LIST bTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE UREJUJE UREDMSK. ODHObi DRAGO COP, MISO DVORSAK, MAKJAN KUNEJ, JANKO PO-POVIC, EDO RAZDRIK, BOJAN SAMARIN, DUSAN VOGLAR IN VLADO 2LAJPAH. ODGOVORNl IN GLAVNI UREDNIK JANKO POPOVIC, UREDNlSTVO IN UPRAVA — LJUBLJANA, MIKLOSl-CEVA 5a — TEL. 21-102. TEKOCl RAClJN 600-70 3-567. ROKOPISO V NE VRACAMO. LETNA NA-C 20« DJN. T^SK: CASO PISNO PODJET.JE »SLOVENSKI POROCEVALEC«. LETO VIII Stev. 16. LJUBLJANA 4. novembra 1958 Plenum ZSJ Za še boljše delo PLENUM VODSTEV ZD"RU2ENJ IN UNIVERZITET-NEGA ODBORA — 1«. OKTOBRA LETOS — JE BIL SKLICAN Z NAMENOM, D-A S-E CLANI POGOVORIJO O KONKRETNIH NALOGAH STUDENTSKE ORGANl-ZACIJE V ZAOETKU STUDIJSKEGA LETA, O FRI-PRAVAH NA FAKULTETNE SKUPSClNE, O ZBLRANJU GRADIVA ZA LETNO UNlVERJZITETNO SKUPSClNO IN KONGRES ZS.I. Ker bo tudi v tem študijskem letu deležna največ pozornosti reforma študija na naši univer-zi, bo morala študcntska orga-nizacija šc nadalje budtio spremljati njen razvoj, kajti na univerzi so še ljudje, ki še vedno ne morejo razumeti, da »o spremembe zaradi blisko\'i-tega razvoja znanosti, tehnike in družbe nujne, in bodo sku-šali s programj dokazatj nere-alnost dosedanjih prizadevanj organov družbenega upravljanja na univerzi in celotne družbe, da se ria tem našem najvišjem iisobraževalnem in vzgojnem za-vodu uvede tak študijskj pro-ces. ki bo omogočal hitrejše izobraževanje visokokvalificira. nih strokovnih kadrov za našo celotno gospodarsko in družbe-no dejavnost. Zato tnoramo do-sledno vztrajati, da bodo izde-lani programi popolnoma v skladu z učnimi načrti ter na vse morebitne razlike in napa-ke opozarjati pristojne fakultet-ne upravne organe, s katerimi moramo bolj sodelovati, ter se aktivno vključevati preko izvo-ljenih predstavnikov v njdhovo delo. Pomembnost tega sodelo-vanja je predvsem v tem, da se bodo tukaj obravnavali progra-mi, za. katere so študentje zelo sainteresirani, na fakultetnih in univerzitetnem svetu pa le sporna vprašanja. Vzroki, da dosle.i ni prišlo do boljšega so-delovanja s fakultetnimi upra-vami, so predvsem v tem, da niso bili niti študentje niti uprave dovolj zainteresirane za medsebojno sodelovanje. Toda ni dovolj, da se za real-ne programe borijo samo izvo-ljeni predstavniki v organih družbenega upravljanja. Tudi študijske komisije pri združe-njih se bodo morale bolj ukvar-Jafci s tem delom. Studentski predstavniki v or-ganih družbenega upravljanja na fakultetah so imeli premalo zaslombe v ostalih študentih in so zagovarjali v teh organih predvsem lastna stališča. Zato moremo še nadalje pripravljati zbore volivcev, čeprav ti doslej ni6o bili posebno uspešni, ker niso bili dovolj pripravljeni. Zdaj kaj radi ugotavljamo, da je pri reševanju študijskih problemov na posameznih fa- kultetah sodelovalo premalo šludentov, na drugi strani pa spet vidimo, da je bilo v pre-teklem študijskem letu parali-zirano vse ostalo delo združenj prav zaradi aktivnosti študen-tov pri reformi študija. Do te-ga nelogičnega zaključka je brav je in kakšno mesto štodentskemu športu. dilč. Mi v uredništvu smo se odlo-čili, da zberemo nekaj mnenj, ki bi lahko v predkongresnih dneh osvetlila položaj študentskega športa in kateri so pravzaprav najosnovnejši problemi. Ko smo dobili dokaj jasno sliko, smo se-veda še vprašali, če lahko upa-mo na lepše dni. No, iz odgovo-rov samih ne bo težko uganiti, da so vsi trije anketiranci do-volj globoko posegli v problem in obenem tudi povedali, da se je treba naprej boriti za to, da dokiažemo, kako nujn-o je, da mora biti človek, ki zapušča uni-verzo, psihično in f i z i č n o po-polnoma pripravljen na življenje. JANKO POPOVIC: SMO NA DOBRI POTI Tov. Janko Popovič je pod-predsednik upravnega odbora Olympie in sekretar komisije za telesno kulturo pri univerzitet-nem svetu. Vprašali smo ga, če sodi, da je treba obravnavati šport na visokih šolah kot nekaj specifičnega, kaj sodi o poseb-nih skladih za telesno vzgojo ter kaj pričakuje od kongresa. »Menda ndma nobeno športno niti partizansko drijštvo podob-ne naloge kot mi, ki se ukvarja-mo s športom na univerzi. Me-nim, da je treba misiiti pred-vsem ria to, da smo člen v ve-rigi razvojne poti mladega člo-veka. Vsak dijak na srednji šoli je deležen splošne telesne vzgo-je, na univerzi pa tega zaenkrai še ni. Trudimo se, da bi z našim društvom Olympio sto-i«ili čim- več, vendar po tej poti ni mogo-če vsega rešiti. Naša naloga je, da skušamo ustvariti inteligenta, ki bi bil sposoben zmagovati po-leg psihičniih tudi fizične težave, z drugo besedo, univerza mora dati popolnega človeka. Ce se te naloge zavedamo, če imamo namen izpolniti jo, potem je seveda treba najti učinkovita sredstva za podpiranje telesno-vzgojne dejavnosti na univerzi. Samo na ta način bomo lahko dosegli stopnjo, ki je potrebna. Trenuten položaj je tak, da ima-mo na univerzi in v ZŠJ vrsto organov, ki se ukvarjajo s špor-tom in telesno vzgojo, vendar lahko vse probleme rešujejo le načelno, ne morejo pa dejansko poseči v življenje na univerzi. Mislim, da je dolžna za štu-dentsko šiportno in telesno vzgoj-no dejavnost skrbeti predvsem univerza. Le-ta pa bi seveda mo-rala imeti zagotovljena sredstva v proračunu. Edino pravilen in efekten način podpiranja ter \>zdrževanja telesne vzgoje na univerzi je ta, da bi bila sred-stva zagotovljena v republiškeni proračunu. Podpiranje študent-skega športa preko raznih dru-gih proračunov in dotacij, bi ne bilo tako uspešno. Študentski šport je nekaj tako specifičnega. da ga je treba ločiti od Zveze športov ali Zveze Partizan. Za pravilno delo bi bila potrebna vsota 4—5 milijonov letno, kar bi seveda porabili za rekreativni šport, ne pa za razna ligaškn tekmovanja. (Nadaljevanje na 6. strani) Ker so prvprave za kongres že v teku, smo se obrnili na predsednika centralnega od-bora ZŠJ Vwkašina Stambo-liča, ki nam je med drugvm povedal: »Dve okolnosti naka-zujeta značaj bližnjega kon-gresa. Prvič, zbrali se bomo po kongresu ZK, ki je z osw-jittnjo novega programa pri-pomogel k razvijanju idejne cbktivnosti na naših univerzah. Zdaj so dane nove možnosti vn postavljene nove naloge pred študentsko organizacijo pri vdejno-poliitični vzgoji bo-dočih strokovnjakov. Drugič, kongres bo v času, ko se tru-dimo, da bi izdelali tak sistem študija, ki bi bil v skladu s priporočilom Zvezne Ijudske skupščine.« Ko je gavoril o nalogah Zveze študentov v zvezi z re-formo študija, je dejal, da je treba ugotovvti novi položaj študentov, posebno tis\ih, ki so prišli v letošnjem študij-skem letu na univerzo. Se po-sebej pa je poudaril, da bo kongres mnogo razpravljal o tem, kaj lahko in kaj moramo sami storiti, da bi kar najbo-Ije izvršili svoje družbeno-po-Utvčne obveznosti in zadovo-Ijili zahteve in potrebe naše družbe. Tudi o socialnem po-ložaju študentov bodo delegati razpravljali in o tem, kaj naj Zveza študentov stori, da se študentom zagotovijo materi-alna sredstva. »Enu izmed najvažnejših na-log kongresa je tudi ta, da bo moral oceniti, kako so se iz-polnili odloki prejšnjega kon-gresa, kakor tudi vedno rasto-čo aktivnost Zveze študentov v preteklih letih. Poleg tega mora kongres utrditi mere, ki bodo omogočile nadaljnji raz-voj družbeno-politične aktiv-nosti študentov na univerzi in izven njih. V tem pogledu imamo že bogate izkušnje, ki jih bo treba dobro izkoristiti. Posebno pozornost bo kon-gres posvetil tudi vprašanju, kako delo v organizadjah pri-bližati žvvljenju ozircma, ka-ko tadovoljiti interese seda-njih generacij študentov.« Priprave za kongres so v polnem teku. Značhlno zanje (Nadaljevanje na drugi Asfaltno in betonsko cestišče, dolgo 79 km in 800 m, je zgrajeno! 23. novembra, ko bo sve-7 čana otvoritev ceste Ljubljana—Zagreb, bodo avtomobilisti lahko v 90 minntah iz Ljubljane' v Zagrebu. Do t«ga dne bodo brigade le še urejale in lepšale cestišče in najbližjo okolico ceste GRADITEV SOCIALIZMA Socializem je postal svetovni proces in njegovi problemi so postali osnovni družbeni pro-blemi sodobnega človeštva. Da-našnjo dobo že lahko imenuje-mo dobo uvajanja in utrjevanja novih družbenih, političnih in kulturnib oblik ki temeljiiona socialističnih ekonomskih odno-sih. fSocialisbična znanstvena misel zato ne more biti več usmerjena le k problemom po-diranja starega družbenega si-stema, ampak predvsem k pro-blemom nadaljnje rasti socia-lizma, njegove izgradnje in no-tranjega razvoja socialističnih dežel ter socialističnih odno-st>v. V sodobnem razvoju socializ-ma se kaže prepletanje in skup-no ekonomsko ter politično učinkovanje že doseženih rezul-tatov izgradnje socializma v mnogih deželah ter učinkovanje najrazličnejšdh revolucionarnih in evolucijskih procesov v so-dobnem kapitalističnem svetu. Kapitalistični sfistem je kljub vsej svoji trhlosti še vedno mo-čan svetovni činitelj in kot tak lahko še vedno ovira, ogroža in usmerja boj socialističnih sil ne samo v kapitalističnih, ampak celo v socialističnih deželah. Kakor n. pr. monopolni kapi-talizem tako tudi sodobnj soci-alizem ni in ne more bitd čist in homogen. V njem se še vedno prepletajo ostanki in pro-tislovja starega družbenega ta preizvodnega sistema — kapita-lizma — dn se zoperstavljajo procesu izgradnj« socializma. Objektivni, pa tudi subjektiv-nj pogoji izgradnje socializma su v različnih deželah različni, saj so napredne sile, ki grade socializem, lahko zelo različne, se spoprijemajo z zelo različ-nimi materialnimi pogoji, raz-ličnimi notranjimi protislovji in različnimi reakcionarnimi tež-njami ter ob premagovanju le-teh sprejemajo različne subjek. tivne odločitve. Tako so poti raznih narodcv kljub istemu cilju različne. Ta razlicnost poti in pa neenakomernost v razvoju socializma povzročata v sodobnem socialističnem giba-nju vrsto notranjih protisloVij, ki pa so kljub svojitn zaviral-nim učinkom močna spodbuda za stremljenje k vedno boljšhn, popolnejšim jn svobodnejšim oblikam socialističnih družbe-nih in proizvodnih odnosov. Razvoj socialističnih odnosov je odvisen predvsem od materi-alne baze, na kateri prične de-lavski razred graditi sociali^em. Ob zaostali in nerazviti proiz-vodni bazi si delavski razred teže ustvari vodilno vlogo. Če so vodilne socialistične silc ta-ko prisiljene zgraditi najprej najnujnejšo ekonomsko osnovo, so s tem prisiljene tudi sklepa-ti kompromise z malolastniški-mi in celo buržoaznimi elemen-ti ter se močno opirati na naj-različnejše državno kapita-llstičnc metode. To Pa poraja skupaj z raznimi političnimi, družbenimi in ekonomskitni elementi stare družbe množico notranjih protislovij, ki jih ni mogoče odpraviti z ra^nimi ad- ministrativniml psevdorevoluci-onarnimi ukrepi, ker so preglo-boko zakoreninjeni v sami ma-terialni osnovi družbe. Najnaprednejše socialistične sile — komunisti — pa se mo-rajo boriti tudi z zaostalo druž-beno zavestjo- »delovnib, Ijudi. Kakor revolucija ne more čez noč spremeniti vseh materialno ekonomskih pogojev delovnih Ijudi, tako tudi ne more kar ta-koj spremeniti njihove družbe-ne zavesti, ustvarjene v dolgjh letih izkoriščanja. Ceprav tako pojavljajoča se zaostala pojmo-vanja, občutek nezadovoljenih ekonomskih potreb, malola.stni-ški egonizem itd. v normalnih pogojih graditve sooializma ne morejo biti socializmu nevaren politični faktor; lahko pa to po-stanejo, če se zaradi kakšnih nenormalnih pojavov in defor-miranih družbenih odnosov v razvoju socializma pričnejo po-vezovati z reakcionarnimi ideo. loškimi in političnimi tokovi, kj imajo svoj izvor v ostankih sta-re družbe ali pa v drugih, soci-alizmu tujih elementov. Stihijska, slepa reakcija na objektivne težave in probleme prehodne dobe je destruktivni anarhizem, ki se često pojavlja v Ijudskih množicah in ima svoj izvor v njihovi zaostali družbe. ni zavesti. Kaže se predvsem v srednjih slojih, malomeščan-stvu in inteligenci, pa tudi med nekaterimi deli delavskega raz. reda in pomeni pravzaprav le umik iz boja za socializem, pri-krit z abstraktnim psevdosvo-bodnjaštvom. Sicer takšen ma-lomeščanski anarhizem in ab-straktni liberalizem ne pomeni. ta kakšne samostojne družbene ali idejno politične sile, ampak le pripravljata pot drugim anti-socialističnim silam: birokratiz-mu ali pa buržuazni kontrare-voluciji. V prehodn; dobi izgradnje so-cializma je zeio značllen po-jav etatistični birokratizem in birokratizem sploh. V prvem obdobju je država sicer nujno potrebna, z njeno pomočjo si mora delavskj razred izbojevatj boj proti ostankom stare družbe in vzpostaviti ter urediti eko-nomske odnose, temelječe na novi družbeni lastnini proizva-jalnih sredstev. V tem predhod. nem obdobju ima socialistična država progresivno vlogo v go-spodarskem in družbenem upravljanju. Toda država teži za tem, da bi odvzela gospodarskemu orga-nizmu njegovo notranje žh'lje-nje in tako samo sebe proglasi-la za družbeno nujnost. Izključ. no upravljanje vsega družbe-nega in gospodarskega življenja z državnim aparatom pa vodi k vedno večji centralizaciji uprav. I.janja, k zaraščanju in krepit-vi državnega in partijskega aparata in k težnji, da bi se ločila od družbe in se vsilila kot sila, delnjoča nad družbo. S lem pa se država iz progresiv-nega faktorja spremeni v fak-tor stagnacije in zaviranja druž-benega razvoja. ligodnih pogo-jev za razrast etatistično biro-kratskih tendenc, opirajočih se na državno kapitalistične meto-de, je pri takem sistemu dovolj. Birokratizem le slabi organi-zem socialisiične družbe, krepi antisocialistične tendence in tr-ga vezi med vodilnimi gospo-darskimi in političnimi silamj ter delayskim razredoro in tako zaostruje vsa notranja družbe-na nasprotja prehodnega ob-dobja. Po utrditvi oblasti delavskega razreda nastopi zato kot odlo-čilno vprašanje nadaljnjega so-cialističnega razvoja, vprašanje postopnega odmiranja države in prenašanja njenih funkcij na neposredne proizvajalce. V go-spodarskem pogledu pomeni ta proces premagovanje ostankov državnega kapitalizma, saj de-Iujejo tendence poslednjih faz kapitalizma kljub kvalilativno spremenjenim družbenim pogo. jem bistveno oslabljene še na-prej. Nasploh je to dolgotrajen in zapleten proces, ki je odvisen od cele vrste okoliščin in v ka-terem se preobražajo in odmi-rajo razni državni organi, na njihov račun pa se krepe ne-posredna socialistična demokra. oija in njeni upravni organi. Protislovja, ki rastejo iz tega, je mogoče premagovati le s kreplenjem socialistične maie-rialne baze in z oblikovanjem socialistične družbene zavesti. Komunisti in vodilne sociali-stične sile, ki grade socializem, imajo v rokah idejno orožje znanstvenega socializma in se opirajo na plansko usmerja-nje podružabljenih proizvajalnih sredsiev. S tem imajo velike možnosti zavestnega usmerjanja razvoja socialistične družbc in razreševanja njegovih notra-njih protislovij. Seveda pa so še vedno podvržene možnosti, da napačno ocenijo posamezne oblike družbenega g"ibanja, da zapadejo vplivu notranjih druž-benih protislovij in njihovih nosilcev ter tako izgube svojo vodilno politično in družbeno vlogo. Neuspehi te vrste in po-litične motnje, ki slede iz njih, so bistveno značilne za prehod družbe iz kapitalizma v sociali. zem, pomenijo pa v trenutku, ko razrešimo njihove vzroke, še močnejšo vzpodbudo za boj za naprednejše in demokratičnejše oblike in odnose, za ponovno osvojitev vodilne vloge najna-prednejših socialističnih sil. Napredek socializma oz. nje-gova zastajanja in stranpoti ni-so odvisni samo od konkretnih objektivnih pogojev, ampak tu. di od subjektivne zmožnosti vo-dilnih socialističnih sil. Napre-dek in bogatitev socialistične znanstvene misli je in mora biti sestavni del boja za socializem in za lepšo bodočnost človcštva. Veliki rezultati, ki jih je že dosegei delavski razred mnogih dežel, so plod znanstvenega de-la klasikov marksizma — Marxa, Engelsa in Lenina. Toda pod vplivom različnih družbe-nih faktorjev je socialistična znanstvena misel v zadnjih de-setletjih zaostajala za dejan. skiin družbenim razvojem. V marksističnem pojmovanju raz- (Nadaljevanje na drugii*s.t(pai0gf) Potrebni so novi pedagoški prijemi Le malo možnosti NA SEJI UNIVERZITETNEGA SVETA, 16. OKTO-BRA, SO RAZPRAVLJALI O PRIPOROClLU ZVEZNE LJUDSKE SKUFSCINE GLEDE STUDIJA NA UNIVER-ZAH IN S TEM V ZVFJZI O ZAKLJUCKIH SEJE PRED-SEDSTVA &KUPNOSTI JUGOSLOVANSKIH UNIVERZ, SE SEZNANILI S POPRAVKI, Kl JIH JE ZAHTEVALA REPUBLISKA LJUDSKA SKUPSClNA, KO JE SPRE-JELA NEKATERE FAKULTETNE STATUTE, PROUCILI PREDLOG UNIVERZITETNEGA FRORACUNA Za LETO 1S59, POTRDILI USTANOVITEV IN&TITUTOV ZA KE-MIJO, ELEKTRISKO GOS-PODARSTVO IN TURBINSKE STROJE TEB SPREJELI PRAVILNIK SKLAEfA ZA IiZ-GRADNJO STUDENTSKIH STANOVANJ V LJUBLJANI. Priporočilo Zvezne ljudske »kupšcine univerzam je ne-dvotnno odraz pctreb In zahtev naše družbe po visokokvalifici-ranem strokovnem kadru. Zato ga lahko smatramo za pomem-ben prispevek k skupnemu pri-zadevanjn, da se reforma štu-dija feimprej in čimbolj« zaklju-fcL še preden je btio Izdano to priporočitlo, je bila naša oni-verza že v zaključni fazi spre-jemanja st&tutov in učnib na-žrtov. Pri tem je raaveseljivo, da so bistven« določbe statu-tov popolnoma v skladu s pri-poročilom, kot n. pr. redna dol-žina študija, kar nas potrjuje v preprifcanju, da so na naii uni-venri le prevladale slle, ki so si. vseskozi prizadevale, da se dosledno upošteva zelo hitri razvoj nafiega gospodarstva in družbe. Kakor priporočilo tako tudi statuti prcdvidevajo podi-plomski študij, na katerem bi se diplomanti in strokovnjaki iz prakse po daljšem ali kraj-šem študijn na fakultetah spe-cializirali za določeno go^po-darsko dejavnost in pripravili na doktorat iz posameznih zna-nosti. Tudi o zagotovitvi ugod-nejSih pogojev itudija so ©rgani družbenega upravljanja večkrat razpravljali Jn opozarjali na raz.ne probleme, ki so zelo po-membni za uspeh reforme in k) jih je mogoče reSiti le z izdat-nejšo materialno podporo celot 'ne družbe. Slabj materialni po-goji Itudija in življenja študen-tov so bili za marsiikoga vzrok. da .1e zahteval n.ajprej reSitev le-teh, nato šele Izvedbo refor-me. Toda takšna in podobna staliSča niso mogla zsvretl pro-cesa, «aj je prevladalo preprl-čanie. da ,1e trcba te probleme reševati lstočasno. Iz vscga tega sledi, da so or-granl družbenega ypravljanja na naši nniverzl dosegli pre-cejSne uspche pri re&lizaclji družbenih zahtev. Toda kljub temu je priporočilo Zvezne Uudske skupščine izredno po-membno tudš za našo univerzo. Pomembnost tega doknmenta je predvsem v tem. da potrjuie pravilnost dosedanjih prizade-vanj našilh univerzitetnJh orga-nor in jhn nalaga r.ove naJoge Te n?lfl«re so pn»dvscm v k"n-kretfzacUi dnločb, kl so V sta-tut!h pa, tudl v priporoMIu. Nekatcre fakultete bodo imele še precej dela ¦*. učnimi načrtl, kajti republiška Ljudska skup-š&ina je sprejela brez bistvcnei-ših pripcmb le statute pravne, ekonomske in filozofske fakul-tete. To dapolnilno delo pa ne sme biti vzrok, da np h\ blli programi, kl so bistreni del re-forme, izdelanj pravofcasno. Odlofno je treba obračunatj r mnen.iem. ki se je na nekaterih fakaltetah sipet pojavilo, da naj z nadaljnilm delom prenehamo, da bi videli, kako bodo izredle reformo ostale jngoslovanske nnivente. in da ne W prlšlo do prevelikib razlik glede pogojev študija. Mislimo. da so določbe statutov, priporočllo Zvezne ljudske skupščine in zaključki zadnje seje Predsedstva skup-nosti jugoslovanskjh univerz zadostna »apotila, katerih se je treba držati, morebitne bistve-nejSe razlike pa bo že pozneje vskladila skupnost jugoslovan-skifa univerz. Čeprav so v statntih in učnih na&rtlh cllji, vsebina ter meto-de vzgojnega in izobraževalne-ga dela okv^rno določene, je prav, da omenimo nekatera to-vrstna vpraianja, ki se doslej niso obravnavala ali pa se jim je posvečalo premalo pozorno-sti. Dosežkl znanosti, razroj teh-nike in družbe pravzaprav za-htevajo vedno daljSo Studijsko dobo na naSlh univerzah. Ker si tega ne morej« privoSčitl n\-kjer na svetu, pri na^ pa celo ne, temveč iščeio potft. da se študij celo skrajša, ne da W se pri tem znižal nivo znanja di-plomantov. To lahko dosežemo le z načrtnim usmerjanjera šta-dentov na §tudij konkretnih predmetov. Zato morajo, pred-vsem tlste fakuitete, kjer se vzgajajo strokovnjaki za go spodarsko dejavnost. v svojlh statutih predvldetl diferendran Studlj vsaj v vlšjlh letnikih. S tem se bo sicer povečala ozko«st rnanja naSih strokovnjakov, to-da kljnb tema bodo kvaliflcira-ni za odgo^rno delo, pa feprsv le v določenih gospodarskih ve-,iah. Zato lahko trditno, da di-fererciacija študija in sp«oiaH-zaclja nista slaba stran nevegra sistema študija. Da pa ne bi bi- H .er.r.o»nHct,i. l?OSCbnO t! = t? H tehniških fakultet, zaradi ozko-sti znanja in prema,jhneKa vpo-gleda v družbeno, poHtiČno in kulturno znanost družbeno ne-upornbn!. bo treba upoStevati v uSnlh načrtfh ttidl predmete Iz humanfpti&nlh v?d. Tud} itn-dentska organixacija na teh fa-kaltetah bo morala posvečatl ve<5 pozornostt temu problemn in organi/jfratj razna predava-nja, razgovore iz aktualnih tem, slikarske razstave in gledališke predsfare z uvodnimi predava- O podiplomskem študija se je doslej že mnogo govorilo, pa tu-di v nekaterih statut-Ui je pred-viden, vendar še vedno ni dolo-čen njegov namen, oblika in vsebina. Ker vemo, da izobraz-ba šc ni zakljuSena z diplomo, pa tudl znanost nenehno napre-duje, naj — po našem mnenju — služi ta oblika do>polnl!nega študija strokovnjakom iz prak-?e, ki bi po nekaj letih za dalj-šl ali krajši čas prišli spet na univerzo ter svoje znanje »sve-žlli z novimi doseiki znanosti. Podiplomski šfudij bo seveda ka-zalo organizirati^ le na tistih fakuitetah, kjer so dani ngodni pogoji. Če bl pri tem Siudijn uvedli tudi i^pit«, bl morali tem strokovniakom priznaW Se višjo slopnjo izobrazbe. To bi bila neke vrste selekcija med strokovnjaki ter osnova za oce-no njihovega znanja in sposob-nosti. Uspeh reforme študija bo ne-dvomno v marsičem odvlsen tudi od uvajanja novih pedago-ških prijemov, od n&čina dela s študenti. Dosedanje izkušnje so pokazale, da večina študen-tov še vedno štndira po zasia-relih metodah, moderno tehniko učenja pa pozna le manjši del visokošolcev. Naš pedagoški ka-d&c se bo moral v bodoče bolj potruditi, da bodo študentje ne samo bolje dojemali snov, k&r je odvisno od naz«rnosti njiho-vega dela, temveč da bodo v istem času, z isto intenzivnost-jo pri študiju dosegli mnogo več. Zato mora pedagoški ka-der med drugim tudi prcvilno usmerjatl novinca v študij in imeti več atika z ostaliml itu-dentl. Na nekaterih fakulteiah pri-manjikuje asi&tentov. To pro-blem bi se dal rcšeti na ta na-čin, da bi strokovnjake iz prak-se honorarno pritegnili k semi-narskemu delu in vajam. Ker se reforma študija izva-}& tudi na srednjdh šolah, bi bilo prav, da univerza določi, kakšno predizobrazbo si morajo dljaki pridobiti na teh šolah, da bodo kos univerzitetnemu študiju, kar jc tndi važno za skrajšanje študija. Ko je unlverritetni svet raz-pravLJal o predlogu proračuna za naslednje leto, se je spet pokazalo, da fakultete niso iz-delale svoje predloge proraču-na na osnovi temeljite analize stvarnih potreb, temveč kar ta-ko, približno. Gospodanka ko-mš&ija je vse njihove proračnne občutno znižala ter predlagala proračan v zneskn nad mHljar-do dinarjev. Vsota je »lcer ne-koliko višja kot prejšnj« leto, ker bo potrebnih vcč sredstev za nabai'o novih uSnih pripo-močkov in angaiiranje novih nfnih mofl, da bodo na ta na-čin zagotovljeni ugodnejši po-goji študija, kakor zahteva prl-poročilo Zvezne ljndske skup-ičine. Glede predloga predstavnice študentov v nniverzitetnem sve-tn, da se v novem proračnnu predvidljo tudi doloiena «red-stva za subvencionlranje hrane v študentskih m«nzah, t«r zdravstvenih menzah, kjer se hrani nad st/) Studentov. pa bo gospodarska komisija naknadno sklepala. Združenje študentov VPŠ - specifičen problem ^ Le malo možnosti za uspešno delo ® Tudi refornra Kadar govorimio o delu Zveze študentov, večimoma mislimo na študen.te uniiverze, na sh.ša-telje 'ljubljanskih vi&jih šol pa kar pozabljamo. In. vendar st ti pri delu v študentski organiza-oijd otepajo z mnogimi piroble-mi, ki bi jih kazalo spoznati in pomagati rešiti. Za Višjo pedagoško šolo je zjiačili?(a navada, da vedno i re-vzame vodstvo združenja ZSJ prvi letnik. Orgianiaacijsko živ-•ljenje študentov yse šole Je ta-kc prepuš^eno ianadlj ivosU in sposobnostd njovincev. Ti pa so se — sodeč ; o storjenem — v preteklem študijs.kem letu kar . dobro ZSj in ZK sta svoje delo združili in ga naslonidi r.a ak-tualma diružbena in politična dogajanj^a. Običajnitma prosla-vama ob 29. novembru ia 1. maju se je'pridruždla še sveča-na pro-slava 40. obletnice okto-brske revolucije. Se bolj pa je študente politično razgilbala predvolilna dejavn4t>st združe-nja. Studentje VPS so imeh svoj posebni zbor volivcev, po posameznih študijskih skuipimah pa &o še lotili ideodoško^poditk-nega študija, ki je lepo zaidvei. Zakilju*na akcija \- pretekl&m obdobju pa je bilo sodelovanje v z-vezni mladim^ki delovnd aik-ciji. Pri sestavljanju novih *tudij-sklh progriamov in načrtov ter statuta šole je združftnje uspeš-no sodelovailo. Sprejeta je Lila večina njegovi.h pobud in ]*ri-pomb. Njegova težnja po revi-ziji študijskiih programov je uspešno prodrla, a^-j je v novih študijskih programih mnogo v©č poudarka na eCKiobnejših, novejših znansitvenih probl©-mih in, faktih kot prej. Spremembe, kii jih je doživel študdj VPŠ, je sic&r »aenkrat še težiko oceniti, ker Sele dobi-vajo svojo polno življenjsko podobo, vendar ro že zadovolji-ve. Seveda se študentje zavze-majo še za dalekosežnejše im ra-difealn.ejše spremem.be. Skupaj z zagrebškimi k&legi se narn-reč navdušujejo za pcdaljsanje študlja na 3 leta. S to zahtevo zaenkrat Še niso prodrli, pa tu-di odnehali še n.iso. Ob podalj-šani študijski ,dobi bd namreč študentje 'spri^o zelo obsežnih GRADITEV SOCIALIZMA (Nadaljevanje s 1. 6trani) nih pojavov sodobne stvarnosM, posebno kar se tife problemov prehodnega obdobja, je tako na-stalo mnogo škodljivih vrzell. Toda nadaljnji razvoj sociali-zma kategorično zahteva, da se znanstveno razlščejo zakonito-sti in protislovja prehodnega obdobja in da se socialistična znanstvena misel čimprej osve-bodi pragmatiičnega pritiska ti-stih družbenih faktorjev, ki za-držujejo njen razvoj. Tu misli-mo predvsem na dva družbena faktorja. Prvi je birokratizem in etafcizem s svojlmj tendenca-mi po ideološkem monopolu in poskusi, da bi marksistično mi-sel — ki ostaja živa in revolu-cionarna samo tedaj, če sama razvija in pridobiva izkušnje na podlagi prakse — spremenila v statično zbirko dojem in ab-straktnih rcsnlc, prilagojenih določenim prakticističnim po- trebam. Od tod izhaja etatdstiS. no-progmatlstlčnl revizionizem in dogmatizem, ki obsoja vsak poskus nadaljnjega razvoja marksistične misli. Dragi fak-tor pa je vpJiv buržoaznih ido-logij — oportunizma, reformiz-ma, deklaslranega anarhizma itd., ki napada revolucionarne idejne osnove delavskcga giba-nja. Izgradnj« socializtna torej ne moremo pojmovatj kot mirno« enakomerno in izenačeno dejav. nost vodilnih socialističnih sil, ampak kot organski družbeni proces, v katerem se socialistič-na družba razvlja preko svojih notranjih protlslovij, odstranju. je ostanke izkoriščevalsldh družbenih sistemov in njlhove ideologije pa tudi lastne pre* hodne in prežiivele oblike ih odnose. V tem procesu prihaja do polnega izraza človekova težnja po vedno boljSem, popol-nejiem in viijem. in prenatrpanah študijsk-ih pro-gramov laže zadihali in imeli v&aj nekaj mindmalnega časa za zasebno življenje in deio v svoji orgnizaeiji. Temu delu se lahlko študemtje VPS zaradi velike študijske preobrfcmenjenostoi posvete le v zelo majhni meri. Ker jim šola daje le nujno potrebno ozku strokovno z.nanje, bi bi.lo obsež-nej&e in inten^ivnejše delo v taki družbeno politič.ni organi-Mciji, kot je ZSJ, zelo po-membryj za širjenje njihove družbeno politiične izobrazbe in tako tudi i.a njihovo bodoče de-lo v družbi. Intenzdvao organizacijsko d»-lo pa ovirajo poleg pomanjka- nja časa še drugi vzirokk Sola namreč nima svo.je lastne stav-be in, zato so njeni slusatelji raztreseni po 26 različnih ljub-ljanskih šoilah. V takšnih pogo-jih so kakšne večje, enotne in, pogoste orgianiiz.aeijske akcije nemogoče. Nekaj povsem specifi^nega za VPŠ je tudi scstav sluSateljev. Med njiimi je mn.ogo učiteljev, ki so že bili v službah in so že delali v raz.nih družbeno poli-tičnih organiizacijah. Ti so lah-ko Zvezi študentov v veliko oporo. Drugače pa je z r>.ovinci-abiturienti, ki se v razmeroma kratkj študijski dobi težko vži-ve v delo organiziacije i,n zanj celo ne kažejo posebnega zani-manja. V takšnih razmerah so se po- kazale fcot najuspešnejže obliks poliitičnega dela različna preda-vanja in debate po posamezndh študijskih skupiniah. Studenjte neke študijske skupine je natn-reč še najlaže zbrati k skupne-mu orgiaaizacijskemu delu, jib zanj zaintereslrati in, doseAi, 4a sproščeno lzražajo svoja mne-nja. s tem bo treba nadaljevatl tudi še v priihodnje, če bo hote-lo združenje kar najbolje Izko-ristiti skromr^ možnosti za de-lo. V njih namreč ni mogo«e dosegati kafcih ^eliikih, blešče-čih rezultatov. je pa vendarte mogo-?e narediti marsiteaj za dviganje študentske pclitičine zavesti. In to je letošnje zdru-ženje doseglo. Miren študent išče... ... četrtinko sobice, padstrešje, klet, sobo, lahko tudi predsobo ali kurnik, preurejen v stanovanje. Mi-ren, skromen študent je zadovoljen z vsem — samo da lahko nekje presepi. Drugače je z »dobro situira-nim« študentcm... V nedeljskih številkah Slovenskega poroievalca je pod oglasno rubriko STANOVANJA skoraj palovica oglasov, ki se začno: STUDENT ISCE... Sobotni večer na ulict nekje sredi mesta z meglo in mra-zo>m, ki režeta do kosti. Stal je ob kiosku vn na hitrico preli-staval Poročevalca. 2e nekaj mesecev sem ni bral drugega kot ogla&e za stanovanje. To je zanj najbolj aktualna tema. V&aj tako dolgo, dokler ne stakne kakšne sobice. Takole, je pomislil, danes najdem ogl&s: »Mimemu študentu nu-dim stanovanje. Naslov v ogl. odd. SP«, patem pa v ponede-Ijek zvem prvi za naslov in... Toda taki ogldsi so redki. Tudi to pot ni bilo ničesar podob-nega, Tiste, ki oglašajo v Sloven-skem poročevalcu in v dru.gem dnennem časopisju, bi lahko enostavtio razdeliU na: ideali-stet pesiimiste in prenapetete. Prvi so najmanj nevarni, prav tako tudi drugi, sicer pa se med ^seboj ne ločijo kaj prida. be: AMERIŠKI DOLARJI, do-ber plačmk. VSAKO CENO, plačam dobro, PLAČA.TO OD-LICNO, Vojvodina — CENA Nl VAŽNA, 250.000... 100.000 in tako dalje. Zanimivo bi bUo vedeti, kdo $o pravzaprav ti »dobro situi-rani študentje« in kako so pri-šli do tega, da lahko ponujajo v oglasih za stanovanje »vsako ceno«. Resda je med njimi ne-kaj takih, ki s honorarnimi za-paslitvami privarčujejo denar za takšne ponudbe — toda ka-ko je z VEČINO? Saj privede-jo prav take ponudbe Ijubljan-ske gospodinje do tega, da po-stanejo pri oddajanju sob pod-najemnikom izbirčne in pogo-stokrat brezobzime?! Torej so med drugiml tudi študentje tisti, ki so sami kri-vi, da momjo plačati visoko stanarino — zaradi nepremiš-Ijenih oglasov.. študentje, Oboji upajo, da bodo NEKOC predvsem skromnejši, v zame- (morda že jutri all pa šele ob koncu svojega študija) prišli do sobe. Njihovi oglasi se pcma-vadi prvčno takole: dve resni študentki iščeta... soliden študent... študent tehnike... miren in soliden študent... dna študenta iščeta... sobo iiče šftudent... miren študent, novim.ec... absolvent fvzike ... po&ten in miren Uudent... itd. — vsi pa iščejo sobo, sobico, ali karkoli podobnega. PO-NUDBE POD: absolventki, center. brez obhskov, razume- no za sobo (ali sabico itd.): in-štruirajo francoščino, mate-matiko, fiziko ... nudijo natn-ralije ... prinašajo vse mogo-če vz inozemstva, nudijo ma-minim sinčkom v počitnicah prijeten oddih ob morju... nudijo vse... I I B Prav gotovo, da imajo tjub-ijanske gospodinje s podna-jemniki-študenti lahko delo. Takole ob nedeljskih dopol-dnevih sežejo po časopisju, prebirajo oglase pod rubriko STANOVANJA in če imajo kakšno luknjico ali luknjo v hiši še neizrabljeno, jo dajo v najem študentom za »smešno nizke cene« ... Prav bi bilo, da bi »dobro situirani« kolegi malo pomi-slili, da kopljejo s takimi ogrla-si sebi, predvsem pa. drugim, revnejšim Mudentom, ki ne morejo toliko nuditi — nevar-no jamo. Zato se tudi fe leta v leto veča številn tistih, ki morajo s-pati vsako noč drugje. PROSUVA OZN V NASELJU Kl.jb Orgonizacije združe-nih narodov na ljubljanski univerzi je cb 13. obletnid OZN priredil proslavo v menzi v Študentskem nase-Iju. 0 vlogi tc mednarodne organizacfje v Iuči sodelo-vanja med narodi vsega sveta je govoril predsednik Glavnegn odbora za "JR Slo-venijo dr. Jože Potrč. Nje-gove misli so prisotni štu-dent}8 spremlfali z veliklm zanimanjem. (Nadaljevanje s 1. strani) je, da potekajo vzporedno s pripravami za letne skupščine vanje, mimi, po dogovoru, so- fakultet in univerz. Na skup-Uden, mir, nujno, čimprej, ščinah se bodo izbirali tudi de- PRIPRAVE SO V TEKU šanjih, kakršna so n. pr. me- zomčno, gradbenik. Seveda Ifuibljanske gaspodinje ne na-sedajo takim »primitivcem«, ker bi morale iz njihavih ie-pov iavleii vmk dlnar pose-bej. Gospodbnje pa so široko-potezne, zato so tudi šifre za ponudbe pesimistom bob ob steno. Kot na primer: DR, zad-nje leto, čisto, brez stanova-nja, morje, jesen... TISTI, TRETJE VRSTE, DAJEJO V OGLASE: dva so-lidna študenta, DOKTORJEVA SINOVA, iščeta sobo v cen-tru... ali pa: DOBRO SITUI-RAN študent tehnike išče ... dva dobro situvrana štttden-ta... Njihove šifre za ponud- legati za ta kongres in sicer, nh vsakih 350 članov Zveze itudentov po en delegat. V centralnem odboru ZSJ že zdaj proučujejo material z različnih področij študentske dejavnosti in diskutirajo o raznih vprašanjih, ki bodo v središču pozornosti na kon-gresu. V tem smisiu pričaku-jemo tudi razne predloge štu-dentskih organieacii s posa-meznih fakultet. Tovariši v centralnem odboru tudi že zbirajo material za izdelavo poročila, ki bo že decembra dostavljen delegatom kongre-sa. V centralnem odboru bodo člani diskutirali tudi o vpra- sto strokovm prakse pri izo-brazbi študentov, problemi višjih in visokih šol itd. Da bi bile priprave za kon-gres čim bolj popolne, so vse univerze organizhrale anketo o aktivnosti študentov in nji-hovih organizacij. Cilj te an-kete je tudi, da se globlje prouče posamezna študijska, ekonomska in druga vpra&a-nja. Poleg tega, da bo kongres Zveze študentov naivečje štu-dentsko srečanje v naslednjem letu, bo tudi v času, ko se bo začela^veltka prosJnva 40. ob-letnice KPJ in SKOJ. Ta mo-ment bo še posebej vplival na vsestranski razvoj m okrepi-tev celotne družbeno-politične aktivnosti Zveze študentov Jugoslavije. Aktualni pomen Leninovih razprav o ekonomiki prehodne dobe JUGOSLAVIJA PREDSTAVLJA »ANES V SOCTALISTICNEM SVETU DEZELO, KI POGUMNO IN DOSLJEDNO IZVAJA MARKSISTICNO-LENINISTICNA NACELA V PRAKSI. ZARADI TEGA SO ZA NAS LENI-NOVE RAZPRAVE O EKONOMIKI PREHOJDNE DOBE TUDI AKTUALNE, SAJ JIH S PRIDOM UPORABLJAMO PRI EKONOMSKEM RAZVOJU NASE DEŽELE. S TEMI VPRASANJI STA SE PODROBNO UKVARJALA TUDI STU-DENTA EKONOMUE IVAN VIDMAR IN MILKO FRANCE TER V POCA-STTTEV 40. OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE NAPISALA PO-MEMBNO ZNANSTVENO DELO, KI GA JE UNIVERZA NAGRADILA S PRVO NAGRADO. DA BI SE STUDENTJE VSAJ NEKOLIKO SEZNANILI S TEM ZANI-MIVIM DELOM, BOMO V NEKAJ NADALJEVANJIH PRIOBClLI NAJ-BOLJ ZANIMIVA POGLAVJA. V današnji dobl, v dobl velikih ekonomskih, političnih in socialnih sprememb, ko imamo na eni strani vrsto dežel, ki gradl.1o socializem, na drugi »tranl pa tudi v kapitalističnih deželah pronicajo skozi razpoke kapitalizma socialistični elementi v najrazličnejSih oblikah, se v deže-laji, kl gradljo soclalizem, odkrlva poleg novih teoretlCnih problemov v novih pogojih Iz dneva v dan Le neiteto praktlčnih nalog, ki jih je tifba reševati s stallšča splošnih postavk mar-kstema-lenlnizma. KttBin Je kot teoretik in revolucionar mnogo pgrUv^val k nadaljnjemu razvoju marksistične ttonit, še posebej pa so za nas pomembne njeLove teze in misll o ekonomlki prehodne " T razprave sicer izvirajo iz specifičnih , v katerih jc tzbruhnila oktobrska re-«. ln se dalje razvijala, vendar je iz njih pe dobitl splošne postavke, ki so tudi da- aktoalne za deielo, ki gradi socializem pozneje in v drugačnih pogbjih. lneionarna teorija klaslkov markslzma osebej I.eninova teorlja lmperializma Je (Srskc revolucijo dobila svojo praktifno 6t. Iz osnovnih nasprotlj kapitalizma sta Engels nakazala nujnost propada kapl- talističnega družbenega sistema in prehod v so-cialistični družbeni sistem. Z zmago oktobrske revolucije se je ta napoved povsem uresnifila in stvar, za katero se je borll ruski proletariat, je bila dobljena tudi za svetovni socializem. Ko sta Marx in Engels formulirala osnovno zakoni-tost prehoda iz kapHalizma v socializem, sta blla preprlčana, da bo ta prehod izvršen naj-prej v ekonomsko najbolj razvitih deželah. Toda zgodovinski dogodki so potekali drugače. Prva socialistična revolucija se Je izvršila v deželi, ki je bila ekonomsko med dokaj zaosta-limi. Lenin je s svojo teorijo Imperializma in soclalistično revolucijo pokazal, zakaj je to nujno. V začetku tega stoletja se nasprotja kapita-Hstičnega sistema Cedalje bolj zaostrujejo. Mo-nopo?istlčni kapitalizem je povezal ves svet v sistem svctovnega gospodarstva. svobodna kon-kurenca se spremeni v konkurenco med mono-poli in začne se srdita borba mcd njimi za ko-lonlje in odvisna podrofja. Kapltalizem prehaja vse bolj v svojo najviSjo fazo, v imperializem. Svet Je bil kmalu razdeljen mcd najverje im-perialistlčne države, tako da so države kot NemClJa, Italija in Japonska, ki so 3ele v cad- njl tretjini preteklega ln v zaCetku tega stoletja z naglimi koraki dohltevale bolj razvite kapi-talistične dežele, ostale brez kolonlj in vplivnih področij. Tako se kmalu postavl zahteva po ponovni razdelitvi sveta, ki je vodila v prvo svetovno vojno. Vzporedno s tem so dozorevala ttldl ostala nasprotja kapitalizma, ki jih je kapitalizem §e zaostril in postavljal Cedalje bolj v osprpdjc. TakSna nasprotja so bila n. pr. čedalje bolj organizirana borba proletariata proti kapitalu v vrsti manj razvitih dežel, zahteva kmečkih množic po zemlji in njihova borba proti fcvdal-nim ostankom ter nacionalna gtbanja v kolo-nialnih In odvisnih deželah. Kapitallzem kot svetovni sistem je preživel in oklep, v katerega je stiskal ves svet, se je vedno bolj napenjal in je končno moral počlti. To se Je po Lcninovi razlagi moglo in moralo zgoditi v carski Rnsij.f ki je bila eden Izmed najšibkejšlh členov kapl-talizma s fevdalno zaostalostjo. Zmago oktobrske revoluclje so omogočile najrazličnejSe okoUSClne. Carlzem stare Rusije je z vsemi močmi duSil družbeno-politično giba-nje v takratni Rusiji, kar je izzvalo močan re-volucionarni odpor delavskih in kmečkth mno-žic. Revolucionarno gibanje proletariata se Je v svoji borbi proti buržoaziji prepletalo z borbo kmečkih množic za zemljo, proti preživellm fevdalnim odnosom. I»oraz prve ruske revolu-cijc v letu 1905 je mnogo prispeval k izkušnjam delavcev in kmetov v njihovi borbi. Prav tako so bJle tudi v oktobrski revoluciji uporabljene izkušnje proletarskih gibanj v druglh državah, predvsem pa izkušnje pariSke komune. Revo-lucija je združila boj za oblast z zahtevo po konCan,iu Jmperialistifne vojne. Revolucija .1e dalje upoštevala takratno specifično situacijo, ki ni dajala imperialistitnim silam možnosti učinkovitega posega v ruske revoluclonarne dogodke, ker so bile le-te zapletene v medse-bojno vojno. K temu .1e treba vsekakor pri-šteti osromne razsežnosti ruskega ozeml.ia. ki so omogočile, da se je sovjetska oblast obdržala k!jub temu, da so v kasnejši državljanskt vojni kontrarevolucija in Intervenclonlsti držali v svojih rokah ogromen dcl sovjetskega ozemlj.i. Revolucionarna vrenja v drugih deželah proti koncu prve svstovne vo.ine in pa solidarnost množic druRih dežel z ruskim revolueionarnlm glbanjem sta važna mednarodna Cinitel.ia. ki sta prispevala k zmaj?i oktobrske Tevolucije In zlomu intervencije. V takih pogojlh in okoli-Sfinah si seveda ne bi mogli zamislitl uspešnega naskoka na kapitalistifne pozicije. f«» ru?ko re-volucionarno giban.ie ne bi razpolagalo s tako močno polltično silo, kot je bila Boljševišba Dartija, ki .1e z zahtevo, da se vsa oblast izroči sovletom, zakl.iu'1) vojaa. zemlja Izrofi kmettnn in uvede delavska kontrola nad prolzvodn.io, uspela združiti dolavske. kmefke ln vojaške mnoSlce v borbi za osvojitev oblastl. Ne glede na skoraj pol stoletja nadaljnjega razvoja in sprememb v svetu, so izkušnje okto-brske revolucije zelo dragocene za vse sociali-stične državc, zlastl pa za tiste, v katerih so revolucionarni dogodki potekali v podobnih okoliščinah kot oktobrska revolucija, kajti upo-Stevati moramo zgodovinsko ponavljivost ne-katerih osnovnih elementov soclalistične revo-luclje. Z zmagovlto revoluclonamo akcijo rusklh delovnih množic je nastala nova svetovna situ-acija, povsem različna od tiste, v kateri je revolucija izbruhnila. S tem se niso samo spre-menila družbena razmerja, temveč je tudi na-stala velika razpoka v celotnem kapitalistič-nem svetu, s čimer se je dokaj spremenilo sve-tovno razmerje sil. Socialistična graditev, 1n to v enl s?mi de-želi, ki je povrh tega še silno zaostala, je v praksi postavila vrsto problemov. katerih do takrat ni še nihče teoretično obdelal. Lenin. ki je iz politiCnega voditelja in teoretika revoln-clonarnega gibanja postal voditelj sov.ietske države, se je, upoštevajoč osnovne principe marksističnc teorlje ter posebne družbeno-po-litične olrtiliščine, lotil reSevanja problemov, k! jih je postavila nova družbeno-politična situ-aclja. Kljub temu, da Lenin ni utegnil in tudi Se ni mogfl odgovoriti na vsa vprašanja do-končne zmage socializma v svetu in o konkret-nih oblikah soclalistične gradltve v posamez-nih deželah ter s tem dati kaj več kot neka.1 misli, pa vendar prcdstavljajo njegove teore-Ufine razprave ln praktični ekonomsko-politični ukrepi mlade sovjetske države dragocene iz-kuSnje za ves sociallstifnl svet. O PRODUKTIVNOSTI DELA SocialistiCni družbeno-ekonomski sistem predpostavlja družbeno lastnino proizva.ialnih sredstev in aktivno sodelovanje proizvajalcev pri graditvi socialistične ckonomike. Prav za-radi tega ima socializem v primeri s kapita-Hzmom neDr^merno S^ršo ekonomsko osnovo in vellke možnostl za silen razmah proizvajalnih sil. Ce naj socializem zagotovi blagostanje, vi-sok dohodek in visoko živl.ienjsko raven, rnora izredno dvlgnlti produktivnost dela. Mora — sicer ne bi bil socializem. Tako je razumljivo. ?;akaj postavlja Lenin to vprašanjp v ospreflje. ko pravi: »Ko je proletariat rešil na!ogo zavo-.levanja oblasti in glede na to, kako v glav-netn rešuje nalogo razlaSCanja razJaščevalcev. stopi v vsaki socialistični revoHuciji nu.jno v o^predje teineljna naloga pri ustvarjanju vlšj«* družbene ureditve, kakor je sociallzera; mar-vefi dvig produktivnosti dela, v zvezi s tetn pa viSja organizacija dela.« (Ijenin: Neposredne naloge sovjetske oblastl.) Socializma si torej ne moremo zamislili samo v političnem smi-slu, ker se Ie-ta uresniCuje predvsem v eko-nomiki. Seveda Je uresnlčevanje teh nalog dol- gotrajen proces, toda da ne bi sociallzem po-stal le geslo, mora rešiti vrsto velikih in te-žavnih nalog, a po pomenu velikih nalog, kot so: zgraditev velike industrije, doseči kulturnl dvig ter povečatj strokovno izobrazbo delovnlh tnnožic, povečati delovno disciplino, izboljSatl organizacijo dela tn vrsto drugib dobrin. Ko govori Lcnin o pogojih za dosego tega cilja, jih združuje v dve velikl skupinl in pravi: »Edlna resnicna baza za poveCanje virov, za zgraditev socialistične družbe je ena in samo ena — to je velika industrija. Brez kapitalistič-ne veletovarne, brez visoko razvite velike in-dustrije ne more biti o socializmu sploh nitl govora, tem manj moremo govoriti o njem, ka-dar gre za kmečko deželo . . .« (Lenin: Nova ekonomska politika in sncialistična graditev), in na drugem mestu: »Ce hočemo dvlgnlti produktivnosti dela, ,}e treba predvsem zagoto-viti materialno podlago za veliko industrijo: razviti proizvodn.io kuriva, železa, lndustrije strojev, kemične industrije . . . Drugi pogoj za dvig produktivnosti dela je, prvič, izobrazba in kulturni dvig širokib množic preblvalstva. Da dosežemo razcvet gospodarstva, je potreb-no, drugič, da dvignemo disciplino delovnih množic, strokovno znanje, »torilnost, intenziv-nost dela ter izboljšamo organizacijo dela.« (Lenin: Neposredne naloge sovjetske oblasti.) Pri praktičnem izvajanju tega programa so zelo pomembni tako ob.iektivni kot subiektiv-ni momenti. Objektivne momente določajo predvsem dana stopnja razvoja proizvajalnih sil in razpoložljiva sredstva. od katerih zavlsi. izbira poti in metod ter določitev tempa za dosego tega cilja. Subjektivni momenti pa so določeni z vlogo posameznikov in množic v konkrctni gospodarski gradftvi. Lenin Cesto po-udarja pomen ustvarjanja zavestne in čvrste dlscipline na eni strani in prevzemanje in Iz-koriSCanje izkiišsnj strokovnjakov ter njihovo pritegovanje k socialistični graditvi na drugi strani. Kolikor gre v.a. buržo-TT.ne spec.^allste, poudar.fa Lenin, 1e treKa nad n.timi vod^-.i stro-go kontrolo in zlomiti n.iihov odpor. na drugi strani pa jim, v kolikor so pripravl.ieni služiti sociaUzmu. nuditi boljše žlvljenje, kot Jim ga nudi kapitalizem. »Na.jboljše organlzatorje In na.ive?je strokovnjake država lahko uporablja hodlsi po st.irnm, po huržoaznem (t. .). za vi-soko plačilo), aU pa po novem, po proletarsko >'t. J. da ustvari tako splošno evJdenco in kon-trolo od spoda.i, ki hi nujno in sama po sebl podredila ter pritegnila strokovnjake).« (Lenin: Mpposrednc ns!oe;e sovj«tcke oblasti.) Na dtu-5cm mestu pa pravi: »Cim hitre.ie se bomo sami, delavci in kmetje, naučili boljše delovne discipline in viSje delovne tebnike, uporabliajoč za dospgo tega znan.ia buržoazne strokovniaks, tem prej se bomo reSiil vs^kpga .davka' za t* strokovnjake.« (Lenin, istotam.) (Se nadaljuje) Iraški študenti v boju za nacionalno neodvisnost Juldj 1958. leta bo vsekakor še dolgo ostal v spominu ene večjih dežel Sredr\iega vzhoda — Iraka. Komaj 48 ur trajajo-6a vsitaja pod vodstvom rruadiii oficirjev • kraljeve tfojske je pretrgala mnoge vezi in grenke spomine na p,reteklost. Vse sile za ureddtev mlade republike in napredek - je geslo nove vla-de, sestavljene iz 11 osvoboje-niih politikov in 3 oficirjev. Prav je, da glede na prijatelj-stvo, sklenjen.o med Irakom in J.ugoslavijo, osvetlimo preteklo zgodovinio te stare aratoske dr-žave v zvezl z vlogo študentov v boju za osvoboditev. Za časa turške okupacije, ki je trajala vsa zadnja štiri sto-letja tja do prve svetovne voj-fte, le težko govordmo o pravih študentih, kaj Sele o njihovem gibanju oziroma organizacdji. V tem času je obstojala razeii zasebnih šol na verski osniovi le nižja šola v samem Bagda-du, kjer je bil učnd >ezik tur~ ški. Prvo svetovno vojno je izko-ristila za svoje namen Velika Britanija in »zagotovdla Iriaku svobodo in neodvisnost«, se pra-vi, zasedla je deželo. Geslo »Divide eiimi problemi, kate-re je treba rešiitd. Zato je bila ena glavnih nalog konference ustamcnritev enotne fronte za borbo proti kolonializmu in ra-siizmu. Med afriškimd študenti r,a tej konferenci je prevladalo upanje, da s tem, ko se zbirajo in naizpriavljajo o skupnih pro-biemih, danes predvsem še o UBiverzitetniih, morda polagaj > temelge za bodoče boljše razu-nwwanje in spoštovanje med narodd. Vsd udeleženr konžerence pa so se jasn^ ziavedali, dia jih pri tem njiho-vem prizadevanju čaka še ve-likio iai napornio delo. 2e sam pogled ma obraze v dvorani je to posrediV) dokazoval. V dvo-rami &o biH jpomešani med se-boj predstaviniki severnega de-la AJfrilke, ki ima bogato arab-sko kuiltumo dedliščdno, s pred-stavttidki narodov, kd so nase-Ijeni južno od Sahaire. Poseben je spet položaj domačdnov v tistih predelih, kjer prevliadu-jejo evropski priBeljen,cd. Baz-lične kolondalne sile so f-pet vtismile Svoj pečat na afrištke narode, ki morajo ziato sedai reševati svoje lastne pnobleme in se osvobajati niajre^liičnejših značilnosti, kii jdm jih je zapu-stilo dolgoletno kodoi?iialno go-spositvio. Udeleženci fconference so poudarjali, da mora afriš^ta študeintska skupno&t temeljdti na osnovnih pninoipdh vzaje-mnega spoštovainia in er>,ako-sti. Trajna in koristna enot-most se niikoli ne more doseč' z virha navzdol; zato ne^sme nobena študentska organizacija v tem gibainju prevzeti vodilne-ga mesta. Različni afriški štu-dentj imajo razliione ideje ¦j rešitvi študentskib. vprašanj v Afniki in »pamafriško pojmovia-nje« mora biti le zrcalo, ki od-raža te najrazličnejše ideje in, nazore. StiT)nost je osnovn predpogoj za uspeh. Konferenca je enoglasno ob-sodila ukrepe, ki jdh francoske oblasti uporabljajo proti alžiir; skim štude-ntom, zatiranje na-cionalne kulture in jezika in ostale oblike francoske kolon.i-alne politiike v Alžii;ru. Afrišk študentd so prepričani, da je nacionalna neodvisnost edir. izhod za rešitev alžirsikeg-vpiralanja. Konferenca je obsodiila tud1. rasno politiko v Južnd Afriki, orožja proti demonstrantom. S pogodbo, sklenjeno v Ports-mouthu, se vlada ni posebno prikupila Ijudstvu. Študentje prava so bili med prvima, ki so glas.no izraziili svoje neza-dovaljstvo; policija pa je upo-rabila orožje, potfn. ko je za-stražila vse izhode pravne fa-kultete, tako dia je bi!o mi\ogo demonstrantov ubitih in ranje-nih. Ta ukrep je imel za posle-dico množične demonstracije, kakršnih Bagdad še ni pomnill, ki so zabtevale novih 70 smrt-nih žrtev. Vlada je zaprla vse šole, a je bila zaradi neprefcr-goma trajajočih protestcev prv siljena odstopiti. Novi kabinet je končno le popustil in dovoliH študentom prvi kongres. Več kot 4 tisoč študentov — po najnovejših podatkih jih je sedaj 5320, to-rej je za^ tiste čase pomenilo 4 tisoč absolutno ve^čino — se je zbralo na velikem trgu Sa^a v Bagdadu, ker jim vlada ni hotela diati na razpolago dvo-rane. Kakšen poomen ,so pripiH sovali temu zgodovinskemu do-godku, so pričali polni časopiis-ni stolpci doma in na tujem. Na tem mestu je bila torej ustanovljenia Generalra unija iraškiih študentov (GUIS), ki si je postavila nasledaji pro-gram: boj proti koilonializmu in pakitLrsaju s tijjci, boj za pravice in neodvisnost pale-stinskih njarodov, vzpostavitev tesnih stiikov z drugimj arab-skimi kolegi, popularizacija vzgoje, enakopravnost Kurdov in njihiovega jezika. Obdobje te dermokraoiije pa ni tnajalo dolgo. Studentje so bili prim-arani, da branijo to, kar so si z muko pribordlii. Vlada je komiaj leto dni po ustanovitvi študentske organi-zacije zaprla več čilanov izvrš-nega komiiteja, jih positavila pred vojaško sodišče in obso-dila na različno dolge zaporne kazni. Pnavo čudo je bilo, če je študent, ki je sodeloval v organizacdji, še lahko študiral. Generalna unjja je bila prisi-lje-na stoprti v ilegalo. Razbur-jenje med študenti j« doseglo vdšek leta 1952, ko je prižld do nove ipogodbe o črpanju nafte z Angleži; razen tega pa je vzpodbudil študente tudi zgo-dovinski upor v sosednjem Iran.u. Obla^rti. »o skušale za-man ostro ukrepaiti, kar pa jiim odflo6nega nasprotovanja javnasti ni uspelo,- C«>lo več: študentski delegaciji se je po-srečilo, da je minister za pro-sveto ukinil obvezne vojaške vaie med počitndoami ter uve-del štipendije. Neljub dogodek, ki ga je za~ krivil dekan n^ fakulte^td za farmacijio, ko je izzvsl spopad študentov z najetimi kriminal-ci, je imel za posledico rrmoži-čen upor; 15 mrtvih, 120 ranje-n.ih ter zaprte šole je bila kaj žalostna bilanca. Sele 5 let kasneje, to je 1954. leta, se je študentska organiza-cija spet legalizirala in, sveča-no proslavila obletnico svojega nastanka, združeno z dnevorn mednarodne solidarnosti. Se eno priznanje za pomembno vlogo študer.tov v javnem živ-Ijejnju pa je bila izvolitev aj l-hovega predstavnika v iizvršni odbor Narodne fronte. Ko je iraška vLada sklendla pristopiti k Bagdad-3kemu pak-tu leta 1955, si jc zavarovala zaledje na ta način, da je po-no?oio izvajala mnogc ukrepe proti študen.tski crganizaciji; pa tudi profesoirjem ni priza-nesla. Marsikatena šola je bila spremenjena v ječo, policija je sredi noči napadla neko štu-dentsko naselje iin are1;irala 10 ljudi. Vsd ti ukrepi so se odra-zili v očitnem nasprotovanju o pristopu k paktu, kar je obču-til na lastni koži turški zuna-njd minister Menderes, ki se je ob tej priložnosifci mudil v Bag-dadu in je prej, kot j« bilo predvideno, odnesel pete. Pa tudi okolica in podeželje nista mirovala. Tak* je bilo na primer v mestu El-Hajri, kjer je pnišlo do prave maJe revo-lucije, trajajoče poLnih šest dni. Tudi tu so bili organiza-torji študen/tje, kar so po za-dušitvi upora drago plačali. Komčno je prišel juldj 1958. Mlada armija sd je pridobiila delavce, ktnete ter iimteligenco in je z lahkoto zmagala. Ljud-stvo ne čuti nobenega odpora do nove vlade, ki se ziaveda, da mora izpolmiti upe svojega maroda. Tudi mlada inteligen,-ca, tista, ki prdhaja iz pre-gnanstva, in domača si je v svesti natog v svoji organiza-ciji. Cilje,. ki so si jih zadali že l&ta 1948, bodo šele sedaj v svobodni državi lahko izpolni-li s sodeliovanjetn in ob pod-panjo prot-; predlagaui Io6end univerzdtetni zakonodajd, ki bi dmela za po-sledico uvedbo rasne segrega-cije še v dveh preostaliih juž-noafriških univerziah — v Ca-petownu in Witwaitersrandu. Predloženi so bil tudi števiii-ni predlogi, ki r>iaj bi izboljšali sistem praktičnega sodelovanja med afriškimd študenti. Izme-njava kontafctndh štipendiij, "Ce-nena študentska potovanja. panafriški študer)(tski kultun-ni festdiva.1, panafriške študentske športne igre in panafriški .^tu- denteki časopis so nekateri iz-med predlogov, ki naj bi iz-boljšaiU stiike in povečali razu-mevanje med afriškimd študen-ti. Sprejet je bil tudi sklep, da marajo biti v prihodnosti po-dobn,e konference tako kot pr-va, organizirane popolnoma &a-mostojino. Konferenca je obsodila an-gleške (Jblaoti v Ughandi, ki ni-so hotele iedati vize predsedni-ku Federacije 5rndh afrdških študentov v Franoiji in, delega-ciji MSS. Končno so biile sprejete po-sebne resolucije, ki obravnava-jo položaj študentov v Alžiru, Belgijskem Kongu; Kamerunu, Keniji i,n Madagaskarju. Na-slednja vseafriška konferen.ca bo drugo leto " Tunisu. »Studij« Vinod Vasa, Bombay Knjiga predsednika UNEF Fourinra LE SYNDICALISME ETUDIANT Stevilne močne študentske organizacij^ po svetu imajo t glavnem sindikalni značaj. V takih primerih govorirao o študentskem sindikalizma. Značilno za to študentsko gibanje je, da v načelu odklanja vsako politično akcijo. Kaj pravzaprav študentskj sindikalizem je, nam bo naj-bolje podal kratek pregled de la Fournierjeve knjige Stu-dentski sindikalizem. Michel de la Fourni&re je v mednarodnem študentskem ,živ-ljenju znana osebnost. Kot predsedndk francoske nacional-ne unije UNEF v letih 1956-57 je vMsnil tej organizaciji do-končen sindikalni značaj. Sin-dikalizem se je v francoskern študentskem gibanju začel uve-Ijavljati že po letu 1946, ko je nacionadni študentski kongres odobril grenobelsko listo. Deset let kasneje sta de la Fournier in F. Borella — pravni svetnik UNEF v preteklib. letih — for-mulirala to gibanje v svoji knjigi Le Syndicalisme etudiant. V prvem delu knjige obrav-navata zgodovino francoskega študentskega gdbanja in nacio-nakie unije, ki je pred letom dni praznovala svojo oetdeset-letnico. Rezultat njunih ana-liz v prvem delu knjige je ugo-tovltev, da je dandanes najviž-nejše vprašanje — ali naj bo vzgoja prilagojena zahtevam modernega sveta in dosegliiva vsem tistim, k; imajo lahko od nje koristi. Kar zadeva UNIEF, ]e de la Fourniere dal naslednji zaklju. ček: »Danes je študent&kemu sindikalizmu široko. odprta pot v borbi za obrambo šolef uni-verzitetne reforme, nove poli-tike z mladino in borbe za pri-znanje študentov za mlade in-telektualne delavce. Ko ugo-tavljamo, kaj je danes splošno priznano in sprejeto, se šele za-vedamo tega, kar sma dosegli, posebno še, ko vidimo, da naše zahteve podpirajo organizacije profesorjev in upamo, da ved-no bolj tudi delavske zveze. UNEF je živa sila naroda. ki se ski sindikalizem zahteva mcdi-fikacijo institutov, običajev in navad«, tako da bodo mladi ljudje odgovorni za nekatere aktivnosti v življenju dežele ... Splošna napaka je mišljenje, da je mogoče vzgajati študenta, ne da bi mu dalj nekatere odgo-vornosti.« Studentsko sindikal-¦ no gibane je bilo vedno zelo zainteresirano za šolske proble-me: metode vzgoje demokrati- razvija in Tsvojim delovanjem-zacijo šol> razširitev kulturne in poklicne vzgoje. UNEF je Studentje, udeleženci nacionalnega gibanj« prispeva k večji pravin-'~'; « V prvi del sta avtorja vklju-čila poglavje, ki govori o o-cialni pomoči študentom. Ta pomoč je bila ;n je tudi danes pomembna, čeprav ji ni uspelo rešiti nobenega bistvenega pro-blema. »Ceprav so študentom pomagali država (lansko leto je državni prispevek znašal več kot deset tisoč milijonov fran-kov) UNEF in številni posamez-niki,« avtor zaključuje, »da ljudje nočejo pravilno ^azumeti problema eksistiranja žtuden-tov na univerzi in v ,iarodu, vrednosti in pomembnosti nje-govega dela.« Socialna poraoč študentom je zastarela oblika: avtor pozna samo eno logif;no rešitev — študenta, kj ga na-rod podpira. Drugi del knjige Kam vodi študentski sindikalizem? naj-prej definira položaj študsnta na univerzi: »Univerza v osno-vi ni organizem, temveč aktiv-nost... Bistveno dejstvo je undverzitetno delo — delo štu-dentov in profesorjev.« To delo predstavlja »intelektualno inve-sticijo«, od katere — kakor od finančnega investiranja — je odvisno bogastvo in produktiv-nost neke dežele. Studentovo delo ima zato ekonomsko ve-ljavo. Cilj študentskega sindikaliz-ma je preskrbeti študentu orod-je, ki ga pri svojem deiu po-trebuje. "'o pa ni samo vrr"&ša-nje denarja »tu je zajeto ce-lotno ----- • •-, jtu- denta v narodu.« Po de la Foureru je ena sa-ma rešitev: državna podoors kj jo •-•• ' na; vsi študentje. Doba privatne oziroma do-mače pomoči študentom je za nami, Država mora prevzeti popolno odgovornost za pomoč in vzgojo bodočih strokovnja-kov. Avtorja naglašata, da je vzgoja narodne elite stvar v?e-?a naroda in ne samo vlade. Drug pomemben vzrok za dr-žavno podporo je demokraiza-cija univerze, ki je življenjsko potrebna tako zaradi .-ociaine pravičnosti, kakor tudi zarad) porasta intelektualnih moči dr-žave. Vendar pa ta podp>ri ni edina zahteva; študent ima pra-vico do sociialne zaščite, po-Mtka itd. V poglavju Student in narod ;-azlagata avtorja, na kakšen način in zakaj študent ni indi-vidualist izven družbe tem/eč ravno nasprotno. Študentski sindikalizem se sttka z narodnim vprašanjem y dveh točkah; mladinski politiki '•• S*lsket» prablemu. Študent- pred leti pripravila obširen na-črt za reformo šolstva vseb stopenj. Glavna značilnost lega načrta je demokratizacija in univerzalnost pouka. De la Fourniere in soavtor sta eno poglavje posvetila tudi mednarodnim odnosom — po-sebno prekomorskim procle-mom. Po podrobnem opisu sta-hšč UNEF v preteklastj in se-danjosti z alžirskirrji musli-manskimi študenti avtorja na-kazujeta prekomorčko politiko, ki jo vodi sindikalno študent-sko g;' 4e. Najprej agotavljata, da je dolžnost univerz, da se borijo za individualne m kolektivne svoboščine — študentski sindi-kalizem je med prvoborci v tej borbi. Avtorja poudarjata, da lahko francoskj študentski sin-dikalizem zasleduje te cilje le v povezavi s prekomorskimi študenti in ne v duhu očetov-stva. »UNEF je bila vedno protj temnim tendencam kolonializ* ma, ki si je prizadeval obdržatj podjarmljene narode v neved-nosti, da jim je bilo laže vladatj ''n prihraniti donosne poiožaje za priseljence iz matične de-žele.« In končno, študentskj sindi-kalizem priznava narodom pravico, »da &i sami krojijo svojo usodo — kar direktno iz-haja iz univerzitetne tradici-je ... in je v soglasju s fran-cosko ustavo iz Jeta 1946«. Za splošne mednarodne odno-se pisca poudarjata pomembnost univerzalnega študentskega so-delovanja. To sodelovanje je možno* in potrebno, posebno v naslednjih točkah: praktične kulturne in športne zamenjave, skrb za zdravje študentov, re-forma vzgoje in boj proti kolo-nializmu. V svojih zaključkih avtorja vztrajata pri trditvi, da mora študentski sindikalizem obdrža-ti svojo originalnost. Običajno sindikalno gibanje samo brani interese določenega razreda. Nasprotno pa je študentski sin. dikalizem podvržen transforma-cijam in spremembam »Tako lahko živi študentski sindikali-!em samo, če gre preko intere-scv današnjega študentskega sveta in jih spravlja v sklad z nacionalnimi interesi.« N. pr.: danes morajo študenti odpraviti sistem, ki mnogim mladim lju-dem onemogoča vpis na univer-zo in ustvarit; za to nov krl-terij — vpis po zaslugah in in-telektualnih sposobnostih. Pomlajeni Cankar v pomlajenem gledališču Cudna je diaJektika življe-Btja. Od ti&tih dob sem, ko je Ivan Gar.kair — ta najčistejša slovenska in človeška vest hkrati — zamislil svojo sati-rično komedijo, ki je dejansko povzročila velik kraval, kakor je pisf.telj napovedovad, je pre-teklo že precej vode. Clovek bi miislil, da so se Cankarjevi ju-naki že kar preveč postarali, da so takorekoč že odšli s pri-zorišča v ipopoitarnico sLovensike tneSčanske zgodovime in, da nam Gankarjeva satiira malone mma kaj povedati. Tako bi človek sodil, pa bi se kaj hitno zasodil. Taka usoda je namreč doletela Cankarjevega vzorni-ka Henrika Ibsena, ki je ostaj zares samo še »knjiigovodja evropskih idej« kakoir se je izrazil o rjem njegov zname-nati sodobnilk Strindberg. Znabiti bi Cankarja > na tujih tleh, vsaj kar zadeva Za na-ivxiov blagor, doletela enaka usoda, zakaj problematika je tako pristna in na&a, tipično sloven&ka, sam wag si ga vedi, kje n,aj bi še imeli take libe-ralc€ kot pri nas: tako načelne v svoji brezniačelnostii, takio zJiagano napihnjene v sv.oji hejslovanski privzdignjenosti, da se jih bog usmidi! Ali ka-kor že rečer.o: slovenskega meščanslva ni vei, kaj pa nas je povsem tem še gnalo v smeh ta prijetnd večer? Zgolj zavo-ljo pietete do klasika naže kul-iturno-politične itn literarne mi-sli se prav g&tcvo nisimo sme-jaliw Saj bi nam Caakar to po vsej pravici lahko zameril in nas imel za hinavce. Bilo je nekaj drugega. Umetoost je premagala oas in njegia pol/na vista sfk^rbi za ljudskii blagor, z>a njeg.ovimi besedami pa se t skrivajo najbolj scbični in-stiir.kti: avto, ograjena hiiša, vi?ok položaj (pa ^e si sposoben 'zanj ali ne! Kaj šele, da bi ga bil v resnici vreden!) im vse to za ljudskii blagor: za vse-splošno korist delovnega ljud-s»tva. Pa sem jih videl sodobne Kadilce, ki beže kamorkoll iz te naše stvamosti, boditsi v Pariz ali Miincher^ da se tatn bore za svoj osebni blagor na' račun celokupnega naroda, pa Se Siro^.ke — teh s€ d'andanaš-nji sploh ne manjka. Stkozi lu-po Sasa s&m zaslišal župane r.ekateriih slovensklh komun, ki so v imenu vsesplošnih koristi delovnega ljudstvia zagovarjta-li ustanavljanje majhnih ko-mun, da so si obdraali svoje stole, zdaj pa spiričo gospodar-. skih problemov navijajo davke v imenu taistih celokupnih ko-risti skupnostii. In k.o &o mi tako prihajale ob OanJcarjevi satiri iz podzavesti v zavesl ¦talke pregrešne misli, m.e je nenadoma obšlo čudovito spo-zmanje: Vsa srefea, da imamo Cankarja, da nam kdaj pa kdaj posmodi podnos! In še nekaj, — škoda, da jih nima-mo več! Očividno so pcdobn^ grešne mislL spremljale uprizorilelje, ko so nam pripravljali Za na-rodov blagor. Zato so, kar se da, osvobodili Cankarja natu-ralistLčne navlake in poudariili predvsem idejno tkivo ter mo-ralno vsefoin© Cankarjeve sati-re. Raivr-.ali so pcipolnoma prav. Docela s&ve tudii zgodovine ni-so mogli zavreči, kakor tudi avtor sam ni mogel povsem preko nje. Ostala je scenska stilizacija, ostal je kosturn. Ce bi zavrglii kostum in zgadovin-ske sceinske elem.ente, bi.jih bil izdal jezikoivni slog, zato tega niso Sitoriili, čeprav so skušali modernizirati jezik. Prostor, r.aTneinjen temu sestavku, nam ne dopušča, da bi se spuščali v nadrobnejšp analiz^o. Debu-tant Mile Korun, ki je hkrati režiser in scenarist uprizoritve, je svoje delo mojatrsko opra-'vil. Videti je, da je slovensko gledaliišCe dobilo poleg Slavka Jama v tem možu odliiinega im-terpreta Car.karjevega drama-turškega opusa. Presenetil ni le 7. originailnim konceptom, lahtootno in duhoviito s simbo-li poantirano sceno, temveč tu-di z dinamično mizarvsceno, odlično zasedbo iin ndansirano ter psihološko utemeljeno igro. Cestitaim! Posebe.n »š.arm« je tej upri-zoritvi dala mladina. Čez vse je presenetiila vsebinsko b ^a-ta in. oblikovno' dognana igra Duše Poičkajeve. Ta je v liku Helene spretno združevala uplahnelo čitalniško navdnaše-nje »narodne gospice«, ironiijo za »narodne ideale« okradene žene, skepso, ki jo je že na-<5«la in cindzem, s kaiteriim se rešuje, v harmonično celoto. V i&fco ravni.no z njo sodi Jurij Souček, ki je znail kot Sirotika izlkoristiti vse registre svojega igralskega instrumenta in. ustvariti z duhom in tele-som plastičen lik Lipahovega kova. Skoda, zares škoda, da je Bibiču (5čuka) to pot spod-letelo. Simpatifrno zasnovan lik ni mogel do veljave. Intenzdv-no doživiljanje ni zadobilo us^trezne zunar.ie fakture. Gra-dacija vloge ni rasla v pdl-nost doživljajskega loka. No-tranji ritem vloge je bil čutiti raizseikian iin nemonoliten, zato živi njegov lik bolj v epizodah kot v zaključeno sikladrj do-gnanostk V falan.gi starejSih igralcev je spet Ziablestel Stane Sever kot Gornik. Zaigral ga je s ta-ko prostodušno. bonvdvantsiko oblomovskio. kretnjo, ki je z najmanjšiim utripom obvlado-vaila ves avditorij. E.kvivalen.tno Je raigral pred- stavmka starejše liberalne ge-n&nacije — dr. Grozda — Sta-ne Potokar. Odlična kontami nacija dveh podov njegove oseibnosti, tiste navidezme in one resnične, je vodila ta liik n.a meje gogoljevske grotedkne trsgikomičnosti. Njegovo ženo Matiild:o je podala v podobi tii-ho obsojajoče vdanosti in po-nižnosti Elvira Kraljeva. Ma-tiilda Majde Potokarjeve in Kadivec Draga Makuca: prije-ten, ihtifvio raizagran par. Opozoriti moram še na im,-tenzivno igro Borisa Kralja, k; se nam je* to pot predstavii kot karakternii igralec v ko-stumu dir. Grudna. Bil je na mo5 zvit, premeten in agilen ter diskretno podrej&n svioji lepi družici. Prekipevajoče či-taln,iško navdušenje nam je predstaivila Helena Erjavčeva kot Mrmoljevka. Preizkušene vrednote traj-nega slovesa je poleg že na-vedenih ustvarila cela vrsta starejših iigralcev: Lojze Poto-kar kot profesor Kremžar, Ja-nez Cesar kot Kalainder, Pavle Kovič kot prvi, Maks F.urjan Ikat drugi in Jože Zupan kot tretji občinski sv&tnik. Mlade-ga človeka nam je predstavil Marjian Benediičič, vilogi hišen pri vaških veljakih sta zaigrali Vika Gfilovia im Vida Levsti-kova, slugio Petra Aleksamder Valič — spominjal je na slugo iiz Gogoiljevega Reviizorja. Mla-dega pesniika Stebelce pa je s iposluhom predstavid Daailo Benedičič. Zolčna Cankarjevia jedkost, saitirično groteskne podofee iz naše dokaj oddaljene mešCan-ske zgodovine s>o v odli^ni an-sarrjbelsiki igri znova zaživele pred p.aimi im spet potrdile ne-umTl,iiivi sloves svojega do skrajnosti užaljenega očeta. In izkazalo se ,1e, da Cankarjev bič seže daleč seim v naše dni. RADO JAN AKADEMIJA NA NOVI POTI Vzgoja gledaliških kadrov na Slovenskem je prišla v zadnjem času v precejsnje naspr&tje i dejanskimi po-trebami našega gledališkega življenja. Pot reforme ljub-ljanske Akademije za igralsko umetnost je bila zato neizbežna in edino pravilna. Slovencj imamo bogato gieda-liško tradicijo — tako poklicno kot polpokLicno in amatersko. Velikd zanimanje miadih Jj-udi za giedališče in delo v njem je torej povsem razumljivo. Kljub temu, da je na igralsko akade-mijo sprejetih le polovica vseh tistih, ki se za to potegujejo, je število njenih absolventov ozi-roma diplomantov relativno visoko, namreč okoli 10 oz. 4—5 na leto. To pa je za naše raz-mere precej, še celo preveč. Slovenske gledališke hiše ima-jo na razpolago dovolj kvali-tetnega kadra, tako da nimajo kakih večjih potreb po novih angažmajih. Poleg tega pa se je v zadnjem času obseg sloven-skih poklicnih in polpoklionih gledališč skrčiil na polovico. Ukinjena so bila namre^č po-klicni gledališči v Klranju in Kopru in polpokdicno gledališče v Ptuju. Ddploimanti Akademi-je za igralsko umetnost imajo torej zelo omejene možnosti za zaposlitev v kakem večjem gle-dališču. V našem amaterskem gleda-liškem delovanju pa lahko opa-zimo nekaj povsem nasprotne-ga. Amaterske skupine in tudi poklicna gledališča so glede od-govarjajočega vodilnega kadra v resni krizi. Gledaldško življe-nje na podeželju vodijo pred-vsem prosvetni delavoi — uči-telji in profesorji višjih razre-dov osemletk. Ti pa so dovolj zaposlend že samo s svojim &ol-ekim delom jn lahko organizi-ranju podeželskega gledališkega življenja posvete le nekaj svo-jega časa. Kljub vsej iskreni in hvalevredni požrtvovalnostd pa aitl niso sez.nanjen.i s katerimi mod€rnejšimi gledališkiimi kon_ cepcijami. Če naj doseže amatersko gle-dališkio delovanje pni nas zaže-lend razvoj in se izkoplje iz za-«;tarelih Ijudsko prosvetnih poj-movanj, potem ga ni vei mogo-če osnovati le na dosedanjih vo. dllnih kadpih. Posamezne Svo-bode so to uvidele in že daJj časa zahtevajo gledaldSko izo-bražene ljudi. ki bi vodild in uresničevali njihova gledališka prizadevainja. prisiljena, da spremeni princi-pe vzgoje gledaliških kadjov in jih vskladi z dejanskimi potre-bami slovenskega kulturnega ždvljenja. Reforma študija, iz-vedena tik pred pričetkom no- Diplomati Akademije za igraL-sko umetnost, nameščeni na osemletkah, bodo organizatorji in vodje amaterskega gdedali-škega delovanja v kraju svoje namestiltve in tako popolno jamstvo za njegov umetniški nivo. V skladu z živahnostjo ia obsegom tega delovanja bodo tudi zmanjševane njihove učns cbveznostd na osemleaci^ saj ba organdziranje gledališkega živ-ljenja na podeželju njihova Stojan Batič: Avtoportrc« vega študlijskega, leta naj bi bila uresničitev teh namenov. Po novem študijskem sistemu bodo študentje Akademiije za igralsko umetnost vpisovaili gle-daldšike predmete (dramsko igro, režijo in drarnaturgijo) kot svo-je glavne — A predmete, kot B glavna naloga. Dati pa jim bo treba tudi možnosi; za nadalnje teoretično in praktdčno izpopol-njevanje. Večina tako zaposle-ndh dLplomanjtov AIU bo namreČ gotovo prej ali slej dobila mož-nost delovanja v kaki osrednji gledaldški hi^ši ali pa sorodnd ustanovi. ŠTUDENTSKI ABONMA Obveščamo študente in študeMke, da je tudi letos Slovensko narodmo gledališče razpisalo štu-dentski abonma za dramske predstave v gledališki sezoni 1958/59 s 50% popustom. Študentski abon-ma je kljub znižani vstopnini popolnoma enako-vreden ostalim rednim dramskim abonmajem. Abo-nenti bodo videli Oisem dramskih predstav in to vse nove letošnje uprizoritve. Vpisovanje v Studentski abonma je vsak dan od 11. do 14. ure v prostorih Univerzitetnega od-bora ZŠJ na Miklošičevi 5/A. Pohitite z vpisom! Melita Vovk: Avtoportret Za vzgojo gledališkdh kadrov je torej značilno: na eni stra-ni hiperprodukcija glede na po-trebe slovenskih pokdicnih gle-dališč, pa tucfi radda, televizi-ie in filma, na drugi strani pa pomanjkanje, če pregledujemo možnosti za razvoj amaterskih gledališč. Akademiia za igral-sko umetnost je btila torej prav predmete pa bodo poslušali tuje žive jezike (angleščino, nem-ščino in franooš6incf) na filo-zbfski fakulteti. Tako ne bodo usposobljeni le za delo v P°-klicnih gledališčih, ampak tudd za poučevanje tujih jezikov v višjih razredih osemletk in bo-do imeld možnosti za zaposli-tev. Naž film, radio in so še vedno v razvoju in tako nuddjo diplomantom Akademije za igralsko umetnost precejšnje možnosti za zaposlevanje. Vsa-ko leto jih odide v te službe približno toldko kot v gledali-šče. S tem dobiva AIU vedno širši pomen in je takorekoč ob-vezana, da vzgaja svoje sluša-te-lje tudi v tem pogledu. Ceprav je gledaldška igra v klasičnem smislu osnova vsake gledališke igre, tako slušne kot flilmske ali televizijsike, je treba študente še posebej pripravljatd na de-lo v radiu ali pa pri filmu. Za-to pripravlja igralska akademd-ja v tem študijskem lettu dva ekstenzivna kurza o filmski in raddjski slušni igri, ki pa bosta izven rednega študija. Z vsemi temi spremembami je ljubljanska Akademiija za igral-sko vumetnost sistem študija uspešno prilagoddla sodobnim kul^turnim in družbenim potre-bam in si tako zagotovila uspeš-nejši nadaljnji razvoj. V tem smislu to lahko samo pozdra-vimo. MIHAIL SOLOHOV: Usoda človeka »Izgleda, da si veterinar, ne pa doktor za Ijudi. Zakaj bolno mesto tako stiskaž, ti brezsrčni človek?« On pa še kar naprej tiplje in jezno odgovarja: »Glej, da mi molčiš! Se govoril bi rad! Drži se, sedaj bo Se bolj bolelo!« In pri tem me je tako povlekel za roko, da so se mi iskre vsule iz oči. Ko sem prišel k sebi, sem ga vprašal: »Kai vendar počneš, fašist ti nesrečni? Roko imam razbito na kose, ti me pa vle-češ zanjo?-« Slišim, da se je zasTnejaL in tiho spregovoril: >*Mislil sem, da me boš z desno udaril, toda kaže, da si krotek fant. Roke pa nisi imel razbite, temveč izpah-njeno, seda.i sem ti jo naravnal. No, kako je sedaj, ti je bolje?« In v resnici, čutil sem, da bolečina nekam izginja. Prlsrčno sem se mu zahvalil, on pa je v temi nada-Ijeval svojo pot in spraševal: >vKje so ra-ajenci?« Glej, to js pravi doktor. Tudi on )e v ujetniištvu in v temi opravlja svoje veliiko d^lo. To je bila nemirna noč. Na stran niso puSČali, o tern nas je vodja trsnsporta opamnil, ko so nas naganjali v cerkev. In kakor nalažč je nekega našega pnbožnja-Jtarja nagnalo na potrebo. Zadrževal se Je, potem pa je zajokal: ^No morem — pravi — ponesnažiti božjega hrama. Jaz verujem, jaz sem kristjan. Kaj naj storim, bratci?« Naši pa, sa.j veš. kakšni so ljudje. Nekateri s.e smeiejo, drugi pre>klrnjajo, zmerjajo, tretji pa mu dajejo šaljive na-etvete. Vse nas je razveselil. Končalo pa se J« vse skupaj zelo slabo. Pričel je tolči po watih in prosit.i, naj ga spustijo ven. No, ln si je izprosil — fašis-t je spustil rafal po i Širini vrat in tfbil, tega pobožnj.akarja in še tri druge ljudi, enega pa težko ranil, tako da je zjutraj umrl. Ubite smo položili skupaj na eno me-sto, posedli, utihnili inv se zamislili; zače-tek ni preveč vesel... Cez nekaj časa smo se začeli polglasno pogovarjati: od kje je kdo, iz katere pokrajine, kako je prišel v ujetništvo: tovariši iz iste tovarne ali iste čete, ki so se v temi porazgubili, so &e za-čeli poltiho klicati. In poleg sebe sem za-slišal tih pogovor. Nekdo je govoril: »CL nas bodo jutri, preden nas bodo gnali da-lje, postrojili in iskali komisarje, komuni-ste in žide, potem se ti, vodnik, ne skri-vaj. Ne bo se ti posrečilo. Misliš, da zado-stuje, da si snel bluzo? Nič ne bo iz tega. Jaz za tebe ne bom odgovarjal. Sam te bom izdal. Vem, da si komunist, saj si tudi mene vabil v partijo, no, sedaj odgovarjai za svoje posle.« To je govoril moj sosed, ki je sedel poleg mene na levi, z druge strani pa mu je odgovarjal mlad glas: »Vedno sem mislil, da ti, Križmjev, nisi dober človek. Posebno ko niSi hotel stopiti v partijo in si se skliceval na svojo nezre-lost. Vendar nisem nikoli mislil, da bi lah-ko postal izdajalec. Saj si vendar končal sedemletko.« In prvi je svojemu vodniku leno odffovoril: ^No, kc^nčal sem jo in kaj zato?«- Dolgo sta molčala, po-tem sem po glasu razločil, da govori vodnik: »Nikar me ne izdaj, tovariš Križnjev.« Ta pa se je tiho zasmejal. »Tovariži — pravi — so ostali za fronto. jaz pa nisem tvoi tovar^S in nlkar me ne r>rosi, ker te bom vseeno izdal. BoL je najprej sebi brado ustvaril.«- Utihnila sta, mene pa je od take pod-losti kar mraz spre^etaval »-Ne,-« sem po-miislil. »ne dovolim ti. nasji sin. da b; izdal svojega komandirja. Ti iz cerkve ne boš odšel sam, ampak te bodo izvlekli za noge kakor mrhovino.« Ko se je malo zdanilo, vidim: poleg mene leži na hrbtu z rokami pod glavo šobast famt, poleg njega pa sedi v sami srajci in objema kolena suh, ^elo bled krivonos fant. »No,« sem ponijslil, »-ta fantek gotovo ne bo kos temu debelemu ovnu. Moral ga bom sam pokončati.« Dotaknil sem se ga z roko in tiho vpra-šal: »Ti si — vodniik?« Nič ni odgovoril, samo z glavo je pokimal. »Ta te hoče iz-dati?« sem pokazal na ležečega fanta. Po-novno pokima z glavo. »No,« mu pravim, v>drži ga za noge, da ne bo brcal. Pa hitro!*1 — sam pa sem se vrgel na tega fanta in moji prsti so zamrli na njegovem vratu. Še zakričati ni utegnil. Tako sem ga držal ne-kaj minut, potem sem vstal. Gotov je bil izdajalec, jezik mu je visel iz ust! Potem sem se počutil zelo neugodno in stražno sem s'fy želel umiti roke, kakor da nisem ubil človeka, temveč kačo... Prvič v življenju sem ubil in še to svojega... Toda saj on ni naš! Hujši je od tujca — izdajalec. Vstal sem im dejal vodniku: ->-Greva od tod, tovariš, cerkev je velika.* Zjutraj se je zgodilo tako. kot je dejal Križnj&v. Oto cerkvi so nas postavili v vr-ste, obkolili z vojaki in trije esesovski ofi-cirji so pričeli izbirati zanie nevarne ljudi. Vprašali so. kje so komunisti. kornandirii. komisaT.ii. toda teh ni bilo. N' bilo pa tudi svojati, ki bi izda.iala, ker je bilo sredi nas skora.i polovica komuinistov, bili cas-o tudi komandirii in seveda knrn;sarji. Od dve sto liudi so iih vzeli samo stiri. Enega žida in tri navadne ruske voiake. Ruse so nobrali 7ato. ker so bili vsi frrije či*ni in kodro.la<;i K taikemu so pr;<;.toT>ili in vnrašaH: »Jud?* T^a. pravi. da je-Rus. pa t?a Se posluSati no čeio. »IzfvtoDi« — in gotovo. Te ne<;rečn;ko so postreini. nas na sn dalip. Vodnik. s kp^rim sva za- izdaialca. pe ie d^ Po^nania vrtpi m^no 'n vnj n^-v' d^n vfiui t>a r^^i roko. 17 Po-nanju pa so nas lo-č;i; ptvar ip taka. brp^^c. ?e nrv'- rf^n t^l r>p p^tti hit! sipurAn. Dn Pn^rjnni-v kior so nas razmestili v pravem taborišču, ni- sem rnogel najti prave priložnosti. A v poznanjskem taborišču se mi je ponudil tale slučaj: konec maja so nas poslali v gozdič poleg taborišča kopat grobove za umrle ujetnike. Takrat je mnogo naših to-varišev pomrlo od griže. Kopljem poznanj-sko glino in ko se oziram okrog, opazim, da sta dva naša čuvaja sedla k malici, tretji pa je dremal na soncu. Odvrgel sem lopato in počasi odšel za grm... Potem pa — v diru naravnost proti sončnemu vzhodu... Izgleda, da so se moji stražarji pozno spomnHi, da me ni več. Toda kje sem jemal sile, da sem v, štiriindvajsetih urah prehodil skoraj štirideset kilometrov, ko sem bil tako slab — tega sam ne vem. Vendar pa se moje sanjarenje ni uresničilo;' četrti dan, ko sem bil že daleč od prekletega taborišča, so me ujeli. Policijski psi so šli po moji sledi in me zavohali v nepožetem ovsu. Ob zori sem se bal iti po odprtem polju. do gozda pa ni bilo manj kot tri kilometre. zato sem sklenil preležati dan v ovsu. V dla-neh sem luščil zrnje, ga počasi žvečil, nekaj pa sem ga nasul tudi v žep, ko nenadoma za-slišim pasji lajež in ropot motorjev .. . Stis-nilo me je pri srcu, ker so glasovi prihajali ved.no bliže. Legel sem po dolgem in se pokril. z rokami, da mi psi ne bi razgrizli obraza. No, ko so prišli, so mi v minuti strgali s telesa vse moje cunje. Ostal sem tak, kakor me je mati rodila. Po svoji volji so me valjall po ovsu in končno mi je nek pes stopil s prednjimi nogami na prsi, pripravljen, da se md zagrize v grlo. Nemci so se pripeljali na dveh motorjih. Najprej so me sami pretepali po mili volji. notem pa so name naščuvali še pse, da je koža z mesom letela na vse strani. Golega in oblitesa z krvjo so me prioeljali v taborišče. Zaradi bega sem mesec dni presedel v za-poru, toda živ . . . in živ sem tudi ostal! Težki so, bratec, spomini, še teže pa je nrinovpdovati o tem, kaj vse sfem nreživel v uietništvn. Ko se spomniš ncčloveških muk. ki smo jih morali prenesti tam, v Nemčiii, ko se spomniš vseh prijateljev-tovariSev, ki so tam, v taboriščih. zaradi muk posjinili — ni-maš več srca v orsih, pač pa bije v grlu in dihanje postane težko... Le kam vse me niso gonili v teh dveh letih ujetništva! V tem času sem prepotoval polovico Nemčije: bil sem v Saksoniji, kjer sem delal v tovarni silikatov, v rurski oblasti sem v rudniku kopal premog, na Bavarskem sem dobival grbo pri kopanju zemlje, bil sem tudi v Tiiringiji in vrag ga vedi kod vse sem hodil po nemški zemlji. Priroda je tam, bra-tec, različna, toda povsod so nas streljali in pretepali enako. Pri nas tako ne pretepamo živine, kakor so nas pretepali ti prekleti psi in zajedalci. Pretepali so nas s pestmi, brcaii z nogami, tepli z gumijevkami in železom vseh vrst, ki jim je prišlo pod roke, da ne govorim o puškinih kopitih in o drugem lesu. Pretepali so te zato, ker si — Rus, zato, ker še gledaš beli dan, zato, ker za njih, sodrgo, garaš. Pretepali so te, če nisi pra-vilno pogledal, pravilno stopil, se pravilno obrnil... Pretepali so preprosto zaradi tega, da bi te nekoč pretepli do smrti, da bi se za-dušil s svojo poslednjo krvjo in crknil pod udarci. Peči za nas vse v Nemčiji gotovo ni bilo dovolj. Pa tudi krmili so nas povsod enako: pol-drugi sto ersatz — kruha, v katerem je biia polovica žaganja in redka juha iz kolerabe. Vrelo vodo so ponekod dajali — drugje pa ne. Sicer pa, kaj bi o tem sploh govoril, pre-sodi sam: pred vojno sem tehtal šestinosem-deset kil, na jesen pa že nisem imel več ka-kor petdeset. Ostala je samo koža na kosteh in še svoje kosti sem težko prenašal. Delaj pa kar naprej, brez besed in to tako, da temu ne bi bil kos niti vprežni konj. V začetku septembra so nas, stodvainštiri-deset sovjetskih ujetnikov, premestili iz tabo-rišča pod mestom Kustringom v taborišče B-14, nedaleč od Dresdena. Tis-ti čas je bilo v taborišču okrog 2000 naših. Vsi smo delali v kamnolomu. Skoraj z golimi rokami smo vrtali. rezali in drobili nemški kamen. Norma na dušo je bila štiri kubike na dan in to na tako dušo, ki se je tudi brez tega komaj komai. na eni sami niti držala v telesu. Tu se je tudi pričelo: čez dva me?eca nas je od stodvainštiridesetih ljudi našega oddelka ostalo le sedeminpetdeset. Kai praviš na to, bratec? Snretno. ali pp? Svniih niti pokopatl ne utegneš, po taborišču pa se slišijo govo-rice, da so Nemci osvojili Stalingrad in da Spopad med svobodoljubjem in nasiljem Malce nenavadna ]e ta polltič-na dr^ma francoske pisateljice, ki jo sve*. pozna Solj kot romanopi-sko, novelistko; in še začuda do-bro "lapisana ie, če upoštevamo, da se je ženska genioznost le red-ko uveljavila na dramaturškem torišču. Skoda le, da se srečujemo Z njo kar dvanajst let zatem, ko je bilo delo napisano in prvič uprizorjeno v pariškem Le Thža-tre de Poche (19*6). Skoda zato, ker so bili problemi te vrste, ka-kor jih obravnava priču;ioča av-torica, takrat od sile aktualni. Da Je temu res tako, priča kar cela vrsta rtel s takimi ali sorodnimi problemi. Tako Salacroujeve Nuits de la colere (Noči gneva), J. P. Sartra (Nepokopani mfliči", in ma-lo kasneje še Les mains sale (Umazane roke) in še mnoga dru-ga, pr«dvsem Camusova dela, saj ne gre za to, *a bi jih v nedo-gled naštevali. Skupno idejno obe-ležje vsem je pravzaprav morala v gibanju in srečanje te morale z ljudmi izven gibanja, bodisi od-porniškega, osvobodilnega itd. V leposlovju se je dotaknil teh vpra-šanj Vercors. In z eno besedo: vsi se ukvarjajo, bolj a!i manj prepričljivo, z etičmmi vprašanji, ki jih tak boj postavlja v ospred-je ob srečanju z okupatorjem, s policijo ali z nekaterimi silami In pojavi znotraj glbanj samih. Zakaj bi prikrivali, da v teh in podobnih delih avtorji v glavnem polemizirajo z ortodoksno dok-trlno o revoluciji s svojih specl-fičnih okvirov in okoliščin, v ka-terlh so se ta gibanja odvijaia, in še bolj s stališča perspektiv, ki so jih imela po zaslugi prav tistih mislecev, ki so jim take ovire vsi-ljevali in,zoper katere polemizi-ralo. Zato je na svoj način prav, da prihaja to delo šele sedaj v program, zakaj neposredno po voj-ni bi ga spričo naših posebnih pogojev, v katerih se je odvijala naša revolucija, obCinstvo zago-tovo odklonilo, ne glede na stvar-no ali umišljeno poraembnost vprašanj in problemov, ki se jih avtorica dotika. Da se sporazumemo. Mlada re-volucionarka Soledad Alvarez (do-gajanje je zelo obzirno postavlje-no v Spanijo po zmagi Frankove diktature) pade v roke policiji. Kex gibanje pri priči ne ukrepa, da bi dekle rešili Iz zaporov, opravi to njena sestra na dokaj problematičen način. Izkoristi bež-no poznanstvo s policijskim ko-misarjem Alfonzom in za ceno moralne degradacije (!?) reši svo-Jo ljubljeno sestro raučenja, za-sliševanj in jeCe. Toda samo na-lvneži lahko verjamejo, da bo so-vražnik izpustil človeka že po ne-kaj urah pa svobodo. Medtem ko ravnam, ko pa brž ko se presto- pim sebl v prid, storim krlvico bližnjemu. Naš odgovor: tipično individualistično tretiranje proble-ma v gibanju brez perspektive, v gibanju. ki še ni postalo splošno ljudsko ali pa se že razkraja. Idejna sorodnost s krogom okrog »Temps modernes« je očividna. Avtorici je treba priznati, da nje-ne drame ne vzgibava samo v na-prej dorniSljena idejna shema, marveč ostro zarlsani značaji, kl dajejo piastiko in prepričljivost idejnemu tkivu, pa naj ga že sprejmemo all zavržemo. Primer-java s podobnimi problemi v na-ši dramatiki, ki se tematsko na-slanja na NOB, bi privedla do zanimivih rczultatov. Skoda, da imamo eno samo domačo dramo s tako problematiko. Ta drama je Torkarjeva Pisana žoga. Tudi v njej se dekle, zato da bi rešila fanta, moralno degradlra s , tem, da gre preko gestapovčevega kav-ča, prav tako se Daša, če se ne motim, maščuje z revolverjem. Toda svoje krivde ne more izbri-sati — to pa je vprašan.ie kranj-sfce inoraJe, kJ je, razume se, bolj stroga in Torkarjev Renc me kar preveč spominja na Paca. Ta Renc Je res prišel k nam »iz tu-jlh logov«, saj je s svojim ne-kranjskim ravnanjem povzročil obilo hrupa, še preden srno ga zagledali. Seveda, mnogo laže ka-kor razrešiti problem krivde, je poslati nekoga potl snop slučaj-nih krogel, ki so prav ta čas pri-frčale od nekod. Ne trdim, da je tudi problem krivde odliP.no raz-rešila, na vsak način pa čloi^eško bolj prepričljivo: skupen nastop obeh Ijubečih se sestra zoper pre-ganjalca postavi Tito v višji mo-ralni nivo: iz neopredeljene, ma-lone lahkožive sredinke Je posta-la borka ob strani svoje junaške sestre, mcdtem ko je Torkar za-radi Istega prestopka, obsodil Da-šo na smrt. Zdaj po tem dolgem ekskursu na kratko k uprizoritvi: Galetova režija ni presenetila. Bogajanje Je bilo razblto na preveč pavz, sicer v korist zelo uCinUovite, domiscl-ne in slikovlte scene Svete Jova-noviča, nikakor pa ne homoge-nosti in strnjenosti dogajan.ia v prid. Kratki prizori in razmeroma številne ter dolge pavze zapuSfajo zelo meglen vtis o ceJoti. OdJiCen, precizen prevod je oskrbel Jože Javoršek. Alenka Svetelova je kot Eole-dad kljub vestno in domiselno na-študirani viogi izginiia v drugi plan zaradi enostranske premo-Crtnosti, medtem ko je Tita Ju-dite Hahnove — prav tako ne po svoji zaslugi — prestopila v prve-ga, zaradi doživljajsko-idejne in karakterne zamisli avtorja. Sled-nja bi iz svoje zamotane vloge lahko izvabila še več, medtem ko hiiam vtis, da Svetelova pri naj-boljši volji ni mogla. Njej ekvivalenten je Alfonzo Maksa Bajca, ki je kreiral svojn vicgo v doživijajskem razkolu med racionalističnim cinlkom in »privatno čutečim Ijubirr.cem«. Tako sta se v njem neprestano prelivala policijski komisar in človek, kar ga je seve še ostalo v njern pri opravljanju nečednih poslov. Zaleiava predanost pa tu-dl nepremišljenost se nam je pred-stavila v liku Paca; nekje je rah-lo prikrajšau za nekaj človeške-ga in bi rad v nesreči triumfiral nad svojo tovar5Sico, ki je sScer premočrtna, vendar neprimerno bolj človeška. Podobo preudarne razsodnosti, strogosti pa tudi mc-žate prikupnosti nam je v osebi vodje upornikov predstavil Janez Presetnik kot Sebastljan. Lik mla-dega Jašističnega Castnika, ki ga očividno osrečuje bol.i uniforma kakor posel, ki ga opravlja in še celo pravlčen bi rad bil, pa mu Alfonzo tako.1 n.istr.vi mrežo, je zaigral Franek Trefalt. Nastopila sta še Pavie Jeločnik kot pisar in Vera Murnikova kot dekle. Gosta iz Opatije Res je nekoliko tvegan po-izkus predstaviti se prvikrat občinstvu, katerega okus je prblično razvajen — tn to ob tednu rnuzejev, v okviru iz-redno. kvaMtetnih prireditev, kot je med drugimi tudi raz-stcttva slovenskega avtoportre-ta. Tokrat so tvegali tako se-stavljalci programa muzejske-ga tedna kot oarno njegwo udeležbo na dveh kolektivnih razstavah ULUH. Tudi on je bu štwdent zagrebške akademije, delpma pa se je izpopolnjeval v Beo-gradu. V Jakopičevem paviljo-nu razstavlja izključno olja, ki so plod zadnjih dveh let. Zaradi tega j.e popolnoma }as-no, da še ni izobUkoval na-čina svojega iikovnega izra&a-nja, čeprav lahko trdvmo, da so vsa razstavljena dela, razen nekaj starejših, ubrana v iz-razito ekspresionistAčnem, res-nem In težkem tonu. Kot ze rečeno, je nekaj sta-rejših del, ne toliko starejšlh po datumu njihovega nastanka kot po izraznem slogu. Zlasti Koncert pa tudi Kavarna v rdečem in sivem sta še dedi-ščina za Balabaniča že preži-vetega nrvpresionizma; obe deli, bolj slednje kot prvo, pa že kažeta, da se je umetnik priključil resnemu in razmiš-Ijajočemu ekskpresionizmu, potem ko je omejil barvne ploskve in dal poudarek ču-stvu ter zlasti močni rdeči bar-vi. To novo smer močno očt-tuje Družinski portret, kjer se je umetnik podal rned prepro-ste Ijudi nekam v predmestje m jih ujame pred hišami. Medtem ko se nad mestcrm razliva prijetna sffti&na svet-loba, stoje Uiri postave v te-mi, z bolestnim izrazom na li-cih. Po tcmatiki je temu por-tretu podobno Predmestje. Ostala dva prttjubliena Ba-labaničeva motiva sta Čreda in pastirji ter Ribiči. Pri prvem je še vedno poudarjena rdeča barva, figure pa so pri-kazane v nekakem brezdelju, kot bi se nobeiiemu, tako ži-valim kot Ijudem. ničesar ne Ijubilo zaradi velike vročine. Iz ribiškega žwl.?enja. ki pa zajema umetnik v šestih si>oiih dclih, velja omeniti sliki Na ribjem trgu ter Ribiči 111. V prvem delu je Balabanič ujel značilno vdanost in brezbriž-nost prodajalk na ribjem trgu v zgodnjih urah, ko še ni kup-' •cev al> ko jih prodajalke mor-da niti ne pričakujejo, ter upo-rabil pri tem temne barve. V drugačnem< razpoloženju pa nam prikazuje ribiče s plenom na drugem platnu, fcjcr pa pre. vladuje svetlejša paletn. B. A. Na novi gazi Naloge založb, katerih domena je izdajanje leposlov-nih tekstov, so precej raznolike. Ob sestavljanju založ-niškega prograrna je t.reba jemati v obzir dela domačih in tujih klasikov, sodobno svetovno in scdobno domačo književno žetev ter isločasno upo&tevati razpon od raritet do pt>pularnega branja. K vsemu temu pa posvečajo naše zalcžbe v poslednjem času tudi precej skrbi za pravicno uvrstitev literarne zapuš5ine tistih piscev, ki so pred dve-ma desetletjeraa ali kaj več pravzaprav šele pričeli svojo pisateljsko pot, a so omagali sredi zagona, ko jim je vojna pretrgala nit življen.ja. Med temi je tudi Tone Cufar, katerega spominu se je cddolžila Cai^karjeva zalcžba z izdajo izbora njegovih del v knjigi pod skupnim naslovom Nova gaz. Toneta Cufarja smo dosilej vsi poznali. Vedeli smo za nje-govo revolucion.ar.no življenj-sko pot, za njegovo samoniklo mu kot revoilucionar s svojo pisateljsko dejavnostjo tudi služil. Uoživetje tega okolja je bilo pravzaprav tisto, ki ga umetruk v čisti pnozi brez pri-mesi obliikoval njihove živ» ljenjske drame, živo, nevsilji-vo, z urejeniim reslizmom, M ni poiznal črno-belih upodofod-tev, je pa znal s preproistimi sredstvi dzklesati karafcterje, jiih psihiološko dovolj dobro utemeljevat-i ter sociološfco opredeljevati. Ce torej Lahiko trdimo, da Cufarjeva proza ni kdove kako globaka ter umet-niško dodela^a, ji lahko ven-darle pripišemo izvirnost, sa-moniklost, zrelost in izrazito napredno vsebinsfco opredelje-nost, obenem pa opažamo tUcti nier,o pregnetenost z doživel-jem, tako da učinkuje nepo-sredno in z živo človečmostjo, ki veje s sleherne strani. V izdani knjigi je Cvetko pisateljsko dejavn.ost, za svoj-sko mesto, ki ga je zav.ie-mal in celo že z.avzeil v slovensk; predvojnj književnosti, in na-posled za njegovo legendarnn smrt v drugetn letu vojne. O njegovem literarn.em delu kot takem, o njegoviih tekstih sa-mih pa smo vedeli kaj malo. Pravzaprav jih nismo poznali. Bili so raztresedni po reviijab in časopisju, ki je dandanaš-nji že manj dostopno. Zavoljo tega je realizaCiija njegovega izbora v knjigi edvomno teht-no dejanje, katerega cena se še poveča, ko Cufarjevo sim-' patično pisateljsko dejavnost pobliže spoznamo im ocenimo. Cufarjev socialni realizem je nedvomno svojsko in močno dejanje v slovensikj orozi izza let naše revolucije. Napačno bi mu bilo seveda pripisovati, idejne viiške v razmerah, v ka-kr^nih je nastajal. Ču!farjeva pToza je namreč v n.ekem ozi-ru precej enostranska. Za to-rišče »vojega pisanja je izbi-ral delavski ambient, v koli-kor je o izbiri '- njegovem pri-meru sploh mogofre govoriti, kajti bil je naravnost prež^t z doživetjem tega okolja, saj je iz njega izšel, Jtivel zanj in Zlatko Balabanič: Creda in pastir je na piisa-teljsko pot privedlo Pomenilo mu je močno izpo-vcd.n.o nujnost. Ta vsebinska opredelitev pa je botrovala tudi Čufarjev, svetovn.onazorski opredeljeno-sti. V vsem svojem bistvu je ta opredeljenost napredno usmerjena, zdrava, brez ka-kršnihkoilj primesi. Cufar jt «bil preprost, adkrit, nezaple-te,n človek. Prav to je bilo tu-di pogoj njegoverau idejnemu zdravju, ki diha iz sleherr* njegove vrstice. Medtem ko je slovenski so-cialni realizem v letih pred-vojno skoraj v celoti prevzei meščansko in delavsko okolje ob svojem stopnjevanem na-vdušen.iu za osvetlitev proble-mov r\a vasi, je Čufar žarko in silovito, če- vno v kultur-nem svetu ne najbolj cpazno. opisovad prav prols^arce, de-lavce v delavskih Irolonijah in barakah, ljudi, ki so živeli v večnem pomanjkanju, neure-jenih razmerah, v razvratu ljudi, ki so postali predmei najbolj brezobzirnega izkcri-ščanja. Pisatelj svojega raz mišljanja o njihovih proble-mih ni zapisoval kot teoretik, pač pa je kot ustvarjalec in Zagorskl, kolikor je mogoCe presoditi, pripravil zedo smotrn izbor iz Cufar;eve pisateljske dejavnosti. Tu zasledimo dvo-je, za Cufarjev pisateljski lik z.načilnih pisem, pnslanih iiz ujetništva staršem in dekletu, nato pa novele: Srečanje v re-virju, Gospa iz barake, Zakle-njen.e duri, Gospod in ušivec, Osmica iz vrvice in Nova gaz. V vs-eh teh kratkih proznih de-lih je čutiti neposredno člove-ško doiivetje bodisi v pisate-ljevih železar^kih Jesemiicah all pa v zaporih, kamor so ga zaprlj zaradi komunistične de-javnostk Ta proza izkazuje predvsem mocan dar za opazo-var-je in karakterizpcijo. Ob koncu je dodan tekst nedokon-čanega romana Ljudje iz kle-ti, snovi, s katero se je pisatelj ukvarjal vrsto let ^n je že p.o-prej dožiivela dramsko obdela-vo. Roman je mogče označitj en.ako ko-t navedene novele, saj sodi v isti sklop oripoved-no močnega, toda prezgo-daj pretrganega Čufarjevega ustvarjalnega obdobja. Knjigg rkoč so nas razvrstili, vso dnevno izmeno, in nek nadporočnik nam govori s pomočjo tolmača: »Kdor je služil v armadi, ali pa je bil pred vojno šofer — korak naprej.« Sedem nekda-njih šoferjev nas je stopilo naprej. Dali so nam poncšeno šofersko obleko in nas s kon-vojem poslali v mesto Potsdam. Ko smo prišli tja so nas razmestili na vse strani. Mene so določili za delo pri TODT — to je bila nem-ška organizacija. ki se je bavila z gradnjo cest in obrambnih utrdb. Na Opel-Kapitanu sem vozil Nemca-inže-nirja, ki je imel čin majorja armije. To ti je bil debel fašist! Majhen, vampast, skoraj bolj širok kot dolg. Spredaj, nad ovratnikom uni-forme, mu visijo trije podbradki in zadaj na vratu tri debele gube. Prepričan sem, da je bilo na njem za tri pude sala. Hodi in sopiha kot lokomotiva, če pa sede k jedi, si imel kaj pogledati. Ves dan je prežvekoval in srkal iz steklenice konjak. Zdaj pa zdaj sem bil tudi jaz česa deležen; na poti se ustavi, nareže klobase in sira, je in pije in če je dobre volje — vrže tudi meni košček, kakor psu. Nikoli mi ni dal v roke, to mu je bilo pod častjo. Kakorkoli je že bilo, s taboriščem se to r\i dalo primerjati in počasi sem začel postajati podoben človeku, počasi sem se začel po-pravljati. Dva tedna sem vozil svojega majorja iz Potsdama v Berlin in obratno. Potem pa so ga poslali v zaledje fronte, kjer je gradil proti našim obrambne črte. Tu sem se do-končno odvadil spanja: vse noči sem pre-mišljeval, kako bi prišel k svojim, kako bi pobegnil v domovino. Prišli smo v mesto Polock. Ob zori sem prvič po dveh letih slišal, kako bobni naša artilerija. Si predstavljaš bratec, kako mi je bilo srce? Tudi takrat, ko sem šp '~_^t fant hodil na sestanke z Irino, mi ni i~.. prav zato mislim, da je študentski šport na pravi poti, obeta se mu nedvomno lepša bodočnost. Od kongresa menda vsi malce preveč pričakujejo. Vsi mislijo, da bo z dnem, ko bo zaključen kongres. rešeno tudi materialno vprašanje mnogih športnih enot. Tega seveda ne bo, pa saj kon-gres niti ni sklican v ta namen. Kot študentski špartni delavec pričakujem, da bo kongres pxa-vilno obravnaval probleme teles-ne kulture na univerzah in sred-njih šolah — na vseh tistih stop-njah, kjer se mladina športno iz-življa. Prepričan sem, da bo kongres odprl perspektivo mno-žičnemu in zdravemu razvoju športa in telesne vzgoje na viso-kih šolah. Naj za konec povem še to, da bi bilo prav, če bi podobne kon-grese sklicali večkrat. Vsaj vsa-kih nekaj let bi se morali zbrati in skupaj rešiti najvažnejše pro-bleme, ki se v takem razdobju nBdvojnno pojavijo. Tako bi vsa-ko razdobje med kongresi pred-stavljalo posebno etapo — in ne dvomim, da bi bila vsaka lepša, pravilnejša in bolj uspešna! MARJAN LAVRIC: SKRBIMO ZA TRI GENERACIJE Tov. Marjan Lavrič je sekre-tar študentskega športnega dru-štva Olympia. Vprašali smo ga, kaj misli o finančnem stanju v tem športnem društvu. »Finančno stanje nekaj let na-zaj, vsaj do leta 1955, je bilo tako slabo, da je naše društvo le životarilo. Klubi so bili po-polnoma prepuščend samdm sebi, denarja ni bilo niti za admini-stracijo. Pozneje =o ee razmere nekoliko izboljšale, saj je pri-skočila na pomoč Zveza šlu-dentov, ki je dajala 2 milijona dinarjev letno in tako je steklo delo vsaj kolikortoliiko normal-no. Nismo bili več odvisni od prosjačenja in minimalne dota-cije smo delili tistim, ki so bili najbolj marljivi. S tem smo ku-pili najnujnejšo opremo in vzdr-ževali objekte, ki smo jih imeli. Seveda s tem denarjem nismo mogli finansirati raznih ligaških tekmovanj in klubi so morali še naprej iskati sredstva sami, ka-kor so pač vedeli in znali, Čeprav smo naredili v zadnjih treh letih korak naprej, še ved-no ne moremo biti zadovoljni. Menim, da bi bilo najbolje, da bi društvo dobilo redno dota-cijo — najmanj 5 milijonov di-narjev, ps naj žc bo to preko univerzitetnega sveta ali preko Zveze študentov. Le na ta način bi lahko z uspehom opravili na-loge, ki so pred nas postavlje-ne. Mislim, da moramo gojiti na univerzi mnažičnost in kvaliteto. Najnujnejše pa je seveda, da preskrbimo osnovno opremo in nekaj rekvizitov. To vprašanje bo še posebno pom^mbno v taliž-nji prihodnosti. ker menimo, da se bo zanimanje še močno po-večalo, ko bodo igrišča v Tivo-liju dograjena. Ce bi nas kdo vprašal, ali je na univerzi zares veliko zani-manje za šport in telesno vzgojo, bi mu lahko našteli vrsto do-kazov. Lahko bi odprli predale, kjer imamo brez števila prijav-nic še iz tistih časov, ko smo ustanavljali študentsko športno društvo. Morda se študentski športni delavci in športniki še spominjajo, da srno morali rriar-sikoga, ki se je priglasil v dru-štvo, odsloviti. ker pač ni bilo prostora. Približno 65 odstotkov prijavljencev nismo mogli spra-viti pod streho! Mislim, da jas-nejših dokazov ne po-trebujemo. Vse to bi morali naši delegati povedati na kongresu, kajti to je problem, ki nas preganja iz leta v leto. Finančne težave re-šuje z uspehom le košarkarski klub, ki je zelo priljubljen, ima kvaliteto in tradicijo. Važno je povedati tudi to, da ima košar-karski klub v svojem vodstvu ljudi, ki so na vodilnih položajih v gospodaTstvu. Zanimivo je n. pr., da ima košarkarski klub 4—5 milijonov din prometa na leto, celotno društvo Olympia pa samo približno 3 milijone. Pri tem je dotacija košarkarskemu klubu le 350.000 dinarjev. Studentsko športno društvo vzgaja v svojih vrstah tri gene-racije. V prvi vrsti skrbi za štu- Brez strahu za naraščaj Ko so se pred rnesecem dni razširile govorice o izstopu Daneva in Skerjanca iz vrst Olympie tea* Zoipančiča iz elciipe Ljubljane, ki naj bi v sledeči sezoni zastopali barve Branika, Triglava in Ru^arja v republiški liigi, je postal prcbleim košarkarskega zvez-nioligaškega naraščaja zelo aktualen. Nekako v istem času so se mladinci Olyimipie vrnili iz Beograda kot državni prva-ki, patem ko so v odločiLnem srečanju z borbeno in brez-iGGmpromisno i©ro premagali moštvo Radničkega s 15 točka-mi razlike. Ta vest ie veselo presenetila vso sloveasko športiio javnost, še posebej pa je potolaždla one, ki so ob namišljenem od-hodu danes najboljših, napo-vedcvali OlyrrLpii slabe čase. Isti Ijudje so v tem dajali precej prednosti ©kipi Ljub-Ijane. To mnenje je slorve.lo na dejstvu, da je tov. Šerbec že v let.ošnji sezoni vključeval v tekme zvezne lige mlade igral-ce. Pozabili pa so, da je bil tetoničai vodja m trener Ljub-ljane v to prisiljen, medtem ko Olympii pomoč mladih še ni bila potrebna. Niihov uspeh v Beogradu ne smemo formulirati kot abso-luten prestiž v državd. Mnogo ekip se na prvenstvo, ki ie bi-lo prvotno zaradi mladinskih akcij na cesti Bratstva in enotnosti datirano v mesecu oktabru, ni priprarvilo. Zato tudi udeležba ni bila popolna. Trcner.ii Olympie, tovariši Ognin, Jezovšek in Poljšak pa so letni odmor izkoristili za intenzivno delo z mladinci. Desetdnevni kondicijski tre-ning v Ankaranu pod ^od-stvom prof. Šturma se je bo-gato obrestoval že na držav-nem prvenstviu, saj je ek,i-pa Ljubljančanov zmagovala predvsern z izredno fizilčno pripravljenositjo, ki je pogoj za obvladanje trenutniih pre-obratov v formiranj-u organi-zirane obrambe in napada. Članom mladinske ekipe, ki v začetku sezone n.iso mnogo obetali, danes nimamo kaj očitati. Vadbe so se lotili z resnost.io, ki nas lahko prese-neiča. Za prihodnje leto ~so si zadali nalogo, da obdržijo na-slov prvaka. Pomovitev letoš-njega uspeha bo neprimerno težjja dz štirih razlogov: 1. Prvatou skušajo prepirečiti po-naven Uispeh vse nastopa.ioče ekipe, ki vnesejo največ bor-benosti prav v sr.ečanje z njim. 2. V mladinskih ekipah se javljajo vedno novi talenti, kl izhajajo iz pionirskih mo-&tev, nad katerimi pa tehnični vod^e in trenerji ne mcrejo fenefti nobenega pregleda. 3. V 1959 se bodo vse ekloe dMoma iresneje pripravile kot letos. 4. Mla- ekipa Olympie bo na- siopala v prihodnji sezoni v novi postavi, ker bodo igralci Potočnik, Logar, Šolmajer in Suštar nastopall za zvezno moštvo. Odli&ni Pengov, Oblak. Sa-maluk in Cernivec letos še ni-so prestari in ti bodo, okrep-Ijeni z najiboljškni paonijrii, skušali častno izpolniti zadano nalogo. Odprto je le vprašanje centra, sa.i bo odsotnost viso-kega Po^očnika edino občut-nejše pomaTijkanje mlaidinske ekipe v novi sezoini. Tudi pio-nirskega kadra j© pri Olym-pii na pretek, tako da so prav najmlajši povziročili že deloma rešen problem prostc>ra, časa, trenerjev in rekvizitov. Skozi vso sezono teče deLo s pionirji v treh košarkarskih šolah s povprečno dvajsetimi ig.ralci. Njihovi trenerji Ogrin, Juvan, Badajs ian Fugina se lahko po-hva.lijo, da so .i'im zaupani pretežno talentirani in mar-Ijivi učenci. Sezona 1959 bo zato brez dvoma prava revi.ia napetiii in kvalitetnih borto na dveh tron-tah, saj se bodo tako člani kot mladiinci potegovaJli za po-novno osvojitev državnega pr-venstva, za uradno priznanje prestiža slovenske košarke v državnem merilu. Velkovrh dente. Posebne družine smo or-ganizirali tudi na srednjih šolah. ker sodimo, da je naša dolžnost ^krbeti tudi za tiste, ki bodo utri prišli na univerzo. Prav ako ne smemo zanemariti tistih. d so univerzo zapustili. Tako ieloma tudi z diplomanti in to ie le dokaz več, da je območje dela res široko, delo sarno pa. ki ga opravlja študentsko šport-no društvo, pomembno. VOJO ZVEKIC: LOCITI KVALITETO IN MNO2ICNOST Upam in želim, da bi telesna vzgoja med študenti prišla na r1nevni red kongresa. Mislim, da je študentski šport še posebno važen. kajti vsi ostald so na bolj-šem. Kar poglejmo na primer dijake. Oni imajo telesno vzgojo v učnem načrtu in so je deležni kolikortoliko redno. Prav tako imajo igrišča in seveda tudi telovadnice. Študentje vsega tega nimajo, prepuščeni so pre-cej samim sebi in svoji iznajd-Ijivosti. Sele v zadnjem času se stvar obrača nekoiiko na bolje, čeprav še ni nič realnega. Igri-š-ča bomo dobili, kajti za-erikrat jih šele gradijo. S telo-vadnicami so večne in nepre-mostljive težave. Moram pove-dati, da so n. pr. v Zagrebu mnogo na bcljem. Ima.fo svoje objekte in rektorat zagrebške univerze da za vzdrževanje vsa-ko leto 10 milijonov dinarjev. 'Najvažnejši problemi študent-skega športa so torej objekti, opreraa, rekviziti in pa strokov-ni kader, ki bi vodil telesno vzgojo na univerzi. Če hočemo uvesti na univerzi obvezno teles-no vzgojo, potem morajo biti vsi ti pogoji izpolnjeni. Seveda si ne upam misliti, da bo vse "to kar naenkrat urejeno, menim pa< da bi morali začeti pri malem. Rektorat bi moral najprej na-srtaviti nekaj strokovnjakov, ki bi delali med študenti. Pomagali naj bi predvsem pri organizaciji medfakultetnih tekmovanj. Me-nim, da bi moral dobiti šport na visokih šolah drugo osnovo. Mo-rali bi izhajati iz dveh temeljev. Najprej bi morali skrbeti za množičnost in sicer tako, da bi organizirali posebno študentsko športno zvezo, ki bi imela svoje podzveze po fakultetah. Tu bi morali delati študentje sami, ki bi imeli svoje odbore, vključeni pa bi bili neregistrirani tekmo-valci. Ker pa imamo na univerzi tudi veliko število nadarjenih in kvaliah za vstop v republiško ligo. V klubu &o L-e zbrali igralci iz •vTseh koncev naše domovine, VABILO Planinsiko društvo univerza vabi študente novince kakor tudi ostale, da kar v največj.em itevilu stopiio v njihove vrste. Kdor se želi odpočiti in razve-driti ali vkliučiti med plezalce, ima za to pri našem društvu idealne pogoje. Naš planinski dom v Tamarju vas čaka skozi vse leto. Prav tako vabi Planin?ko društvo univerza vse one pla-nince, ki bf hoteli prevzeti vod-stvo izletov. Vse podrobne In-formacije dobite v prontorih društva dnevno od 12. do 13-ure, razen ob ponedcljkih in sobotah. predvs«m študentje nižjih letnd-kov, zato kadrovsko vp^rašanje ne pouieni klubski upravi no-ben.ega problema. Glavno udar-no silo tvorijo v moštvu Ran-kovlč (PartiEan-l,esko'vac), Suj-ca (Paintdzan-Črnomelj) iin Mi-losavljevič (Priinorje-Rekia) Stanje v klubu se bo verjetno izboljšailo z organizaitcijo^ med-fiakuiltetnega prven.stva ljubljan-ske unitverze v mialem rokome-tu, ki bo v začetku novembra. Zanj vlada veliko zanimanje med aktivnimi igralci rokome-ta iin študemtsko publilko. Tre-ner Mihiajlovič upa, da bo imei prav na teim tekmovanju prilož-r-,ost pritegniti v klub vrsto mladih, talentiiranih igralcev. Problem vadbenega ln tekmo-valnegia prostora bo v celoti rešen, ko bo klubu izročena v uporabo nova betonska ploS6a pod Muzejem NO. Kdorkolj pozna delo naSega novo ustanovljenega kluba, ve, da se delo, uspehi in klubsko vzdušje samo bistveno razliku-jejo od minogiK športnih sekcii v začetnih fazah razvoja. Ne miislim samo na izredno borbe-nost v zmagovitih srečanjih (temveč predvseni na bistros+ i.n preudarnost pri delu, ki nam r'aieta vtis že dobro vpeljanegj kluba. Pnav to tiiam ie pomk da čaka na^ ir?rn,1re rokome-ta že lepa bodočnost, kair jim vsh želimo. Velkovrh Letošnji državni mladinski prvak — košarkarska ekipa AKK Olympija Pred občnimi zbori klubov in matičnih društev Na svoji zadnjj seji je uprav-ni odbor študentskegia društva Olympia skilenil, da r.aj imajo klubi svoje občne zbcre do 20. decembr-a, medtem ko naj bo občni zbor društva do 15. janu-arja. Mislim, da ne bl bilo od-več, če bi si pred item ogledali, kakšno je stanje pri nas pred cbčniimi zbori in Se posebno pred kongresom telesns kultu-re. Kdor je količkaj zasdedoval delo študentskih špoirtnih orga-nizacrj, je Lahko videl, da ne-kateire sekcije pr,i nas cdlično delajo, da pa prav tako neka-tere niiso kos svojim nalogam. Tam, kjei* je vse v redu, je mogoče opaziti, da skrbijo za to Ijudje, ki jdh sicer ni veli-ko, so pa pri delu z vsem sr-cem. Zal jih je tudi tam, kjer so, premalo in če bi jtih ibilo še veliko več, bi jih bilo še vedno premalo, da bi zapolruili vrze-11, ki so miastale z leti. Drugje pa spet lahko vidimo, da sloni delo nia ramenih enega samega čl-oveka, k,i poriiva voz z vsem organizacijskim bremenom. Res je, da dela itzredno požrtv>oval-no', vendaa: od takega dela ni praviega rezultata. Pireveč je vsega za enega človeka in slej ko prej s€ bo ta voz ustavil. Ze dan.es, ko gmo precej pred terminom občnilh zfoorov, lahko med pois.amezn.imi klubi mio, da nekateri precej jo. Ne bi bilo pravilno, 6e hl pri tem našem pregl&du oce-njevali samo delo. Vedeti mo-ramo namreč, da so še razne druge stvi»r.i, ki so ?a nas in za oeloten uspeh študentskega športa zeLo pomembn,e. Pred-vsem je treba upoštevati to, koliko so naže osnovne organii-ziacija storile z,a- najši:rše štu-derrtsike množice, kako so za-poslide svoje člane, kakžen od-nos imajo do osirednjega dru-štva. N,i namreč vseeno, ali priidejo funkciionairji samo ta-knat r pisai^nio, kadiair Tiabijo denar ali kaikšno drugo pomcč. In če sedaj pogledamo naže kluibe po tem kriteriju, bomo videii, da izpolnjujejo vse to plainincB. Po enol&tni oskrbi plaininsike koče v Tamarju zia-skižijo vso piohvalo. Iz zapu-Sfiene plaininske koče so nare-dili pinivlačno zatočiž^e ne sa-mo študentov ampak tudi osta-Uii deilovnih ljudi. Vse kaže, da jirn bo kibiča že v nasled-njem lefcu sluižila .kot mo6na mateTialna baza, kar bo 7elo pomeTnbno za razvoj planiTi-stva med študenti,. Ne zani-kam, da je planinstvo že po svoji nairavi tako iin da tu ne gre za neko tekmo v zvezni li-gi in da je torej v tem bistve-r>,a razlika med njim in ostali-mi šp^oirtriiiTni panbgami, ven-dar trdim, da bii tudi drugod lahko pTiitegnili ve6 študen-tov v vrste špiortnikov, bo>diisi vrhurLslkih ali rekreatiivnih. Kot močna organizacijska enota so se p«kazali tudi igral-ci tenisia. Letos so za nas naj-ve'čje presenečenje. Ce reče-mo, da so bili lai:,; med naši-m,i silabšimi organizacijami. jim ne delamo krivice. V novi sezoni pa so začeli s povsem novim delom. Pozna se, da so dobili v svoje vrste dobre športne deLavce in danes je klub kot premiovljen. Na vseh frontafa so bili izrcdno uspeš-n.i in upamo, da bodo ostali tudi vnaprej. Kadar govorimo o vrhun-skem športu v raših vrstah, nam misli nehote zaidejo h košarkarjem. Pravzaprav ne nehote. Povsem upravičeno, saj košarkairji predsitavljajo ne samo kvaliteito v ožji do-miovimi, ampak so ponesli sla-vo našegia športa tudi preko meja naše domovin^. To pa še n,i vse! Ubrali so pravilno pot in znali zajeti v svoje vrste veliko študentov in še več d,i-jakov. To je brez dvoma vrli-na, s kaitefo se ne mo^re pohva-liit vsak klub. Zatorej se ne smemo čudiiti, če iz vrst te ši-roke osinove rastejo mladi ko-šarka.rji kot gobe po dežju in če že sedaj izieigujejo roke po n.ajvdšjih naslovih. Kaj je to~ rej tista zavora, ki jih ne uvršča na prvo mes^to v naši lestvici. Očiitali bi jiim lahko preveliiko zaimovoiljo in pre-malo koTek+nih odnosov do m-atičnega odbora. O težavah in uspehih, o delu in nedelu niaj bo obve&čeno tudi matič-r\o društvo! In 6e pomislimo. da si to zapostavljanje matif-nega kluba dovoli eden naših najmočnejših tolubov, bomo mzumeli, da bo to še toldko lažie storil miatijši klub, ki po mnenju nekaterih niima tolikš-nih obvezr.osti do društva, ker pa6 nima takio velikega poslo-vanja. V to skupino boljših mora-mo prišteviati še judoiiste. To je eden izmed redkih izključ-no štud^entskih klubov. ki de-la tako, kot je prav, kljub te-mu, da ima celotno vodstvo se-stavljeno iz samih študentov. 2e od svoje ustanovitve, bil je eden prviih v Sloveniji, si je zadal nehva.ležno nalogo, da bo skrbel za kadre, ki bo-do nato vsako leto odhajali po vsej Sloveniji. Tako je tu-dii še danes. To ie praviano pojmovain.ie telesne vzgoje. Vsakdo dobj v tem klubu, kar si želi — od tekmovalniih tre-ningov do metodičr.ih postop-kov, ki mu bodo pomagali pri delu na terenu. Marsdčemu so se moiralii judoisti odreči, pa kjub temu še vedno redno in marljivo vadijo ter izpolnju-jejo dolžnosti do društva. Težko jie razumeti, da so nekdaj dobri smučarji močno popustiili v svojem delu. Kaže, da so predvsem organizacijsko delo precej zan.emarili. Tudi številčno stanje v klubu #ni najboljše. Vedno manj jih je, čeprav je med študenti velik^ smučarjev in tudi takih, ki- bi resno vadili. Opirati bdi se mo-rali na tradicije Ln seči po kar največjem krogu prista-šev smučanja. Popeljim:o naše študente na sneg, v naravo in boste vddeli, kako nam bodo hvaležni! Povezava s planinci Ženske so tekmovale z malokalibrsko puško Na strelišču ob Dolenjski cesti so se 19. in 22. oktobra zbrale študentke k II. medfakultetncmu prvenstvu v streljanju z malo-kalibrskc pnško. Prireditev je pokazala, da je med študentka-ml za strelstvo precejšnje zani-manje, da pa jšm moramo omo-gočiti še več podobnih tckmo-vanj. Te!:;ru>vaHte so streljale leže po 20 strelov z domačo mu-nicijo, pri čemer se je najbolj odlikovala Greta Kiesel s filozo- fije, ki je dosegla 183 krogov. Tehnični rezultati: 1. Greta Kiesel (filozofija; 185 krosrov; 2. Majda Sevšek (arhi t-ktura) 163 krogov; 3. Jelka Pii-rfavec (kemija) 155 krogov, 4. Mira Ipnijič (elektro) 150 kro-rov; 5. Bibijana Dvoržak (arhi-iektura) 138 krogov. V tekmovanju ekip je zasedla najboljše mesto ekipa arhitek-ture s 427 krogi od 600 možnih. bi lahko dala dobre rezultate v aašem stremljenju. Mds.iim, da slabše ne more biti, kot je prii našdh odboj-karjih. Zato bi ti morali ta-koj sedaj po-misliti, kako sta-nje iizboljšati. Med naškni srednješolci vzbudimo zopet zanimanje za odbojko! Veliko deda bo potrebno, mislim pa, da bo poiplačano. Korak nazaj so narediii tudi strelci. Od odlične enote v lanskem letu je ostalo kaj ma-lo. Ce misdim.o tako nadalje-viati, se lahko primeri, da jih boimo v naslednjem letu na-šl,i na dnu. Pozna se, da je glavno delo ležalo na rammih enega čLoveka in ker je ta prenehal z delom, organLzacija šepa. Na vzgojo klubskih de-lavcev bo treba bolj in pravo-časno misliti! Nogometaši so imeli mož-nost, da se v ligi dobro odre-žejo, pa so jo s svojo neres-¦n^5t.io — kot že večkrat — za-pravili. Dejstvo je, da vidimo nogometaše le takrat, kadar potrebujej.0 denar. To pa m pravidno in dokler bod,o delali tako, od njiih ne moremo prd-čakoyati kaj posebnega, ker s,o igro. Zelimo le, da bi v svoje vrste vključidi kar največ študentov, kar bo za-nje najve^č vredno, saj bodo tako imeli dovolj iigralcev. d3 ne bodo prišlj v zarego. Za* bodcčnost bi lahko rekli s-amo to. Lahko bomio uspešno delali' na vseh področjih: 1. Če bomo imeli za svoje delo na raz,polago zadostna sred?i-wa. Mislimo le, da bi morala tudi naša univetza po-misliti na športno živl.ien.ia študentov in nas upoštevali v svojem proračunu. tako kot so to npred.ili v Zagrebu. 2. Če bomo v najkra.išem času prišli v svojc pro»tore, kjer se bomo nemoiteno posve-čali številnim problemom v "portni dejavnosti. 3. Če bomo dobiili v svoie vrste čimveč dobrih in dela voljnih orgar.izatorjev. IN NA5 NAJVECJT USPEH bo v tem, če nam bo uspelo pritegnrti v naše vrste fcar največ študentov, da jim bo-mo priikazali vrednost špo^ta pri intelektualnem deli' OBLOCILI SMO SE, DJl BOMO NSŠE BRfiLCE V TEi IN NASLEDNJIH ŠTEVIimi SEZNMJALI Z UNIVEKZITETNI-m SKEDIŠČI V JUGOSLAVUI, S STUBENTI TEK Z miHOVIMI VELMMI IN MlUMl PROBLEMI TO POT JE NAS REPORTER MAHJAN KlffiEJ ODFOTOVilL V ZfiGREB, ODKODEK VAM POSREDUJEMO ZAPISKE IZ NIEGOVE BELEŽNICE . SRECANJE NA ULICI 1850 TO JE NAŠE PRVO SRECANJE Z ZAGREBOM, MESTOM 1850. ULIC, KJER ZIVI VEC KOT 15.000 ŠTUDENTOV. Z NJIMI SE NISEM SRECAL MORDA SAMO NA ZADNJI ZAGREBSKI ULICI, AMPAK POVSOD, KAMORKOLI ME JE ZANESEL S CESTE PREHITRI UTRIP LJUDI. SICER PA JE ZlVLJENJE NASlH ZAGREBŠKIH KOLEGOV NA LAS PODOBNO NASEMU, PRAV TAKO JE POLNO VELIKIH IN MALIH SKRBI. KJE »OBITI STANOVANJE: SOBO, SOBICO, KLET PODSTRESJE ... STIPENDIJE SO NIZKE, ZlVLJENJE V TEM VELIKEM MESTU PA JE DRAGO. »Zdravo! Kako je?« »Gre. Zaspal sem. Mudi se mj na fakuiteto.« »E, ee... moral boš stati. Predavalnica je nabita.« »Grem. Zdravo!« in sta se raz-šla. S >špdce« je odšel narav-nast na fakulteto. Mč čudmega, če bom moral &ta>ti, je pomislil. Morda je bil prav zato, ker je bil novinec, tako potrpežljiv. Sice>r pa so pravild, da mora že kar v za-četku resno prdjeti za delo. Ce bi ga povprašald, kaj misli o iz-vajanju novega univerzitetnega eakona, b,i prav gotovo molčal. Ali pa bi rekelt da je to skrb starejšdh kolegov, ki se na ta-ke reči iz svojih izkušenj že bolj razumejo... Zato se mi je zdelo najpamet-neje, da najprej obiščem Univer. zirtetni odbor ZSJ zagrebškega vseučildšča. Seveda, najprej je morala biti smola — vsaj zame. BOŠKO DIVJAK, novi pred-sednik UO, me je utegnil spre-jeti šele po neki seji. V glav-nem sva opravila na kratko. Pri-povedal je, da je prišlo ob iz-vajanju Priporočila do največ-jih težav na tehničnih fakiulte-tah, kjer bi radi nekaterd pro-fesorji vse skupaj obšld. S po-osfcrrtvijo režima študija in zmanjšanjem števdla ur pa še ni mogoče govoriti o uveljavitvi novega zakona o univerzi! Pra_ vi, da ne bo sprejela študen.t-eka organdzacdja statutov toliko časa, dokler ne bodo do kraja precizirani. Študentje so nale-teli na precejšnje nerazumeva-nje predvsem pri starejših pro-fesorjih, ki bi lahko v nižjih letniikih skrčili marsikatero ne-bistveno snov, ker sicer trpi strokovni študij v zadnjdh letni-kih. V^ Zagrebu se prav te dni pri-pravljajo tudj na fakultetne skupščine študentov, študentska skiupščina vseučilišča pa bo v drugi polovioi novembra. Na njej bodo v glavnem raz-pravljaii o problemih v zvezi s Priporočilom, o politično-ideo-loškem delu ter o matenialnih težavah študentov. Se nekaj novic: organizacija ZK je zače-la skupaj z ZS proučevati kdn-gresmo gradivo. Delo z novinci je živahno, saj so imeli že sko-raj na vseh fakultetah sestanke, kjer so pojasnili novincem re-formo študija in jim dali s tem v zvezi vsa potrebna navodila. To je ena stran medalje o novd univerzitetni reformi in prav je, da si mimogrede ogle-damo še drugo. Kektor vseuči-lišča, prof. dr. MARIJAN HOR-VAT, me je prijazno sprejel in med drugiimi njegovimi mifili-mi je zapisano v moji beležnici tudi, da bo »v tem šolskem letu treba posvetiti vso pozorno«t prvim letnikom undverae. Zna-no je namreč, da pirivede za-ostajanje v Studiju prav v prvem letu do predolge študij-ske dobe in do nepotr&bnega kopičenja absolventov. Zato je prav sedaj 6as, ko bo treba nu. diii vso pomoč našfim noviim študentom, ki začenjajo študij pa tudi štud&ntska organizaoija in Študenti starejših leteikov, k: imajo že lastne dzk!uš.nje. Le tako bodo najmlajši tovariši — študentje takoj pravilno usmer-jeni in bcdo imeli pravilen od-nos do študija ...« petih študentskdh domovih v Zagrebu je 2370 postelj, tako da je s stanovanjem v domo-vih preskrbljeno 11 odistotkov vseh študentov, kar pa je še vedno mnogo premalo. V do-movih je v normalndh pogojih jetjem ndkakor ne mudi in le zavirajo gradnjo domov. Ugotovili so, da stanuje 5815 rednpiih študentov pri starših, 1335 jih je v študemtskih domo-vih, 1095 izven mesta šodanja, 7188 pa se je nastanilo pri za-sebnikih! Stanovanja so torej (tako kot pri nas) najbolj boleč problem zagrebšikih štaidentov. Oglasna služba Narodnog lista je skozi vse leto prenapoLnjena s ponudbamii: miren šfcudent išče sobo (ali soblco), dva solid-na študemta iščeta sobo. Štu-dentje plačajo vnaiprej, imajo posteljnino, poučujejo, prista-nejo na vse pogoje, lahko tudi ALI 2E VESTE, DA... ... je bilo v preteklem letu vpisano na zagreško univerzo skupno 22.386 slušateljev, od katerih je 15.433 rednih študentov. ... je 9680 študentov, ki stanujejo privatno, plačalo v preteklem letu za stanovanje v Zagrebu kar 242 milijonov dinarjev. ... imajo zagreški študentje osem menz, kjer je prostora le za 846 Ijudi, v njih pa se hrani 8000 študentov, kar pomeni, da jL za vsakim stolora do 10 »menzašev-«. ...da je preteklo leto bilo v Zagrebu 343 slovenskih itudentov, sln-šateljev vseučilišča, ki se vsak večer shajajo v KPD Slovenski dom. Med njimi je le okoli 20 »srečnežev«, ki stanujejo v študentskih domovlh. ... so na »špici«, kjer je najprimernejši prostor za mlatenje prazne slame, razstavili in sestavili že preko 20.000 nogometnih reprezentanc. PREMALO STIPENDIJ IN PREVEC Seveda pravijo, da bo treba ob izvedbi Priporočila rešiti še marsikaj, predvsem pa zagato-viti študentom osnovne materi-ailne pogoje za žJivljeinje. Od 20.076 študentov ip. absolventov posamezndh fakultet jdh prejema prostora za 1878 ljudi, tako da so v resnioi prenapolinjeni za 20 odstotkov. Ob tem je seveda nujno izključeno vsakršino udoibje pa tudi delovno vzdušje. Nujno potrebno bi bilo pove-čati kapaciteto domov, tako da bi imeli do leta 1961. že 5000 postelj, do leta 1966. pa bi se po dva v posteljj itd. Dobro-srčne zagsrebSke gospodinje pa spravljajo tisočaike v nogavice, se oskrbujejo z caimnlco, ku-pujejo pohlStvo, itd., Itd. ... klet, vogail, tlia, predsoba, »šupa« — samo da lahko prespl, in §tuden 46,6 odstotkov redndh študentov, to-da ffe bi računali v«e &tuden.1.e, bi ugoiovili, da je »padio v ro-k»« brezvestnlih za^rebških go-spodinj 9680 Sfaudemtov.« Reoi-mo, da pla-ča veak študenViP?« Šircko &e je nasmehnll: »Pa, kako naj td dopovem? Stu-denteki servis je ViP — veže in protekcije ... Razumeš?« Za-svitalo se rtii je, zato sem skle-nil, da ob prvi priložnosti po-vprašam nekoga, kako je s tem. Potem so mi pripovedovali, da ima stiudemteki servts 1248 čla-nov in da je bdlo v kratkem ča-su od njegove ustanovitve za-posleno že 1000 študentov — . največ pri pripravah za vele-sejme. Servis je sicer dosegel priiakovanja, obenem pa mu še vedno ni uspelo popolnoma kon-troliratd vseh študentskih zapo-sLitev, Mnotgi se namreič za-poslijo na najbolj donosnih mestih bi^z velikih težav, tako da je ob takih primerih prišlo do števdlnih protestov. pravijo, da ne morejo mimo vtisa, da so k temu prlpomogla poznanstva različnih obLik. OVUUCiltSK.1 UUIU V iicuu Evropi. Mladi kultiumi delavd pa so se zbrali okoli revije PRI-SUTNOSTI. V glavmem pa je — kljub te-mu da je v Zagrebu tollko štu-dentov — družabno iivljenje ze-lo skromno, predvsem zaradi pomanjkanja prim«rnih prosto-rov, kjer bi Se lahko razmahni-lo kultumo-umetniško delo in zabava. Zato so tudl vse oči obrnjene v izgradnjo študent-skega centra ... Najbolj živabjno je življenje v študentstaih domovih, kjer imajo za razvedrilo »televizor-Je« in raddjske aprejemnike, prirejajo pa tudi plesne večere. Tudi šport v študentskih vrstah ni ravno na zadnjem mestu. V kratkem bodo dobili v Slo-venskein domu še televizdjskl aparat... Sdcer pa sodelujejo študentje predvsem v dram^ci sekciji in pevskem zboru. KPD Slovenekj dom, poleg t&ga pa imajo tudd lasten okteit, fei eo-deluje na raznih koncertlih, pred kratkim pa je imel tudl sam6stojen koncert v Istri. Med slovenskimi študemfci v Za-grebu je tudd mnogo vnetiib. ša-histov, ki so v nedavnem ša-hovskem srečanju premagall češko Besedo s 4 in pol protl 1 in pol. Studentje pogosto obi-skujejo tudj čeSke kolege v nji» hovem domu, tako da je njihovo družabno ždvljenje v Zagrebu kar prijetno, če ... Slovenski oktet zagrebških kolegov Akademsko društvo Mladost, v 0'kviru katerega delu^ejo n&i-različsiej'še Športne sekcije, or-ganizdra vsako leto tradicitmaJ-na in meduniverzitetna telcrao-vanja. SLOVENSKI STUDENTJE IN ... Nedaleč od središča mesta je Masarykova ulica. Tu je kultur-no-prosvetno društvo Slover>ski dom, kjer so našli prijeten ko-tiček tudi slovenski Skudentje, ki študirajo v Zagrefou. Pre-teklo leto jih je bilo 343 in to največ s Stajerske, Maribora, Celja in drugod. Studentska sekcija Sloven-skega doma je bila ustanovlje-na pred štirdmi le-ti z namenom, DE8ET NA ENEGA »Kako? Botoimo saimo en košček mesa?« protestirajo štu-d«ntje v nekl menii. »Kam neki rlnete,« se raziaurja' upravnik, »tudl o«ta]ft koš6ki Imajo enak okus...« To «uno mlmogrede. Sicer pa je tako, da »e študent-je hramijo v osmih menzah, kjer je prostora ze 846 ljudi, v njdh pa je 8000 ttbonemtov — se pra-vi, za vsakiin stolom do 10 štu-dentov. Na6iin pripravljanja hrane j« za«tarel, režijsiki s^tro-ški so preveMki. Potretwio bi billo napiraviti centralno kuhl-njo, kjer bi pripravljaii hrano na indu*trijski način za 6 do 8 ti&oč obrokov dnevno. S »kratd-cami« (subvencdjskim,! bloki) je cena hrame 3 tisoč, steer pa 3600, četprav je dejan&ka ceina 4150 dinarjev, v&ndar krdjejo to razliko z dotacijainii. Vppaišanje prostorov za men*o bo rešeno z ureditvijo študent-skega centra v starem delu ve-lesejma, katerega je dodelil šludentom mestoi odbor. Za adaptacijo prostorov so jim prav tako že odobrili 250 mili-jonov dinarjev. V prostorih sta-rega dela velesejma naj bi bila razen centralne študentske menze za 6000 abonentov — še veldka športna dvorana, pa še koncertna, gledališka in kino dvorana. Ob vsem tem bl osta-lo še vedno dovolj prostora za razne študentske klube, za ve-liko predavalnico in vse ostalo, kar- je nujno potrebno. Ideja o študentskem centru je stara že tri leta, vendar v.se kaže, da še ne bo tako kmalu oživela. Tov. Pekota, direktor starega dela velesejma, je povedal^ da ima-jo v prostorih starega dela ve-lešejma nekatera podjetja še vedno skladišča, ki jih nikakor ne marajo odseliti. Studentje pa čakajo, kdaj bodo prišli do svo. prostorov . .. Prav tako primanjkuje pro-siorov za predavalnice tudi po fakuiltetah. Novazgrajena filo-zofska fakulteta bo vsaj do ne-ke mere re?dla dosedanji težki paložaj »tudentov, ki »o imeli Tu 8e vsak dan mnogo študentov Nekaterii Studejiti bo eno-stavno povsem moncpoliziraill nekatera delovna mesta, mno-go pa je takih, ki pri svojem delu lenarijo — čeprav so v ve-čini primerov delodajalci z de-lom štude.ntov zadovoljni. Vse to terja večjo pozornost pri za-poslevanju da bi tako prepre-čili zaposlitev tisliin, ki je sploh niso potrebni. 5 MINUT PO OSMIH Kulturno življenje se je naj-bolj razmahnilo v centralnem študentskem klubu, ki je zbra! v svojih vrstah pretežno večinr študentov. V okvinu tega klubs delujejo razne čitalnic«, šahov-ska sekoija, literarni krožki ir med vsem tem najbolj popular. ni večer tribune t. i. 5 MINli'i PO OSMIH, kjer govore o raz-t nih problemih znaini kulturni b poiitični delavci. Na teh debat-nih večerih se zbere tudi po 3CM poslušalcev. Razen tega deluje še SKUI Ivan Goran Kovačič, najstarej še študentsko kulturno umetni-ško društvo v Zagrebu, ter SEK — Studentsko eksperimentalno gledališče, kd je med najbolj-šimi tovrstnimi gledališči t da bi v svojih vrstab. združeva-la vs« slovenske študente v Za-grebu. Največ jih študira na farmaciji, nekaj pa budi na go-zdarstvu in medicini, na osta-lih fakultetah pa jih je le ne-znatno število. Studentje so ze-lo razgibali življenje v Sloven-skem domu? ki je v času počit-nic kar nekam prazen. Citainica doma je napolnjena posebno v zimskih mesecih, posebno od 13. do 18. ure, v času študija. Posebno po večerih je tu zeio živahno. ,..Ce ne bi bilo težav. Pra-vijo, da so njihove štipendija majhne, mnogo prenizke za drago živijenje v Zagreibu. Od vseh slovenskdh študentov jih stanuje 20 v domovih, ostali pa pri zasebnikih. Sicer pa pravi-jo, do je bll dotok brucov letos minimalen, predvsem zaradi te-ga, ker že imamo v Ljubljanl farmacijo. Mnogi študenti so tudi vneti fotoamaterji, člani razmih stro-kovnih klubov ter sodelavci re-dakcije Veterinarja. Sredi pri-hodnjega meseca pa bodo pri-pravili tudi tradicionalno bru-covanje... SPICa ALI NOGOMETNA KATEDRA je v Zagr&bu najiprimernejši prostor za mlatenje prazne sla-me. (In da se ne bi ta slama vžgala, je kajenje na »Spici« NAJSTROZE PREPOVEDA-NO!) Spica je del &redišča me-sta na Trgu revoiucije, kjer se iz večera v večer zbirajo štu-dentje. Glavni in osnovni pro-blem, ki je tu nenehno na ta-p€ti, je nogomet. Studentje so razdeljeni v dva tabora — Za-grebčane in Dalrnatince, ali bolje: Dinamovce in Hajdukov-ce. Vsi, ki v nogometu niso po-^ebej verzirani, nimajo na špici česa iskati. Najživahnejši »pro-met« je ob sobotah in nedeljah, pred začetkom in koncem nogo-metnih srečanj. Pravijo, da je ta kraj ne-kakšna svobodna katedra za nogomet. Morda niti ne samo študentska. Na tem mestu so sestavili in razstavili že več kot 20.000 nogometnih reprezentanc. Po večerji se študentje kate-rekoli menze ustavijo za »tre-nutek« na špici. Seveda ne vsi. Beseda da besedo, iz vsega pa se čestokrat rodi prepir .., NAMESTO ZAKLJUCKA To bi bilo vse, skoraj vse, iz srečanj na ulici 1350, študentski ulioi. Morda je moja beležnica tu in tam zatajila in ni sprego-vorila o ysem. Posebno ni za-beleži]a nobenega srečanja in n' skirir:^a nobenih drobnih, vsakdanjih dogodkov iz življe-..ja zagiebskih študentov. To pot je pač po vsej sili hotela ostati resna in to se ji je tndi temeljito posrečilo. Razgovori na »špfci« V več kot enoletnem obdobju svojega izhajanja je Revija 57 vzdignila v literarnih in neliteramih krogih precej prahu. Nekateri so ji odrekali kva-liteto, jo opozarjali na pomanjkljivosti in nepravilnosti, drugi pa so jo spet ščitili in zagovarjali. Toda kljub vsemu je revija vendarle ostala nekje na robu našega življenja in puščala iz številke v številko svoje resnično poslan-stvo — tisto, ki ji je bilo datio ob njenem rojstvu — deviško nedotaknjeno. Kaj je vzrok za to, ne bi tokrat na dolgo in široko razpravljali. Naj nam za sedaj zadostuje le golo dojstvo brez zakaj in zato. V tej anketi hočemo le pnkazati, kaj .sodijo o Reviji 57 njeni bralci or.iroma, v koiišni meri jo ti sploh pnznajo, hoč';mo, ds njeni bralci, pravzaprav vsa študentska javnost, sami, j^sno, objektivno, brez kakršnihkoli namenov v ozadju — izpovedo svoje mnenje o svoji reviji. Samo ta namen je imela naša anketa. Sicer pa, to je razvidno že iz vprašanj samih. Odstopili smo ta prostor bralcu, da bi spre-govoril z Revijo 57, da bi ji povedal, česa pogreša v njej in kaj mu zadošča, da bi povedal, v čem je v njej našel košček sebe in česa še pričakuje od nje. In misiimo, da je bil ta pogovor koristen za oba. Za Revijo 57 in za nje-nega bralca. V naši ank&ti smjo zajeli 100 Studentov. Nismo .iih izbirali in razdelili smo mednje ainiketne lisite takio, kot je rnaneslo. Sta-tistična analiza amkete je poka-zaila. da je sestav anketira:n,ih nasledinji: anketne liste ie od-dalo 39 šbudentov tehnike, 17 Stiudentov iS fliloziofije, 11 z »gro-noms'ko goizdairako veterinarsike falkuMete, 9 študentov ekonomi-je, 6 z naravoslovne faikultete, 5 z meddcine in e>nako število s prava. P'0 1 študen-t z vdšje šole za tele?ino vzgojo in 1 z višje pedagcšike ter 6 študentov. ki ndso navedli fafoultet. kjer štu-dlrajo. Anketiranci so odgovar-j-ali v vseh šti.rih jugoislovan-skih jezikih — prevladiuje sdo-venstei. sleddta s>rbš5iina in h.r-vaščina. nekdo pa je odgovorul v makedonš6iwi>. Tudi starostna doba je rai7,giba!na. saj so pisald odjgiovore Studenfci vsefo. 1-etni-kov _ od prvega pa do absol-ventiov. Seveda je amaliza raz-krila marsikatere zanimirve re-zultate. ki pa z namenom naše araket« ndmajo nepo&redme zve-ze in zarad-; eesar jih bodo vsaj »a sedaii pu:c-tili ob sfaani. Zomisliti se bo treba Na prvo vprašanje. ki pa za-©bsega troje vprašanj, je odgo-vorilo vseh 100 a-mketiiramcev. Od tega variira 35 odgw©rov na temo: Nc Ne poznam. Zal, ne poznam. Sli&im prvič. O njej sem zvedel šele \z vašc ankete itd. itd. Seveda smo vse take in podobne odgovore izključili [z naše ¦nadaljinje amaliize. Tudi 13 odgovorov, ki se glase: Revljn poznam le malo in ne bi hotela soditj o njej.; megleno; da, ali je nisem nikoli natančno preči-tal; Revijo 57 poznam le po hnenu, v roki je do danes še nisem imel; vem, da revija ob-stoji itd. aii kako d.rug-ače. smo prav tako le delno upo^tevalli v nadalijnji snalizi. 52 študentov Pa je odgovorilo z da; jo po-znam; Revijo 57 poznam ali s čem ipodo'hndm. Na vprašanje, ali Revijo red-no zasledujete, je pirltrdilno od-govordlo 15 anketirancev. Njaho-vi odgovori s« raztezaj-o od de-loma redno preko kolikor Je vredno do da in do Revijo 57 redno zasledujem od njenega začeika z vsemi moigcčimi vmesndmi ndansami. Vsj ositali štuclent.ie i>a so zaipasali: nc!; ne UrSledujem je redno; včaslh sem io redno zasledoval, sedai pa ne več; berem jo Ie vžasih; deloma; preblrala sem jo do«lej bolj malo; zaradj pomanjkan.ia ^a«a je ne morem redno zasle-dovati itd. itd. Tudi ria tretje podvprašanije — aK gte niaTOČen-i nanjo — od-goivori pritirdilno le malemkost-no števUo — 7 anketiramcev-Njiih od'giovori: da; naročen sem nanjo: sem naročnik in podoto-no. Pretežna vcčina Pa zapiše odgovor! ne; nisem; nisetn na-ročen nanjo; kupujem posamez-ne številke po kioskih; še ni-sem naročena nanjo; k sreči ne! itd-. itd. Rezultat odgovorov na prvo vprašanje mše anikete .ie vse prej kot rožna^t za uredniškil od-bor in z>a celotno Revdjo 57. Morebiti pa bo le kdo pomislil. k|e so vzroki za tako bilanco. Deloma pa jih bo naikazala na-disr.jnia analiza ankefe. Preveč v oblakih Mnenja o poeziji. prozi i;n ese-jistiki v Revijd 57 so deljena. Njih rafflpon se gdblje od popol- ne negacije. preko nekaterih priznamih v-rednot do polnega p.riznavanja kvalitete. Sice>r pa naj spregovare anketiranci sa-md: \% odgovorov sodi o Reviji 57 in ustvairijan.ju v njej: Proza in esejistiČni del Revi-,ie mi zelo ugajata, kar pa ne bi mog-la napisaiti za poezi.io, ker meni osebno ne leži taka vrsta poezije! (Fil. fak.) Posebno všef m\ je proza in poezija, esejisti?na dela pnnava-di sploh ne preberem. (Teh. fak-) Mnogo o tem ne morem pove-dati, ker se z literaturo ne ukvarjam mnogo. Mislim pa, da ,f.e Revija v glavnem dobra in da je potrebno, da obsto.ia še nadalje ter se razvija v smislii večje pestrosti in bolj zanimi-vih čiankor, kar bi vsekakor privedlo do povečanja števjia naročnikov kakor tudi do njene popularnosti. (Arh-) Premajhen obseg. Vsebina so-lidna, (Ekonomija.) Vše« mi je. (VPi8). Revija ni slaba, videla sem pa tudi že kaj bollšega. Proza je neprimerno boljša od poezije, čeprav so modeme metafore neprebavljive in nerazumljlive-(Ekonotnija.) Mnepjia 18 drugih anketiran-cev pa temu nasprotujejo. Na primer: Zdj s« mi, da n{ takšna, kot bi morala biti. Poezija in proza v njej sta preveč iskanje neke nove, člm bolj modernistične smeri. To jemlje Revijii njeno pravo, umetniško vrednost, ta-ko da je postala bolj nekaka kronika moderne filozofije (Med.). Strinjam se 8 kritiko v Tri-biml o Rcviji 57. 2elim le, da bi dobilo l.jubljanskih 6000 študen-tov prlmerno literarno revijo, dostopno širokemu krogu bral-cev — študentom - mladini. Upam, da bom to še kdaj do-čakal. (Strojna fak.). Poezija, razen redkih izjem, nerasumljiTa in prisiljena. Pro-za je hoteno zamaknjena v svet, ki ga. ni in ki tudi nima nobe-nega smisla. Esejistika ne sledi slovenskim, jugoslovanskim in evropskim kulturnim pojavom, kakor bi bilo treba, kar pa da-je vtis brezperspektivnosti. (Fi-lozofija.) Mislim, da Revija 57 ni pravl odraz študentskega življenja in sploh družb«nega in kultnrne-ga dogojanja pri nas. Poezija jc kljub znanim imenom !n dolo-čemi stopnjii kvalit«te vse pre-več modernistična po vsej si!l; dobra, kadar prevladuje sub-jektivna nota, in slaba, kadar hoče biti programislična kot od-ra* neke povojne »generacije«. Na sploh pa je premalo razum-ljiva bralcem, ki žele od poe-zije nekaj umetniškega užitka. Isto lahko rečem o prozi, ki ni ods^v današnjega življenja. Esejistika naj bi zastopala pro-gratnske težnje neke skupine, Pa se mi zdi, da je že v samem bistvu zgrešena, ker vse prema-lo spremlja socialistično pre-obrazbo naše družbe. UgajaJo mi edino recenrije in poročila o slovenskem knjižncm trgu za-radi drznih in včasih upraviče-nih misli. (Fil.) Je le res, da je preveč moder-nistične poezije, ki jc preveč v oblakih. Malo bolj na srednjo pot! (Tehnika.) Revija 57 me je razočarala. Upal sem, da bo šla po drugib poteh kot Beseda. Tako kot v prozi tako tudi v poeziji ne vi-dim našega človeka, njegova stremljenja in težave. Esejisti-ka je boijši del Revije, kvali-tetnejši in idejni temelj ter bra-nilec poezije in proze ,ki se v Reviji objavlja. (Pravo) Preostali aničetiranci so se de-It-ma izognili odgovoru deloma pa odgovarjajo: Včasih začetniške pomanjklji-vosti, včasih tudi dobre stvari. (Asrronomija) Bolj mi je všeč proza. Poezije ne razumem. (Elektro) Nekaj povprečnega. (Medlci-na) Beseda je foila boljša (Fakul-teta?) Mnenja so v glavnem nestro-kovna, na hitrico podana. Ve-činoma so jih pisali ljudie, kii se z umetnostijo neposredino ne ukvarjajo. So pa kljub temu odra.z mladega inteligenta, kj zaznava, čuti, vrednoti, pa če-prav v njem ne bije pospešeno umetniška žilica. In kot tafca imajo tudi ta mnenja svoje pre. cejšnje vrednosti! Nekaj, pa vendar ne vse Na tretje vprašanje — ali Re-vija 57 zadovoljuje Mteramo umetnii'ško in teoretiono ustvar-janje študentov _ odgovarja 20 udeiežencev ankete neiativno, Mnenja se giibljejo od preproste-ga Ne; Ne! V kolikor jo po-znam ne; in Ne povsem do ne-katerih bolj podrobnih: Povsod težnja, za vsako ceno biti moderen in svojstven v iz-ražanju, čeprav je potem daleč od današnjega mladega človeka. Ne vidlm kaj posebnega na Re-viji, saj je bolj jezikava in go-drnjava — v stilu »rekla kaza-]a«, 'čeprav v zaviti obliki. (Fak.?) S sedanjim uredništvom ne! (Fak.?) Menim, da ne, ker izraža tež-nje samo neke določene in za-ključene skupine literatov. (Fil.) Revija 57 ima 6amo toliko skupnega z našo študentsko mladino, "v kolikor v njo piše-jo večinoma študentje in da iz-haja pod okriljem UOZŠJ. (Pravo) 18 ankemtirancev pa odigovar-ja z da, mislim da, še kar, vse-kakor, drugi pa spet prdstav-Ijajo: • Da, a vseeno je vse preveč zastopana le ena smer. (Rudar-stvo) Se kar, če bi bila bolj skrbno izbrana, bi pomenila več in imela več naročnikov in bral-cev. (Fil) Vsi ostali pa ve&inoma ne od-govore na vprašanje ali pa md-slijo: deloma; nekoliko že, je pa premalo in podobno. Na to vprašanje je naša an-keta deloma odgovorila, toda istočasno se je pojavilo neko novo, ki prav tatoo terja odgo-vor. In to je — kaj storitd? Pravijo, da več glav več ve Velika večina anketirancev — 35 — smatra, da krog sodelavcev Revdje 57 ni doviolj širok, im za-piše odgovor; ni dovolj širok; lahko bi se nekoliko razširil; ni!!!; premalo; sodelovanje bi se moralo poživiti, tematika raz-širiti. Nekateri pa pristavljajo: Sodim, da je preozka skupi-na zbrana okrog Revije, če ho-četno, da bi bila glasilo (kul-turno) študentov. (Pravna) Zdi se mi, da bi ga bilo treba bolj razširiti. Vedno ista imena še tako privlačno revijo narede dolgočasno. (Medicina) SAP-TURIST BIRO Obveščomo cenjene potnike, da smo spremenlli vozni red avtobusnr proge Lubljana-Žičnica - Krvnvec. — Avtobus bo vozil na Žičnico iz Ljubljane vsak dan ob 7. uri zjutraj ter se vračal z Žičnice ob 17. uri. Potniki in turisti jz Tržiča in iz Kranja imajo poleg vsakodnevnih rednih zvez ob nedeljah še posebno vožnjo iz Kranja na Žičnico Krvavec z odhodom iz Kranja ob 8. uri in s povratkcm ob 17. uri. V zvezi z nastopom jesenskega \n zimskega obdobja spreminjamo tudi del trase na naši redni avtobusni progi Uubljana - Plcnica, in sicer tako, da vozi avtobus namesfo skozi Zapuže (Begunje) direkino po glavni cesti od Posavca do Most. Predvsem pa nobene panike, gospodje Kolikor vidim jz imen sodelu-,iočih, ki se vedno ponavljajo, je dostop v vrste sodclavcpv teža-ven in ga spremljajo zelo ozki pogiedj o vrednotenju njih del. Zdi se mi, da krog Itevije 57 preveč zastopa neki zahodni modernizem, ki pa nima stika z na.šim življenjem. (Fil.) Čeprav ,je krog sodelavcev v Reviji širši kot v Besedi, je to še vedno zaprt krog, v katerega nimajo vstopa ljudje, k| iinajn drugačne poglede na življenje in sodobno literaturo kot krog, ali pa nočejo v njej sodelovati, ker bi zaradi svoje osamljenostj izpadli smešni v te,i gmoti ab-straktnosti in konstruktivizma in nenačelnih pogledov na na-šo družbeno stvarnost, v kateri vidi.jo vse slabo, vsak jih pre-ganja. oni pa so izvoljeni prero-ki, ki bodo rešili trpeče ljud-stvo in ga popel.iali v obljub-Ijeno deležo.« (Pravo) Se zdaleč ne, krog je že za-ključen. (Fak.?) In nekdo hudomušno pristavi; Prevelik, zato je v njej preveč outsiderjev. (Tehn. fizika) Takih, ki pritrdilno odgovar-jajo na vprašamja je 9: Njih od_ govori večinoma zaobsegajo be-sedo da ali pa mislim, da je. Dva pa dodajata; Je, za tistega, ki ima za to nadarjenost. (Fil.) Krog sodelavcev je bil tako-rekoč v vseh časih in pri vseh narodih pri revijah te vrste do gotove mere izoliran. Razlogi so bili vedno isti: standard, osebna znanstva, denar, splctke, Itd, itd. (Tako?! op. ur.) Ti po-javi so nujnost. Za Revijo 57 sem mnenja, da je teh, vsocia-llističnem smislu negativov, manj, kot bi jih sicer utegnilo bfti. Z drugimi besedami: krog sodelavcev je dovolj »dostopen mladim intelektualcem«. (Fa>k?) Vsi ostali udeleženci ankete pa na vprašanje ne odgovarja-jo ali pa je njihovo mnenije pre-cej nedoločno: deloma, srednje, do določene meje itd. Študent, Revija in spet študent O tem, ali odraža Revija 57 hotenja, prdizadevanja in idej-no usmerjenost našega študenta, je bilo doslej še največ prepi-ramja. Tudi anketa je pokazala, da se minenja razhajajo, da pa kljub vsemu prevladuje negati-ven odgovoT. Tato odgovarja 25 anketirancev na približno sledeč Revija 57 iui odraz prlzade-vanj in dela sodobnega ituden-ta, ker vse skupaj nima nobene zveze % realnim stanjem mladi-ne. (Ekonomija) Zelo daleč od tega. (Rudar-sko met. fak.) Brez dvoma tisiega, ki piše vanjo. O ostalih pa bi si upal rahio dvomiti. (Medicinska) Prepričan sem, da ne, o tem govorj že sama nepriljubljenost Revije 57 pri štydentih (Fil.) Ker sodelavcl Revije hodi^o po drugačnih poteh, kot ostali študenti, se borijo za drugačne cilje, ki so tuji naši mladini, za-to v nobenem pogledu ne pred stavljajo naših študentov am-pak samo samega sebe. (Pravn) Izraža hotenje, prizadevanje in idejno usmerjenost sodelav-cev, še daleč pa ne študentov v večini. Mislim, da niso študen-ti usmerjenii v nerazumljive sfere pesnikov, radi bi poezijo, ki je blizu tnlademu človeku in kolikortrfliiko razum3jiva. (Fil.) Se zdaleč ne. Zato so tako težka njena rojstva. Včasih (19 st.) so študentje čakali pred tiskarno na izid revije, ki ,ie globoko prevzela in zainteresi-rala mladino. Revijo 57 beremo zato, da ne zardevamo v družbi, ki je modna. (Fil.) To naj bi! (Agronomija) Druga plat medalje, 19 štu-dentov pa meni drugače: V precejšnji meri. (VPŠ) Da! (Tehn. fak.) V glavnem da. (Fil.) Vprašanie je zastavljeno v standardni terminolbgiji dušev-nega lopatarstva in vsakodnev-nega sestankarstva. Opozoril bi na sledeče: Prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti, jc tole: ali smo študent,] kom-pleks alj struktura (v znanem in ustaljenem pomenu obeh pojmov). Po mojem stromnem mnenju (v resnici skromnem op. ur.) smo študentje kompleks in »idejna usmerjenost« sode-lavcev) Revije 57 je globoko upravičena. Tisto, kar ,je v re-viji 57 umetniško nebogljenega, pa tudi nima »idejne usmerje-nosti« in tega je le ma'o. (Fak.?) Vsi ostali anketai listi pa so bili prazni alj pa popisanj na približno tale ^ačii^: Mogoče, a ne vedno, tu pa tara, delno, de. loma, samo včasih. Seveda bi bilo treba tudi k tem odgovorom napdsati nek komentar. Naš tokrat ne bo daljši od dveh besed; Sapienti-bus satis! To, da je bil literarni večerl? Liiteranni večeri so lahko vča-sih kaj prdvlačna stvar. Za vsa-kogar. Posebno pa so lahko za-nimivi takrat, ko poslušaš svoje kolege^ ko le-ti pripovedujejo pravzaprav o sebi in o tetxi. To-da vselej le nd tako. Izmed vseh a'nketirainrih štud&nitov jih je bi-lo na poslednjem literarnem ve-čeru sodelavcev Revdje 57 v Šbudentskem naselju le 19. Med njimi pa je bilo 14 takih, ki so z ra>zočaranjem in nezadovolj-stvom zapustili večer: Bil ekstravaganten. (Kemija) Tokrat bil — popoln popoln (le ena izjema). (Tehnič. fizika) Literarni večer? To da je bil literarmi večer!? (Filozofija) Literarni večer v Študent-skem nasel.ju ni bil prirejen, ker bi ljudje (literarni tvorci) imeli kaj novega in bistvenega povedati , marveč iz navade. In vendar so študentje pnišli v ta-ko velikem števiiu. Nekaj no-vega in tehtnega so gotovo pri-čakovali? (Fiolzofija) Preveč dekadence. Bil nepo-treben. Morilci so med nami (vsaj s takimi deli). (Ekonomija) Neuspeh!!! Več približanja živ-Ijenju, ki ga žrtvijo študenti. (Rudarska fak.) Bil. Poezija za tistega, ki jo piše, pa še tisti je ne razume. (Kemija) luz tudi v trop... Željo, da naj sodelujejo v Reviji 57 tudi tisti, ki s-o že pred leti ddplomirali, je izpo-vedalo kar 36 amketirancev. Med drugim pravijo: Revija 57 naj bo študentska revija, vendar pa bi bilo po mojem potrebno, da se dovoli sodelovati ljndem, ki so diplo-inirali že pred letom ali dve-ma, to pa zato, ker so ti ljudje po svojem bistvu še študentje in se ne morejo vključiti kar čez noč nekam drugam. Njihovi prispevki, naj bodo to strokovni aii umetniški, pa reviji samo koristijo, seveda če njih koli-čina ne preplavi prevelikih po-vršin. (Medicina) Naj sodelujejo, a dajmo pred-nost mlajšim! (Filoz.) Tudi tisti, ki so že diplomi-rali, naj sodelKjejo. S tem bo odstranjena ozkost. Revija bo pridobila na kvaliteti. (Filoz) Naj sodelujejo, (oda ne z?oij zaradi honorarja. (Fak.?) V Revijo naj pišejo mladi Ijudje, ni nujno, da samo štu-dentje. Samo, da imajo zdrave nazore in objektiven in kriti-čen odnos do naše stvarnosti. (Pravo) Naj sodelujejo 15%. (Ekono-mija) Kdor je v srcu mlad, naj piše noter! Tudi doslej ni bila samo študentska. (Filoz.) Mislim, da je sodelovanje lju-di, ki so pred časom diplomira-li, potrebno, da vodi in kaže pot začetnikom. (Filoz.) Nekateri, teh je po številu 16, pa naaproitujejo sodelovanju. Nekateri argumentirajo svoje stališče drugd spet ne; Sodelujejo naj kje drugje. (Mediclna) Po mojem, naj bo več revij, da bodo prišlc vse skupine do izraza in le tako bo konec zdrah. (Pravo) Naielno nima smisla. (Fak. ?) Okrog Revije naj se ne zbira generacija s podobnimi hotenji in naj si je nato ne prisvoji. VPRAŠALI SMO: 1. Ali poznate Revijo 57? Ali jo redno zasledujete? Ste morebiti naročeni nanjo? 2. Kaj sodite o Reviji? Vaše mnenje o poeziji, prozi in esejističnem delu Revije? 3. All Revija 57 zadovoljuje literarno umetniško in teoretičrm ustvarjanje študentov? 4. Sodite, da je krog sodelauceu dovolj širok in do-stopen mladim intelektualcem (študentom)? 5. Ali odraza Revija 57 hotenja, prizadevanja in idej-no usmerjenost naišega -študenta? 5. Kaj sodite o literarnih manifestacijah skupine, zbrane okoli Revije 57, ali ste bili na zadnjem literarnem večeru v Študentskem naselju in kaj sodite o njem? 7. Če naj bo Revija 57 študentska revija, kaj sodite o sodelovanju Ijudi, ki so diplomirali ze pred leti? 8. Katere literarne revije berete, kaj sodite o Reviji 57, če jo primerjate z njimi? 9. Ali naj Revija 57, taka kot je, še nadalje obstoja (pod okriljem ZŠJ)? Smatrate, da je obstoj štu-dentsko literar-ne revije potreben? Če je, česa pri-čakujete od nje? »Brez veze.« To nima smisla. Ostalih 5 pa sodi o literarnem večeru nasprotno: Na literarnem večeru v Stu-dentskem naselju sem bila, bila sem zadovoljna s prozo in poe-zijo. (Teiinika) Ltiterarni večer bil srednje dober in na hitro sestavljen; Vedno so nam še bolj blizu Zlobčeve pesmi kot Tauferjeva iskanja novih in čudnih me-tafor. (Filoz.) Literarnj večer je zmeraj ne-kaj problematičnega. Po mojem je bil zadnji večer v ŠN uspe-lejši od skoraj vseh literarnih večerov Društva književnikov s standardno ekipo Bevk, Potrč itd. (z izjemo Menarta). Odklo-nilnih, ostrih vprašanj, ki jih je Tribuna navedla v zadnji številki, jaz nisem slišal. Vse-kakor so bila to mnenja posa-meznikov. (Fak.?) Komentar gre po napevu Kaj t| nuca rotiti, kaj ti nuca pro-sit, ali pa po katerem podob-nem. Naj se v njej krešejo idejc štu-dentov, ki prihajajo na univer-z i. Zato sem odločno proti so-delavcem, ki so diplomirali pred leti. (Filozofija) Nimajo kaj iskati. (Fil. fak.) Seveda se tudi mi strinjamo z odgovorcni. d,a naj v revjo pišejo tudi ljudje, kj so že pred časom diplomirali, da je to po-trebno, da njihovo delo vodi in kaže pot z.ačetnikiom. Samo da prav to slednje postavljia vpra-žanje kam, ki pa lahko postane v dianih primerih odločiilno. Primerjava je iežka Na predzadnje vprašanje na-še .ankete/je odgovorilo 41 ar-ketirancev, nj.ih.ovi odgovori pa so večinoma preveč spdošni, specifični, pomanikljivi ter se med seboj vse preveč razlikuje-jo, da bi jiih lahko statistično uj.iedeiievah. Zato smo se odlo-čili, d.a natdsnemo samo n,ekiLte-re najbolj značilne: Berem vse, ne g-ledam n» ntf-slov. (Fil.) Berem vse, pod dobrim vod-stvom bi Revija 57 laoko pf~ segla vse ostale. (Tehn.) Od slovenskih berem vse lit«-rarne revije in mislim, da bi Revija 57 lahko odigrala po-membno vlogo, zlasti ker je za Sodobnostjo, ki naj bi zastopa-la vrhove sodobnega literarne-ga ustvarjanja, velika vrzel. Simpatična so mariborska Ob-zorja, ki ne zastopajo tako ime-novanih generacij kot Revija. Cutim potrebo po preocnovi Revije 57, pa bo ta pomemben delež v slovenskem kulturnem življenju in ne le kamen spo-tike, kot do sedaj. (Filozofija) V prostem času berem mnoge liierarne revije. Revija 57 pa je mlada revija, ki jih lahko, vsaj mnoge od njih, prekosi, če bo šla pravo pot. (Medicina) Mislim, da poznam glavne ju-goslovanske revije. Samo štu-dentske ne poznam nobene. Težko je primerjati starejše pi-satelje z začetniki. Treba bi bi-lo precej pisati. (Filozofija) Malo, slaba kvaliteta (pri-merjava je nepotrebna: slabo se s labim ne primerja). (Eko-nomija) Biti oli ne biti Nekdo je v svoji humorističal verziji odgovorov pripomnil na naše posdednje vprašanje: Pred-vsem pa nobene panike, gospod-je! Razlagamo lahko ta odgovor različp.o. Vendar ga bomo pusti-k taikega, kakršen je, se pravi, kolikor glav, toliko razlag 45 anketirancev pravi, da je obstoj Revije potreben. To zia-govarjajo in utemeljujejo na razne nači;ne: Da. Vsekakor. Da bi vzgojila naš mladi študentski literarni kader in mu dala možnost ob-javljanja. (Filozofija) Zelim, da obstoja. Dvigne naj se le njena kvaliteta. Ne zgubi naj popolnoma stika s sivarnostjo! (Fil.) Da. DA. Mora biti vodnica t našem splošnem razvoju in naj bo dostopna vsem študentom. (Ekon&mija) Sem odločno za obstoj štu-dentske literarne revije, ki naj bo odraz dela in mišljenja na-šega sodobnega, mladega inte-lektualca. Pokaže naj njegov odnos do družbe, v kateri žiri, obenem pa naj bo nosilec na-prednih idej (Medicina) Obstoj Revije je potreben, vendar lc ob doloženih namenih ustvarjalcev. BHa bi r.aj resni-čen odraz prizadevanja študen-tov. (Elekro.) Revija naj bo, vendar naj bo študentska, v nas je življenje in ne: smrt, bele kosti, sivi oblaki, s čimer se sedaj po-stane pesnik ali kaj podobnega. Od Revije pričakujem napre-dek in ne dekadenco. (Fil.) 6 anjtetirancev izrecno zahte-va, da naj Revija ne ostane pod okridjem ZŠJ. Naiznačilnejši od-govor pa je tale: Naj ne bo podokriljem or^a-nizacije, življenje naj jo opri-vičuje! Naj bo utrip življenja ¦:adnje dobe. (Fil.) Dva anketiranca menita, da je bolje, če se Revija razformira in na novo izide v drugačni ob • M:i.. Edem 'zcned njiju pravL: Revija naj obstoja še naprej, toda ne v takšni obliki kot do sedaj, z drugačnim uredniškim odboron, k' bo imel več pos'u-liit za našo stvarnost, v katero bodo lahkc- pisali vsi mladi ti-terati, ki bodo zadostili določc-ni kvaliteti. Takšna revija je študentom in naši mladini po-trebna. ^ei eda pa bi ptedlagal, da se Kevija 57 ukine in v okvi-ru š!iic«r.lske organizacije nsta-novi uova revija, v kateri todo prišla do izraza misli in hote-nja, ki l.ouc predstavljala našo mV.i(lo gerfrracijo, ki stor i v ž!T!jenje. Kevija naj bo pred-ftivnik v. sli, dela in sm''.^.lji-,'osti naših mladih izobr%ž<"icev aii pa je na; ne bo. (Pra/i* 1 študent pa piše v odgovor: Revija naj kot taka preneha obstojati. (Pravo) In epilog ter hkrati komen-tar k vsej anketi: Tako mis-'i.io bralci Revije. » Ut.l.KMliKrt .?)3) i (• ,t >UA flCv« -i< ¦ u >-.^ NAŠIsi.rt . I. rt ,-> I 1 /• ¦% U I \ .-\ - . r.l>iN..K •> i 1'IJt.N I M\tbA tZHAJAL OD 20 MARCA 1949 " R K.l KV AtJ SO (»A KRANCI AIMBKOZlC OARO BHAIoS RIJDI MAHKOTA. MII.OS KOBE. MIUAN ¦3TARIN [N MI1.OS MIKEI.N. Kl IF. TUDl UREDNIK PRVEGA LETNIKA .TRIBUNE« PRVl LETNIK OBSEGA 9 STEVrLIC — - ZADN.TO UREDI STANE SAKSJI>A - Kl IZHAJAJO =^T1 Rl N AJ STDNEVMO NASI.EDN.il l.ETNIK URE.JVUE RORIS IVIIKOS. CMA i STEVILKJE I-ETA 1953 PR.EVZA ME S 16 STEVTI.KO UREDNTSTVO PR1MO2 KOZAK. IZTDE Ifl STEVTLK OO OETRTF-GA UETNIK4 OALJB IZHAJA CASOPIS V 20. «TEVTI.KAH NA r.ETO BOGDAN PI.tSA UREJU.TE t.IST OO II STFVM.KF rv r.ETNIKA OO U. *TEVELKE V LETNTKA KO GA ZAMENJA SEDANJ1 UREDNTK JAN'KO POPOVIfi