv rastlinjaki
- vrtni paviljoni
- kovinske stopnice
- balkonska ograja
- obhlinl in garažni kovinski nadstreikl
- pokritje teras z LEXflN ploščami
Dragoceno darilo!
POPUSTI do 380.000 SIT
ZA VOZILA LETNIK 2000 PRESTIŽNO DARILO DIAMANT!
|DiAEWOO,
Avtoservis Pižem Rado s.p. ^ Mala Loka IS i 1230 Domžale ' tel.: 01 56 27 100 . www.pizem.sl
slikopleskarslvo - fasaderslvo s.p.
Breznibva 61 a, IHAN, 1230 Domžale GSM: 041/637 210
pleskanje napuščev barvanje fasad
izdelava toplotnih fasad in ostala slikopleskarska dela
TestnaVozila
slika je simbolična
po nižjih
cenah
AVTOMARKET ( Leasing
^*Va6 najboljši pertnor **
VTOMARKEI
TRGOVINA LEASING
AvtomarkeT d.o.o,, Dunajska c. 421, Ljubljana CrnuCe
• Prodaja in servis
• Leasing
• Kredit na položnice
• Staro za novo
i
Avtomarket, Ljubljana • tel.: 01 561-35-25 in 01 562-33-00
stran
OSHKOSH
WHAT THE FUTURE WEARS.
POMLAD, ODETA
V NOVA OBLAČILA MODNIH BARV IN VZORCEV,
JE ŽE PUSTILA SVOJ PRVI PEČAT
V NAŠI TRGOVINI.
Prisrčno vabljeni v trgovino
OSHKOSH B'GOSH
na Ljubljanski 104 v DOMŽALAH, telefon 724 20 20!
UGODNA PONUDBA majic, hlač, pajkic, vetrovk,., iz nepopolnih modnih kolekcij pretekle sezone!
Zastopa in prodaja:
BETRAKO d.o.o.,
Dunajska 22, LJUBLJANA Tel./faks: 01 43 30 494
¥mbrqž anaa
■3.t.nnm.'n.
mssssmm
VOZILA 1.2001 na zalogi!
UNO 1.0 IE 5 vrat - od 1.095.000 SIT
PUNTO 60 SX 3 vrata      - od 1.694.000 SIT
PUNTO 60 SX 5 vrat od 1.782.000 SIT
OPREMA SX: 2X ZRAČNA BLAZINA, SERVO VOLAN, CENTRALNO ZAKLEPANJE, EL. STEKLA, POTOVALNI RAČUNALNIK
PESTRA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
Ml ■
FIAT BRAVO 80 SX,
I. 2001 - 2.465.000 SIT
Oprema: klima, 2x zračna 4J   blazina, servo, el. steklo, centr.   zaklepanje, radio RDS, ...
skupaj 33.990.-
|B RAČUNALNIŠKI
I I P TEČAJI 721-94-61
Ljubljanska 80, Domžale
v Metalki Domžale
SIT
umivalnik, bel, 60 cm. Perla Dolomite_____________.....-iftftOL- %<%9Qk,~
podstavek za umivalnik, bel, Perla Dolomite________J?tS8L- 9JS99Lm'
bide. bel, Peria Dolomite.................................._________JfefU-
WC školjka, bela, talni/stenski odtok, Peria Dolomite.. ll«9S8L-
kopalniški blok Ura, 105 cm, bel, Kolpa..................\\X-WjL~
kopalniška omarica Savini 94/33 L ali D, viseča._____IXMX- 9QL990taa'
i
kopalniška omarica Savini, 94/20 samostojeća..... 1/&$%QL-~ \
miza za likanje, Framar 551......_....._____......._________I£9vl-    9*990^* .
osebna tehtnica AY 40, Laka................................... ^3SWTX-
stojalo za 20 CD plošč, MGL 162, različne barve...J>«S.-emajlirani lonec Beliš s pokrovom, 016,18202224 cm, od 1.300.- do emajlirana kozica Beliš s pokrovom//16,1820,2224 cm, od 1.140.- do
pralno sušilni stroj Zanussi, WDS 1027 C..............122
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Domžale Ljubljanska 63, tel: 01/724 12 67
/O METALKA VJJ/ TRGOVINA
Audi
AUTODELTA
Audi
nova vozila rabljena vozila promocijska vozila staro za novo staro za staro odkup za gotovino takoj kredit in leasing pooblaščen Audi servis originalni nadomestni deli
Vaš najbližji AUDI center.
Autodelta, Dunajska 122, tel: 01 568 46 46, www.autodelta.si
Odprto tudi ob nedeljah.
PRODAJA VOZIL: Lahovče 2, tel.: 04/2529 07« SERVIS VOZIL: Lahovče 40, tel.: 04/2529 050
Liiz Karantania - Pohištvo
Najugodnejši nakup kvalitetnega pohištva
Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 721-01-30, Ljubljana, Topniška 5, tel.; 430-77-30
Kuhinje: izdelava po merah, strokovno svetovanje, računalniški izris, brezplačna dostava kuhinj.
Spalnice: Novi modeli!
Vzmetnice iz uvoza.orlopcdskc 90x200 in drugih dimenzij.
Dnevne sobe: nakup po elementih v hrastu, češnji, jelši itd.
Sedežne garniture: izdelava po merah.
Bala tehnika
iHARISTON
Oiivdk I I itf tele
Delavnik:
od 8. do 12. in
od 153° do 19. ure
Vse to v salonu Liiz Karantania
Nove kolekcije oblačil za pomlad poletje 2001 so že v blagovnici Vele in ostalih tekstilnih trgovinah Vele!
VABIMO VAS NA
TRADICIONALNO MODNO REVIJO
iHBp/ELE
23. marca ob 19.30 uri
v dvorano Komunalnega centra Domžale
Poleg kolekcij priznanji
^slovenskih proizvajalcev bomo predstavili novejše modne priznanih tujih
^^H^J H': il.
m