DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novico izhajajo vsiik i»eteli ; ako ; : jo ta (Î11I1 pruzriili, dan jjoproj. : ; Cena jim jo '/aï cclo leto (od aprila do apriia) if K, za |iol leta l'r>0 K. Naročnina za NeiiiCijo, Bosno in drii|To evropske države znaia 1Í, za Ameriko -t'ôO K. List ill (k^liisi se iilariijejo iiapiT,}. "^KH Vse (ioiiiso, iitiroťiiinu in o/iiiiiiila RlH't',j(*in!i tiskarna J. Krajec nasi. Važno naznanilo. Danes smo poslali list vsem, ki so se že naročili na list in tudi onim, katerim smo poslali do sedaj list ali na ogled, ali pa v zavojih v razpečavanje, pa še nam niso vposlali gotovega naročila, oziroma nam tudi niso vrnili lista, — Prihodnje številke bodemo pa pošiljali naročnikom in tudi vsem onim, ki nam niso vrnili lista. Kdor namreč ne vrne lista, se smatra za naročnika in se prosi, da nam blagovoli kmalu poslati naročnino treh kron. Ako pa kdo nikakor noče podpirati edinega in prepotrebnega našega dolenjskega tista in noče pomagati do njegovega obstoja, naj nam takoj vrne zadnjo številko, ali nam vsaj naznani, da ne želi biti naročnik. — Prosimo pa še enkrat prav vljudno, ne pošiljajte lista nazaj, temveč naročajte in priporočajte ga vsestransko. Dolenjske Novice so eden najstarejših listov, ki so nastopile letos svojo tridesetletnjco in ne bilo bi častno posebno za Dolenjce, če bi svoj list sedaj opustili, katerega ste v poprejšnih letih vedno radi naročevali v velikem številu, Upravništvo. Kmečko delo. Kakor luijliujsa kuga jiobira amerikanski dolar iias(r najboljše delavske nint'i. K'oinaj je Vaut odrasel Šoli, sci že ba\'i z Amerik« iii prva iigodiia prilika, katero nm nudi nakijuňj(\ f^'a nciisniiljciio potegne seboj, veiiiioiiia za vedito. Amerikanska kiiga jo iiobrala našemu kmetu najboljše moři, lako da priííeino povMil zlasti po Dolenjskem naravno moralo še bolj zastajati in nas kmet bi bil moral železnico skoraj preklinjati nuîsto, da bi jo blagoslavljal. Sicer se je to zgodilo samo mimogrede skozi eno ali dve leti, in kar je bilo, se ne da \'eč ])opraviti, premislili pa moramo, da z otvoiilvijo Še ni vse konćajio. 'Pudi po otvoritvi bo železnica i'abila vedno delavcev, katere bo iii'i\'lekla nas(; j'avno iz kmetov. Morda, bo kdo skimaval z gla\'o, čes, ali ni dobro, ako naši domači ljudje za-shizijoy Ha, mi tiašc-niii kmečkemu delavcu jirav ÏZ srca privoščimo dober zaslužek Itidi v !)odoče. I.'ri vsem tem pa slojimo na stališču, da se javna dela, v kolikor je le s])lob mogoče, naj ne ojiravljajo tedaj, ko ima kmet sam največ dela, tnarveč oil Času, ko kmečko delo počiva. S tem bo ustreženo kmetu in kmečkenui delaviai. Saj je za kmečkega delavca ravno to tiajbujše, da nima stalnega dela. Delo ima le okoli i)ol leta, med tem, ko ostali čas nima po večini iiikakega zaslužka, kai-je gotovo ena najhujših sil, ki žene kmečkega delavca od rodiu^ hiše. Kako hvaležen in vesel bi pa bil ktnečki de.lavec, ko bi vedel, da ga Čaka tudi po zimi v bližini zaslužek. l'a ne satno knuički delavec hi bil zad(jvoljeii, zadovcdjen bi bil tudi naš kmet, ko bi lahko tudi po zimi sam prislužil lair krajcarjev, po letu bi jia delal pridno doma in vi'hu tega imel delavce na razpolago, katere nin je sicer vzela železnica, eeste ali kaka druga javim dela. Seveda ui na zadnje za.meriti di'žavi in ileželi, ;iko so v tem ozini celo kmečke občine sanic in razni cestni odboii in ])o-dobne kiiiečkt; javne koi'poracijesamenajbolj grešile. Ne bomo naštevali katera dela bi se dala oijra\ iti tudi ob času, ko ima kmet čas, za danes le pozivamo tnnkcijonai'je javnih koi'poi'aeij, naj ])ri prvi seji natanko premislijo, katera dela se dajo opraviti tudi pozno v jesett in po zimi in storijo trden sklep, da takili del ob drugem času tn> bodo izvrševali. Vcj'jamemo, da se nekleta ilela res ne dajo drugače opraviti kakor ol) [toletnem času. a to Še nikakor ne izključuje, da se pa veČina javnih del nebi dalo odložiti na čas, ko kmečko delo počiva. Seveda nimamo tukaj v mislih samo ilela, katei'a izvršujejo razne javne ko]'[K)-raciji! v lastili režiji, atii)ialv še bolj dela, katera se oddajajo raznim podjetnikom. Nemčiji imajo po nekod navado, da si )ni oddaji javnih del izrečno pridržujejo čas, ol) katerem se sme oz i r. mora dtdali in s kakimi delavci. Na ta način se lahko na podjetnike pritisne, da daje zaslužka v prvi \'rsti domačinom in ob časn, ko jih kmečko delo najlažje jTogreša. 1'i'i nas bi morda kazalo, da bi dežela sama ]HTa začela dobrim vzgledom, podi'eji'noorgane ])a s primerno okrožnico poučila, kako naj javna dela jiorazdele v konst kmečkega ljudstva. Kaši poslanci i)a naj skrbe, da ho tudi država pri oddaji svojih del strogo iz\'ajala načelo, da javna dela ne-smejo kmetu škodovati, ampak korisl.iti. Kdor pozna razmere po drugih deželah, se mora prav zai}rav le čuditi, da k nam im ltolenj.sko ne priilejo oii drugod kitjííčki delavci, dasi so Jia Dolenjskem izredno dobro plača^ii. Ali bi ne bilo bolj pametno, da bi naši ljudje po Kranjskem, Štajerskem in Hrvaškem jirišli delat na Dolenjsko, meslo da hodijo med ohole tujce za barabo. Da bi ti delavci znali, kako dobro se poštenega delavca plaČa na Dolenjskem, gotovo bi marsikdo prišel raje sem med domače ljudi iskat dela. l'a tudi na holenjskeni samem se bi morda dalo s primernim posredovanjem delavce iiorazdeliti. Tudi tukajšnje dela\'ee bi se dalo na itriuteren način dirigirati tjekaj, koder jih iirimanjkuje. (lotovo v vsaki \asi ni jedtuiko iiomanjkanje moči, ]ia tudi letina in delo ni povsod ob istem času; treba je delavci'in h' [lovtidati, kje se deli) dol)i, kiui'tom pa. kje je delavca iskali. /iato bodo odslej Dolenjske Novice imele poseben oddelek, ki bo služil )iosre-dovanju kmečkega dela po najnižji eeiii. Kdor želi delo, naj pošlje v pismu znamko za 21) vin. in pove svoj nashhv in kako delit in kje ga želi dobiti. Istotako ])a naj tudi kmetje, ki iščejo delavcev, pošljejo za vsac(iga. delavca pismu znamko za \in. in ])ovejo s\'oj naslov in kakega delavca in za kedaj ga iščejo in |io čem ga plačajo. Seveda velja to ie za kmečko delo; vsaka objava za enega delavca st.ane torej vin. Xa ta način bodo Novice skušale seznaniti kmete in delavce,meil seboj, kateri drug druzega rabijo, a drug za dru-zega. ne znajo. Torej kmetje in delavci, sedaj vam nudijo \ovice ugodno in najcenejšo priliko, da spoznate medsebojne potreluí, o])ra-\ ič.eno torej pričaknjeino, da sc boste te prilike v lastno korist v polni meri posluževali. Gospodarstvo. Pretakanje vina in žveplanje sodov. Dvelt st\ari se ne more dolenjski \ inograiînik privaditi, to je praviliU'ga pretakanja vina in ž\'e])lanja sodov. In vendar si brez njih umnega kletarstva niti misliti ne moremo. ííato sem se namenil, da o obeh na kratko si)i'egovo!'im, ?ive])lanje sodov. Kadar imamo par slabih letin, (ako da nam leži jiosoda večinoma prazna, dobimo prav i)ogostoma |)o dííželi vitia z neprijetnim duškom, 'renin je krivo napačno spravljanje prazne po-so(h'. Naš kmet-vinogradnik se veliko premalo briga za ])osodo. Dokler je polna, se LISTEK. Paradajzarjiproti novomeškemu kapiteljnu. SjiisiL! Iviiu i^l(;li!BKa. Koncii, Posebno hud je bil prepir med novo-jiieskini ka])iteljiioni kot pravnim lastnikom ribolova v Krki in pa med Paradaj-zarji, ki so si isto pravo iirisvajali brez vsake pravne podlage. Tndi o tem prepiru HO se nam ohranile v novomeškem kai)it.eljske m arhivu tri listini., pisane v nemškem jeziku brez vsake oznak»^. V prvi listini z dne 1,5. marca Id^u. se opisuje, kako so jirišll ribarit v Ki'ko pri Valti vasi gi-olinja Doroteja, njen sin Ivan Krnest 1'aradajzar in oskrbnik mchovski z inno-Jïi'iii ljudmi, in kako so jih odgnali ka[M-t'iljski in hikeiiski |iodložni. Na to je za-povedala grofica Dorotiija svojim podložnim, da morajo priti 21. marca 1 (i THÍ. oboroženi v Valto vas, kar je bilo pa pi^oM obstoječim propisom deželnega tiiira. Prišlo pa je do ■(nn oboroženih pešcev in koitjikov. častnikov in slug ter so tako ribarili v Krki proti postavi. Pri tem je pobral tudi grof Krnest Paradajzar vse koŠe, ki so .jiii imeli kapiteljski i)odložni v Krki nastavljeno za rake, Vrh tega je tem podložnim požgal plotove, ])Ogazil setev ter vso okolico opustošil. ijjudje so se poskrili, ko je grof h'tal po vasi in prfsiskoval j)o senikilt, da najde katerega kmeta. Zagrozil je, da bo vsakega, ki ga vjaiiie, 0(ltic'l.!i»l v Pogance ali pa na Meliovo, pa so žene /ato zatajile vse Jiiuške in jilt jioskrilc. Ker je bila na ta način pogažena vsaka i)ravii;a, se je obrnil prost na deželnega glavarja, da pozove grolinjo in grofa sliižl)eiu) (e,x ol'Hc-io) pred se, ju da zapreti in ne izpustiti, doktei' ne pretrpita zaslužene kazni in ne povrneta škode ter ne obljubita, da ne bosta nič več kršila deželnega miru. drugi listini (samo na pol polc^ javlja prošt Steinberg, da je pretrpel vsled zadnjtïga nasilstva od Paradajzarjev škode za ()(H) cekinov. Tudi sporoča, da je pozval grotieo Dorotejo pismeno, naj se ž njim pobota, toda na to ni ditliil nobenega od- govora. Zdaj je dolžnost deželnega glavarja, da to stori in sicď prej, nego izteče določeni čas, kajti kesnejc se bode postojialo po dvorskem jtravu. V tretji listini toži lU'ošt Sternberg iznovič groli(;o Dorotejo in Krnesta Pa-radajzarja. Pripoveduje ves dogodek, kako so kmetje pregnali Paradajzarja in njegove Ijuili, da so morali pustiti eelo svoj čoln; kako se jc zagrozila grolica, dapr.ide lovit ribe z oboroženo roko iit kako l>o lovila tudi šo nadalje, jia če radi tega izgubi tudi svojo glavo; kako se je grozil njen sin grof Eniest, da bode enim odrezal ušesa, drugim nosove, tretje pretepal, jim jemal vso živino, če slučajno st(>pi na njegovo zemljišče, pa. kmetje zares niso mogli hoditi na tlako kapiteljnu drugač nego z \'eliko težavo čííz Krko; vendar so pa mnogi zamudili delo. Dalje se pri-jiovediije v obtožbi, kako je grof Krnest. po dokončanem lovu upil po vasi, zmerjal ljudi s tatovi in psi, izzival duhovne, češ, da mu le oni branijo ribariti po Krki itd. Posel)no rad bi bil našel kapiteljskiiga žuiiaiia .lurja Dularja, ali ga ni mogel najti. Ustavili se mu jia kmetje niso, kei' niso imeli zajiovedi za to. Na ta način je izgubil ka))itelj vrlo mnogo tudi pri pobiranju desetine, ker je grofica Doi'oteja jemala desetino iz osvete proti kapiteljnu ; a ljudem, iiodloŽniin kapiteljnu, nalagala tudi tlako po lot) dni, na primer onim kapiteljskim v \'inji vasi ])i'i .Mehovem, Tudi stare jiravice, ki so jili imeli podložni kapiteljski do mehovskili šum, je zdaj o(l])ravila gridinja, ali pa je zvišala davščino za to. Tako so imeli kajiiteljski podložni (S gruntov) v (íaberju od nekdaj pravio drvarenja lesa za stavbo in kurjavo v im bovški hosti, tei' dajali zato na leto po 2 mernika ovsa. t pišče, I jmgačo ali l)a meslo pogače za 2 kr. kruha ali pa 2 kr. v denarju. In kadar so kmetje primisli la davek v graščino Mehovo, se jim je moralo dati ! funt mesa. za I kr. kruha in polič vina. (irotica Doroteja 1'aradajzar lia je zahtevala od zdaj io kot. takso. V Vinji in Koroški vasi so imeli kapiteljski jtodložni iste pravice za sledečo tlako: en dan žito žeti, en dan lan (rti, grede voziti, kosili ali iiir\() siisili in ii;i \olčji lov m sieci- vedno rati z iiiajolîko s\ičc okolí nje, kakor liiiro jo [la izj)raz)ii, jc (lostîkrat niti ne ijotiiijc, teiiivcC jo poatavi îz zidiniice ]iod kuko supo, ali jo pa pusti v /idaiiici odprlo ležali, îk^ da l>i sc zmenil za njo. rV; ni bila jiosoda jioinita, so nula «cika. Čc pa ju liila pomita in je ležala bolj na sulietii, zatoiine, ako je pa ležala na vlažnem «iti zaprta, pa sjtleKni. V jeseni no da. bi sc tcaieljito ]josoda pripravila, so napolni •/. mostom in ko sfi vino ]ia kipcnjn iiiisli, se pokaže na lijem ])okvarjen okus. Z a d n j i č as je p a i ž e , d a s e tudi naš dolenjski kmet navadi z vinsko posodo pravilno ravnati! Če sc jc tega privadil Vipavec, upam, da mu bo tudi Polcnjec sledil! 1'raviliH) ravnanje s sodi jc ij,Tača in malenkost, i)roti sittiostim in škodi, ki mu jo povzroči jiokvarjeno vino! Ivakoi* bitro sod iziiraznimo, je prvo, da i^a takoj dobro pomijcmo. 1'otem ^'a pustimo tri do Štiri dni odprtega in ])o-veznjenega ležati, da osabtie in ko je, osa)inil. ga zažveplamo in zabijemo. Čc to sioriino, smo brez skrl)i, da bi sc nam sod mogel pokvariti. Na vsake .'i—4 bi (5— ve-der) vseliinc vzaniciuo on debel ali dva tenka (azbestna) traka žvepla, ji!i zažgcmo, ]iitstimo v sodu pogoreti, in tiato sod dobro zabijemo. HoIjŠe je, darabimo teuke azbesttie liakove žvepla, ker goreče žveplo od njilt ne kaplja v sod. Óe kaplje goreče žveplo na dogc, ni to satno za sod slabo, temvefi dobi vino, napolttjeno v tak sod, lahko diili |)o žveplu (žvejilovem vodiku). Debele žvcplovc ti'akove (stare vrste žve])b)) rabitiu) tiiivadno le za žveplanje velikili sodov '/. vraticami. Vi'atica od|)retito, sod di-ncmo kako staro loin'-euo posodo (ita pr. kako skledo, krožnik, strešnik itd.}, na njo naložittio primerno mtiožiiio žve-plovili trakov lako, da goreče žveplo ne. more teči na doge. Nato jib zažgeitio in vratta zapremo. Ko žvejtlo pogori, /.abi-jcmo intli vcbo in sod je za.Žvei)lan. l.'o preteku tncsecev je treba žveplanje jioiioviti, zato jc dobro, da si dati žvcplattja ua sodu zapišemo. Zažve]dan sutí obdrži vedno svoj iiti viJiski duh. Tredno se ga zopet rabi za viJto ali mošt, se ga najprvo odpre in se ga |msti nekaj časa odprtega, da se razdiši. 1'otctii se sod s čisto iti večkratno vodo dobro pomije iti je zopet takoj za rabo. Satuo Če jo bil K0<1 več let prazen in vedno vsake —i mesece pravilno žve|)lati, ga je trelia dobro zamoěiti s čisto vodo in to \odo veřkrat pretiietiili, da potegne iz dog in dues žve-|doVi; sestavine, ki so se (ekom večletnega žveplatija v njem tnibrale. 1'retakajijc vina. Po kijienjii se iz vina izločijo drože. 1 )roŽe so večinoma iz glivic, beljakovin, vinskega kamna in shiza sestavljeno iino blato, ki se zelo rado razkroji in segnije. Če prično drože ali kalež v vinu gniti, se vino izpi'idi in tako izprijeno vino imenujemo zavrelko ali kubin. Če se hočemo toraj izognili tej nevarnosti, da nam vino zavre, ga moramo p]'otakati. Alno se tem raje qu'idi in zavre. Čim manj moči ima, to jc, čim slabše je l)ilo grozdje, iz kojega je bilo vino pri])ravljciio. 1'oscbno pa zavre rado vino, ki jc liilo }n-i]))'avljeno iz gnilega ali nezrelega grozdja. Takega grozdja pa smo imeli zlasti v preteč(!nem letu povsod dovolj in kdor gani pravibio odbiral in kdor ni koj mošta Žveplal, ta vidi že zdaj, kako jo vino nestanovitno in kako nerado se čisti. Kaj !jo šele ko začne v naših slatjih kleteh (zidanicah) poletna vročina jiri-tiskatiV ' Vsak kdor pusli tako vino čez ])olctjc na droželi, prav sigurno lahko pričakuje, da mu zavi'e, ali da se vsaj liudo zmoti in okus spremeni. Ivotnnr sc letos ne bo vino na drožch pokvarilo, I a lahko govori o sreči, kakor da lii v loteriji zadel! Vinogradniki ! Troč s starokopitnostjo in Jieiiuiruostjo jui ravnanju z vinom. Nc •zanašajte sc na slejm srečo, ampak storite vse, da ohranite in zboljšate svojo težko pridelano vinsko kapljico. In k letiin je l.reba v pr\d vrsti, da vino i)]-aviJno pretakate, pa ne samo letos, teiliveč vsako leto! IVvo pretakanje se vrši navadno tedaj, kadar sc je vino iz večjega učistilo. To jc navadno proti koncu leta. ho novega leta, aH \'saj do Svečiiice bi moral vsak pameten in skrben gosj)odar svoje vino v ])rvič iirctočiti. i'red prvim pretakanjem moramo vedno vino preskusiti, če, je vino na zraku stanovitno, Oc ga pustimo cn ali dva dni v odprtem kozarcu stati, nam bo koj pokazalo svojo lastnost. Če sc v kozarcu čisti, jc to dol>ro znamenje, ie se pa zgosti in zrjavi, je to slabo znamenje. Tako vino, ki sc na zraku gosti in rjavi, je zelo jto-kvai-jenjn podvrženo in ga moramo na vsak-način pri prctakanjtL dobro zažvcjilati, da se luim ne pokvari. To se zgodi, da v.snažnem, iiomitem sodu zažgemo na vsaka 2 do 4 hI vsebino en teiiak azbesteii Irak žvepla in da koj v ta žveplov dim vino pj-etočinio. Vino bo potem stanovitno postalo in se bo raje učistilo. Tako vino pa, ki ni v kozareti barve sinxMiienilo, ni ravno treba žveplati, \'eiidar mti bo zmerno ž\'ep-lanje (1 (rak ua 4 — ") hI vina) gol.ovo zelo koristilo. Hudo žveplanje je nespametno in škoduje vinu na okusu, Tedaj vse v tiravi Jiteri! I'o pretakanju in žveplanju ima vino ]U'vi čas bolj pust in surov okus. Zato sod zabijemo in i)us1imo vino v miru. l'o preteku kakih dveh do treh tednov pa vidimo, k(diko mu jeto delo ko]'istilo. Vino se bolj sčisti in dobi tin, uglajen okus. S tem, da se vino po pretakanju sčisti, izloči iz scbt; razne snovi, ki mu kvarijo okus in ga kalijo. Na dnu soda se nabere vsl(;d tega nov kalež, ki obstoji iz etiakib snovi kot droži. Čim prej smo jire-takali v prvič, tem več bo tega kalcža in če, bi vino pustili čez vroče jioletje na ti-m kaležu, bi se ]iam vseeno lahko izjiridilo. Zato je treba, da [)retoCimo vino, liredno začne v kleti gorko i) o s t a j a t i, drugič. To se zgodi Jtavadno meseca marca ali aprila, na v,sak način vsaj do majnika. Če ima vino še Jiasladen okus, to se jii'avi, če vsebuje vino še sladkoi', to je, če vino ni v jeseni zadosti jiokipelo, ga no žvephimo, da sladkoi' lažje, pokipi. Tako vino sc prične po pretakanju prašiti. ('e pa vino nima nasladiiega okusa, se ga lahko tudi pri tem pretakanju zmertui zažveiila, zlasti če je bilo pripravljeno iz bolj slabega (nezrelega, bolnega ali gnilega) grozilja. Če sc je vino po pretakanju hudo prašilo, jiotem je seveda, ko se j(i učistilo, zopet izločilo obilo droži iti ga jc trelia po preteku 3—4 tednov še enkrat pretočiti in pri tem nekoliko zažve]da(Í. Ako se |ia vino ni pnrŠilo in je ostalo po pretakanju čisto, jiotcm ga do jeseni ni treba več pretakati, V jeseni pred trgatvijo sc vino pretoči v tretjič. Iz tukaj rečeJiega vidimo, da jc [pravilno, ako vino v prvem letu, to je od trgatve do trgatve, vsaj trílírat [u'etočimo. Najbolj važno pa je prvo in di'tigo iire-takanje., brez katerega se ne more vino pra\ ilno razviti in držati. Zato na.delo vsi-tisti, ki znabiti še cnki-at niste lotos svojega vina pretočili, kajti zadnja ura bije in kdor jo zamudi, se mu bo slabo godilo. Tisti ])a, ki kljid) resnemu ojiomitiu svojega vina tie ju'etoči, je nem ar než, ki ni vreden pomilovanja, ako prid*; v škodo. Ji, Skalický. Gospodarske drobtine. o kakovosti modre galioe. Letos je C. kr. kmetijska družita i)i]a v stanu kupiti dobro, t. j. lehkejše raztojiljivo modro galico, ki jo more oddajati kg po (in h, dočim hi bila lehko kupila t.iižko raztop-Ijivo galiíío, ki bi jo mogla oddajati tudi po 5S h kg ali še cenojo. — T(» i)bja-vimo iz lazloga, da naši odjemalci vcsdo odkod jtrihaja razlika v eeni, kajti letos je prišlo Avstrijo sibio veliko težko raztopljive modre galice, zlasti neka italijanska Ivorniiui je vrgla na trg ogromne množine modre galice, narejene iz jajion-skega črnega hakrovca, ki jo c.enejša, a jc zato tudi manj vredna in |iri porabi ni tako izdatna, ozir. učinkujoča, kakor Že Uitdolt Paradajzar ni liotel imeti te tlako, nego mesto nje po 2 Jttcrnika ovsa in i koputui, kakor s(i je dozdaj dajalo, (irolica Horoteja pa zahteva zdaj še enkrat od vsakega po ^ tiHirnika ovsa in ]io I kopirna, je.mala je teilaj dvakratno mero. O vsidi teli nasilstvih je imela zdaj odločiti višja jodnija, ker se obtoženci niso iudeli z Iťpa imgoditî. Ni dvoma, da jo bila obsojena grotiea Doroteja s svojiiii sinom Krnestom, toda obsodba nam ni poznala, ker se o tem ni ohranila nobena listina. V listini z dne H. marca 1 058. (v tiovo-meškent kapitclj-skem arhivu brez oznake) se je pritožil prosi grolici Doioteji, daje dne januarja njen sin duri Žiga Paradajzar z dvema lovcema Aliklavžem Ifraganičem in Markom .IiU'manom proSto-vega podložnega in lovca Ivana Jladiga-inca, ki je stal s luiško pri Krki blizu ,iurne vasi, izprehil do krvi, mu vzel pusko in smodnik s silo. hi tem nasilstvom je natiešena prostu škoda do 2U0 cekinov. J'rošt ju'osî, da se povrne puška in da za-dovoljščiua radi storjenega nasilja, da ne 1)0 treba daljne tožbo. Na to je odgovorila grotiea Doroteja (listina na celi poli v nemškem jeziku z oznako UiT/Ki in s pečatom Parada j zar jev) marca proštii, da je prejela njegovo pritožbo 13. marca v Ljiddjani. Pravi, da jej ni nič znanega o teai dogodku, in da tudi nič nc mari za to, kajti njen sin in njeni ljudje spadajo l)od njeno jurisdikcijo (^soilnijo); vendar pa jc odredila preiskavo radi tega čina na dan ^tl. aprila, zato javlja to proštu, rta so znata i'avnati on in njegov lovec. Kako jo izpala preiskava in kako se je končala pravda, Jii poznato. V tej listi, izdani v l'ogancah, jc podpisana Doroteja F]-ankopan grotiea tržačka (po gradu Tržac ita Hrvaškem), vdova kot skrbnica (erb-gebrb(iti) svojih otrok. Tudi luso Paradajzarji radi vršili svojih dolžnosti naju'cti co]'kvi, kakor so bili dolžni |)o o])orokali svojih prednikov. Tako je moral jiroši Anton (:íothard ah Erberg 11 741—1755) pozvati groťa Hanibala in Ernesta Paradajzarja, da izvršita oporoko svojega očeta Ivana Lovrcnca, ki jc utemeljil, kakor je znano, današnjo žup- nijsko cerkev v Stopičah leta 17o;t. ter iistaîiovil tuili zaklado za duhovna bene-Hciata in za i'azsvetljavo cerkve. V pismu z dne ^5. septendira 1 751. (listina v novomeškem kapiteljskem aidiivu latinskem jeziku pisana in jirav slabo ohranjeiui brez vsake oznake) je priložil prost tvuli prepis zakladiiega iiisma, ki ga jc našel v svojem arhivu, da jih tem iaglje prisili na izvršitev dolžnosti. Zahteval je slednjič od njib, da plačata dragovoljno vse za razsvetljavo iloločcno dohodke iz otiienjone zaklade in da iiredložita duhovna, ki bo kot bene-liciat \ižival določ(;nc dohodke, sicer ne bodo morali samo izpolniti le. vse določbe oporoke, nego bode moral on njuno ne,-marnost naznanili viši oblasti. Taradajzarji so na to odločno pismo gotovo izvršili svojo dolžnost in Stopičc so dobile svojega duhovna. To jo bil pa bržkone ludi zadnji važnejši dogodek v borbi novomeškega kapiteljna s Paradajzarji, ki so kmalu potom izmrli in so njihova posestva prišla v druge roke. lehko raztopljiva. — Pobra, lehko raz-topljiva modra galica je za škropljenje trt v svojem učinku izdatnejša in kadar je cena med dobro in .slabo moilro galico pri kg le za nekaj vinarjev različna, takrat naj razumen vinogradiuk vedno seže le po dobri galici, kajti v tem slučaju jo dejansko Jiekoliko dražja, a dobro blago pride pri porabi cenejše, kakor ceno, a slabo blago. Politični pregled. Politiki in cesarjeva bolezeti. liazni diplomati so z veliko nervoznostjo zanimajo za cesarjevo bolezen; vendar se mrzlična bolezen cesarjeva ohrača na boljšo in diplomatični zastopniki driigih držav so že olicijelno obveščeni, da cesarjeva bolezen ni nevarna. Vojska med ameriškimi Združenimi državami in Metliko se je žo pričela. Zdru-žiine državíí liočejo pred vsem zasesti me,-bikanska ludstanišČa, ali pa vsaj odrežejo od druzega sveta. Vei'a L!ruz je že v rokali Zdnižejiih držav, ki štejejo štiri mrtve in 21 ranjencev, med tem ko jc Mehikancev ustreljenih 2(l(J. Uspeh opatijskega sestanka, italijanski in avstrijski zunanji minister sta poslala v svet skupen komunike (izjavo), da sta se zjcdinila v vsoli vprašanjih ti-čočiii se medsebojnih, odnošajev obeit držav in da sta prišla do zaključka vztrajati tudi v bodoče na dosedaj začrtani iiolitiki. tisiieli tega sestaidva sta sporočila tudi nemškemu kanclerju. Kakor vidimo so take izjave tako sploštu; izjave, da jili najljoljši diplomat nc razume in ki povojo lahko zelo veliko ali i)a prav nič. Volitve na Francoskem. teden se vršijo volitve v traiicosko zbornico. V boju nastojiajo različne stranke, ki so hočejo med seboj razločevati po lastnih programih. Skoro vso stranko oz. njih voditelji pa odobravajo dosedajuo proti-cerkveno politiko in nimajo francoski katoličani bržkone od nobene ničesar druzega pričakovati kakor preganjanje, Italija se vmešava v naše zadeve. Meseca junija so vrše istrske dežeLiio--zborske volitve in v Italiji ]>rav pridno zbirajo diiiiar za laško agitacijo. En sam list v Italiji je nabral do IU(».0()(I lir; italijanski in avsti'ijski ministri pasi stiskajo roke samega odkritega ])rijateljstva. Ogri gredo v Peterburg. Ogrska opozicija, ki nikakor ni zadovoljna s sedanjim tokom vla(binja 3ia t)gcrskem pod Tiszo, se namerava v kratkem po svojiii voditeljili [lokloniti ruskemu carju. Opozicija hoče na vsak način ol)rnitÍ na se pozornost in Tiszi ponagajati; zato si je zbi'ala za enkrat taktiko, da začne s prijateljskimi odnoSaji z Rusijo. Angleško-francosko prijateljstvo. Ta teden dospela je v Pariz angleška ki'a-Ijevska dvojica. Pariško jjrebivalstvo ju jc zelo navdušeno sprejelo; vse ]jiesto jii v zastavah, Natiieii tega poseta jo pred vsem ustanoviti trajno zvezo nicd obema državama. V jeseni pa baje namerava angleški kralj obiskati ruskega carja iz istega namena. DomaČe in tuje novice. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand jc prevzel pokroviteljstvo „ ( )sred-njega mesta za domovinsko varstvo na ICranjskein. Kakor je znano ima ta nova deželna naprava namen, skrbeti za ohranitev prist nega značaja kranjske dežele in varovati pr(!d tnjoprivatidrano obleko. Prestolonaslednik je z zelo prijaztm brzojavko izjavil, da z veseljem prevzamepokroviteljstvo. Dekan Anton Skubic se jc pripeljal v Itibidco v četrtek Iti. aprila, kjer je bil izvanredno sijajno sprejet. Ka belo ne-tleljo ga je presvetli knezoSkoť v cerkvi slovesnim potom uniostil. Novi dekan so je rodil 24. inan^a 1H7(S na LipoglaMi Jia Dolťiijskriii, 14. junija 1))0() pa je l>il i>Oiivt;Ct')i v (liilmvtiika, Ivot kaphiti jf služboval v Ccrknici, v liil)ni(;i in iia Vrliiiiki, kot žiipiiik pa na .Icscnicali na (íomijííktjni, kjer si jo s svojini vsestranskim delovanjem na vci-Hkoni in socijaliieni ]ioljn })riilobÍ] ncvcnljivc s svojim iinim nastopom jia vseoljen« s|)oštovanjc in ljubezen. Mnogof'islancni dekanu: Na miiofía leta! Tombolo priredi na -lurjevo nedeljo Slov. katol. izobmž. društvo v Doljďtiiěii. Člani in luljatelji ste povabljeni v obilnem številu. Umrl jc v Doljiieni .Maharovcii obie spoštovajii itoscslJiik rlaiioz líij])ar.šiC, .star 72 let. N. v m. p.! Umri je 20. aprila v Zagradcu pri Žužemberku bojçoslovec Kunstelj, kjer je bil aprila pokopan. Vlomilci. V Borštn pri Ajdovcu so vlomili ne/naiii lopovi poiioťi od 17. do 1 K, aprila v zidanico Franceta Strumbelj iz Ajdovca, odnesli nekaj veder vina, od-mašili vstj sode in skrili zainaške v milnico, pipe pa niso nobene dosti zamašili, da je vsled tega preccj vina izkapalo. Vdfli so tndi v kočo, kjer je stanoval -j- .lakob (iraiidovcc, kjer pa niso nic po-sebnef!;a našli. Nesreče. V Kandijsko bolnico so bili v teku tega tedna s])rejcti med di'u-j^'imi tudi štirje ponesrečenci in sicer: Alojzij Okorn, jiosestiiika sitt z Vrha jiri Snbračah, župnije Št. Vid, ki ga je udaril l«nj 1)0 levem očesu iako jaoěno, da mu iztekla očesna tekočina, — Anton J Vrku, žaj^ar v Soteski, se jc med obsekavanjeni RTč vsekal v člen leve noge. — Stefanu Mestrovic, tovarniškemu delaven v liogu, je ])adel kr(;elj na levo nogo in itni zmečka! palec. — Anton -laiic, hlapec v liajtiofu. je Šel v nedeljo zvečer k nekenui vinotoču na Lešnico. l\o se je vračal proti domu, je ])a nekdo čakal ob potu in mu pre-i'i-'^al miši-o levega nadlehLja. Zmešalo so jti v ponde]jck, dne 2( t, m. v glavi .lancx.u Smoliěu iz Preske; nasul si je smodnika v usta in zažgal. Sedaj se v strašnih mukah bori s smrtjo. Škoda moža, ker je bil hidi vrl ud Slov. katol. izubraž. društva v Dobe.rniču. Pijani razgrajač. Na velikonočni pomleljek so jo znani jablanski liberalni zabavljač tako napil, da jc pozno v noč ]'azgTajal po vasi in hotel celo vlomiti v hišo Franca kasteiie. Ta se je tako ustrašil, da. je skočil kar skozi okiio na pluiio in prenočeval na jtodu, Dj'ugi (í;lii j,ji j« žc oko postave povpraševalo za razgrajačem. Najiačno bi ne bilo, ko bi ga Uiulo ]ji'i sodniji nianire naučili. Zgradba kapnic na Dolenjskem, i-o- 'iianjkanje pitne vode je ena najlinjši]) Hadlo^' na Tiolenjskem, V mnogih slučajih "i tuoj^oče, izpeljati velikih in dragih vodovodov in postaviti skupnih vodnjakov. Za napravo niajlniih kapnic in vodnjakov ni jonib olrok na leto 20(>,()t)() kot dojenčkov, torej na vsakih 100 otrok 20; osobito kažejo stevillic na deželi večjo umrljivost nego po mestih. Zverinski vojak umoril mlado dekle na velikonočno nedeljo blizu lieljaka na Koroškem. Pop(ddne ob pol 5. je slišal v lesu lovec Šimen Unterkoller stokanje. Pod dračjen» je našel z razbito glavo v krvi ležati rnnirajoČo mlado dekle, ki jc imelo čisto raztrgano obleko. Šel je [jo křepčilo, in ko se je vrnil, je dekle že izdihnilo. Naznanil je takoj orožnikoin v lileibergu. Še isti večer je prišla iz Beljaka komisija, ki si jc ogledala truplo in kraj umora. V krogu Í3U sto])inj so ležale na tleii raztresene reči umorjeno deklice, zlata ura v. raztrgano dolgo verižico, klobuk, ročna torbica in dva Žepna robca nesi'ečnega dekleta. V bližini jo bila klop in miza brez deske. Izmed Štirib kolov za mizo je morile-e izdrl enega in ž njim ubil deklico. V njeni torbici so našli velikonočno karto, po kateri so dognali, da je umorjena 17 let stara Jožetina l-'imling iz lîlciberga. Sledovi odliskov morilčevih čevljev so kazali, da je moj'ilee kak vojak. Komisija ji- inisl.ila dekleta ]ia lieu mesta in se je drugo jutro vrnila, s policijskim psom. Pes je jiovobal kol in takoj začel slediti. Sled jt; vodila naravnost v kasarno v gornji lieli in'Í líeljakn, Íii sicer v kantino in od tam v zapor, kjer je pes zalajal nad zaprtim vojakom gorskega topiiičarskega polka. Vojaka so že- nedeljo zaprli, ko so je izvedelo o umom, ker je prišel domov s krvavo bluzo' Ko so peljali psa v sobo, kjer jo bila obleka in olnn alo topničarja, je zoiKit lajal. Mož jc tajil. Jvo so ga pa privedli na lico mesia, jc priznal, da je dekle ubil ob 11, doiioldne; popoldne ob treli se jc vrnil k umoijenki, da se prepriča, če je že mrtva. Ker je še dihala, ji je s kamenom zdroltil čre-pinjo, IMorilee je 22 let stari .laiiez Laschitz iz Ljutomera in je lul že zaradi ])osilstva in tatvine predkaziiovan. Bližajo se srečni časi za one cenjene čitatelje, ki na podlagi današnje priloge glavnega zastopstva češke indiistrijalnc banke (zasto]inÍk za „Slovensko Stražo" g, Valentin UrbančiČ, Ljuljljaaa) iiaročc izborno skujiino 'i srečk na (j2 mesečnih obrokov po K oziroma skupino treh srečk na mesečne obroke po K" kajti že en sam glavni dobitek jim odvzame vso skrb za bodočnost, »ločim si; jim v srečnem slučaju zamorejo pripetiti tudi še nadaljni dobitki. Mesečni obroki za te izborno izbrane srečke, ki imajo svojo trajno denarno vrednost, so zares zelo nizko določeni. vsled česar je vsakomur, ki hoče na varen način ]ioskusiti svojo sj'ečo s si'ečkami, dana k temii izvanredno ugodna ]u ilika. Ker izhaja i)innidba od velike slovenske banke, jo priporočamo. Letina 1912 in 1913. Přetisklo leto se je ]iridel;ilo več kot hda 11)12, pri ječmenu za (f-lři mil.i|\ pri ov.s\i za 2'47 mil. pri detelji za K-VTi mil, pri senu za 2'ťi7 mil. in pri vinu za (t'iis mil. i[', Neiigoilnejša bdina pa je bila pri ]jšeniei za 2'72 mil. II'', pri rži za 2'7 mil. ]ui koruzi za mil. ^|^lH■i tižolii zan-l 3 mil, ij^ pi i krompirju za li iiH mil, ', pri sladk. pesi za D'il mil. i|' in pri liraiiilni jiesi za mil. if. Sadja, se je pridobilo za S'!!*) mil. ' manj kot 1. l;H2. Koliko dobi država pri tobaku, skupni prejemki so znašali 1. 1ÍH2 ;i;-i!)-lS mil. kron, v primeri z 1. liHi. (iilPii') mil. kron) za milijonov kron več. Dobička j(! bilo okroglo 2l(i'l") mil. kron ali v primeri z l<'tom IIM 1. za 1 t'77 mil, kron več. 1'riračunal i se mora temu doldčku pa tudi zvišanje imovine za l;-!'41 mil, kron tako, da znaša čisti ilobičck 1, 1912, prav-zajirav 22ÍI-5G mil, kron in indrastek 2;V4 mil', kron aH I Vsekakor torej s]ia-dajo kadilci med najboljše davkoplačevalci-. Priloga. Današnjemu lisUi prilagamo vabilo k nakupu srečk, ter oiaizarjamo cenjene in'alcc lui današnjo tozadevno notico. Listnica uredništva: Nektcro dojjÍKC smo mogli viilcd jiomatijkiiuju liro^tora oilložiH /n iiriliodujo številko. Ouujuni dojii^tiiki uaj torej biiigohotno opTOHlc. Dopisi. KostanJevica.TukajŠnja cerkev Matere liožjc dobrega sveta na Slinovcih je doliila nov kras. Na belo nedeljo je bil namreč v tej cerkvi blagoslovljen križev pot, ki smo ga pr(;je zelo pogrešali. ta namen je ])o-dobe startigakriževega pota iz žu[nie cerkve in'av lično prenovil in olepšal tnk. klepar Karol lluidi. Slovesnost se jo vršila ob jnav lepem vremenu, dasi je še zjutraj grozilo skrajno neugodno vreme. Posamezne [lodobc so nosili iiaroma posestniki miiščani, katďo so spremljale belo oblečene deklice s svečami v rokah. Novi križev pot je cerkvi še tem bolj v povzdigo, ker je cerkev mnogo obiskana božja pot, Sieer jia cerkev, ki je glede zidave v celi leskovški dekaniji ena najb>pših, potrebuje so mnogo popravil in skrbne roke, ki bi jo primerno prenovila iit okrasila. Zlasti orgije in zvonovi glasno kličejo jio temeljiti izpremenibi. Jlorda sc tudi te ecrkvc si)omni kak plemenit dobrotnik ter ji pomore iz najnujnejšili potreb. Ravno sedaj se nam idiela na nedeljo jjred A'nebohodom mladetilški sliod leskovške dekanije, Z vesoljem vas vabimo, dragi mladeniči, da se ga v obilnem številu udeležite. Skrbeli bomo, da vam bo ostal v najprijctnejšem s])omÍnu, — Vreme se nam je ugodno izpremenilo. S slrahom smo opazovali s snegom jiokrite griče, Žc se nam je zdela katastrofa neizogibna, kar so se v nedeljo ]ii'ičeli trgati oblaki in sijati solnce. V pondeljek zjutnij smo ])ač imeli nekoliko slanc,kii)a radi megle menda ni dosti Skodiki. l'pamo, da si bodo ljudje z boljšim pridelkom opomogli od škode zadnjih let. Iz podgorskih hribov. V Stopičab se je že jeseni ustanovilo gasilno društvo, líilo je ])rav potrebno, saj se vedno čuje o požarih in nialokje so iioslojija tako skupaj kakor ])o naših vaseh, i'i'istopilo je takoj veliko število članov in skoro vsako nedeljo so imeli vaje, O Velikitioči pa so v krojih nastopili pri procesiji; bilo jih je res leiio via omislili gasilno orodje in na belo nedeljo je bila prvič ])reizkušnja z novo brizgaliio. Pravijo, da bo Šc dosti dobra. Seveda stroški so oljilni in hvaležni moramo biti deželi, ki je plačala tretjino stroškov. Sedaj vemo. da deželni odbiu' obrača denar v prave namene, za ljudske, potrebe, ])a naj Še tako vpijejo liberalci v naši občini. Oni bi raje videii, da bi šel naš denar za deželno gledišče v Ljubljani, od katerega bi kmetje ne imeli nič koristi. Ko bodo enkrat jio-ravnani dosedanji stroški, ])a bo treba misliti na gasilni dom. Prav bi bilo, da bi z gasilnim domom [»ostavili tudi dvorano za igre, shode in dr,, kakor imajo drugod. Ne. bi dosti več stalo, a bi bila zelo koristim in potrebna, — naših krajih jc šli precej vina in bi ga ljudje i'adi jirodali po nizki ceni. ^'îno jc povsem drugačno kot jJied nekaj leti, ni več podobno evičku, gostilničarji [trav radi hodijo kupovat v naše kraje. Novo trte, boljše kletarstvo in s|)loli b(djSe obdelovanje je zelo povzdignilo naše vino. ííalibog nekateri raje ku-[nijejo od vinskih trgovcev in )ireku[icev kot pa od Vinogradnika. Imamo |>a .še (>no ree omeniti, ki škoduje ugledu našega vina. Cg človek gre po Dolenjskem v kako gostilno, bo z žalostjo o|iazil, da doliiače vino izjiodriyajodruge pijače kakor [livo, žganje, zlasti „ilorijan". Ne in-iporoČamo pijančevanja, pač pa rečemo: če kdo gre v gostilno, naj si raje naroči vina kakor ]iivo. Vino je trikrat bolj zdravo kakor pivo, saj si je že dosti ljudi jiokvarilo zdravje s pokvarjenim juvom; dalje jo vino domač pridelek, a pivo prihaja iz tujine, iz nemških tovarn. K'oliko deimrja gre na tak način vsako leto v roko nemških bogatašev, a našega vina ne moremo spraviti v denar! Kaj [lomaga tarnati, da ne moremo prodati svojega vina, če pa mi sami iiijenio po gostilnah le pivo in „tlorijaii". Naj bi izginilo [livo in druge tuje pijače iz našiii gostiln, sicer bo naše vinogradništvo Še iKilj nazadovalo. Iz Doberniča. Ka belo nedeljo je naše Slov. katol. izobraž. društvo priredilo lepo igro „.Turi Kozjak", slovenski janičar. Ker je igra res zgodovinska iz nekdanjih časov našega okraja, je bila uileležba od blizu in daleč zelo velika. Vsi igralci so svoje vloge prav lepo rešili. Zlasti se nam jc [la do-jiadel grbasti stric Peter in ]n\ cigan Samol v svoji krasni uniformi. — Na "\'eliko nedeljo zjutraj ob 4. uri jc šla Franca Koncilja iz Vrbovca v hlev živini ))okladat. Vzela je s sabo petrolejevo svetilko, ki se jc pa prevrnila lako, da je začelo močno goreli. Ogenj bi se bil hitro razširil iit spravil v nevarnost celo vas, da ]iiso biU ljudje še (loma lil liiti'0 ogenj omejili. Ljudje pač niso nikoli doííti jirovidiii. Soteska, nnu KJ. aprila zvećcr so nas obiskali tatovi. Poskusili so svojo sreCo naj]ii'(jj in'i žiipiiisčii in pi'! izohraževalntiin ilnisivii {(iišal jim jo najljfž denar ud „Ótibeliťe" ), pil so jih jisi odjiodili. Nato fio vlomili v pisarno lesnej^a ti'govea .lavoj-nika pod graščino, skusali s sekiro odjireti železno blagajno, }ia tudi blagajna jim ni liotela dati tega, kar .so želeli. (HnniHso sc )ioteiM v vinograde v Soteski gori, kjer inijjo (udi posestniki iz Velikega Lipovca svoje zidaniee. fjOtili so sc Kondjan(^ev(; zidatiice, odprli s silo vraia, pojiili in odnesli vino, kar ga niso odnesli, so ga ]'a/li!i ])o zidanici. Odtod so krenili na Hvor, kjer so pri trgovcu Savelijn in drugod nekaj pokradli. —- Iz teh tatinskih poskusov se vidi, da je bilo dogovoijeiiili več tatov, ki so ])o določenem nacrtii hoteli ilobiti denarju in Idtiga. Orožniki jili pridno zasledujejo, iïog daj, da bi jih tudi izsledili. — ("Jlede novili diivko\' na vino ]io zidaiiieah in na meso so se dali tudi pri nas ne-katei'i ojdašiti, ker še vedno vtirjamejo liberalnim kričačem, lu (di vsaki [)riliki Iinjskajo proti našim poslancem. Sedaj lahko vidijo, koiiîio je verjeti njihovim besedam. Prečna. V Jiedeljo iL^ain'ilajc imel ol)èinski odbor sejo, ila se določi, kako dobili ])()soji!o, lia se dolg za (n'odje jiožarne bram!)e tvrdki pretîej izplača, kei* v tem sluííaju da popust., Ore za 4(J()() kron }io-sojila. I<\ilesehini s Straže je- jiredlagal, naj za dolg jamči načelnik požarne bj-amije, česar seveda le-la ni sjírejid. Nato se je sklenilo, da pod])išejo člani odborniki ])o-žanie I)iaml)e. Nase mnenje pa je, da rnij jamči občina, saj gre tu za skuiuio stvar, ne pa. za kakega posameznika. Sicer bo )ia itak v nedeljo po nauku izvanredni občni zboi', da se o tej stvai'i pomenimo. Belokpanjski - vestnik. - nizke tekmcce: sokole, l'ideg telesnih Lokvice. Priin'avljalni odbor za otvoritev beloki-anjske železnice je imel svojo sejo Ki, t. m. v Melliki. i\Ied drugita se je sklenilo, da se slovesnosti na kolodvorih vdeležitudi šolska mladina in sicer v narodnih nošah. — l'ozebe smo se hdos zopet bali, saj je po liribih sikížíIo in brila burja, kot v najlinjši zimi. Za enki'at nam je, hvala ISogii, mraz prizanese). — Sestanek S, S. je bil I 9. t. m. na Oor. Dobravicah pri .Metliki. Po.slanec WihelČió je posestnikom jioj'očal o zadnjem zasedanju deželnega zbora t.ei' o ciistnih zadevah in o rešitvi ]iroŠi)je od strani deželnega od-b()!'a glede dobi'aviških cest. 1'oslušalci so z zanimanji^m sledili govoru in izr<>kli ZLihvido in zau])anj(i S, L. S. -— (Hvoi'itev belokranjske železnice bo med 20. in 25. majem. — Na lastno pr'ošnjo je prestavljen iz Metlike v ňkofjo Loko c. kr. kan-celist gosp. Jožet Vovk. Vrlemu uradniku želimo vse najboljših ini njegovetu novem mestn! -— Dolenjci, Kelokraiijci, skrbimo, da bo vsaka, količkaj ])remožnejša hiša nai-oČena na „Dol Novice". Ako eden ne im-more, nai'očijo naj se sknpJio dva, trije, (ilasilo naše ]iaj l)o: „hoienjske Novice"! Voliliii okraj Novo taesto, Ôrtiomelj, Metlika je- tudi dobi) svojega zastopnika v glavnem odboru C. kr. kmetijske družbe kranjske v osebi našega jioslanca Mihelčiča. Iz Loke pri Črnomlju, sprejmite drage Novice" kot izi'az oilkrít(íga viíseija, da sf,e se poialadile, sledeče vi"stic(! o našiMu društvenem življenju in delovanju. I'o zimi so se tiaši Orli vsaki večer vadili v telovadbi v driišlvenili prostorili, ki so žal že [tn.'.majhni postali za mno-gobi'ojni iiai'aščaj. Znana črnomeljskaspre(.-nosl in i ognjegascih se. jc kazala pri naši mladini nič manj v spretni i'abi telovadnega oi-odja. Kako elegantno se znajo sukati na l)radlji řrnomidjski Orli, ki liodo kmaiu i po telesni izurjenosti i po umski izobrazbi iz orlove višine zrli na svoje vaj jc v isti smeri korakala dušna izolirazba, zakaj vsako nedeljo in svetek so se redim vršila na 1 uro trajajoča zanimiva predavanja, })olitična in gospodarska. Kako potrebno jis zares, da se v društvih ljudstvu pojasni ali vsaj razloži osnovne pojme o razvoju človeške družbe, o ])ostanku držav, o ustavi (konstituciji), ab.so!utÍznm, o konkunínci, o svetovni'iii trgu, o borzi, o šjiekulaciji, o sestavi parlamenta, o pra-vicait in dolžnostih [)oslaneev, o politični izobrazbi delavskega stanu z ozirom mi splošno volilno ])ravÍco, o perzonalni uniji, o federalizmu, o dualizmu, o iinanČnem jioložaju, militariziint, katoHcizmu, pravo-slavju, iniiji, o pojmih, ki se vsuki dan čitajo v političnih, gos])odarskili in nabožnih listih, a jili malo }irostih čitateljev razume. Zakaj je bila vsa Belakrajna razburjena in zmešana ob zadnjih volitvah, da je njen kristalno beli značaj potemnet na mnogih krajih v ])rid nasprotnikom in se še imšteno ljudstvo tlalo tako sleparsko potegniti, ako ne vsled pomanjkanja takih predavanj in bistrenja pojmovV K temu [U'ide še [)renialo in i)reslabo čitanje in umovanje \tvodnih člankov naŠili jiolitiČ-nili dnevnikov in tednikov. — O umnem in koristnem čitanju naših politiénili listov se je veliko v di'ii.štvn in'i])oročalo in opozarjalo Orle, naj bodo oni v sedanji časnikarski vojski, ko se s peresom in črnilom bije l»oj med rt^snico in lažjo, tisti bojevniki rimskega pai)e.ža, ki naj s časnikom v roki oblegajo vogle in knic našega seljaka in prej ne nn'nijejo, dokler Bela-ki'ajna ne zveže na katoliški jiodlagi Slovence in Hrvale v i)olilično in gospodarsko enoto jiod žezlom slavnih llabslniržanov. Razpravljalo se je o potih in načinih kako omejiti s pismeno go.spitdarsko po-vzdigo pogubno izseljevanje. Dognalo sc jc, lia bi bilo fiziČ]io in moralno boljše za našo deželico, ako bi se ljudstvo bcdj oklenilo zelo zanemarjene sadjei'eje, s činiej' bi na enostran tmicjilo preobilo i>ijan-čcvaiije, na drugi strani ]ia bolj zagotovil stalen vir dohodkov ])0 izvozu ok\isnega namiznega sadja. O priliki, ko nas je počastil iiotovalih učitelj iz (!rma in nam pi'i temeljitem kmetijskem poduku kazal nedostatke našega gospodarstva, za kar mu bomo tudi v diíjaiiju kazali hvaležnost, se je obilno navzoča množica večkrat ]ia-vdnšcno izrekla, da potrebuje sedaj Ijndstyo ob tolikem iiomanjkanju delavnih moči l)olj gospodai-ske visoke šok', (univerze) na (irmu, kakor pa vseučilišča v Ljubljani ali Trstu, ker je treba najiirej živeti, jiotle šele modrovati, kakor je rekel stari modrijan Cicero, — Naj bi torej mero-dajne osebe v deželnejii zboru in odboru vso svojo pozornost obrnilo na ta, za jugoslovanskega kmeta pi'epotrc-ben zavod kakor tmli na gospodinjsko šolo v Smihelu in prej, ko mogoče, z behikranjsko železnico ol.vorile tudi na ÍTrinn takorekoČ jugoslovansko kmečko vseučilišče. Zaupamo našim voditeljem, ki imajo dovolj bistro-nmja in poguma. Za vami je narod, ki tudi željno čaka, da mu Ijiidskošolsko breme olajšate in preustrojite leta šolskega jioduka v prill kmetu z ozirom na njegove ]iotrel)e. Ali bi ne bih) res potrebno zadnji 'J leti šolskega obiska posvetiti zgolj go-s])odarskim zalitevam sedanjega časa. — Ljudska stranka, glej zdaj je tvoja hora, in skrbi, da knu;ta kmalu zapusti za vsakdanji kruh tlačeča moral Ameriški novičar. v South ('hicago je L aprila umrla 40 letna Marija Čei'iie zapustivši vdovca, v stari domovini ])a brata tn sestro. — V ]\Inrray Ltaii. je marca v umobolnici prominul .ie.rnej Kainnikar, doma iz fare Rudnik pri Tjjiibljani, kjer zapušča svojo 40. t!ehovin Slovakov I milijon, Hrvatov okrog KMMIOO, Srbov 2(;.00(), lînlgarov :í(MK)0. Med Jugoslovani |)a je največ Slovencev, namreč ]S:-i.4HI, Ako to število ])rimer-janio z onim v Avstriji, so pokaže, da jili izmed 1 00 Slovencev že 1 5 živi v Ameriki. Potem se ni činliti, ako doma pomanjkuje delavcev, ker so najčvrstejši odšli v ptujino. Jz zasebnega [lisma, ki ga je iz ilinii. poslal neki mladenič svojemu bivšemu gospodarju, ]iovzamemo slcileče: „l'iikaj sem v tujem, nevarnem svetu. Jaz ne bi svetoval hoditi v Ameriko, posi^bno ne tistim, ki nimajo Še ti'dne verske podlage .... ,Moj bral- je tudi nekje v Ameriki .... )iisal sem mu, a ni nobenega ghisu od njega. Kojim s(5, da se je Že zgubil, kakor se zgodi pri več fantih, da se zgubijo ne za ta, mar\'eč za oni svet. — l\o sem bil še doma, sem v-eČkrat slišal: „Amerika pa Amerika, tam je življenje." Ali meni sc pa ne doinide preveč, lies je boljša iirana kot doma, a vseeno mi je dom dražji. Ha si hi malo prislužim, se \'ruem prej ko mogoče." Ako pomislimo, da sov Ameriki vsi ondotiii časniki — razun dveh; „Amerikanski Slovenec" in „Ave Marija" — več ali manj ii roli verski in proticerkveni, ker jih večinoma iii.šcjo „i'alirani študentje", lahko sklepamo, kolika. neVarnost v verskem oljziro preti ondî naSim rojakom. Loterijske številke. TRST, 22. ajii-ihi aa 7'J 50 89 :i?> V založništvu J.KriiJec nasi, v Novi^ni mestu so dobe .še Naznanilo. Podpisani vljudno naznaiijurn. da sem otvoril v hiši g. Illoivsky v Radolfovem, Glavni trg štev. 100 ji r« d aj iil n o S prekajeniiii mesom in suhimi klobasami, 01) CDcm bodeni irïiel na raxpolugo dobro inft.st in Špeli, salami in vso dru^'o v to stroko spadajoče^ blago, kakor tudi vodno sveže iu suho sadje ter kiaili. Ker sem si pridobil pri najbo^'ših mojstrih prekajevalcib vso potrebno znanost v tej .stroki, se bodem vsikdar potrudil, slavno obùlnstvo iz uiesta in okolico solidno iu z zmernimi cenami vsestransko najboljše postreii in se prav toplo priporocujem v cenjciil obisk. Odličnim spoštovanjem 2-14-3 Ivan Kafťle, prekajevalec In tpgovoc s suhim mosom v Rudolfovem. 12-3- SO takoj sprejme v trjirovino z železnino in špecerijskim blagom, ki je 14 let star in jo dovršil ljudsko šolo z dobrim vsiielioin. Franc Guštin, trgovina z mešanim blagom v Metliki. Advokat in-2-2 Đ' Ignoc Molnerič je otvoril svojo pisarno v Novem mestu, Glavni trg nasproti trgovine Ogoreutz, O gozdu graščine Rupercvrli (])rav ob gozdni cestij gori apnenica katera se bode otvorila 14 v pondeljek 27. aprila. Šmarnice. -»i J j\| I*, [jad. Iii'ovatMV(í: Premišljevanja o Srcu Marije. Oona I K 80 viu. ; po jtoŠti 10 vin. več. iS, /loi^arjove: Lupški prizori- Ocim 2 K; po pošti tO vin. vcc. tjaeiifeo sprejmem za svojo manufakturno trgovino, Ki let staro, zmožno tudi nemščine. 17 T. Ogrin — Novomesio. domačega pridelka, belo in Črnina, jako dobro, se prodaja v vsaki množini od 57 litrov naprej, po jako nizki ceni V graščini Bajiiofpri Rudolfovem. sEsn lG-5-1 obstojeiic iz hise, dveh svinjakov in vrta, se odda v najem pri Božjem grobu, Več [)ove lastnik Peter Malenšek, Kandija. : Popolnoma uorno noložen denar. m za Kandijo in okolico, reg. zadi*. z iieoin. zavezo = V lastnem domu v Kandiji ^^ sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud a)î ne, ter obreatujo po -mi 1-0-3 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.