U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 792017 - πtevilka 2 - letnik XXV ZNANSTVENI PRISPEVKI Jerko OrπiË, Mentek Logonet, d. o. o. Tanja Tajnik, VLS Computers, d. o. o. Bojan Rosi, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Borut Jereb, Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko jerko.orsic@mentek.si; tanjatajnik@gmail.com; bojan.rosi@um.si; borut.jereb@um.si Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev IzvleËek Distribucija blaga v oskrbovalnih verigah temelji na izvajalcih logistiËnih storitev, ki s svojim delovanjem predvsem na podroËju transporta in skladiπËenja povzroËajo velike obremenitve za okolje in vplivajo na druga trajnostna podroËja. Pridobivanje informacij o trajnostnem delovanju je zaradi razliËnih konceptov poroËanja in pomanjkanja ustreznih enotnih meril zelo oteæeno. Razvili smo model 3PL GIF, ki omogoËa na podlagi izbra- nih kazalnikov objektivno poroËanje o uspeπnosti trajnostnega delovanja in primerjavo med zelo razliËnimi izvajalci logistiËnih storitev. Izvedli smo raziskavo med pomembnimi slovenskimi logistiËnimi podjetji na podlagi modela 3PL GIF, ki zajema trajnostna podroËja ekologije, druæbe in ekono- mije. Raziskava je pokazala, da so vsa podjetja zelo zainteresirana za trajnostno delovanje, vendar rezultati kaæejo opazne razlike med njimi. Ugo- tovili smo, da nekatera podjetja za posamezna podroËja nimajo razvitega merjenja in se z njimi ne ukvarjajo, medtem ko druga uspeπno pokrivajo ves nabor trajnostnega delovanja. Raziskava je bila omejena na podroËje Slovenije, v drugih dræavah bi bili izidi lahko drugaËni. V raziskavi ugotav- ljamo, da pridobljeni podatki na podlagi modela 3PL GIF omogoËajo primerjave o trajnostnem delovanju med razliËnimi podjetji in dajejo uporabne informacije za sama logistiËna podjetja, organizatorje oskrbovalnih verig, naroËnike logistiËnih storitev in vso zainteresirano javnost. Model 3PL GIF prinaπa nov pristop merjenja napredka na trajnostnem podroËju pri distribuciji izdelkov, saj vkljuËuje v kazalnike uporabo standardov za mer- jenje kakovosti in cikliËni sistem stalnih izboljπav PDCA. Po drugi strani omogoËa vsakemu podjetju, da meri, izboljπuje in poroËa o svojem delova- nju na trajnostnem podroËju kot napredovanje proti ciljem, ki si jih doloËi samo. S tem omogoËamo objektivno primerjavo napredovanja pri traj- nostnem razvoju med razliËnimi podjetji na podroËju distribucije blaga. KljuËne besede: izvajalci logistiËnih storitev, trajnostni razvoj, merjenje uspeπnosti, distribucija blaga, indeks 3PL GIF, oskrbovalne verige. Abstract Sustainable performance measurement for logistics services providers Distribution of goods in a supply chain is based on logistics service providers, which cause strains on the environment and affect other segments of sustainability with their operations, primarily in the segment of transport and storage. Collecting data on sustainable operations for the purpose of comparison of such companies is complicated due to grossly different concepts of reporting and the lack of appropriate uniform criteria. We have developed the 3PL GIF model which enables objective reporting on the performance of sustainable operations and the compa- rison between significantly different logistics service providers based on selected indicators. Furthermore, we conducted a study of significant Slovenian logistics companies based on the 3PL GIF model, which includes the sustainability segments of ecology, society and economy. Our study has shown that all of the companies are more than interested in sustainable operations. However, findings indicate substantial differences between these companies. We have determined that some of them do not possess a developed monitoring system for certain segments and do not concern themselves with said segments while other companies successfully cover the full range of sustainable operations. The study was restricted to the territory of Slovenia, meaning that the results could be different in other countries. We have found that the data collected on the basis of the 3PL GIF model allows for the comparison of sustainable operation between substantially different companies and provides vital information for logistics companies, supply chain managers, clients of logistics providers as well as the entire interested public. The 3PL GIF model represents a new approach for measuring progress in sustainability for the distribution of goods and includes indicators for the use of quality measurement standards and the PDCA cycle system for continued improvements. On the other hand, it also allows companies to mea- sure, improve, and report on their operations in the segment of sustainability as progress towards the defined goals. This enables an objective comparison of progress in sustainable development between significantly different companies in the segment of distribution of goods. Keywords: logistics service providers, sustainable development, measuring progress, distribution of goods, 3PL GIF index, supply chains. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A80 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev 1 UVOD VeËina podjetij distribucijo svojih izdelkov izvaja prek oskr­ bovalnih verig. Oskrbovalne verige lahko smatramo kot po­ slovna omreæja, ki povezujejo razliËna podjetja z medsebojni­ mi povezavami za prejeme in izdaje blaga, storitev in infor­ macij. Princip uspeπnih oskrbovalnih verig temelji na uËinko­ vitem menedæmentu toka blaga in storitev za dosego priËako­ vanj kupcev, na informacijah, ki krmilijo delovanje, na logi­ stiËni infrastrukturi, ki predstavlja materialna in organizacij­ ska sredstva, potrebna za logistiËne operacije, in na osebju, ki je potrebno za izvajanje logistiËnih storitev (Jereb idr., 2016). Poleg tega pri logistiËnih storitvah sodelujejo razliËna podjetja, ki lahko skrbijo za razliËne naroËnike svojih storitev (zunanji izvajalci logistike ‡ 3PL) ali pa so interno vezana na doloËena podjetja ali omreæja. Zavest o odgovornosti do okolja in zmanjπevanju porabe virov ter odgovornost do celotne druæbe povzroËa, da se tudi pri izvajanju logistiËnih storitev vedno bolj posveËajo trajno­ stnemu razvoju kot opisuje Executive Order #13423 (2007): flTrajnostni razvoj ustvarja in vzdræuje pogoje, pri katerih ljudje in narava obstajajo v uËinkoviti harmoniji, da omogoËa­ jo izpolnjevanje druæbenih, gospodarskih in drugih zahtev sedanjih in prihodnjih generacij.« Poleg ekonomsko uËinkovitega menedæmenta postajajo za uspeπne oskrbovalne verige vedno bolj pomembni trajnostni vidiki izvajanja, saj æelimo ime­ ti boljπi transport, uËinkovito skladiπËenje in izvedbo vse drugih dejavnosti tako, da ne obremenjujejo oko­ lja in so prijazni tudi do drugih trajnostnih podroËij. Zaradi zavedanja o pomembnosti uspeπnega traj­ nostnega delovanja, ostrejπe zakonodaje na okolj skem podroËju, vedno veËje obËutljivosti na druæbenem podroËju in pridobivanja pomembnih konkurenËnih prednosti se tudi logistiËna podjet ja trudijo bolj trans parentno in trajnostno delovati (Langley Jr., 2010). Tako æe veliko podjetij poroËa o naËinu svojega delovanja, vendar vsako na svoj naËin z izborom zelo razliËnih kriterijev in podatkov. Pri logistiËnih dejavnostih transporta in skla­ diπËenja lahko sodeluje veliko razliËnih izvajalcev po velikosti, opremljenosti in zmoænosti za ustrezen prikaz svojega delovanja. Hkrati se oskrbovalne ve­ rige zelo hitro spreminjajo, vkljuËujejo se razna pod­ jetja in njihovi podizvajalci, pri katerih velikokrat nimamo nobenih informacij o njihovem trajnostnem delovanju. Slika 1: Poslovno omreæje pri distribuciji blaga (OrπiË idr, 2016) Pri takem poslovnem omreæju s stalnim spremi­ njanjem udeleæencev in zelo razliËno strukturo logi­ stiËnih podjetij so izredno pomembne informacije o trajnostnih naporih sodelujoËih podjetij in kakovo­ sti izvajanja logistiËnih procesov. Zanima nas, kako so pri tem obremenili okolje in povzroËili druge U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 812017 - πtevilka 2 - letnik XXV trajnostne posledice. Poleg tega zainteresirane jav­ nosti æelijo vedeti, kako varno je delo pri transpor­ tu in skladiπËenju, kako se ravna z zaposlenimi, so ti ustrezno izobraæeni in plaËani, saj æelimo izbrati boljπi transport, uËinkovitejπe skladiπËenje in procese izvajanja razliËnih podjetij primerjati med seboj. Struktura podjetij, ki izvajajo logistiËne storitve, je izredno raznolika ‡ od sistemov, ki pokrivajo celotne oskrbovalne verige, do majhnih transportnih pod­ jetij. Zaradi zavedanja o pomembnosti trajnostnega delovanja æe sedaj izvajalci poroËajo o naËinu izvaja­ nja svojih storitev, vendar vsak na svoj naËin in samo z omejenim πtevilom podatkov iz razliËno izbranih podroËij ter nejasno metodologijo pridobivanja po­ datkov. Pridobivanje informacij o trajnostnem delo­ vanju teh podjetij in primerjava med njimi je zaradi zelo razliËnih konceptov poroËanja in pomanjkanja ustreznih enotnih meril zelo oteækoËeno. 2 MERJENJE USPEŠNOSTI TRAJNOSTNEGA DELOVANJA PRI DISTRIBUCIJI BLAGA Pri izboru kazalnikov za model 3PL GIF smo se oprli na razliËne obstojeËe naËine merjenja trajnosti in iz­ brali tiste, ki se najbolj nanaπajo na logistiËno delova­ nje pri oskrbovalnih verigah. Za oblikovanje sistema merjenja uspeπnosti s stal­ nimi izboljπavami v PDCA (Plan­Do­Check­Act), πtirifaznem ponavljajoËem se cikliËnem sistemu stal­ nih izboljπav po smernicah ISO 14031, so predvide­ ne tri vrste kazalnikov uspeπnosti po modelu PSR (pritisk‡stanje‡reakcija), in sicer kazalniki uspeπnosti menedæmenta, operativni kazalniki in kazalniki okoljskega stanja. Primeri kazalnikov uspeπnosti menedæmenta (MPI ‡ Management Performance Indicator), ki po­ dajajo informacije o uspeπnosti izvajanja uprave gle­ de izboljπevanja okoljskega menedæmenta, so pro­ raËun, predviden za okoljski menedæment, πtevilo okoljskih incidentov na leto in odstotek doseæenih okoljskih ciljev glede na planirane. Primeri operativnih kazalnikov uspeπnosti (OPI ‡ Operational Performance Indicator), ki podajajo informacije na operativni ravni podjetja, so energija, porabljena na enoto izdelka, povpreËna poraba go­ riva celotne flote na sto kilometrov, poraba vode na enoto izdelka. Primeri kazalnikov okoljskega stanja (ECI ‡ Envi­ ronmental Condition Indicator), ki poroËajo o lokal­ nem in globalnem stanju okolja zaradi naπih aktivno­ sti, so πkodljive koncentracije trdnih delcev v zraku na kubiËni meter, pogostnost fotokemiËnega smoga na leto, upadanje nivoja podtalnice v metrih. World bank (Serageldin, 1996) je leta 1995 okviru modela PSR dodala poleg ekonomskih in ekoloπkih tudi druæbene kriterije: flTrajnostno je pustiti prihod­ njim generacijam vsaj toliko priloænosti, kot smo jih imeli sami, Ëe æe ne veË,« in na podlagi ekonomije okolja in druæbe dodala trikotni okvir oz. okoljski trajnostni razvoj (ESD ‡ Environmentally Sustaina­ ble Development). Walmart je izdelal oceno trajnosti svojih dobavi­ teljev na podlagi vpraπalnika na podroËjih (Walmart, 2009):  energije in podnebje: z namenom zmanjπevanja stroπkov za energijo in zmanjπanje emisij zraka;  uËinkovito ravnanje z materiali: z namenom zmanjπanja odpadkov in poveËanja kakovosti;  naravni viri: z namenom odgovorno pridobljenih surovin in visoke kakovosti;  ljudje in skupnost: odgovorna in etiËna proizvod­ nja. V konceptu merjenja trajnosti logistiËnih podjetij sta bili predlagani dve dimenziji, in sicer dimenzi­ ja koncept, pri kateri se meri izpuste CO2, strategi­ jo trajnostne politike, porabo, certifikate za okoljsko izvajanje podizvajalcev in sodelovanje z znanostjo, ter dimenzija ukrepi, ki se nanaπa na podroËja voz­ nega parka, nepremiËnin, varovanja virov, izvajanja ukrepov na druæbenih podroËjih v okviru podjetja in zunaj njega, transporta, intralogistike in pakiranja (Nehm, 2011). Kot navajata Vachon in Klassen (2006), ima zara­ di pomembnosti trajnostnega izvajanja vedno veËji pomen logistika, ki deluje po principih trajnostnega razvoja, pri Ëemer je pozornost usmerjena predvsem k trajnostnemu in zelenemu naËinu menedæmenta oskrbovalnih verig. Elkington je vpeljal sploπno priznani troj­ ni obraËun (Triple Bottom Line) za ekonom­ sko uspeπnost, izboljπevanje in merjenje okoljske uspeπnosti ter skrb za druæbeno okolje na prime­ ru podjetja Shell UK (Elkingtom, 1999). Merjenje uspeπnosti oskrbovalne verige na nivojih strategije, taktike in izvedbe je opisal Gunasekaran (2004). Za­ radi veËjih zahtev po uspeπnosti so stalne izboljπave na podroËju menedæmenta oskrbovalnih verig po­ stale nuja (Sharma idr., 2008). Zeleni in trajnostni menedæment oskrbovalnih verig (GSCM) zahteva Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev U P O R A B N A I N F O R M A T I K A82 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV drugaËen pristop pri strategiji in odloËitvah na pod­ lagi znanja in kompetenc na trajnostnem podroËju. GSCM je strategija, ki integrira okoljsko razmiπljanje v celoten SCM (Srivastava, 2007). Predlog za nov okvir SCM na podlagi teorije odvisnosti od virov, stroπkov transakcij, populacijske ekologije in virov, ki so na voljo podjetju, je prisoten od leta 2008 (Ro­ gers, 2008). Zanimiv meritveni model s petimi skupi­ nami GSCM je opisal Zhu (2008). Pri veËini oskrbovalnih verig sodelujejo na pod­ roËju transporta in skladiπËenja zelo razliËni izva­ jalci logistiËnih storitev. »e æelimo meriti trajnostno uspeπnost oskrbe, moramo zajeti vse izvajalce, tako da jih lahko primerjamo med seboj. Za doseganje okoljske uspeπnosti je izjemno pomembna delitev medsebojne odgovornosti podjetij. To doseæemo tako, da vsi udeleæenci prevzamejo standard ISO 14000 (Hervani, Helms in Sarkis, 2005). V Evropi je prisotna teænja, da se vsa podjetja, ki sodelujejo kot ponudniki izvajanja logistiËnih storitev, povezujejo s kupci, ki so vse bolj trajnostno naravnani. Trenutna praksa je, da pogodbe z veËjimi kupci vsebujejo za­ jetne vpraπalnike o trajnostnih zahtevah, spremljanje izvedbe teh zahtev pa je nedoreËeno in kot takπno problematiËno (Böhringer in Jochem, 2007). V razi­ skavi 3PL podjetij v Italiji so bili analizirani faktor­ ji, ki spodbujajo ali zavirajo vpeljevanje trajnostnih zahtev za logistiËna podjetja (Evangelista, 2014). V analizi 72 razliËnih znanstvenih Ëlankov o okoljski trajnostni logistiki so ugotovili, da Ëlanki niso osre­ dinjeni na pobude trajnostnega delovanja med zuna­ njimi podjetji in da obstaja velik primanjkljaj razisko­ vanja in objav s tega podroËja (Marchet in Melacini, 2014). Iz analize navedenih virov ter lastnih izkuπenj smo za kazalnike izbrali najbolj relevantne na pod­ roËjih ekologije, druæbe in ekonomije, ki so vezani na uporabo standardov in merjenja izvedbe ter vsebuje­ jo principe PDCA. 3 MODEL 3PL GIF ZA MERJENJE USPEŠNOSTI TRAJNOSTNEGA DELOVANJA Model smo poimenovali po najbolj razπirjenem in zato tudi zahtevnem primeru, ko logistiËne stori­ tve izvajajo zunanji izvajalci, ki imajo z naroËnikom samo pogodbeni odnos. Tako 3PL GIF pomeni Third Party Logistics Green Inovative Framework ‡ Zeleni inovativni okvir zunanjih izvajalcev logistiËnih sto­ ritev. Zeleni inovativni okvir 3PL GIF predstavlja lo­ giËno strukturo, ki opisuje in zaznava celotno okolj­ sko ravnanje pri logistiËnih podjetjih. Temelji na treh sploπno priznanih trajnostnih podroËjih, na katerih merimo trajnostno delovanje, in sicer na okoljskem, druæbenem in ekonomskem. Sam koncept je zasnovan tako, da podjetja opozar­ ja prek kazalnikov na standarde, po katerih bi morali izvajati logistiËne dejavnosti, jih meriti in jih cikliËno stalno izboljπevati. Glede na to, da podjetje samo oce­ njuje uspeπnost, smo posamezne kazalnike povsod povezali z uporabo mednarodnih standardov, ki jih preverjajo zunanji certificiranimi ocenjevalci in zato priËakujemo ustrezno relevantnost podatkov. »e podjetje ne uporablja standardnih sistemov za merje­ nje kakovosti, je to pomemben podatek, ki kaæe na to, da podjetje nima ustrezne trajnostne politike. Za vsako podroËje ‡ okolje, druæbo in ekonomijo ‡ imamo izbrano skupino kazalnikov, ki na najbolj sploπen in preprost naËin prikazuje uspeπnost traj­ nostnega delovanja logistiËnega podjetja. Kazalnik je opazovana vrednost, ki reprezentativno pred­ stavlja preuËevani pojav (EEA, 2003). V sploπnem kazalniki ovrednotijo informacije z zdruæevanjem veË razliËnih podatkov. Kazalnik poenostavi infor­ macije, ki lahko pomagajo pri razkrivanju komple­ ksnih pojavov in temeljijo na podatkih razliËnih spremenljivk, ki jih opazujemo v doloËenem Ëasov­ nem obdobju. Kazalniki morajo biti postavljeni na podlagi temeljne znanstvene zahteve izpolnjevanja treh bistvenih korakov, ki so normalizacija, uteæitev in zdruæevanje (Böhringer in Jochem, 2007). Za primerjavo posameznih spremenljivk so moæne razliËne tehnologije, ki omogoËajo zdruæitve v ka­ zalnik (Welsch, 2005). Na merjenju oddaljenosti od cilja temelji normalizacija (Krajnc, 2005). Na tem principu temeljijo tudi kazalniki, ki smo jih defini­ rali pri naπem delu. 3.1 Struktura modela 3PL GIF Kako pridemo od podatkov do ugotavljanja o na­ predovanju pri doseganju trajnostnega razvoja, kaæe podatkovna piramida, v kateri se vidi celotna informacijska struktura od podatkov do kazalni­ kov, zdruæenih v indeks, ki kaæe oddaljenost do cilja (Zegras, 2006). Kazalniki nam pomagajo razumeti, kakπno je naπe trenutno stanje, kam se gibljemo in kako daleË smo od zastavljenega cilja. Izbor kazal­ nikov temelji na pravilih, in sicer morajo biti rele­ vantni, vzroËno povezani, ocenjevati se morajo ra­ Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 832017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev zumljivo in preprosto. NaËin pridobivanja podatkov za kazalnike mora biti stalen, zanesljiv in z majhnimi stroπki (Hsu, 2013; Warhurst, 2002). Izbrali smo kazalnike, ki po naπem mnenju naj­ bolj odraæajo izvajanje trajnostne politike podjetja. VeËinoma so podatki za kazalnike v podjetjih æe pripravljeni, saj temeljijo na pridobljenih podatkih, ki jih zahtevajo pri izvajanju standardov. Kazalniki se obiËajno merijo na doloËeno enoto, npr. SKU, da omogoËamo primerjavo podatkov glede na razliËne obsege delovanja. 3.1.1 Kazalniki uporabe okoljskih standardov Kazalniki uporabe okoljskih standardov kaæejo, ali podjetje uporablja standarde, ki zagotavljajo, da se izvaja zastavljena okoljska politika. Uspeπnost uporabe okoljskih standardov pri logistiËnih dejav­ nostih, kot je ISO 14000 ipd., kaæe, kako zavzeto izva­ ja podjetje planiranje, izvajanje in merjenje na okolj­ skem podroËju. Hkrati uporablja æe vgrajeni sistem PDCA, ki omogoËa stalno napredovanje in poroËanje o okoljskem delovanju pri logistiËnih storitvah. Kazalniki merjenja onesnaæevanja kaæejo na skrb podjetja, da meri onesnaæevanje okolja pri svo­ jih dejavnostih. Merimo onesnaæevanja s trdnim od­ padom, onesnaæevanje zraka in vode, kar je marsikje tudi zakonsko predpisano. Spremljamo tudi uËinko­ vitost pri zmanjπevanju porabe energije. Navajamo izbrane kazalnike:  zmanjπanje emisij v zrak pri logistiËnih dejavno­ stih;  zmanjπanje onesnaæevanja in porabe vode;  zmanjπanje porabe energije;  zmanjπanje trdnega odpada pri logistiki. Kazalnik recikliranja prikazuje skrb podjetja za odpadne snovi, pri Ëemer merimo, kakπno je poveËa­ nje obsega recikliranja pri logistiËnih dejavnostih. Kazalnik ekoloπkih incidentov nakazuje, da se podjetje zaveda problematike ekoloπkih incidentov, da spremlja stanje ekoloπkih incidentov in jih z ukre­ pi æeli zmanjπati. 3.1.2 Kazalniki na podroËju druæbene uspeπnosti podjetja Ti kazalniki so usmerjeni na osebje, ki izvaja logi­ stiËne storitve. Posebno pri skladiπËenju in transpor­ tu so ljudje kljuËni faktor za uspeπno izvajanje logi­ stiËnih procesov. Kazalniki socialne varnosti opozarjajo na izbolj­ πanje socialne varnosti zaposlenih, trajnost zaposlit­ ve, poveËanje plaË, ugodnosti za zaposlene, dosega­ nje ali preseganje ILO standardov. Izboljπanje kvalitete okolja, v katerem delavci delajo, je kazalnik, ki kaæe, kako podjetje izvaja po­ litiko izboljπevanja delovnega okolja, da zaposleni niso izpostavljeni πkodljivim vplivom, imajo ustrez­ ne razmere na delovnem mestu, skrbijo za postavitev uspeπnih delovnih ekip ipd. Kazalnik izboljπevanju delovnih pogojev prika­ zuje skrb podjetja, da skrbi za svoje delavce z ustre­ znimi urniki dela, poskrbi, da zaposleni niso pod prehudimi obremenitvami, da imajo Ëas za prehrano in poËitek ipd. Kazalniki varnosti pri delu kaæejo na izboljπevanje varnosti v logistiki z izvajanjem varnostne politike podjetja, merjenjem in stalnimi izboljπavami. Var­ nost pri delu se zaËne s preventivo. Kazalnik po­ veËanja preventivnih ukrepov kaæe na izvajanje razliËnih preventivnih ukrepov na podroËju varnosti pri izvedbi logistike in meri uËinkovitost izvedenih ukrepov. Zmanjπevanje nesreË pri uporabi delovnih sredstev je kazalnik, s katerim merimo uspeπnost pri zmanjπevanju nesreË pri logistiËnih dejavnostih. Kazalnik izobraæevanja opozarja na poveËanje izobraæevanja na zaposlenega, saj je prav zaradi hi­ tro spremenljive tehnologije in uvajanja informatike izobraæevanje zaposlenih pogoj za uspeπno delo. 3.1.3 Kazalniki na podroËju ekonomske uspeπnosti podjetja Izbrali smo tri skupine kazalnikov, ki so vezani na poslovanje na logistiËnem podroËju. Kazalniki sploπne ekonomske uspeπnosti kaæejo, ali podjetje deluje uspeπno in zagotavlja nujna sred­ stva za delovanje na podroËju logistike. Kazalnik poveËanje trænega deleæa na segmen­ tu logistike prikazuje, kako je podjetje uspeπno pri osvajanju logistiËnega trga oziroma pri poveËanju obsega svojega delovanja. Kazalnik poveËanja neto prihodkov na segmen­ tu logistike prikazuje ekonomsko uspeπnost na logi­ stiËnem podroËju. Kazalnik, ki kaæe poveËanje sredstev za zagota­ vljanje zelene produkcije na logistiËnem podroËju, prikazuje, koliko sredstev je namenjenih za investici­ je v trajnostne izboljπave. Evidentno je, da le z inve­ sticijami lahko doseæemo æelene cilje pri trajnostnem razvoju, npr. zmanjπanje porabe energije doseæemo z vloæki v bolj varËne porabnike, z vlaganjem v menja­ vo energentov, v alternativne vire. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A84 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Vrednost kazalnika = x 100 ObmoËje ‡ (Ciljna vrednosti ‡ aktualna vrednost) ObmoËje Po taki normalizaciji rezultatov je vrednost kazal­ nika posameznega podroËja vedno med 0 in 100 in rezultat prikazuje napredek ali nazadovanje do zasta­ vljenega cilja. Ker vedno priËakujemo doloËen napre­ dek pri trajnostnem razvoju, ne priËakujemo, da bi kdo æelel ciljno vrednost postaviti niæje od predhod­ nega stanja. ObmoËje ne sme imeti vrednosti niË. V primeru, ko podjetje ne predvidi nobenega napredka in tudi ne izmeri nobenega napredka, se postavi vred­ nost kazalnika napredovanja na niË. Take situacije prepreËimo pri vnosu v aplikacijo za vnos podatkov. Primer: Ciljna vrednost je vrednost, ki jo æelimo doseËi: æelimo zmanjπati porabo energije za 4 %. Aktualna vrednost je vrednost, ki smo jo dosegli: zmanjπali smo porabo za 3 %. Razdalja je absolutna vrednost med ciljno in aktualno vrednostjo in pred­ stavlja 1 %. ObmoËje je razlika med najveËjo vredno­ stjo med ciljno ali aktualno vrednostjo in razdaljo in je 3 %. Kazalnik ima tako vrednost (3 ‡ 1) / 3 * 100 = 67. 4.1 Uteæi posameznih kazalnikov Uteæi predstavljajo pomembnost posameznega ka­ zalnika glede na druge in jih v naπem primeru vse enako ocenimo (od 0 do 100). Na nivoju posamezne­ ga podroËja okolja, druæbe in ekonomije imamo lah­ ko razliËno πtevilo kazalnikov. Ker je vsako podroËje enako pomembno, je tudi vsak kazalnik za posame­ zno podroËje toliko vreden, da maksimalna vsota vseh kazalnikov doseæe 100 toËk. Primer: »e je na podroËju osem kazalnikov, je vsak najveË vreden 12,5 toËke, Ëe je sedem kazalnikov, je vsak vreden 14,29 toËke. V primeru zgornjega kazalnika za zmanjπanje porabe energije, pri katerem je na podroËju ekologi­ je osem kazalnikov, je kazalnik za celotno podroËje ekologije vreden 67 * 14,29 /100 = 9,57 toËke. 5 REZULTATI IN DISKUSIJA Raziskovanje je potekalo v prvi polovici leta 2016 in se je nanaπalo na podatke iz leta 2014. Raziskovali smo v logistiËnih podjetjih z metodami intervjuja in vpraπalnika. Z vpraπalnikom smo ocenili kazalnike v posameznem podjetju. Izbrali smo podjetja, ki ustre­ zajo oznakam, da so transportno podjetje, distribucij­ ski center 3PL in distribucijski trgovinski center. Kazalniki ekonomske uspeπnosti izvajanja logi- stiËnih storitev. Vitka logistika ima enake cilje, kot jih ima vitka proizvodnja, in sicer izboljπanje kakovosti, produktivnosti in uËinkovitosti izvajanja logistiËnih procesov z aktivnim sodelovanjem vseh zaposle­ nih. Zato smo postavili kazalnik, ki kaæe, ali podje­ tje uporablja principe vitke logistike in ali beleæijo zmanjπanje stroπkov zaradi izvajanja vitke logistike. Sploπno priznani kazalnik za ekonomsko uËin­ kovit proces pri logistiki meri stroπke na posamezno transportno enoto SKU (Stock Keeping Unit). Kazalnik za izboljπanje ekonomske uËinkovito­ sti transporta prikazuje, kakπne ekonomske uËinke so dosegli pri izboljπavah notranjega ali zunanjega trans porta na prevoæeni kilometer. Z uspeπnim trajnostnim razvojem se morajo po­ znati uËinki tudi pri zmanjπanju stroπkov za energijo, odpadne vode in odpadke, kar spremljamo z ustrez­ nim kazalnikom. Kazalnik politike ravnanja pri poslih kaæe na kredibilnost podjetja in zavezanost po poπtenem poslovnem delovanju. Povzemamo ga po vplivnem Dow Jonesov trajnostnem indeksu, ki ga oznaËu­ je kot pomembno ekonomsko tveganje, kot navaja Knoepfel (2001). Tako merimo incidente, ki bi npr. lahko pomenili podkupovanje ali druge neprimerne ali celo kaznive oblike poslovanja in s tem predstav­ ljajo resno ekonomsko tveganje. Kazalnik kaæe na ob­ stoj kodeksa ravnanja v podjetju in merjenje izvajanja kodeksa pri poslovanju. 4 POSTAVITEV INDEKSA TRAJNOSTNE NARAVNANOSTI PODJETJA Opisane kazalnike zdruæimo v indeks 3PL GIF, ki opisuje trajnostno naravnanost posameznega podje­ tja ‡ deleænika v oskrbovalni verigi. Za normalizirane in primerljive vrednosti najprej definiramo obmoËje, v katerem merimo rezultate. S tem dobimo spodnjo in zgornjo mejo vrednosti, ka­ mor lahko umestimo aktualni dobljeni rezultat. Z æeljo po stalnem napredku poskuπamo vsaj mi­ nimalno izboljπati najboljπi predhodno doseæeni re­ zultat. Ciljna vrednost je vrednost, ki si jo zastavimo kot predvideni rezultat pri naπem delovanju. Aktual­ na vrednost je vrednost, ki jo doseæemo pri merjenju delovanja. Trend prikazuje, koliko smo napredovali od prejπnjega stanja. ObmoËje je najveËji razpon med najveËjo in najmanjπo vrednostjo med vsemi rezultati vkljuËno z aktualno vrednostjo. Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 852017 - πtevilka 2 - letnik XXV PreuËili smo πest podjetij, ki so zaradi poslovne diskretnosti preimenovana v podjetja A, B, C, D, E, F. Gre za veËja slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z logi­ stiko distribucije blaga in pokrivajo zraËni, kopenski in morski transport. V prvem delu vpraπalnika smo pridobili podatke o podjetju, podroËju delovanja, πtevilu zaposlenih in podobno ter podatke o osebi, ki je odgovorna za iz­ polnjevanje vpraπalnika, njeni poziciji v podjetju in odnosu do uprave podjetja. Tako smo preverili, da so podatki kredibilni in jim lahko zaupamo. Ker se veËi­ na kazalnikov nanaπa na uporabo razliËnih standar­ dov oz. njihovih pomembnih elementov, bi lahko oce­ ne, ki smo jih dobili, preverili pri pregledih izvajanja razliËnih standardov. Za vsak kazalnik je treba najprej izvedeti, ali ga merijo in imajo podatke, tako da dobi­ mo eksplicitni odgovor in ne samo prazno polje. Vsi rezultati kazalnikov se najprej normirajo v okviru obmoËij, kot je prikazano v enaËbi za pridobi­ Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev tev vrednosti kazalnika. Kasneje se njihova vrednot uteæi s faktorjem πtevila kazalnikov v posameznem poglavju, tako da je konËna vrednost za posamezno podroËje vedno med 0 in 100. 5.1 Pomembnost doseganja ekonomskih rezultatov v podjetju Z vpraπalnikom preizkusimo, kako podjetja sama ocenjujejo pomembnost trajnostnih podroËij. Pri vi­ soki oceni o pomembnosti trajnosti priËakujemo, da podjetje tudi prikazuje uspeπnost pri trajnostnem de­ lovanju. Pomembnost posameznega stebra smo ocenili z vrednostmi: 1 = manj pomembno, 2 = pomembno, 3 = zelo pomembno; Ëe odgovora ni, je vrednost 0. V vseh preuËevanih podjetjih se zavedajo pomembno­ sti vseh treh stebrov, kot so ekonomija, druæba in eko­ logija. Pomembnost za ekoloπki steber je najmanjπa, vendar ne odstopa veliko od drugih dveh stebrov. Oznaka Podjetje v oskrbovalni verigi Podjetje zunanjih logistiËnih storitev Pomembnost trajnostnih podroËij (od 0 do 3; 0 = brez odgovora; 1 = najmanj; 3 = najveË) Ekonomija Druæba Ekologija A × 3 2 2 B × 3 3 3 C × 3 3 3 D × 3 3 2 E × 3 3 2 F × 3 3 3 Tabela 1: Ocena pomembnosti podroËij ekologije, ekonomije in druæbe, ki je bila izmerjena v posameznih podjetjih Vsa podjetja se zavedajo, da je treba meriti in spre­ mljati delovanje na vseh treh podroËjih trajnostnega delovanja, tako je povpreËna vrednost pri ekonomiji maksimalna 3, pri druæbi malo niæja 2,8 in ekologi­ ji 2,5. Pomembnost trajnostnega izvajanja je za vsa podjetja ne glede na njihov naËin delovanja izredno visoka. Slika 2: Ocena pomembnosti podroËij ekologije, ekonomije in druæbe, kot jo vidijo posamezna podjetja Pomembnost trajnostnih podroËij ekologija sociala ekonomija Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 U P O R A B N A I N F O R M A T I K A86 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev Vsa podjetja najveËjo pomembnost pripisujejo ekonomskemu podroËju, samo eno podjetje za sto­ pnjo manj druæbenemu in dve podjetji za stopnjo manj ekoloπkemu podroËju. Torej se vsa podjetja moËno zavedajo pomembnosti trajnostnega delova­ nja, kar je nad priËakovanji pred raziskavo. 5.2 Ekologija Slika 3 in tabela 2 prikazujeta kazalnike na okoljskem podroËju in njihove vrednosti po posameznih podje­ tjih. VeËina podjetij uporablja okoljske standarde in meri zmanjπanje izpustov. Vidimo, da so najslabπe razmere pri kazalniku ekoloπkih incidentov in zmanjπanju trdnega odpada, pri katerih so potrebne izboljπave. Zelo visoka je uspeπnost vseh podjetij pri uporabi okoljskih standardov ISO 14000, kar je zelo spodbud­ no, pri Ëemer pa dve podjetji ne merita okoljskega iz­ vajanja in ne poroËata o njem. VeËina podjetij se trudi pri zmanjπanju izpustov, onesnaæevanja in porabe vode, zmanjπanju porabe energije in poveËanem ob­ segu recikliranja. Slabπe je pri zmanjπevanju trdnega odpada, preseneËa pa odnos do okoljskih incidentov, ki ga v veËini podjetij ne obravnavajo. Okoljski kazalnik / podjetje Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F Uspeπnost uporabe okoljskih standardov 12,50 8,33 11,25 12,50 12,50 12,50 Merjenje in poroËanje o okoljskem izvajanju 12,50 NA 11,25 NA 12,50 12,50 Zmanjπanje izpustov v zrak 12,50 8,33 9,38 12,50 6,25 12,50 Zmanjπanje onesnaæevanja in porabe vode 0,00 NA 9,38 12,50 12,5 12,50 Zmanjπanje porabe energije 6,25 8,33 10,00 12,50 NA 6,25 Zmanjπanje trdnega odpada 2,50 NA 9,38 NA 12,5 2,50 PoveËanje obsega recikliranja 8,33 NA 11,25 12,50 12,5 8,33 Zmanjπanje ekoloπkih incidentov 0,00 NA 12,38 NA NA NA Tabela 2: Vrednosti kazalnikov na okoljskem podroËju pri posameznih podjetjih Podjetje A je na ekoloπkem podroËju uspeπno pri veËini kazalnikov, ne spremljajo pa onesnaæevanja in porabe vode ter ekoloπkih incidentov. Podjetje B je sicer transportno podjetje, a posveËa pomembnost samo trem okoljskim kazalnikom, in sicer uspeπnosti uporabe okoljskih standardov pri logistiËnih dejav­ nostih, zmanjπanju izpustov v zrak in zmanjπanju porabe energije. Podjetje D je prav tako transportno podjetje, a so doseæene vrednosti njegovih okoljskih kazalnikov veËje v primerjavi s podjetjem B, pred­ vsem v primeru recikliranja in porabe vode. Podjetja, ki izvajajo zunanje logistiËne usluge, so podjetja C, E in F. Podjetje C je izrazit zunanji izva­ jalec in ima zelo visoke rezultate na okoljskem po­ droËju, z izjemo zmanjπanja trdnega odpada, in ne obravnava ekoloπkih incidentov. Podjetje E ima prav tako visoke rezultate pri okoljskih kazalnikih, malo niæji rezultat je zaznan pri zmanjπanju izpustov v zrak, ne posveËajo pa pozornosti zmanjπevanju po­ rabe energije in zmanjπevanju ekoloπkih incidentov. Podjetje F je najbolj uspeπno pri doseganju okoljskih ciljev v primerjavi z drugimi podjetji, kljub temu pa ne posveËajo pozornosti ekoloπkim incidentom. Na grafu (slika 3) prikazujemo kazalnike po posameznih podjetjih. Kjer ni prikazane vrednosti, kazalnika ne merijo. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 872017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev 5.3 Druæba Rezultati prikazujejo, da veËina podjetij ne meri vseh kazalnikov. Kjer jih merijo, so ti dovolj uspeπni in kaæejo na zavzetost podjetij pri izboljπavah druæbenega podroËja. Rezultati vrednosti kazalni­ kov na druæbenem podroËju so prikazani v tabeli 3 in sliki 4. Gre za kazalnike socialne varnosti, varnosti pri delu ter izobraæevanja in delovnih pogojev. Pre­ senetljivo je, da nekatera podjetja ne posveËajo po­ zornosti izboljπevanju delovnih pogojev in okolja, v katerem delajo zaposleni. Slika 3: Kazalniki na okoljskem podroËju pri posameznih podjetjih Uspeπnost delovanja na okoljskem podroËju 12 10 8 6 4 2 0 Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F Uspeπnost uporabe okoljskih standardov Merjenje in poroËanje o okoljskem izvajanju Zmanjπanje izpustov v zrak Zmanjπanje onesnaæenja in poraba vode Zmanjπanje porabe energije Zmanjπanje trdnega odpada PoveËanje obsega recikliranja Zmanjπanje ekoloπkih incidentov Druæbeni kazalnik / podjetje Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F Izboljπanje socialne varnosti zaposlenih NA 11,43 7,14 14,29 NA 14,29 Izboljπevanje varnosti pri logistiËni produkciji 7,14 NA 11,43 14,29 7,14 14,29 PoveËanje preventivnih ukrepov NA NA 10,00 11,69 7,14 14,29 Zmanjπevanje nesreË pri uporabi delovnih sredstev 14,29 NA 14,29 11,43 7,14 14,29 PoveËanje izobraæevanja na zaposlenega 4,76 10,71 10,71 NA NA 14,29 Izboljπevanje delovnih pogojev NA NA 10,71 14,29 NA NA Izboljπevanje kvalitete okolja v katerem so zaposleni 8,57 14,29 11,43 NA NA NA Tabela 3: Vrednosti kazalnikov na druæbenem podroËju pri posameznih podjetjih Transportna podjetja so A, B in D. Podjetje A ne posveËa pozornosti izboljπanju socialne varnosti, po­ veËanju preventivnih ukrepov in izboljπevanju delov­ nih pogojev oz. teh kazalnikov ne spremlja. Podjetje B ne meri kazalnikov izboljπanja delovnih pogojev in poveËevanja preventivnih ukrepov. Kazalniki za po­ droËja, ki jih merijo, so visoki. Pri podjetju D so kazalni­ ki zelo visoki, ne merijo pa napredka pri izobraæevanju in izboljπevanju kakovosti delovnega okolja. Pri pod­ jetjih, ki izvajajo zunanje logistiËne usluge, lahko pri podjetju C opazimo pozitivno skrb pri vseh kazalni­ kih. Pri podjetju E so kazalniki, ki kaæejo na uspeπnost podroËij, predvsem varnosti, zelo visoki, a mnogo ka­ zalnikov ne merijo, Ëeprav bi jih morali. Pri podjetju F so rezultati meritev zelo visoki, ne merijo pa delovnih pogojev in kakovosti okolja zaposlenih. Na grafu (sli­ ka 4) prikazujemo kazalnike po posameznih podjetjih. Kjer ni prikazane vrednosti, kazalnika ne merijo. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A88 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev Uspeπnost delovanja na druæbenem podroËju Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F 14 12 10 8 6 4 2 0 ‡2 Izboljπanje socialne varnosti zaposlenih Izboljπevanje varnosti pri logistiËni produkciji PoveËanje preventivnih ukrepov Zmanjπevanje nesreË pri uporabi delovnih sredstev PoveËanje izobraæevanja na zaposlenega Izboljπevanje delovnih pogojev Izboljπevanje kvalitete okolja v katerem so zaposleni Slika 4: Kazalniki na druæbenem podroËju pri posameznih podjetjih 5.4 Ekonomija Na ekonomskem podroËju so izbrana podjetja glede kazalnikov uspeπna, vendar je veliko podroËij, na katerih kazalnikov ne merijo. Nobeno izmed pod­ jetij ne meri kazalnika poslovnega ravnanja po ko­ deksu oziroma etiËnega ravnanja, kar med drugim priporoËa Dow Jones (Knoephel, 2001). Sploπna eko­ nomska uspeπnost vsebuje poveËanje trænega deleæa, neto prihodkov in sredstev za zeleno izvajanje ter uspeπnost izvajanja logistike: zmanjπanje stroπkov zaradi vitke logistike, zmanjπanje stroπkov na enoto SKU, zmanjπanje stroπkov za energijo, odpadke in spremljanje izvajanja po kodeksu ravnanja (tabela 4 in slika 5). Tabela 4: Vrednosti kazalnikov na ekonomskem podroËju pri posameznih podjetjih Okoljski kazalnik / Podjetje Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F PoveËanje trænega deleæa NA 9,38 11,43 12,50 0,00 NA PoveËanje prihodkov NA 8,33 14,29 12,50 14,29 11,46 Zmanjπanje stroπkov zaradi vitke logistike 6,25 NA 14,29 NA NA 12,50 Zmanjπanje stroπkov na enoto SKU 6,25 NA NA NA NA 12,50 Izboljπanje ekonomske uËinkovitost transporta 1,25 6,25 10,00 12,50 NA 12,50 Delovanje po kodeksu ravnanja NA NA NA NA NA NA Zmanjπanje stroπkov za energijo, odpadne vode, odpadke NA NA 7,14 NA NA 12,50 Ekonomski napor za zagotavljanje zelene produkcije NA 9,38 10,71 8,33 NA 12,50 Pri kazalnikih smo poleg sploπne ekonom­ ske uspeπnosti podjetja poudarili tudi ekonomsko uspeπnost trajnostnega in vitkega ravnanja, merili poveËanje investiranja v zeleno logistiko ter ravnanje pri poslovanju. Podatki kaæejo, da nekatera podjetja vsaj na logistiËnem podroËju ne merijo neposredne ekonomske uspeπnosti, predvsem iz skupine podje­ tij, ki so povezana v stalne distribucijske verige, kljub temu da je za njih to zelo pomembno. Tako tudi ne merijo trænega deleæa ali poveËanja prihodkov na tem segmentu. Podjetja slabπe merijo ekonomsko uËinkovitost na logistiËno enoto in prihranke zaradi vitkega izvajanja. VeËina meri in izboljπuje ekonom­ sko uËinkovitost pri transportu. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 892017 - πtevilka 2 - letnik XXV Nobeno podjetje ne meri incidentov, ki nastane­ jo zaradi spornega, nepravilnega ravnanja, ki ni po kodeksu ravnanja, niti nima izvedenega merjenja in predvidenega naËina za njihovo zmanjπevanje. VeËi­ na podjetij nima zastavljenih ciljev za zmanjπanje stroπkov za energijo, odpadne vode in odpadke. Opazili pa smo, da poveËujejo investicije v trajnostno delovanje in dosegajo predvidene cilje. Na grafu (sli­ ka 5) prikazujemo kazalnike po posameznih podjet­ jih. Kjer ni prikazane vrednosti, kazalnika ne merijo. Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev Slika 5: Kazalniki na ekonomskem podroËju pri posameznih podjetjih 14 12 10 8 6 4 2 0 PoveËanje tržnega deleæa PoveËanje prihodkov Zmanjπanje stroπkov zaradi vitke logistike Zmanjπanje stroπkov na enoto SKU Izboljπanje ekonomske uËinkovitosti transporta Delovaanje po kodeksu ravnanja Zmanjπanje stroπkov za energijo, odpadne vode, odpadke Ekonomski napor za zagotavljanje zelene produkcije Uspeπnost delovanja na ekonomskem podroËju Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F 5.5 Indeks 3PL GIF Indeks je kvantitativno zdruæevanje πtevilnih kazal­ nikov, ki lahko zagotovijo poenostavljen, skladen in veËdimenzionalni pogled na sistem (Mayer, 2008). Indeks 3PL GIF je zasnovan na treh vrednostih, za vsako trajnostno podroËje posebej. V indeksu 3PL GIF so zdruæeni kazalniki na ravni podjetja za vsako po­ droËje ekologije, druæbe in ekonomije posebej. Skupni indeks predstavlja uËinkovito predstavitev delovanja podjetij in omogoËa laæjo primerjavo med njimi. In­ deks dobimo tako, da seπtejemo vse vrednosti kazal­ nikov na doloËenem podroËju. Za podjetje A dobimo za vsoto vrednosti kazalnikov na ekoloπkem podroËju 12,5 + 12,5 + 12,5 + 0 + 6,25 + 2,5 + 8,33 + 0 = 54,58. Skupni primerjalni graf (slika 6) prikazuje pri­ merjavo med podjetji in njihovo uspeπnost na ekoloπkem, druæbenem in ekonomskem podroËju. Indeks razloËno prikazuje razlike med raziskovani­ mi podjetji in opozarja na podroËja, na katerih je tre­ ba kaj spremeniti. ekologija sociala ekonomija 3PL GIF indeks 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Podjetje A Podjetje B Podjetje C Podjetje D Podjetje E Podjetje F Slika 6: Indeks 3PL GIF, ki prikazuje raznolikost podjetij na ekonomskem, druæbenem in ekoloπkem podroËju U P O R A B N A I N F O R M A T I K A90 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Razliko med deklarativnim in resniËnim izvaja­ njem pri raziskovanih podjetjih kaæe primerjava z gra­ fom, kako pomembna so trajnostna podroËja za pod­ jetja, kar so podjetja poroËala na zaËetku vpraπalnika (slika 2). Podjetja so deklarativno jasna pri pomemb­ nosti okoljskega delovanja, saj je od 18 ocen kar 14 ma­ ksimalnih. Ko to primerjamo z rezultati, ki jih prika­ zuje indeks 3PL GIF, je pri nekaterih podjetjih videti pomembna odstopanja, ki opozarjajo, da bi morala ta podjetja vloæiti dodatne napore v trajnostni razvoj. 5.6 PraktiËna uporabnost modela Model 3PL GIF prikazuje uspeπnost delovanja zelo razliËnih logistiËnih podjetij ‡ od globalnih velika­ nov do majhnih lokalnih druæinskih podjetij, ki imajo enak cilj biti uspeπnejπa pri svojem delovanju. Celotna struktura modela sluæi za izboljπavo vseh logistiËnih dejavnosti po naËelih cikliËnih izboljπav, vitke logi­ stike in stalnega napredovanja na trajnostnem po­ droËju. 3PL GIF omogoËa vsakemu podjetju in celotni oskrbovalni verigi informacije o uspeπnosti izvajanja logistiËnih storitev in njihovem napredovanju pri najpomembnejπih trajnostnih elementih. Hkrati ponu­ jamo orodje, s katerim lahko podjetja na operativnem podroËju izboljπujejo uspeπnost delovanja in svoje po­ roËanje. Model upoπteva naraπËajoËi trend transparen­ tnosti in vidnosti pri delovanju logistiËnih podjetij in je orodje za hitro primerjavo med podjetji. Subjekte, ki jih zanimajo podatki iz 3PL GIF, lahko razdelimo na πtiri skupine: 1. naroËniki, ki najemajo logistiËne storitve pri zuna­ njih izvajalcih, 2. upravljavce oskrbnih verig, ki lahko izbirajo boljπe izvajalce tudi na trajnostnem podroËju, 3. menedæerji posameznih 3PL logistiËnih podjetij, ki æelijo doseËi uspeπnejπe delovanje, 4. konËni potroπniki blaga, da lahko preverijo, s kakπnimi podjetji je doloËeni izdelek potoval sko­ zi oskrbovalno verigo in kako so obremenili oko­ lje z logistiËnimi storitvami. Zmoænost prikazovanja podatkov v 3PL GIF je v danaπnjem konkurenËnem okolju lahko tudi bistve­ na prednost za logistiËna podjetja in celotno oskrbo­ valno verigo. 6 SKLEP Model je z raziskavo podjetij pokazal takojπno upo­ rabnost za primerljivo ocenjevanje trajnostnega izvajanja s podatki, ki æe obstajajo, kar do sedaj ni bilo mogoËe. Raziskava je pokazala, da prouËevana podjetja izkazujejo veliko skrb na podroËju okoljske, druæbene in ekonomske politike, vendar nekatera prikazujejo veË na deklarativni ravni kot pri sami izvedbi. Z modelom smo pridobili orodje, s katerim lahko na dovolj preprosto primerjamo izvajalce logi­ stiËnih storitev med seboj glede uspeπnosti na traj­ nostnem podroËju. V πtudiji smo za vsako podroËje med drugim ugotovili, da obstajajo podjetja brez evidence in ciljev o zmanjπanju ekoloπkih incidentov, nekatera ne izboljπujejo delovnih pogojev in okolja, v katerem delajo zaposleni, in ne upoπtevajo kodeksa ravnanja pri svojem poslovanju. Na drugi strani nas preseneËa velika zavezanost za trajnejπe delovanje in tudi njihova uspeπnost na posameznih podroËjih. S tem indeksom lahko sklepamo o naËinu seda­ njega izvajanja logistiËnih storitev v doloËeni oskr­ bovalni verigi in vidimo njihove pomanjkljivosti. Model lahko uporabljajo vsa podjetja, ki so povezana v oskrbovalne verige distribucije blaga, tako da ce­ loten rezultat vseh podjetij kaæe skupni napor celo­ tne oskrbovalne verige. S tem se lahko tudi razliËne oskrbovalne verige primerjajo med seboj. »eprav se podjetja ocenjujejo sama, je zaradi naËina izbora kazalnikov mogoËe marsikatero oceno preveriti, saj so vezana na mednarodne standarde kakovosti izva­ janja. Velika je verjetnost, da neuspeπna podjetja ne bodo æelela posredovati podatkov, vendar tudi taka informacija pove, da izvajalec ne skrbi za trajnostni razvoj. Model omogoËa, da podjetja izboljπujejo svoje de­ lovanje, ga stalno merijo in primerjajo s konkurenco. Model tudi pomaga pri menedæmentu oskrboval­ nih verig za ugotavljanje najπibkejπih Ëlenov na po­ droËjih, ki niso na ustrezni ravni. 3PL GIF omogoËa informiranje vse javnosti ‡ proizvajalcev, naroËnikov storitev, izvajalcev in potroπnikov, na kakπen naËin in kako trajnostno uspeπno so se izvajale logistiËne storitve. Predvidevamo, da bo model pripomogel k laæjemu izboru logistiËnih izvajalcev, transparentne­ mu obveπËanju o logistiËni izvedbi in bolj trajnostne­ mu izvajanju logistiËnih storitev. Smer razvoja kaæe, da bo v prihodnosti treba upoπtevati trajnostne kazalnike, ki bodo izvajalce oskrbovalnih verig uvrπËali na doloËeno stopnjo ka­ kovosti, kar bo vplivalo na njihovo zaæelenost med vsemi deleæniki. Izvajalci se æe zavedajo pomembno­ sti trajnostnega delovanja in model 3PL GIF je pri­ merna in dolgoroËno zanimiva reπitev pri merjenju Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 912017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev okoljske uspeπnosti pri transportu, skladiπËenju in celotni distribuciji blaga in storitev. 7 VIRI IN LITERATURA [1] Beamon, B. M. (1999). Measuring supply chain performance. International Journal of Operations & Production Manage- ment, 19(3), 275‡292. [2] Böhringer, C. in Jochem, P. (2007). Measuring the Immeasurable:A Survey of Sustainability Indices. Prido- bljeno iz Zentrum für Europäische Wirtschaftsforschung GmbH (ZEW) Mannheim: ftp://ftp.zew.de/pub/zew-docs/dp/ dp06073.pdf. [3] EEAEuropean Environment Agency. (2003). Environmental In- dicators: Typology and Use in Reporting. EEA. Copenhagen, 20. [4] Elkington, J. (1999). Triple bottom-line reporting: Looking for balance. Australian CPA 69 (2), 18‡21. [5] Evangelista, P. S. (2014). Green supply chains initiatives in transport and logistics service industry: an exploratory case study analysis. Research in Transportation Business & Mana- gement, Vol. 12, 63‡72. [6] Executive Order #13423. (2007). Executive Order #13423, Ja- nuary 24, 2007, Section 9 (k),. Federal Register. [7] Gunasekaran, A. P. (2004). A framework for supply chain per- formance measurement. International Journal of Production Economics Vol. 87(3), 333‡347. [8] Hervani, A., Helms, M. M., in Sarkis, J. (2005). Performan- ce measurement for green supply chain management. Ben- chmarking: An International Journal, Vol. 12(4), 330‡353. [9] Hsu, A. L. (2013). Measuring Progress: A Practical Guide From the Developers of the Environmental Performance In- dex (EPI). New Haven: Yale Center for Environmental Law & Policy. [10] Jereb, B., Cvahte E, T., Rosi, B. (2016). Governance of in- vestments in logistics. V: Kramberger, T. (ur.), PotoËan, V. (ur.), Ipavec, V. M. (ur.). Sustainable logistics and strategic tran- sportation planning (Advances in logistics, operations, and management science book series (Print), ISSN 2327‡350X). Hershey: IGI Global, 236‡247. [11] Knoepfel, I. (2001). Dow Jones Sustainability Group Index: A Global Benchmark for Corporate Sustainability. Corporate Environmental Strategy, Vol. 8 (1) Elsevier Science Inc. [12] Krajnc, D., in P. G. (2005). A model for integrated assessment of sustainable development. Resources, Conservation and Recycling 43, 189‡208. [13] Langley, C. John, Jr. in Capgemini. (2010). 15th annual study 2010 Third Party Logistics. [14] Marchet, G., in M. M. (2014). Environmental sustainability in logistics and freight transportation. Journal of Manufacturing Technology Management, Vol. 25 (6), 775‡811. [15] Mayer, A. (2008). Strengths and weaknesses of common sustainability indices for multidimensional systems. Enviro- nment International 34, 277‡291. [16] OrπiË, J. in Jereb, B. in Rosi, B. (2016). Sledenje trajnostne uspeπnosti v oskrbovalnih verigah IJU 2016 ‡ 8. konferenca Informatika v javni upravi, 2016. [17] Nehm, A., in M. S. (2011). Nachhaltigkeitsindex für Logistikdi- enstleister. Nürnberg: Frauenhofer. [18] Rogers, C. R. (2008). A framework of sustainable supply cha- in management: moving toward new theory. International Jo- urnal of Physical Distribution & Logistics Management, Vol. 38 (5), 360‡387. [19] Serageldin, I. 1. (1996). Sustainability and the wealth of nati- ons : first steps in an ongoing journey. Washington DC: World Bank. [20] Sharma, M. K., Bhagwat, R., in Dangayach. (2008). Perfor- mance measurement of information systems in small and medium sized enterprises: A strategic perspective. Producti- on Planning & Control. Production Planning & Control, 19(1), 12‡24. [21] Srivastava, S. (2007). Green supply-chain management: A state-of-the-art literature review. International Journal of Ma- nagement Reviews, 9(1), 53‡80. [22] Vachon, S., in Klassen, R. (2006). Extending green practices across the supply chain ‡ International Journal of Operations 26(7), 795‡821. [23] Walmart. (2009).Wal-Mart’s Sustainability Journey. Pridoblje- no s https://www.sustainabilityconsortium.org/wp-content/ uploads/wal-marts-sustainability-journey.pdf. [24] Warhurst, A. (2002). Sustainability indicators and sustainabi- lity performance Management Report to the Project: Mining, Minerals and Sustainable Development. Pridobljeno iz Inter- national Institute for Environment and Development (IIED). Warwick, England: http://pubs.iied.org/pdfs/G01026.pdf?. [25] Welsch, H. (2005). Constructing meaningful sustainability in- dices. V A. L. C. Böhringer, Applied Research in Environmen- tal Economics. [26] Zegras, C. (2006). Sustainable Transport Indicators and As- sesment Technologies. Biannual Conference and Exhibit of the Clean Air Initiative for Latin American Cities. São Paulo, Brazil. [27] Zhu, Q. S. (2008). Confirmation of a measurement model for green supply chain management practices implementation. International Journal of Production Economics, Vol. 111(2), 261‡273. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A92 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Jerko OrπiË, Tanja Tajnik, Bojan Rosi, Borut Jereb: Merjenje trajnostne uspeπnosti pri izvajalcih logistiËnih storitev Jerko OrπiË bo v kratkem doktoriral na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Sodeloval je kot sistemski inæenir in vodja programerjev pri razliËnih infor- macijskih razvojnih projektih. Od leta 2004 kot direktor Mentek Logonet, d. o. o. prouËuje razliËne pristope pri razvoju informacijskih sistemov, avtomatizaciji procesov in tehnologij na podroËju logistike. Vodil je razliËne razvojne projekte na podroËju logistike, npr. za Luko Koper, BSH, projekt za postavitev logistiËnega centra TobaËna z razvojem novega sistema za linijsko hitro komisioniranje. Sodeluje pri razvoju in inovativnih reπitvah pri logistiËni informacijski podpori za BTC, d. d., ki je eden najbolj uspeπnih logistiËnih centrov v Sloveniji in opravlja logistiËne storitve za veË kot trideset tujih in domaËih podjetij. Trenutno se ukvarja z razvojem matematiËnih modelov za optimizacijo in planiranje transporta.  Tanja Tajnik je leta 2012 doktorirala na Biotehniπki fakulteti Univerze v Ljubljani, in sicer s podroËja bioloπkih in biotehnoloπkih znanosti. V doktorski disertacije je obravnavala tehnologijo CCS (zajemanje in skladiπËenje CO2) ter energetsko uËinkovitost in trajnostni razvoj. Kasneje je delovala na Agenciji za okolje ARSO, kjer je pripravila Nacionalni plan RS za upravljanje s suπo. Pod okriljem Global Water Partnership je preuËevala vodno problematiko dræav Evropske unije, danes pa se s projekti na podroËju informatike in okolja ukvarja v podjetju VLS Computers, d. o. o.  Bojan Rosi, je dekan Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru. Hkrati je avtor in recenzent πtevilnih Ëlankov, uËbenikov, knjig in drugih publikacij. Pred zapo- slitvijo na Univerzi v Mariboru je bil dvajset let zaposlen na Slovenskih æeleznicah in pet let v organih v sestavi Ministrstva za promet kot svetovalec Vlade RS. Je Ëlan πtevilnih strokovnih mednarodnih in domaËih zdruæenj ter predstojnik Centra za razvoj kakovosti v logistiki na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru.  Borut Jereb je predavatelj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Leta 1991 je uspeπno zagovarjal doktorat s podroËja raËunalniπkih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Od leta 1991 do leta 1992 je kot vabljeni profesor raziskoval in pouËeval na Oregon State University. Po povratku v Slovenijo si je skoraj dve desetletji kot svetovalec in kot vodja v podjetjih ter v javnem sektorju pridobival praktiËne izkuπnje na podroËju optimizacije poslovanja. V zadnjem Ëasu se ukvarja predvsem z upravljanjem tveganj, informacijsko varnostjo, standardizacijo in zakonodajo ter trajnostno logistiko.