IZ TONETOVE TORBE
Dolenjski narod ne bo propadel
Spet je mesec naokoli, spet smo malo starejši, predrage gospe in gospodje. Ste bili letos kqj bolj pobožni? Spodobilo bi se namreč, saj smo letos prvič svobodni praznovali Veliko noč. Le da je naša nova oblast naredila kiks. Za tak velik praznik bi se bilo potrebno malo potegniti, pravi moj prijatetj Fonzi, kije en teden stradalpo vseh zapovedanih predpisih in se šparal za velikonočno požrtijo. Sedaj pa prenažrt bolan leži. Bil je prepričan, da bo dela prost dan pa se je uštel. Tako je besen, da seje odločil, da bo na prvih volitvah zopet volil one druge. Za svoje praznike so dali vsaj prosto, če drugega ne. In karje najvažnejše, gostilne so bile odprte.
Tam pa, v gostilnah kajpada, v teh dneh razpravljajo vglav-nem o naši, slovenski vojski. Tako kot zadnjič, ko nas je v Grosupljem menda obiskal minister za obrambo. Ljudi je najbolj zanimalo, kaj bo z našimi soldati, še posebej tiste. katerih sinovi so prav zdaj v vojski. Ja, Ijudje so pa res čudni, kaj drugega pa naj bi bito z njimi, kot da močno stražijo našo domovino. Enega zadrtega Dolenjca je zanimalo in je v kleni dolenjščini vprašal gospoda ministra, če se striiya, da so Dolenjci še posebej primerni za kaplaije in oficirje. Dejalje še. da je prepričan, da so ponosni in da bodo odločno branih svojo domovino (če druge ne pa dolenjsko). Pa ga je minister strašno razočaral, ko je ugotovil, da po analizah sodeč Dolenjci niso nič posebnega.
Fonzi je v gostilni zadevo takoj komentiral. Je dejal, da misli, da ima minister skrivljene podatke o Dolerycih. Vse to pajedeloskrivnega sovražnika in zavajanjaIjudi. Resje, da so Dolenjčki zadnjo vojno izgubili, kar je kaj slaba referenca, samo časi se spreminjajo. Demokracija bo poskrbela. da bo vse zloženo na svoje mesto in se bo videla prava resnica.
Seveda je Fonzi v gostilni v hipu povzročil pretep, ki je samo potrdil. da so Dolenjci zares bojevit in odločen narod in da tudi Kmecl v svojih bukvah o Dolenjcih laže. Dolenjci so pravi »kerlci« in se kot narod lahko uvrstijo nekam med Žide in Irce. S tem, da so večji Židje od Židov in večji pijančki od Ircev. Če Žida vržeš skozi vrata, nerad odide in še pol ure grozi pred vrati, Dolenjec pa ti takoj skozi okno nazaj zleze. Sicer pa, dolenjski narod, dokler bo kaj pijače, ne bo pro-padel.
Fonzi sploh predlaga. da bi se Dolenjci odcepili od drugih. Predlagal bo Demosu, da sproži uradno pobudo v skupščini. Pravi, da so vse šanse za samostojnost Dolenjske. Tako ali tako Dolenjce samo izkoriščajo. »Zmerjajo nas z južnjaki. v resnici pa nas ropajo,« pravi Fonzi. »Samo poglejte, kakšne kolone vozil se zgrir\jajo vsako nedeljo v Ljubljano. Na priko-licah pa enkrat krompir, drugič flaškoni cvička, tretjič šnops. pa zelje, butare, drva, ki jih zamenjujejo za stare šporgete, dotrajane hladilnike, bojlerje in tako naprej-«
Dolenjke pa so znane kot dobri gospodarji. Marsikateh moški bi škripnil in familija bi tenko piskala, če ne bi bile odločne in pobrale dedcem denar in ga pametno obračale. Če niso pridni, ne dobijo jest, ponoči pa so, če je treba, tudi kaznovani. Saj one tako ali tako niso prikrajšane. Zase že poskrbijo, sicer pa jih tako ni mnogo poročenih iz ljubezni, ampak bolj zaradi »dobre partije«.
Kako pa morajo ravnati z dedci, jih že mlade naučijo mame. Čejih slučajno peče vest pa, pobožne kot so, hitro po odvezo v cerkev, kjerjihje mogoče videti, kako pobožno zavijajo oči in glasno drdrajorožni venec, kot bijih kdo navil. Takoje tudi prav, vživljenju seje treba znajtiin tu so Dolenjke vprednosti pred drugimi Slovenkami. Toje zelo dobro in zdravo tudi za našo bodočo državo. Fonzi pravi, da bi bilo dobro, da se. v skladu z novimi težnjami in pobudami stimnlira rojevanje. tako da bi se rodilo čimveč novih močnih, bojaželjnih Dolenjčkov in zvitih ter pobožnih Dolenjčic
Ko smo že pri naši vojski, sem se spomnil na vic, ki mi ga je zadnjič prinesel Fonzi iz gostilne. Strumen dolenjski oficirje komandiral: »An za drugm se u vrsta pašlihlat!« Možje se postavijo v vrsto, oficirpoškili in pogleda ter zarobanti: -Tud za tistga vela. k ma rdeča kapa!« Tedaj pa se iz vrste zasliši: -Gospod oficir, tistoje pa hidrant.«
¦>Me nč ne briga, kamandaje kamanda, za use vela, tud za intelektualce.«
No, pa smo spet pri gostilni. Tam se vse dogaja. Glavno mesto Grosuplje-city še vedno stoji, mi gremo pa v life (bife). kot pravi Marko Crnkovič.
Bog vas živi, Dolenjci!
vaš TONE TORBAR