Ptuj, petek, 10. novembra 2006 letnik LIX • št. 86 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT (1,17 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V ) Boks • Borba Zavec - Jeskin na Ptuju proglašena za borbo leta! Stran 17 Foto: Martin Ozmec ORFEJČKOVA GOSTILNA 12. november, ob 15. uri večnamenska dvorana JURŠINCI Igrali In peli Vam bodo: ans. Rubin, ans. Dinamika, ans. Unii PoSlji SMS s ključno besede H/^LOZE na: konlaki: 02 749 32 1J Foto: Črtomir Goznik Ptujska gimnazija je bila v konkurenci srednjih šol letos tretja. V zvezi z urejanjem okolja imajo v tem ptujskem izobraževalnem kolektivu velike načrte, saj bi radi uredili tudi okolico oziroma zemljišče onkraj Grajene, za katerega je bil pred kratkim končan denacio-nalizacijski zahtevek zgrajenimi po letu 1980 OŠ Šoštanj, srednjimi šolami Srednja šola Slovenska Bistrica (ptujska gimnazija je bila tretja), večjimi kampi Camping Šobec, srednjimi kampi avtokamp Terme Ptuj, manjšimi kampi Kamping Trenta, Soča, gasilskimi domovi PGD Hardek, slovenskimi vojašnicami Vojašnica Cerklje, bencinskimi servisi BS Ajdovščina IV in železniškimi postajami ŽP Novo mesto - skupina A. Naj kmetija je postala kmetija Mario Vogrič, Lokvice pri Mirni in akvariji ter vrtnimi ribniki Tadej Gorenjec, Martjanci, morski akvarij. Od tod in tam Markovci • Ob dnevu mrtvih Tudi v občini Markovci so letos, tako kot že nekaj let doslej, pripravili osrednjo komemorativno svečanost ob dnevu mrtvih. Slovesno komemoracijo pred spomenikom žrtvam vojn in povojnih pobojev na markovskem pokopališču, je pripravilo Društvo mladih občine Markovci, ki ga vodi predsednica Alenka Petrovič v sodelovanju z občino. V kulturnem programu so sodelovali pevci markovske-ga moškega pevskega zbora, godba na pihala in dijakinja Anja Hameršak, ki se je predstavila z recitalom. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Markovci Franc Kekec. MZ Gorišnica • Ob dnevu mrtvih 31. oktobra je bila na pokopališču pred spomenikom padlih v NoB krajša slovesnost v počastitev dneva mrtvih. Komemorativno svečanost je pripravila Občinska organizacija zveze borcev v sodelovanju s Prosvetnim društvom Ruda Sever iz Gorišnice. Nastopili sta recitatorki dramske sekcije PD Ruda Sever, zapele pa so tudi pevke ženskega zbora Gasilske zveze Gorišnica. Komemorativne slovesnosti sta se zraven svojcev padlih v NOB udeležila župan občine Gorišnica Jože Kokot in predsednik območne borčevske organizacije Stanislav Lepej. Zbrane na komemoraciji je v imenu občinske organizacije Zveze borcev Gorišnica nagovoril predsednik Miroslav Toplak. MZ Ivanjkovci • Hura, prosti čas Foto: arhiv šole V času jesenskih počitnic so na Osnovni šoli Ivanjkovci v okviru projekta Hura, prosti čas učencem ponudili možnost spoznavanja veščin igranja badmintona. Gre za projekt, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za šolstvo in šport. Učitelji, ki so aktivnosti vodili, so se s pravili igranja badmintona seznanili že lani, tokrat pa so s to veščino podrobneje seznanili še zainteresirane učence in sicer pet dni v tednu po štiri ure. Glede na predznanje so učitelji učence razdelili v skupine, v katerih so lahko nadgradili obstoječe znanje igranja badmintona ter pridobili dodatne informacije o tem športu. Ravnateljica Nada Pig-nar je pojasnila, da imajo učenci o igranju badmintona precej informacij, kar potrjuje, da gre za precej priljubljen šport, ob podrobnejši analizi pa spoznajo, da je potrebnih še nekaj popravkov - največja nadgradnja je bila potrebna pri sistemu točkovanja, s katerim učenci večinoma niso bili seznanjeni. V aktivnostih so sodelovali učenci od prvega do devetega razreda; ravnateljica pa je izrazila predvsem zadovoljstvo, da jim na šoli že četrto leto zapored uspeva motivirati učitelje in učence, da se udeležujejo počitniških aktivnosti in tako prispevajo k bolj zdravemu načinu življenja. ns Foto: MZ Foto: MZ Ormož • Pred nedeljskimi volitvami V štirih letih za tretjino manj makadama Vili Trofenik je skupaj s predstavniki strank, ki ga podpirajo, v prvem krogu so njegovo kandidaturo podprle LDS, DeSUS, SD in NeL, od nedavnega pa tudi AS in SLS, pred nedeljskimi volitvami spregovoril na novinarski konferenci. ZAPOSLITEV V SPARU? Povzel je najvažnejše točke svojega programa ki gradi bodočnost na mladih rodovih, za te bo potrebno zagotoviti nov vrtec in glasbeno šolo, pomožno nogometno igrišče in urediti še zadnji dve igrišči v občini s tartansko prevleko. V okviru gimnazije pa se bo trudil pridobiti v Ormož še tretjo paralelko, ki naj bi bila tehnične smeri. Urediti bo potrebno centre krajev po občini, da bodo bolj prijetni za bivanje krajanov in za oko turistov. Kerenčičev trg čaka še 3. in 4. faza obnove, tudi nekatere mestne ulice, urediti je potrebno center Koga s parkirišči in pločnikom proti Gomili. Podobna prenova čaka center Miklavža, kjer je potreben severni pločnik in obnova stopnišča, letos pa naj bi se že začela tudi obnova zadružnega doma. V Podgorcih je potrebno zgraditi še južni pločnik, javno razsvetljavo in kanalizacijo. Pri Veliki Nedelji pa je kompletne ureditve potreben osrednji prostor med cerkvijo, gradom in šolo. Med prioritete sodi tudi preskrba s pitno vodo, kjer je občina dosegla domala 100 % pokritost. V prihodnosti bo potrebno modernizirati povezavo Ormož - Jeruzalem - Robadje, kjer investicija le na ormoški strani znaša 9 milijonov evrov. Posodobiti bo potrebno transportni vod Vili Trofenik je v družbi predstavnikov strank, ki ga podpirajo, povzel osrednje točke svojega programa. DOBRO ZAME! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za delo v naših poslovalnicah SPAR PTUJ in SPAR ORMOŽ iščemo: Mesarja - prodajalca (m/ž) Pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske ali živilske smeri - poznavanje dela v trgovini - zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - veselje do dela z ljudmi Vaše naloge bodo: - prodaja in svetovanje strankam - samostojno naročanje mesa - skrb za urejenost mesnice Nudimo: - delo v sodobno opremljeni poslovalnici - prijetno delovno okolje - zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Prijave sprejememo v 8 dneh po objavi na naslov: Spar Slovenija d.o.o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. PRIDRUŽITE SE NAM! l®SLOVENIJA s PAR na Hajndl, zgraditi dodaten rezervoar, zamenjati salonitne cevi, ki pa menda po zagotovilih mednarodne študije ne predstavljajo nobene nevarnosti in jih je v 580 kilometrih ormoških vodovodov le za 10 kilometrov. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti tudi izgradnjo kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami. V občini, ki ima 346 kilometrov cest, od tega 84 kilometrov lokalnih in 262 kilometrov javnih poti, je Trofe-nik za obnovo v naslednjem mandatu obljubil zmanjšanje makadamskih cest za eno tretjino. Po Trofenikovem mnenju občina lahko gospodarstvu pomaga z zagotavljanjem infrastrukture za zagotavljanje gospodarskega razvoja. Poudaril je še umestitev Ormoža v mrežo ekonomskih con v Prlekiji. Po Trofenikovem mnenju smo problem smeti v Ormožu uspešno rešili, prihodnost pa vidi v regijski deponiji, centru za ravnanje z odpadki in morda tudi termični obdelavi odpadkov. Izpostavil je tudi skrb za starejše , ki se uresničuje v okviru doma in oskrbe na domu. Zavrača podtikanja, da je nenaklonjen koncesijam v zdravstvu, vendar jih je treba podeliti »s pametjo in mero«. Razmišlja menda celo o razpisu referenduma o zdravstvu, kjer bi se lahko občani izrekli kakšno zdravstvo želijo. Omenil je tudi štipendije, ki jih je občina doslej podelila med 20 in 30 vsako leto v obliki sodelovanja na ravni Prlekije pa se bo to število ob enakem vložku občine potrojilo, saj naj bi se vključil privatni sektor in skladi EU. Trofenik spet toži alternativo Spregovoril je tudi o filmu, ki je pred časom krožil po medmrežju, ustvarili pa so ga predstavniki alternativne kulture v Ormožu. Gre za filmček v katerem se Trofe-nik pojavlja v družbi največjih diktatorjev in zločincev minulega stoletja. Ustvarjalec filma najavlja Trofenikovo politično smrt in vleče paralele med različnimi ormoškimi ustanovami - občino Ormož in Psihiatrično bolnico Ormož, podjetji in delovnim taboriščem, kaže razpadajoča pročelja mestnih hiš. Predstavniki alternativne kulture so v svoji izjavi za javnost v minulih dneh izdelek označili kot produkt umetniške svobode. Trofenik pa ga je doživel kot poskus zlorabe dela mladine za politične namene za potrebe aktualnih volitev. Povedal je, da sam ni v sporu z alternativno kulturo, saj je kot take ne priznava, ker se ni še nikoli prijavila na noben natečaj za sredstva v občini. Po njegovem mnenju ne gre za kulturo, gre za ceneno zlorabljanje mladih v predvolilnem boju in za potrebe širjenja sovražnega govora. Vili Trofenik je zoper ustvarjalca filma vložil tožbo. Slovensko ljudsko stranko je na tiskovni konferenci zastopal Stanko Čurin in povedal, da so se v stranki že pred prvim krogom odločili, da bodo v drugem krogu podprli tistega kandidata, ki bo imel več glasov. Viki Klemenčič Ivanuša Kidričevo • Pred drugim krogom županskih volitev Murku podpora koalicije štirih strank Na tiskovni konferenci v dvorani restavracije Pan so v ponedeljek, 6. novembra, javnosti predstavili koalicijsko pogodbo štirih strank LDS, SLS, SMS in DeSUS, s katero so najavili enotno javno podporo kandidatu za župana občine Kidričevo Jožefu Murku. Predsednik občinskega odbora LDS Kidričevo Zoran Žunko je poudaril, da so se za podpis pogodbe odločili predvsem zato, da bi izrazili javno podporo kandidatu za župana Jožefu Murku, saj so prepričani, da je svojo znanje in sposobnost za opravljanje te funkcije zgovorno dokazal v minulem letu in pol, ko je zaradi bolezenske odsotnosti dosedanjega župana uspešno in z veliko mero odgovornosti vodil občino Kidričevo. Zraven tega si vsi močno želijo, da se ne bi nadaljevala neke vrste blokada med občino in Talu-mom, ki je bila lep čas prisotna v preteklem obdobju, saj gre za največje podjetje v občini. Podobnega mnenja je bil predsednik občinskega odbora SLS Srečko Frangež, ki je poudaril, da so se po prvem krogu volitev po enotedenskih pogajanjih z LDS in SDS v stranki na demokratičen način odločili, da ponovno pristopijo v koalicijo z LDS in Desusom, ki se je že v preteklih 8 letih izkazala za uspešno, ter z novim članom koalicije, SMS. Ker so bili do sedaj izpolnjeni vsi pomembnejši dogovori in v glavnem realizirani tudi vsi pomembnejši in dogovorjeni projekti v občini, so prepričani, da bo tako tudi v bodoče. Vso podporo je županskemu kandidatu Jožefu Murku izrazil tudi Milan Unuk iz SLS, ki je poudaril, da je kot kmet in predsednik občinskega odbora za kmetijstvo prepričan, da bodo le pod Murkovim županovanjem lahko v občini uspešno nadaljevali zastavljeno kmetijsko politiko ter obsežen komasacijski postopek Dravsko polje III. Predsednik občinskega odbora DeSUS Srečko Lah je pojasnil, da so se za podpis koali- cijske pogodbe odločili predvsem zato, ker so prepričani, da bodo tako lažje uresničili program, ki so si ga zastavili že pred volitvami. Za podporo županskemu kandidatu Jožefu Murku pa so se odločili, ker mu zaupajo upokojenci, saj je pri nadomeščanju sedanjega župana dokazal, da zna voditi občino in prisluhniti tudi upokojencem, kajti tudi sam je Foto: M: Ozmec Koalicijsko pogodbo z najavo javne podpore Jožefu Murku so podpisali prvi možje štirih strank (z leve): Srečko Lah, DeSUS, Silvestra Klemenčič, SMS, Zoran Žunko (ob njem Jožef Murko) in Anton Habjanič, LDS, ter Srečko Frangež in Milan Unuk, SLS. član društva upokojencev Lovrenc. Člani Desusa ga poznajo tudi kot poštenega, vestnega in strokovno usposobljenega človeka z dobrimi izkušnjami, po njihovem prepričanju pa je tudi mož beseda. Tudi mag. Silvestra Klemenčič, predsednica lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije, je prepričana, da so se po preučitvi razmer in tega, kaj bi bilo v danih razmerah najbolj učinkovito za delovanje občine, občinske uprave in sveta, odločili za vstop v močno koalicijo, saj so prepričani, da bodo le tako lahko realizirali vse strateške usmeritve in razvojne načrte, ki so si jih zastavili pred volitvami. V stranki verjamejo, da bodo pod županovanjem Murka lahko uresničili zastavljene cilje in ker verjame, da si občina Kidričevo ne zasluži, ne more in ne sme podpreti arogance, maščevanja, groženj, pritiskov, laži in podtikanj, ker to ne vodi k razvoju in napredku, ampak le v ukvarjanje samih s seboj. Županski kandidat Jožef Murko je ob zahvali vodstvu in članstvu vseh štirih strank za podporo v koaliciji izrazil prepričanje, da bodo vsi koalicijski partnerji z enotnim nastopom dosegli to, kar si želijo in kar so si zastavili ter zapisali v programe. Ob naštevanju osnovnih ciljev svojega županskega programa je poudaril, da je njegova težnja predvsem enakomeren razvoj celotne občine Kidričevo, ker meni, da si vsi zaslužijo enake možnosti. Ob koncu pa je izrazil ogorčenje, ker naj bi njegov nasprotnik, županski kandidat SDS in njegovi pristaši, po občini razširjali kaseto ali DVD, kjer naj bi bilo po njegovih besedah precej neresnic, laži in natolcevanja. Ker naj bi mu zamerili, da se ni odzval povabilu za soočenje obeh županskih kandidatov v Cirkovcah, je pojasnil, da se je vedno pripravljen soočiti s protikandidatom, vendar le v Kidričevem, kjer je sedež občine, kar je bil tudi dogovor v vodstvu stranke, in seveda v javnem soočenju na radiu Ptuj. Foto: vki Podlehnik • 19. redna seja občinskega sveta Ob koncu mandata o zadolžitvah V petek, 3. novembra, se je podlehniški občinski svet v stari sestavi še zadnjič sestal in razpravljal o najetju dolgoročnega kredita za pokritje stroškov, nastalih pri izgradnji večnamenske dvorane. Del najetega kredita bodo namenili tudi za izgradnjo komunalne infrastrukture. Po krajši razpravi so potrdili zapisnike treh minulih sej: 18. redne, 7. izredne in korespondenčne, ki je bila 5. oktobra. Na 18. redni seji so se podlehniški svetniki sestali konec julija, ko je v Podlehniku še županoval Vekoslav Fric. Že takrat so sprejeli sklep o dolgoročnem zadolževanju v višini 200 milijonov tolarjev. Omenjeni sklep so podlehniški svetniki »požegnali« še na 19., sicer zadnji seji v tem mandatu. »Občina Podlehnik se zadolži za 200 milijonov tolarjev, in sicer v razmerju: 70 % oziroma 140 milijonov tolarjev je namenjenih za izgradnjo večnamenske športne dvorane pri osnovni šoli. Od tega 89 milijonov za pokrivanje manj ugodnega kratkoročnega kredita, najetega v letu 2006 za plačilo zapadlih obveznosti iz tega naslova,« se glasi sklep. Iz razprave med svetniki je bilo moč razbrati, da sta se dva kratkoročna kredita v letošnjem letu v višini 89 in 50 milijonov najela brez vednosti oziroma potrditve občinskega sveta. Sprejetemu sklepu sledi še pojasnilo: »Ob- čina je v letu 2006 najela dva kratkoročna kredita za pokrivanje obveznosti do izvajalca del pri izgradnji dvorane v višini 89 milijonov tolarjev (NLB 29 milijonov z dne 22. februar 2006 in NKBM 60 milijonov tolarjev z dne 23. junij 2006).« Pa pojasnimo še drugi, 50-milijonski kratkoročni dolg. Gre za kredit podjetja Gradis Gradnje Ptuj, ki ga je najelo za delno poplačilo izgradnje večnamenske dvorane. Občina Podlehnik je zdaj s sklepom prevzela obveznosti za poplačilo tudi tega kredita. »Odprtih je več opcij!« Na vprašanje o tem, kje bo občina najela dolgoročni 200-milijonski kredit, podžupan Anton Žerak odgovarja: »Odprtih imamo več opcij in se še dogovarjamo. Kredit bomo najeli pri najugodnejšem kreditodajalcu. Trenutno se pogovarjamo z NLB, NKBM, eno izmed avstrijskih bank in Javnim skladom RS za regionalni razvoj in ohranja- nje poseljenosti slovenskega podeželja.« 60 milijonov, kolikor naj bi ostalo, ko bosta pokrita dva kratkoročna kredita, pa namerava podlehniška občina nameniti za gradnjo komunalne infrastrukture. Ob koncu seje - pod točko pobude in vprašanja - je bilo podanih še nekaj predlogov, ki naj bi jih pri sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2006 upošteval nov občinski svet. Gasilsko društvo je na občino naslovilo vlogo za sofinanciranje nakupa novega gasilskega vozila. Gre za orodno terensko vozilo, primerno za intervencije v gričevnatih predelih, kamor podlehniška občina s svojimi geografskimi značilnostmi zagotovo sodi. Prihodnje leto bo PGD Podlehnik praznovalo 35. obletnico delovanja in ob tej priliki bi namenu želeli predati novo vozilo, razvili pa bi tudi nov društveni prapor. Občina naj bi nakup vozila sofinancirala v višini 8 milijonov tolarjev. V nadaljevanju seje pa je svet potrdil še dva predloga: da se za potrebe OŠ Podleh- V kratkem^ naj bi se v Podlehniku dogovorili o pogojih za najem in uporabo nove večnamenske dvorane pri OŠ. nik nabavi traktorska kosilnica za 700 tisočakov in, da se tri milijone nameni za dokončanje športnega objekta na igrišču v Dežnem. O tem, ali bodo predlogi upoštevani, uvrščeni v rebalans in potem tudi potrjeni, bo odločal novi svet, ki se je že sinoči (četrtek, 9. novembra) sestal na prvi redni konstitutivni seji. Pod-lehniški občinski svet v novi sestavi pa bo v kratkem odločal tudi o pogojih za najem nove večnamenske športne dvorane, ki jo bodo večinoma koristila domača društva. Mojca Zemljarič Ormož • Pred nedeljskimi volitvami 20 kilometrov cest letno Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki je bila zadnja pred nedeljskimi županskimi volitvami, je kandidat N.Si za župana Alojz Sok ponovno obširno predstavil svoj program. Njegovo kandidaturo podpira tudi SDS, Zeleni Slovenije in mag. Gustek Janežič, v prvem krogu volitev županski kandidat SLS. Prav v zvezi z ravnanjem SLS je bilo v minulih dveh tednih največ ugibanj, kako gre razumeti njihove postopke. Kot smo že poročali, so na UO stranke glasovali o podpori Alojzu Soku, vendar je bil izid zanj negativen. Pri tem naj bi prišlo do razkola stranke na občinski ravni, predsednik Miroslav Hanželič naj bi podal svoj odstop. Pred dnevi pa Deželna Banka Slovenije je prišla v javnost izjava SLS, da podpirajo kandidaturo Vi-lija Trofenika. Pod njo je bil kot kontaktna oseba naveden častni član OO SLS Ormož Stanko Čurin. Alojz Sok je bil mnenja, da si posameznik ne more vzeti pravice in govoriti v imenu stranke, saj ima leta legalno izvoljene organe, ki jo predstavljajo v javnosti. Po statutu njihove stranke bi takšnega člana nemudoma izključili, je povedal Sok in dejanje označil za obliko politične korupcije. Alojz Sok je ponovil, da namerava uresničiti obljubo o asfaltiranju 20 kilometrov cest letno. To bo menda možno tudi zato, ker po spremenjeni zakonodaji občina Ormož v bodoče dobi 217 milijonov več sredstev kot doslej. Prioritetna bo tudi gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, menjava salonitnih cevi in tovrstnih kritin po šolah. Gospodarstvenike namerava pritegniti z oprostitvami nadomestila za stavbna zemljišča in urejeno industrijsko obrtno cono. Staro humsko šolo vidi kot enoto oskrbe za ostarele, zdravnike v koncesijskem odnosu pa v zunanjih ambulantah obljublja ne le dvakrat tedensko, ampak vsak dan. Sok je mnenja, da bleščeče večnamenske dvorane v Ormožu ne potrebujejo, obnoviti pa namerava vse domove kulture, zgraditi več neprofitnih stanovanj in odpraviti nadomestila za komunalno neopremljena nezazidana stavbna zemljišča. Regijsko bi se občina pod njegovim vodstvom navezala na Ptuj in Maribor. Presenetil pa je tudi z novico, da naj bi bila KAD in SOD pripravljena sodelovati, če se bodo pridelovalci sladkorne pese odločili in podali lastno ponudbo za odkup Tovarne sladkorja Ormož. Kampanja začinjena s tožbami Letošnjo volilno kampanjo je Sok označil za umazano, saj se menda množično uničujejo njihovi plakati, čeprav so edini uradno nalepljeni in ožigosani. Pri tem naj bi bile še posebej aktivne stranke, ki podpirajo Vilija Trofenika. Še več negodovanja pa naj Na zadnji tiskovni konferenci pred volitvami je kandidat Alojz Sok ponovno predstavil svoj program in tudi nekaj cvetk iz dosedanje brutalne ormoške volilne kampanje. bi povzročala telefonska anketa, ki se te dni izvaja med Ormožani, Sok pa jo razume kot vdiranje v zasebnost in tajnost volitev. Anketarji anketirance sprašujejo, koga so volili v prvem krogu, ko jim ti odgovorijo, pa jih pobarajo, zakaj niso raje volili tega ali onega. V volilnem štabu Alojza Soka so menda šli zadevi do dna in poskušali izslediti PR agencijo Republike Slovenije, kot so se anketarji predstavljali, pa je v razvidu niso našli. Kasneje so preko telefonskih številk menda ugotovili, da je anketo izvajala agencija Dialog company, ki vodi volilno kampanjo kandidatu Viliju Trofeniku. Alojz Sok si je v teh dneh pridelal še eno tožbo s strani župana Vilija Trofenika. Tokrat menda zaradi njegovih navedb na eni izmed tiskovnih konferenc, kjer je izjavil, da je bil na zaposlene v občinski upravi izvajan pritisk, da podpišejo izjave podpore sedanjemu županu. Podobno naj bi se menda dogajalo po šolah, kjer so zaposlene nagovarjali k podpisu podpore županu. Zaposlene se menda tudi straši z odpuščanji v primeru, da postane Alojz Sok župan. Ta je povedal, da odpuščanj gotovo ne bo, bo pa zahteval, da se učitelji ukvarjajo s poučevanjem in ne s politiko, občinsko upravo pa namerava okrepiti, ji predpisati kodeks obnašanja in zaposlenim nuditi možnost izobraževanja. Viki Klemenčič Ivanuša Foto: MZ Foto: vki Hajdina • Osmi občinski praznik Dela pri ureditvi centra naj bi končali v letu 2007 V občini Hajdina se iztekajo letošnje prireditve ob 8. prazniku občine Hajdina, ki so jih že po tradiciji pričeli oktobra, z najrazličnejšimi športnimi prireditvami. Na prvem, ki je bilo 13. oktobra, občinskem prvenstvu v golfu, je prvič slavil (pomenljivo) stari (novi) župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Nocojšnji večer bo v znamenju tradicionalne Štajerske frajtonarice, amaterskega tekmovanja harmonikarjev, jutri pa bo v šotoru na trgu pred novim Poslovno-stanovanj-skim centrom osrednja prireditev ob letošnjem prazniku, ki jo bodo začeli že popoldne z enajsto tradicionalno prireditvijo Iz mošta vino pridi na Hajdino. V pogovoru s hajdin-skim županom smo se posvetili letošnjim investicijam in pripravam na proračun 2007. Št. tednik: Katerim investicijam ste v okviru proračuna za letos dali prednost? Osrednja investicija je bila zagotovo odprtje poslovno-stanovanjskega centra Hajdina? R. Simonič: »Odprtje po-slovno-stanovanjskega centra v začetku junija je bil vsekakor največji dogodek na področju investicijskega vlaganja in nasploh v času obstoja naše občine. Na to smo se pripravljali več let. Z nastankom občine Hajdina leta 1998 in po konstituiranju prvega občinskega sveta, smo v letu 1999 dorekli, da bomo v prvem mandatu odpravili najnujnejše zaostanke oziroma potrebe na področju komunalne infrastrukture. Za delovanje občinske uprave smo takrat usposobili pros- tore bivše krajevne skupnosti oziroma primestne četrti Hajdina. Prvo sejo občinskega sveta smo imeli v bivših prostorih društva upokojencev Hajdina in drugo v gasilskem domu v Hajdošah. Kasneje smo že začeli uporabljati renovirane prostore krajevne skupnosti. V samem začetku nismo imeli ne stolov, ne miz, kaj šele kaj drugega, kar je neobhodno potrebno za delovanje lokalne samouprave. Ker občina Hajdina in sam kraj Hajdina v preteklosti okolj-sko in arhitektonsko nikoli nista bili načrtovani oziroma oblikovani kot nek centralni prostor za življenje krajanov oziroma občanov, smo vedeli, da bomo po opravljenih vseh najnujnejših delih morali pristopiti tudi k temu. Odločili smo se za postopno pot, ki bi jo naj vsaj delno zaključili proti koncu drugega mandata ali celo kasneje. Uspelo nam je, da smo z javnim razpisom našli dobre sovlagatelje: Gic Gradnje, Rogaška Slatina, Pošto Slovenije in Mercator. Danes ima občina Hajdina v lasti 750 m2 poslovnih prostorov, med katere spadajo prostori za delovanje občinske uprave, župana in občinskega sveta. V lasti občine Hajdina so tudi prostori Upravne enote Ptuj - Krajevni urad Hajdina, prostori splošne ambulante in manjše stanovanje (42 m^), ki ga bomo po sklepu občinskega sveta prodali najugodnejše- Hajdina • Ob prazniku Častnega občana tudi letos ne bo Na jutrišnji osrednji slovesnosti ob 8. občinskem prazniku bodo že po tradiciji podelili tudi občinska priznanja in priznanja za urejeno okolje. Častnega občana pa tudi letos ne bodo imenovali. Akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič je za zdaj še edini častni občan občine Hajdina. Priznanja občine Hajdina bodo prejeli: Angela Mlakar iz Slovenje vasi 58 za posebne zasluge in dejanja na različnih področjih dela in življenja v občini Hajdina, Zdenka Godec iz Dražencev 21/d za posebne zasluge in 10-letno delovanje pri Društvu gospodinj Draženci in Športno društvo Hajdina za 60-letno uspešno delovanje društva. Zahvalno listino bo prejelo KD Skorba za 10-letno uspešno delovanje društva Hajdinski župan Radoslav Simonič pa je priznanji podelil Jožetu Rozmanu iz Skorbe 1/a in Antonu Hase-maliju iz Zgornje Hajdine 151. Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše Foto: Črtomir Goznik Odprtje poslovno-stanovanjskega centra Hajdina je bil največji dogodek na področju investicijskih vlaganj v letošnjem letu. mu ponudniku. Pred kratkim smo z lastnikom GIC Gradnje sklenili kupoprodajno pogodbo o nakupu dodatnih nad 80 m2 velikih poslovnih prostorov v pritličju za potrebe bodoče zobne ambulante. V lasti občine so vse dovozne javne poti in sama ploščad na trgu, z zemljišči bivših lastnikov, DU Hajdina in Mercator. V dogovoru oziroma v fazi iskanja rešitve smo tudi z lastnikoma manjše, starejše stanovanjske hiše, ki na tem prostoru še stoji. Zaključeno podobo pa bi naj PSC dobil v letu 2007 oziroma 2008. leta.V letu 2006 je bilo dokončano 1180 m kanalizacije v Dražencih s preplastitvijo cest. V sklopu te investicije je bila v zemljo položena tudi javna razsvetljava in druga infrastruktura. Prav tako je bila dokončana kanalizacija na Zgornji Hajdini do PSC in odsek do Podhostnika z vso potrebno infrastrukturo in preplastitvijo cest. Dokončana je tudi 1. faza obkanalske ceste preko kanala s kolesarsko cesto od meje z MO Ptuj do Hajdoškega mostu. Dokončano je več manjših, prav tako zelo pomembnih investicij v naših naseljih v komunalno infrastrukturo, osnovno šolo, športne objekte, v gasilstvu in pokopališče.« Št. tednik: Kako daleč ste v pripravi proračuna za leto 2007? R. Simonič: »Proračun za leto 2007 bomo pričeli pripravljati po potrditvi novih občinskih odborov, komisij, izvolitvi članov in predsednikov vaških odborov. Predvsem pa moramo počakati na novi zakon o financiranju občin. Takoj nato bomo pričeli pripravljati smernice za sestavo proračuna 2007, primerne za razpravo na odborih in na občinskem svetu. Veliko projektov je pripravljenih, nekateri imajo že gradbena dovoljenja, nekateri lokacijsko informacijo, nekateri večletni pa so že v začetni fazi izvedbe. Želim si, da bi občinski svet potrdil predlog proračuna za leto 2007, morda tudi dvoletnega 2007/2008, v prvem četrtletju 2007. Za čas do sprejema proračuna pa bom predlagal v sprejem sklep o začasnem financiranju.« MG Ob občinskem prazniku občine Hajdina vam iskreno čestitamo! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje. Foto: Črtomir Goznik Radoslav Simonič, župan občine Hajdina: »Spomladi 2007 bomo v Poslovno-stanovanjskem centru odprli tudi zobno ambulanto.« urejene objekte v občini Hajdina pa bodo letos podelili vaški skupnosti Gerečja vas, ki je bila letos ocenjena kot najlepše urejena vaška skupnost, gostilna Čelan iz Slovenje vasi 30 bo prejela priznanje za vzorno urejen poslovni objekt, kmetija Zupanič iz Skorbe 15 priznanje za vzorno urejeno kmetijo, družina Vo-grinec iz Spodnje Hajdine 19 zlato vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo, družina Dominko iz Hajdoš 63 srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo in družina Čelig iz Zgornje Hajdine 133/ b bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. MG SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, OB 8. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 11. NOVEMBRA 2006. RADpsiAv Simonič Župan občine Hííjdina ^ m L STROJNO INSTALATERSTVO Zdenko GASENBURGER s.p. Slovenja vas 62, 2250 Ptuj Ibl.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, aSM: 041 676 341 email: zdenko.gaaenburgereialol.net www.gasenburger-sp.sl VODOVOD - OGREVANJE - - ADAPTACIJE KOPALNIC Prijetno praznovanje praznika občine Hajdina! Cenjenim strankam in pos/ovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje/ GOSTILNA Zvamiže od leta 1932! man POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku občine HAJDINA in se vljudno priporočamo. Vabimo vas na martinovo pojedino. Anica Čelan s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptui, Tel.: 02/788 56 00 Spoštovane občanke in občani! Izteka se moj drugi mandat. Z iskreno hvaležnostjo se zahvaljujem vsem, ki ste na voliščih oddali svoj glas zame in mi osem let zaupali vodenje občine. Brez Vas ne bi postal to, kar sem - župan, obogaten z mnogimi izkušnjami in znanjem, oborožen z modrostjo tudi za v prihodnje. Ostal sem zvest samemu sebi ter se po osmih letih županovanja umaknil. Kot kandidat za župana sem se Vam predstavil z naslednjimi cilji in programom: - Skrbeti za delovna mesta za nas in naše otroke. - Pravilno razdeliti občinski proračun na podlagi prioritet in tržno ugotovljenih potreb. - Poskrbeti za komunalno ter gospodarsko infrastrukturo (ceste, vodovodi, kanalizacija - Skrbeti za razvoj družbenih dejavnosti (šole, vrtec, kultura, šport - Prenesti pristojnosti izdajanja upravnih dovoljenj z upravne enote na občino (lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje - Enakomerno razvijati vse krajevne skupnosti. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je program skoraj v celoti izpolnjen. V trenutku pisanja tega uvoda je brezposelnost v občini Lenart 7,3 %, kar je precej pod državnim povprečjem, še posebej pa odstopa od brezposelnosti v sosednjih občinah (Maribor 15,2 %, Gornja Radgona 13,2 %, Pesnica 16,7 %). Vsakdo, ki je resnično voljan delati in si s svojim delom zagotoviti eksistenco, je lahko zaposlen. Dela in zaposlitve nimajo le tisti, ki se delu izogibajo, in tisti, ki zaradi izogibanja plačevanju davkov delajo na črno. Prav bi bilo, da tisti, ki smo zaposleni, takšnega ravnanja ne odobravamo. Tudi od delodajalcev, ki zaposlujejo na črno takšno ravnanje ni etično in ne moralno oz. je nedostojno. Ljudje brez dostojanstva pa so za družbo nevarni in škodljivi. Dostojanstven posameznik je zaposlen in ne živi na račun drugih oz. države. Ko sem prevzel vodenje občine, je bilo registriranih več kot 450 zavarovanih oseb, ki jim je občina plačevala zavarovanje. S sistematičnim pregledom, kdo so osebe, katerim občina plačuje zavarovanje, se je njihovo število znižalo na 72. Velike zlorabe so se dogajale tudi na tem področju. Ob prevzemu vodenja občine smo letno plačali zavarovalno vsoto za zavarovance cca. 24 mio sit (cca. 100.000,00 evrov), danes pa plačujemo 4 mio SIT (cca. 16.600,00 evrov). Vsem, ki so dela zmožni in stari pod 50 let, smo ^^ zavarovanje odklonili. Dosledno 'i^ se držimo načela, da je občina oz. H država dolžna skrbeti le za nasle-11 dnje tri kategorije ljudi: C? - otroke in mladostnike, - starejše nad 50 let in - invalide. Vsi ostali morajo za svoj materialni položaj skrbeti sami s svojim delom. Občinski proračun smo vsa leta oblikovali po načelu 50:50. To v praksi pomeni, da je bilo 50 % proračunskega denarja porabljenega za investicije in 50 % za delovanje šol, vrtca, kulture, športa in drugih potreb, kar običajno prištevamo med t. i. družbene dejavnosti. Prestrukturiranje proračuna je bila ena od mojih strateških prioritet in upam, da bo tak{na usmeritev tudi v prihodnje. Samo družba, ki vlaga v investicije in razvoj, ima prihodnost. Tudi na osebni ravni je tako. Bodočnost pripada le tistim, ki skrbijo za razvoj telesa in duha in se ne prepu{~ajo razuzdanim razvadam (kajenje, alkohol, za-pravljivost). Vredni člani družbe so tisti, katerih temeljna vrednota je delo. V osmih letih smo zgradili cca. 120 km cest. To je razdalja skoraj od Lenarta do Ljubljane. Ponosen sem na ta dosežek in vesel, da bo z izvedbo programa asfaltiranja za leto 2006 cca. 98 % gospodinjstev imelo asfaltno cesto do praga. V času dveh mandatov smo dokončali vodovod v Sv. Juriju in nato začeli graditi v Oseku. Potem smo ga obnovili na trgu Sv. Trojica, zaradi izgub vode, izgradili najbolj perečo oskrbo z vodo v Vinički vasi. V tem trenutku pa je v zaključni fazi vodovodni sistem na celotnem območju Krajevne skupnosti Voličina. Pogodbe z izvajalci so podpisane in po planu mora biti izgradnja zaključena v letu 2007. V tem času smo zgradili tudi dve čistilni napravi, tretja se pripravlja za izgradnjo. To pomeni, da je bilo izgrajenih veliko metrov kanalizacije, ki pripelje onesnaženo vodo do čistilnih naprav. Avtocesta je v izgradnji in do konca leta 2007 bo odsek Maribor-Lenart dan v uporabo. S tem bodo glavne prometne zagate mesta Lenart rešene. Poskrbeti bo potrebno le še za izgradnjo t. i. razbremenilne ceste, ki pa je sestavni del lokacijskega načrta za izgradnjo avtoceste in jo je DARS dolžan zgraditi. Za družbene dejavnosti smo v času 1999-2006 skrbeli zgledno. Vse osnovne šole so prenovljene in zgledno urejene. Tu gre seveda zahvala ravnateljem in učiteljem, ki prizadevno skrbijo za urejenost zgradb ter učence odvračajo od pisanja po stenah ter drugega uničevanja šolskega in obšolskega prostora. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo zgradili oz. obnovili in predali namenu prostore za glasbeno šolo. Izgrajena je šola oz. prizidek k Osnovni šoli Lenart, za učence s posebnimi potrebami. Posebej me veseli, da bomo dokončno uredili prostore vrtca v Lenartu in vložili v obnovo cca. 100 mio sit (cca. 416.000,00 evrov). Kljub nekaterim stališčem, da občina oz. župan zanemarjata predšolsko vzgojo, kažejo dejstva drugače. Potrebno je bilo postaviti sistem vrednot, kjer imajo prednost delovni in ustvarjalni ljudje. Materialne in duhovne dobrine morajo biti posledica dela, ne pa nedela in izogibanja delu. Kdor si v šestih mesecih ne najde dela oz. zaposlitve, pomeni, da dela ne išče, ampak se delu izogiba. Materialno in duhovno bogato družbo je mogoče ustvariti le tako, da delajo vsi prebivalci, ki so dela zmožni. V Sloveniji pa se še vedno izogiba delu in na račun pridnih Slovencev živi cca. 50.000 ljudi. Ti bi morali mesečno doprinesti k družbenemu bruto produktu cca. 12 milijard sit oz. 50 milijonov evrov, namesto da dobijo iz državne blagajne cca. 4,8 milijarde sit oz. 20 milijonov evrov mesečno. V Občini Lenart se trenutno še vedno izogiba delu cca. 300 ljudi oz. cca. 4,2 % delovno aktivnega prebivalstva. Ti delajo na črno ali pa res ne delajo, ker jim delo ni vrednota in se tako po lastni volji neodgovorno spreminjajo v duhovne in telesne pohabljence. Občinski proračun pa mesečno oškodujejo za cca. 6,2 mio sit oz. 26.000,00 evrov. Na letni ravni to oškodovanje znaša 74,4 mio sit oz. 310.000,00 evrov. Dejanska stopnja brezposelnosti v občini Lenart torej v tem trenutku ni takšna, kot jo prikazuje statistika, 7,3 %, ampak 3,1 %, kar je običajna stopnja brezposelnosti tudi v najbolj razvitih državah sveta. Namreč cca. 3 % svetovnega prebivalstva je dejansko nesposobnega za delo iz zdravstvenih ali drugih razlogov. Država oz. občina je dolžna skrbeti le za tri kategorije prebivalstva: otroke, starejše in invalide. Tem je potrebno nameniti vso družbeno skrb. Zal pa jim tisti, ki bi lahko delali in tega nočejo, odžirajo prepotreben denar za življenje in delovanje. Z veseljem lahko ugotovim, da imajo vsa društva upokojencev ustrezne prostore za delovanje in druženje ter finančno podporo občine. Tudi Društvo invalidov Lenart ima zgledno urejene prostore, tudi zaradi donatorjev. Kulturni domovi so domala vsi posodobljeni in obnovljeni. Notranje prenove je potrebna dvorana Kulturnega doma Lenart, kar je mogoče pri izredno dobri finančni kondiciji proračuna občine opraviti že v letu 2007. V izgraditev in posodobitev objektov za šport smo vlagali zelo intenzivno in prav bi bilo, da se ta trend nadaljuje in vsako leto vloži med 50 in 100 mio sit. Posebne naše pozornosti je bil deležen Zdravstveni dom Lenart, ki je posodobljen in dograjen. Vanj smo v zadnjem obdobju vložili več kot 500 mio sit oz. več kot 2,1 mio evrov. Posebno vrednost »Ko se odločimo, da bomo v vsakem položaju iskali le dobro, lahko vso svojo pozornost posvetimo učinkovitim rešitvam, namesto, da bi se ukvarjali s tistim, kar se nam zdi slabo.« (Sir John Marks Templeton) mu dajeta še lekarna in fizioterapija. Žalosten sem zaradi kratkovidnosti krajevnih veljakov in poslancev, ki v delitvi občine vidijo boljšo priložnost za razvoj. Dejstva tega ne potrjujejo. Revija Manager je rangirala občine z največjim gospodarskim razcvetom. Med 55 velikimi občinami (Lenart spada med velike) je Občina Lenart zasedla 12. mesto. Glede na to, da je bila še pred desetimi leti na repu razvitosti oz. najmanj razvita, je to zavidljiv uspeh. Preboj v desetih letih s 55. mesta na 12. mesto je posledica doslednega spoštovanja ekonomskih (in ne političnih!) kriterijev pri vodenju občine. Župan bo za obdobje 2007-2010 upravičil svoj položaj le v primeru, da bo ta položaj izboljšal vsaj za eno mesto. Sicer upam, da bo imel toliko samospoštovanja in se bo umaknil sposobnejšemu, ki bo znal nadaljevati zgodbo o rasti in razvoju materialnega in nematerialnega bogastva občine. Naše sosednje, manjše občine so se uvrstile na lestvici od 1 do 138 mesta takole: Sveta Ana je zasedla 87. mesto, Cerkvenjak je zasedel 97. mesto in Benedikt je zasedel 99. mesto. Ta dejstva v celoti negirajo trditve nekaterih, češ ,da se manjše sosednje občine razvijajo hitreje kot Občina Lenart. Odcepitev dveh krajevnih skupnosti je plod bolne ambicioznosti posameznikov, ki jo želijo udejanjiti v podobi župana majhne občine. Pomembno se mi zdi, da smo vzpostavili zakonito pravno stanje na območju celotne Občine Lenart. V juniju tega leta smo z avtobusne postaje in tržnice odstranili dva objekta, katerih lastnika sta v celoti ignorirala pravni red v Republiki Sloveniji. Po dvanajstih letih prizadevanj, ki so jih začeli že moji predhodniki, smo na podlagi pravnomočne sodbe sodišča odstranili objekte, kjer se je delalo na črno, niso plačevali davkov, vršila se je preprodaja mamil in prostitucija. Z veliko hvaležnostjo se bom spominjal sodelovanja z gospodarstvom in velikih naporov, ki jih vlagajo posamezniki in podjetja za obstoj v globalnem konkurenčnem okolju. Posebej moram biti hvaležen podjetjema TBP, d. d., in Prevent Halog, d. d., ki zaposluje-ta v tem trenutku cca. 1.200 ljudi, kar predstavlja približno 25 % vseh delovnih mest v občini. Tudi sicer sta nam lahko za vzgled po Mag. Ivan Vogrin urejenosti, doseganju standardov kakovosti in pripravljenosti vračati del pridobljenega dohodka nazaj v okolje, v katerem delujeta. Ti dve gospodarski družbi nosita glavne zasluge za to, da je v Lenartu brezposelnost daleč pod državnim povprečjem. Nasploh je v Lenartu gospodarstvo v dobrem razvojnem zagonu. Aktiviranje nove industrijske cone je glavna naloga novega župana. Glavno delo je na tem področju že opravljeno. Sprejet je prostorski plan na področju 30 ha površin. Te površine je potrebno pridobiti od Sklada kmetijskih zemljišč, jih komunalno opremiti in nameniti za potrebe gospodarstva. Cena za m2 zemljišča ne sme biti višja od 25 evrov (z DDV), ker tudi doslej nismo zemlje za potrebe gospodarstva prodajali po višji ceni. Na območju občine imamo Zavod Hrastovec-Trate, katerega ustanovitelj je država, vendar ima le-ta pomemben vpliv na naše razumevanje drugačnosti. Nenazadnje je v njem zaposlenih cca. 300 ljudi. Veseli me, da direktor udejanja koncept odprtosti v okolje. Ne samo deklarativno, tudi dejansko moramo znati živeti drug z drugim in ne drug mimo drugega. Nadvse dobro smo v tem času sodelovali s cerkveno oblastjo in z vsemi župnijskimi uradi v občini. Obojestransko smo lahko ponosni, da smo v tem obdobju za častnega občana občine Lenart razglasili tu rojenega mariborskega nadškofa in metropolita dr. Franca Krambergerja. S tem smo tudi postavili standard za tovrstni častni naslov. Ob koncu se želim zahvaliti vsem, ki ste mi z dvakratno oddajo vašega glasu omogočili, da uresničim svoje sanje. Te sanje so bile: popeljati občino Lenart iz nerazvitosti v zgornjo petino razvitih občin v Sloveniji. Veliko Vas je, ste brezimeni, z Vami se nisem nikoli osebno srečal, pa vendar ste mi podarili uresničene sanje. Velikokrat se ob večerih s hvaležnostjo spomnim na Vas. Hvala vsem, ki ste mi iskreno pomagali in mi stali ob strani tudi tako, da niti sam nisem vedel. Razmišljal sem, ali bi zapisal imena tistih, ki ste osem let županovanja in še tri leta podžupa-novanja zlivali name gnojnico in me skušali oblatiti ter me prikazati kot slabega človeka. Skoraj bi me premagala skušnjava in bi to tudi storil. Pa me je v trenutku prešinila misel: »Ali se bom res postavil v isto vrsto z vami, na isti nivo?« Odgovor ste spoznali že sami. Nismo na enakem nivoju, zato se tudi ne razumemo. Ste pa mi z Vašim negativnim načinom pomagali, da sem postal še boljši človek. Zahvaliti se moram občinski upravi, ki je, z manjšimi odkloni - profesionalno izvrševala moje sklepe in zamisli. Ostanite še naprej profesionalni in samozavestni - neodvisni od političnih blebetačev in bleferjev - ter zvesti temeljnim človeškim vrednotam. Hvala vsem sodelavcem v In-terlesu, da ste 11 let prizadevno delali in razvijali podjetje kljub temu, da me velikokrat ni bilo, ko ste me potrebovali. Odslej bo drugače. Toliko bom v podjetju, da si boste želeli, da se me kdaj pa kdaj rešite. Hvala mojima otrokoma Davidu in Nataliji. Sta moje največje bogastvo. Hvaležen sem jima, ker sta mi vedno stala ob strani. Pomagala sta mi tudi takrat, ko sem se včasih težko odločil. Nazadnje sem razmišljal: kandidirati še en mandat ali se umakniti. Ko sem ju vprašal, kaj menita, sta odgovorila: »Ati, saj si vendar dal besedo, da boš župan le dva mandata!« Odločitev je bila poslej čisto enostavna. Hvala vama. To, kar bom poslej zapisal, vama ne bo všeč, ker sta pač malo sramežljiva, pa vseeno: »Rad vaju imam!« Najpomembnejše je, da človek nikogar ne sovraži. Sovraštvo je strup za dušo in bolj uničuje tistega, ki sovraži, kot osovraženega. Naj na koncu končam z željo: »Želim Vam srečo, želim Vam uspeh in zadovoljstvo, predvsem pa Vam želim ljubezni«. Hvala! Ivan Vogrin Ptuj • Koncert mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej M Tednikova knjigarnica Napolnil slavnostno dvorano Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej je v soboto, 4. novembra, ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu priredil odličen koncert z naslovom Na svetu lepše rož'ce ni. Z njimi so nastopili tudi gostje, člani vokalne skupine Breznik iz Slovenj Gradca, ki letos praznujejo 30 let obstoja. Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej je bil ustanovljen aprila 2005, sestavljajo ga mladi pevci iz Vidma, Ptuja in okolice. Vodja zbora je Dejan Rihtarič, študent tretjega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani in član zbora od njegove ustanovitve. Na svojem prvem samostojnem koncertu se je mešani mladinski pevski zbor Osti jarej predstavil novembra lani, od takrat pa so imeli že kar nekaj odličnih koncertov. Nastopili so na Območni reviji pevskih zborov Večerna pesem 2006, Bazenih energije, maja letos pa so v Termah Ptuj pripravili tudi glasbeno prireditev Ujemi val. Zelo zanimiv je tudi zaščitni znak zbora Osti jarej, ki ga je oblikovala Tanja Ledinek iz Radelj ob Dravi. Na njem je Ormož • Razstava v občinski avli Velika razstava za male umetnike Foto: Dženana Bećirović Koncert je bil nadvse uspešen V ponedeljek so v avli občinske zgradbe v Ormožu svečano odprli razstavo Jesen v krošnjah grajskih dreves, ki je nastala kot plod mednarodnega sodelovanja vrtca Ormož in vrtca Bajka iz Varaždina. Mali umetniki so za svoja zgodnja dela dobili prav takšne pogoje za razstavo kot njihovi odrasli kolegi - to pa se ne zgodi vsaki dan. Pri njihovem početju jim je bil v veliko pomoč tudi Muzej Ormož, ki želi bogato dediščino naših krajev približati najmlajšim, na njim najbolj sprejemljiv način. Tokrat so prispevali svoje strokovno znanje najprej pri vodstvu skozi park, kasneje pa tudi pri postavitvi razstave. Ob otvoritvi razstave so kulturni program pripravili malčki iz skupine Muc iz Ormoža in Žabic iz Varaždina, za katere je bil to velik dogodek. S tem sta se strinjali tudi obe direktorici vrtcev, ki sta razstavo odprli - Marjeta Meško in Jadranka Stanković. Poudarili sta pomen tovrstnega sodelovanja, ki upošteva načela sodelovanja z okoljem, s starši, načelo enakih možnosti ob upoštevanju različnosti med otroki in načelo multikulturalizma. Zbrane je v imenu ustanovitelja, občine Ormož, pozdravil tudi podžupan Miroslav Tramšek, ki je pohvalil dobro sodelovanje med vrtcema in zbranim zaželel obilo kulturnega užitka ob razstavi. Dela so bila primerna izraznim zmožnostim 5- do 7-letnih ustvarjalcev, ki svet vidijo in doživljajo nekoliko drugače kot odrasli. vki polovica fantovskega in polovica dekliškega obraza, ki ga razdeljuje nota. Precej zanimanja pa vzbuja tudi ime skupine, ki povsem ustreza zboru, saj pomeni ostati mlad. Po letu dni delovanja mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej je prišlo tudi do ustanovitve mladinskega kulturnega društva pod enakim imenom, ki bo mladim nudilo interesne dejavnosti skozi vse leto ter spodbujalo in izobraževalo mlade na pevskem področju. Mladinsko kulturno društvo Osti jarej je podpisalo tudi triletno pogodbo o sodelovanju s Klubom ptujskih študentov (KPŠ). KPŠ bo tako zagotavljal nemoteno delovanje pevskega zbora Osti jarej, ki bo sodeloval v kulturnem programu KPŠ-ja. Dženana Bećirović Ptuj • Mladi za mir Podaj mi roko Ob pogledu na vsakodnevna poročila lahko vidimo, da so novice vedno bolj povezane z nemiri in vojnami v svetu. Vedno bolj je iz njih razvidno sovraštvo in jeza vpletenih strani. V občinski avli so na ogled risbe iz mednarodne slikarske kolonije Jesen v krošnjah grajskih dreves, popestrena z izdelki plastičnega oblikovanja. Vsi tisti, ki imamo srečo in opazujemo te stvari iz varne razdalje, se zavedamo, da sami nimamo možnosti narediti velikih stvari, ki bi izboljšale nastale razmere. Vsak od nas lahko začne z majhnimi koraki k širjenju mira med ljudmi. Nekaj izmed takšnih korakov je bilo narejenih v soboto, 28. oktobra, na Ptuju. Mladi iz ptujskih in nekaterih okoliških župnij so to sobotno dopoldne namenili širjenju zavesti o potrebnosti miru v sodobnem času. Z jutranjo molitvijo v cerkvi sv. Ožbalta, kjer so prosili, da bi to njihovo zavest o miru sprejelo čim več ljudi, se je tako začelo že sedmo tovrstno potovanje po mestu Ptuj. S simboličnimi svečkami in s knjižico, v kateri je bil izbor evangeljskih odlomkov, so skušali to idejo o miru prenesti na čim več prebivalcev mesta Ptuj, ki so jih srečali na svoji poti. Med potjo so se večkrat ustavili in zbranim ljudem prebrali poslanico, v kateri so ljudem pojasnili vzrok njihovega petja in veselja, ki sta jih spremljala po ptujskih ulicah. Pred mestno hišo se jim je pridružil tudi župan mestne občine Ptuj g. Štefan Čelan in tudi sam izrazil svojo podporo takšnim projektom, ki širijo vrednote, ki počasi vse bolj izginjajo v zavesti ljudi. Tako so se počasi približali cerkvi sv. Jurija, kjer so s sklepno molitvijo končali svoje poslanstvo. To njihovo dejanje ni prineslo omilite razmer v svetu in nobena vojna se ni končala zaradi tega. Toda že dejstvo, da so začeli širiti takšno zavest, je lep obet za prihodnost, ko bo morda takšna zavest preplavila tudi tiste ljudi, ki lahko ustavijo ali vsaj pomagajo ustaviti tragedije, ki so posledica vojn in nemirov v svetu. Dušan Poslek Kako so nastale gosli - Sar uli i hegeduva Gosli, kakor vedno redkeje pravimo violini, so nastale iz želje po uslišani ljubezni. In z vilinsko pomočjo, se razume. Revni mladenič si je namreč poželel kraljevo edinko, lepotico. A mogotec je obljubil hčerino roko tistemu, ki bo naredil nekaj takega, kar še nihče na svetu ni videl. Mnogo mladeničev je poskusilo srečo in kralj je dal vse pobesiti - nič takega niso znali, kar bi ne videl še nihče. Le fant, ki se je tudi sam rodil s čarobno pomočjo buče in mleka revnima staršema, je imel srečo, čeprav je bil sprva vržen v ječo. Pravljica o nastanku goslic je zadnja (415.) v novi zbirki Čebelica, ki jo ureja Andrej Ilc in je namenjena prvobralcem ter učencem prve triade devetletke. V letošnjih čebelicah najdete še pesmice Miklavža Ko-melja, z ilustracijami Marjana Mančka (Zverinice), odlične pesniške in likovne izmišljije Petra Svetine in Damijana Stepančiča (Pesmi iz pralnega stroja) ter iz nemščine prevedeno duhovito avtorsko slikanico Ola Kôneckeja (Anton zna čarati). Kako so nastale gosli je med navedenimi čebelicami najbolj pisana knjiga. Ilustratorka Suzi Bricelj je s pisanimi rožami in stiliziranimipodobami lepo ujela pravljično čarovnijo ljudstva, ki mu te dni ni lahko v Podalpju. Začenja takole: Valamikur živnahi čoro murš te čori žuvli, so len dugo nauna čhvaoure. Peulo adau hot i žuvli gejli andu vejš. Udoj lakja la purdja, so avka vakerlahi: » Ža kher te phak u dudom, čhror u thut andi late, pi auri te ovla tut čhau, so ovla bastualo te barvaulo.« Pravkar ste se trudili z romščino, slikanica prinaša namreč romsko pravljico v originalnem jeziku in v prevodu, ki se glasi za izbrani odlomek: Bila sta nekoč reven mož in revna žena, ki dolgo nista mogla imeti otrok. Zgodilo pa se je, da je žena šla v gozd. Tam je srečala starko, ki je takole govorila: » Pojdi domov in razbij bučo, nalij vanjo mleka in ga popij, pa boš rodila sina, ki bo srečen in bogat!« Tako pravi romska pravljica. In pravi čas je, spoštovani bralci knjigarnice, da sežete po romskem leposlovju in drugih knjigah, ki govore o Romih. Recimo: zgodbo o dvanajstletnem romskem dečku in njegovih učnih poteh (Karlin Gundisch. Cosmin: o dečku, ki je odšel, da bi se naučil življenja. Prevod Karmen Vidmar. Ljubljana, Grlica, 2006. Zbirka Na robu). Ali naslednje knjige: Biti Rom, romski otrok. (Rajko Šajnovič. Novo mesto: Dolenjska založba, 2000), Le ostanite Romi gredo! ( Imer Brizani. Celovec: Mohorjeva, 2000), Lunin prstan: romski zbornik ( Jože Livijen. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994. Zbirka Panonika). In tako vsa povabim k branju z naslednjimi, trpkimi verzi iz knjige Ciganska poezija (Rade Uhlik in Branko V. Radičević. Prevedel in izbral Ivan Minatti. Ljubljana: DZS, 1978): PROŠNJA Nihče ni kot ti, gospod bog. Stori veselje ubogemu Ciganu: naj vse na tem svetu pomre, le ti, o bog, ostani živ. Toda pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet. Liljana Klemenčič Foto: vki Videm • Ob dnevu reformacije Literarne večere odprli z Davidom Bedračem Dober mesec bo tega, kar je Kulturno društvo Franceta Prešerna iz Vidma dobilo od občine v upravljanje kletne prostore v novem zdravstvenem domu, pa se je že pokazalo, da jih znajo dobro izrabiti za izpolnjevanje svojega osnovnega poslanstva - širjenja kulture v domači občini. Tako so v svoji Drvarnici, kot so prostor ljubkovalno poimenovali, že pripravili prvo razstavo (na njej se je predstavila domačinka, slikarka Marija Gregorc), ob dnevu reformacije pa so 30. oktobra zvečer pripravili proslavo in prvi literarni večer, na katerem so gostili pesnika najmlajše generacije slovenskih literatov Davida Bedrača iz Ptuja. V prijetnem pogovoru s predsednikom kulturnega društva Jožetom Šmigocem sta razkrila Bedra-čevo življenjsko pot, poklepetala o njegovem ustvarjanju, pesništvu in pesnikih na Slovenskem in po svetu ter poskušala poslušalcem, ki so na veselje organizatorjev večera dodobra napolnili »kulturno sobico«, približati poezijo in jih vzpodbuditi tudi k njenemu branju. Trdimo lahko, da sta oba sogovornika pri tem uspela, saj so poslušalci z zanimanjem prisluhnili tudi vsem Bedračevim pesmim, ki so jim jih predstavili članici literarno-recitacijske sekcije videmskega KD in pesnik sam. Program so v prvem delu, posvečenem dnevu reforma- Foto: iš Na prvem literarnem večeru v Drvarnici KD Videm je bil gost pesnik David Bedrač (na desni); z njim se je pogovarjal Jože Smigoc. Foto: iš FULO: Jš Program ob dnevu reformacije so sooblikovali tudi učenci OS Videm. Ptuj • Dan šole na OŠ Breg cije, sooblikovali osnovnošolci iz domače šole, ki jih je za nastop pripravljala Tanja Potočnik. Sicer pa že prihodnji teden videmski kulturniki vabijo na novo razstavo - v soboto, 18. novembra, se bo ob 18. uri predstavil s svojimi slikami in drugimi umetniškimi izdelki znova domačin - Srečko Vrabl starejši iz Pobrežja, december pa bo prav tako kulturno obarvan - 9. bo tradicionalna prireditev KD Videm. Spet je leto naokoli, 16. pa bo letošnja premiera gledališke skupine. jš Zanimiva Breška bučerijada V četrtek, 26. oktobra, ob 17. uri so na Osnovni šoli Breg praznovali Dan šole, ki so ga letos učenci in mentorji, ki so pripravljali zaključno prireditev, povezali z jesenjo in bučami. Ob tej priložnosti so tudi pripravili bučerijado, predstavili so izdelke iz buč in odprli bogato razstavo. Prireditev, ki so se je učenci, učitelji in starši udeležili v zelo velikem številu, se je pričela z breško himno, nato pa so učenci k mikrofonu povabili tudi ravnateljico Darijo Radičevič. Kot je dejala, je bučerijada zaključek jesenskega projekta, prvega, ki so v letošnjem šolskem letu pripravili na Osnovni šoli Breg. Hkrati je izrazila tudi veliko zadovoljstvo nad izvirnostjo in ustvarjalnostjo učencev. Delo učencev je pohvalil tudi župan dr. Štefan Čelan, ki je ob tej priložnosti prejel prav posebno bučo. Prireditev je bila tudi glasbeno obarvana, za kar so poskrbeli učenci Osnovne šole Breg; Gregor Rop, Mishel Ko šarac, Živa Habjanič, Janja Turk in Vida Katarina Vido-vič. Učenci so v svojem scenskem nastopu pričarali vzdušje haloweena, ob samem koncu prireditve pa je sledil ogled razstave ter pokušina jedi iz buč. S pomočjo mentorjev so otroci pripravili enkratno prireditev in še enkrat dokazali, da znajo biti aktivni in ustvarjalni. n^Anono B^Ě^íiřďntÍĚ^ Svet je majhen Nobelov nagrajenec za mir Ko sem pred nekaj dnevi po radiu slišal novico o letošnjem Nobelovem nagrajencu, sem se nemudoma vrnil domov. V svoji beležki sem želel preveriti, ali imam dober spomin. Imel sem prav, od dogodka je minilo natančno leto dni. Stal sem zraven njega. Pila sva kozarček penečega vina ob predstavitvi neke knjige v bližini italijanskega parlamenta. Pogovarjala sva se o gospodarstvu in zunanji politiki. Kar naenkrat in popolnoma nepričakovano se je spustil na prijateljski nivo, kot bi se poznala že nekaj časa, in me vprašal, kaj si želim v življenju doseči. Težkega vprašanja sem se želel na hitro rešiti, med smehom, na pol poti med resnico in šalo, sem mu rekel, da bi enkrat rad prejel Nobelovo nagrado za mir. Jaz, s tipično predrznostjo mladega važiča, sem mu rekel, da želim postati Nobelov nagrajenec! Pot pred menoj je še očitno dolga, on pa je letos postal Nobelov nagrajenec. Dr. MuhamadJunus, izumitelj mikrokredita in Banke Grameen. Vem, da gotovo ne bo prebral te kolumne, vendar mu želim čestitati. Zaslužena nagrada. Junus je človek, ki je v Bangladešu, ko se je leta 1972 vrnil iz ZDA,predaval na Univerzi Chittagonga ter se znašel popolnoma nemočen s svojim zakladom velikih elegantnih teorij in resnic sredi karestije leta 1974. A genialnost včasih potrebuje naklonjenost okoliščin, da se izkaže. Doktor ekonomije je potreboval skrajnost lakote in trpljenja zato, da je ujel usodo v roke in izumil Banko za reveže. Grameen Bank je vaška banka in je danes med najmočnejšimi ter solidnimi bankami svoje regije. Temelji na konceptu, da revščina ne izhaja iz pomanjkanja sposobnosti temveč iz pomanjkanj institucij in iz neverjetno resničnega prepričanja, da reveži bolj natančno odplačujejo svoje dolgove od katerekoli Banka, ki nepretrgano obratuje od leta 1982 se lahko danes pohvali z 99 odstotnimi plačili posojil, 1.084 podružnicami, 12.500 zaposlenimi, in 2.100.000 stalnimi uporabniki, od katerih je 94 odstotkov ženskega spola. Pomagala je že več kot 30 milijonom ljudi. Kapitalist, rojen v družini višjega sloja, izobražen na univerzah tržnega sistema, je svetu dokazal, da kapitalističen sistem deluje. Iz ljudi, ki niso imeli ničesar, vendar so si želeli izkopati vodnjak ali kupiti plug, je naredil male podjetnike in jih vključil v gospodarski sistem svobodnih ljudi. Kdor nima sredstev, da bi samostojno vodil svoje življenje, je vedno žrtev izkoriščevalcev. Denar že od nekdaj pomeni svobodo. Dr. Junus je uspel tam, kjer so velike mednarodne institucije, kot je Svetovna Banka, skupaj z državami, večkrat nasedle. Iz najbolj kapitalistične institucije na svetu - banke, je naredil sredstvo za razvoj tretjega sveta, brez da bi kapitalistična institucija izgubila svoj prvoten značaj. Izumil je etično banko. V zgodovino se je že zapisal kot socialni revolucionar, finančni inovator in s tem prekrasno dokazal lokalnim političnim elitam, da ni vedno potrebno čakati na pomoč razvitega sveta, če se želi doseči lokalni razvoj. Zanimivo, da so Muhamada Junusa, kot se ponavadi zgodi vsem tistim, ki poslušajo le svojo glavo in so prepričani v postavljene cilje, v dvajsetih letih dela vsi paradoksalno kritizirali. Postal je nadležna oseba za »tretje svetovne ekonomiste«, za vse vrste revolucionarjev, za protiglobalizacijiska gibanja; najbolj uporabljena kritika je bilo ravnanje »znotraj kapitalistične logike«. Ustanovitelj Grameen Banke je na to vedno odgovarjal: »Za premagovanje revščine moramo izbrati ostrejše in bolj globalne politike, kot tiste uporabljene za ustanovitev novih delovnih mest. Ni delo tisto, kar rešuje revne, temveč kapital, vezan na delo. Tako se lahko borimo proti revščini, brez da sploh obremenimo davkoplačevalce!« Model je bil izvozen. Mikrokreditna logika se je razširila po afriških deželah, po južni Ameriki in celo v srcu zahodnega sveta. Junusova banka že nekaj let pomaga pozabljenim, ki se spopadajo s težavami alkohola in drog sredi Chicaga, v indijanskih rezervatih Južne Dakote ali v Arkansasu. Razumel je, da človek ne potrebuje miloščine, potrebuje delo, ki bo rodilo sadove. V času, ko svet potrebuje dolgoročno vizijo in smisel, je postal Nobelov nagrajenec. Čestitam mu iz srca. Dr. Laris Gaiser Foto: Dženana Bećirović Ravnatelijca Darila Radičević le pohvalila ustvarjalnost učencev. Ptuj • Donacija SDS in občinskega odbora Videm ptujski porodnišnici Humanost pred volilnimi opravili Šestega novembra so v zlato knjigo donacij Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj vpisali novo donacijo, od zadnjega vpisa je preteklo skoraj leto dni. V zlato knjigo namreč vpisujejo le donacije v višini enega milijona in več tolarjev. Na krajši slovesnosti so se ob tej priložnosti zbrali: direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, dr. med. spec. radiolog, Aleksander Voda, pomočnik direktorja, Sašo Djukanović, dr. med., specialist ginekolog-porodničar, glavna sestra bolnišnice Ptuj Mirjana Bušljeta, glavna sestra porodnega oddelka Irena Galun, poslanec DZ Branko Marinič, tudi kandidat za župana občine Videm in predsednik občinskega odbora SDS Videm Stanko Simonič. Direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh je povedal, da so pred časom sprejeli obvestilo SDS-a Slovenije, da želijo podariti ptujski bolnišnici oziroma porodnišnici denar za nakup nujno potrebne opreme na porodnem oddelku. Gre za porodne postelje, ki bodo omogočale nadstandardni porod. K znesku 770 tisoč tolarjev, je manjkajoči znesek do milijona, torej 230 tisoč tolarjev, dodal občinski odbor SDS Videm. Pri nakupu postelj jim bodo pomagali še nekateri drugi donatorji. V tej fazi načrtujejo, da bodo kupili dve takšni postelji. Ptuj • Toli na OŠ Ljudski vrt Toli postal evro V torek, 7. novembra, ob 9. uri, je Nova ljubljanska banka na Osnovni šoli Ljudski vrt organizirala srečanje otrok prve triade s Tolijem. Skozi igrico so na enostaven in preprost način otroke poučili določene stvari o uvedbi evra. Otroci so uživali v družbi Toiija Slovenska demokratska stranka se je na državnem vrhu odločila, da bo znesek za volilne aktivnosti oziroma propagando zmanjšala za deset milijonov tolarjev in jih namenila slovenskim porodnišnicam za nakup nujno potrebne opreme. Kot član koordinacijskega volilnega štaba v SDS, je imel Branko Marinič možnost, da je o delitvi teh sredstev soodločal. Že od vsega začetka se je trudil, da bi bila med prejemnicami dela tega denarja tudi ptujska bolnišnica oziroma porodnišnica. Po prvem krogu V skoraj enourni igrici so otroci več kot uživali. Ob glasbi in igri so se naučili nekaj osnovnih stvari o uvedbi evra kot plačilnega sredstva. Na zelo nevsiljiv in otrokom dovzeten način so se otroci učili osnovne stvari, kaj potrebujejo, da lahko v banki položijo denar, kje bodo lahko plačevali z evrom, kje na zemljevidu Evrope se nahaja Slovenija in podobno. Srečanja otrok s Tolijem sta se udeležila tudi Marija Planine, namestnica direktorja podružnice Nove ljubljanske banke (NLB) na Ptuju in Zoran Miletič, osebni svetovalec pri NLB. »Otroci so najbolj dojemljivi in pripravljeni na spremembe, zato tudi ni težav pri poučevanju,« je povedala Pla-ninčeva. Ob tej priložnosti je NLB izdelala tudi reklamni material za otroke, po končani predstavitvi pa se je pogovor o evru ter odnosu do varčevanja denarja nadaljeval tudi v šoli. Enako zadevo je nLb izvedla tudi na podružnici Grajena. Z akcijo poučevanja otrok o evru so v NLB začeli septembra in jo bodo izvajali vse do decembra. Zaenkrat so si prezentacijo lahko ogledali samo na dveh šolah na Ptuju, Planinčeva pa dodaja, da bodo po želji obiskali tudi ostale šole. Dženana Bećirović županskih volitev, ki je kandidatu za župana občine Videm Branku Mariniču prinesel drugi krog, so se tudi v občinskem odboru SDS Videm odločili, da bodo k že dodeljenemu znesku prispevali še svoj delež v višini, ki je zaokrožil znesek donacije na milijon tolarjev. Ocenili so namreč, da je bolj humano, da denar, ki bi ga sicer namenili za pospeševanje volilne propagande namenijo za nakup prepotrebne opreme v zdravstvu in posredno tudi zato, Foto: Črtomir Goznik Prvi letošnji vpis v zlato knjigo donatorjev Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sta opravila poslanec DZ Branko Marinič, tudi kandidat za župana občine Videm in direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh, dr. med., spec. radiolog, ob donaciji SDS-a Slovenije in občinskega odbora SDS Videm v višini enega milijona tolarjev. V zlato knjigo namreč vpisujejo le donacije v višini enega milijona in več tolarjev. da bi bilo Slovencev čim več. V letošnjem letu, vključno do šestega novembra, je v ptujski porodnišnici privekalo na svet že 767 dojenčkov. Če bodo tako nadaljevali, bodo letos zabeležili več kot 850 porodov. MG Ormož • Martinovanje v Ormožu Glavobol še pred Martinom Martinovanje je osrednji ormoški praznik, v preteklih nekaj letih je zrasel v spodobno prireditev, ki je prekašala ponudbo okoliških krajev. Letošnje martinovanje pa bo razen z vinom začinjeno še s prepiri. Tudi letos se nam v štirih dneh - začelo se je že včeraj z dnevom za vinogradnike - obeta veliko zabave. Danes je v šotoru pri vinski kleti velik koncert skupine Prljavo kazalište, na martinovo soboto nas bo zabaval Davor Radolfi, v nedeljo, ko je dan za otroke in starše, pa bo obiskovalce popoldne zabaval čarovnik in kasneje Čuki. Kulturne skupine bodo nastopile na martinov dan, v soboto, edino strokovno vsebino pa bodo izvedli danes in bo namenjena mladim. Žal so izginila lanska predavanja, strokovne vsebine in tudi priznanja za pridelovalce, ki so prireditvi dajale določeno težo, ki jo je ločila od kopice podobnih prireditev po Sloveniji. Izključni organizator martinovanja v Ormožu je letos podjetje Jeruzalem Ormož, ki je v sporočilu za javnost zapisalo, da želijo martinovanje uveljaviti kot praznik, ki poskuša prikazati vlogo vina kot nepogrešljivo sestavino prehrane in načina življenja. Vsakoletni turnir mladega vina poteka letos dobesedno v ilegali, saj razen pridelovalcev, ki so bili pisno obveščeni o njem, še ni bilo govora v javnosti. Če še kdo želi sodelovati, naj pohiti, vzorce lahko prinesete danes med 10. in 12. uro v ormoški hotel, kjer bo nato potekalo ocenjevanje, ob 14. uri pa bodo razglasili zmagovalce. Iz organizacije martinovanja v Ormožu je letos izstopilo Turistično društvo Ormož. Predsednik Danilo Ivanuša je povedal, da so dolgoletno tradicijo opu- Vse prodajalne in lokali v Europarku bodo od 12. novembra vse nedelje do konca leta odprti od 9. do 17. ure. Zato, ker prisluhnemo vašim željam... Prav tako smo odprli novo garažno hišo, ki ima po novem kar2600 brezplačnili parkirnih mest. i«ii:ii]iiii:i:i Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov stili zato, ker niso uspeli pridobiti prireditvenega prostora v Ormožu. Pred časom so menda na občino Ormož in konce-sionarja, ki ima v upravljanju parkirišče na stari komunali, naslovili prošnjo za najem tega parkirišča za čas martinovanja. Njihova ideja martinovanja je namreč temeljila na tem, da se vsaj del dogajanja preseli tudi nazaj v mesto, saj je dogajanje sedaj nekoliko odmaknjeno in predvsem čez dan nima toliko obiskovalcev, kot bi jih lahko imelo. Iz Komunalnega podjetja, ki je koncesionar za omenjeno parkirišče, so menda prejeli odgovor v katerem jih obveščajo, da jim ne morejo ugoditi, ker so vsi parkirni prostori zakupljeni. Ponudili pa so jim parkirni prostor ob Ljutomerski cesti, ki pa je po mnenju Danila Ivanuša premajhno za postavitev takšnega šotora. In tukaj bi se zgodba lahko tudi končala, če ne bi svojega lončka pristavila še občinska uprava. Na kabelski televiziji Ormož se je namreč pojavila informacija za javnost, ki jo je spisala občinska uprava. V njem med drugim stoji, da se je TD v preteklih dveh letih aktivno vključilo v izvedbo aktivnosti ob martinovanju, »v letošnjem letu pa žal ni kazalo nekega posebnega interesa za sodelovanje oziroma je le to pogojevalo s prenosom osrednjega prireditvenega prostora izpred kleti v mesto Ormož, na kar pa družba Jeruzalem Ormož VVS ni pristala«. Ker koncesionar ni mogel nuditi želelnega parkirišča, je ponudil tisto ob Ljutomerski cesti,» na žalost na ponujeno možnost ni bilo s strani TD Ormož nobenega odziva, saj so bili le-ti bolj okupirani z »blatenjem« dela občinske uprave in župana, kot pa z organizacijo samega martinovanja«. Ob vseh obrobnih zgodbah, ki spremljajo letošnjega Martina, ki prinaša odlično vino, vam lahko zaželim le obilo zabave na martinovanju in veselo druženje ter Na zdravje! Viki Klemenčič Ivanuša Foto: DB Rokomet Ormožani prekinili neugodno tradicijo Stran 16 Nogomet V Domžale po presenečenje Stran 16 Boks Dejan Zavec boksar leta po verziji WBO! Stran 17 Odbojka Če bi izkoristile žogo za 2:0 ... Stran 17 Golf Matjaž Gojčič na profesionalni poti Stran 20 Judo Judoisti Drave pričakujejo finale Stran 18 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik iPoi/a iajtz nai na ivdounm iktdu! RADIOPTUJ tut ú^tíeiu www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Pred izredno skupščino NZS »Ali ste za to, da se predhodno razreši predsednik NZS?« Na to vprašanje bodo delegati morali odgovoriti v četrtek, 16. novembra, na skupščine NZS, ki bo potekala na Brdu pri Kranju. Za uvod seja Izvršnega odbora Uvod v dolgo napovedovano in s strani ljubiteljev nogometa že težko pričakovano skupščino NZS, kjer bo glavno vprašanje zaupnica ali nezaupnica predsedniku NZS Rudiju Zavrlu, je bila torkova seja Izvršnega odbora NZS. Na njej so se dogovorili še o zadnjih podrobnostih poteka skupščine, ki bo v četrtek, 16. novembra, na Brdu pri Kranju. 11. seja lO NZS je sicer minila brez predstavnikov sedme sile, čeprav je bilo zaradi namigovanj in obtožb o netrans-parentnem poslovanju naše krovne nogometne organizacije njihovo zanimanje veliko. Glavna obtožba je bila ta, da predsedstvo na skupščinah ni predstavljalo enakih finančnih poročil, kot jih je pošiljalo na AJPES (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj je o tem povedal: »Na seji je bilo največ časa posvečeno predstavitvi Zaključnega računa (bilanca stanja, izkaz poslovnega izida) in poročilu družbe za revidiranje Ernst&Young. Nazorno so bile prikazane »razlike« med podatki posredovanimi na Ajpes in podatki, ki so zapisani v realizaciji finančnega načrta za leto 2005 (realizirani prihodki in odhodki). Generalni sekretar je seznanil prisotne o finančnem poslovanju zveze v preteklih letih na področju sponzor-skih in donatorskih sredstev in o problemih, ki so ob tem nastajali. Nekateri prihodki (tv pravice) so se zavestno prenašali v naslednja leta za pokrivanje predvidenih programov. Končna ugotovitev je bila, da je bilo finančno poslovanje zveze pregledno, transparent-no in pošteno. Glede na to, da so bila predstavljena izplačila nagrad igralcem za svetovno prvenstvo ter podatki zasebne ali poslovne narave je bila seja zaprta za javnost.« Na seji je bilo odločeno, da se bodo skupščine v Brdu pri Kranju udeležili delegati (36), Foto: Sportal Predsednik NZS Rudi Zavrl in predsednik MNZ Ljubljana Ivan Si-mič sta obstala na različnih bregovih. člani lO NZS, člani Nadzornega odbora NZS, predsedniki komisij NZS, predstavniki Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPlNS) in Združenja prvoligaških nogometnih klubov. Omejeno bo tudi število novinarjev, ki naj ne bi presegalo 30 mest. Očitki vodstvu NZS Če bi v tem trenutku preverili javno mnenje, bi zagotovo prišli do podatka, da vsaj 80 % tistih, ki spremljajo dogajanje v slovenskem nogometu, želi takojšnjo razrešitev predsednika nZs Rudija Zavrla. Zakaj? Lahko začnemo kar pri slovenski nogometni reprezentanci, ki je v zadnjem obdobju zabeležila drastičen padec na svetovni lestvici. Po velikih uspehih reprezentance od leta 19982002 je bil padec seveda pričakovan, saj država z manj kot 2 milijonoma prebivalcev težko računa na konstantne uvrstitve na največja tekmovanja kot sta EP in SP, vendar je težko sprejeti način tega zdrsa. Slovenija pod vodstvom zdajšnjega selektorja Braneta Oblaka brez zavor drvi v četrti ali peti razred evropskega nogometa, predsednik NZS in selektor pa se še naprej obnašata, kot da je to nekaj samoumevnega: brez kančka samokritičnosti in brez kakršnekoli jasne vizije za prihodnost (Oblak: »To je naša realnost, imamo premalo izkušenih igralcev«). Eden od glasnejših očitkov sedanjemu vodstvu je tudi ta, da k sodelovanju ni povabil predstavnikov naše zlate selekcije, ki nedvomno imajo določeno znanje in izkušnje, ki bi jih lahko koristno uporabili pri delu z mladimi ali tudi s člansko selekcijo. Hrvati (s katerimi se radi primerjamo) so že pred časom angažirali kar nekaj članov njihove zlate selekcije, ki je na SP v Franciji osvojila 3. mesto (Asanovič, Bi-lič, Ladič, .„). Rezultat: njihova reprezentanca je spet v vzponu, naša pa Zakaj se bojimo uspešnih?!? Ena od naslednjih točk je nacionalni stadion v Ljubljani. NZS tudi v času največjih uspehov reprezentance ni uspela prepričati politikov in ljubljanskih mestnih veljakov, da je nacionalni stadion dejansko nuja in da stadion za Bežigradom ne ustreza več niti minimalnim pogojem za izvedbo mednarodnih tekem. V naslednjih letih so sicer podprli izgradnjo stadiona v Celju (hvalevredna poteza!), ki pa je nastal predvsem zaradi prodornosti celjskega župana in ljudi, zbranih okoli njega. O (ne)igranju reprezentančnih tekem v mariborskem Ljudskem vrtu v zadnjih petih letih, pa prav tako ne gre izgubljati besed. Tako že lahko preidemo naslednjo poglavje, kjer je vod- In kaj se bo primerilo v primeru, če bo Rudi Zavrl prejel nezaupnico? Potem se bo v naslednjih dneh ponovno sklical Izvršni odbor in določil osebo, ki ga bo do nadaljnjega vodila; to bi bil eden izmed podpredsednikov NZS. Nato bo podan razpis za kandidate za novega predsednika, ki naj bi predvidoma trajal od 30 do 60 dni (takrat bi lahko tudi pričakovali programe, s katerimi bi se predstavili posamezni kandidati). Temu bi sledile volitve. Komisija in glasovanje Petčlansko komisijo za štetje glasov bodo na skupščini sestavljali predstavniki MNZ iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in Murske sobote ter predstavnik Zveze nogometnih sodnikov. Delegati bodo posamično pristopili komisiji in podali osebno odločitev v volilno skrinjico. Tako bo glasovanje o (ne)zaupnici predsedniku potekalo tajno. Na glasovalnem lističu bo čakalo delegate vprašanje »Ali ste za to, da se predhodno razreši predsednik NZS?«. Odgovorili bodo lahko s tremi možnimi odgovori - Da, Ne ali Vzdržim se. stvo NZS prav tako padlo na izpitu: klubski nogomet. Čeprav je osnovna skrb krovne organizacije reprezentanca oz. vse njene selekcije, precej kroji usodo tudi klubom. Spomnimo se samo salomonske odločitve v primeru selitve dveh naših poznanih klubov, Olimpije in Mure, v nižji rang tekmovanja: prvi v 5. ligo, drugi v 3. ligo! Enakopravnost? O (ne)enako-pravnosti lahko govorimo tudi pri podeljevanju brezplačnih kart navijačem za obisk SP v Koreji in na Japonskem leta 2002 (nekatere navijaške skupine so karte dobile, druge so jih morale plačati), zaradi česar je na samem prizorišču prišlo celo do obračunavanj med posameznimi skupinami. Glasovanje Če so stvari na videz tako jasne in očitne in kar same kličejo po spremembah, pa se vendar na tajnem glasovanju na Brdu obeta tesen izid v prid ene ali druge opcije. Zakaj je temu tako? Glasovalo bo 36 delegatov: v prvi vrsti so to predstavniki devetih MNZ (Gorenjska, Celje, Lendava, Ljubljana, Koper, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica in Ptuj), ki imajo odvisno od števila klubov od dva do pet glasov, po en glas pa imajo tudi sodniki (ZNSS) in trenerji (ZNTS). Rudi Zavrl si je v petnajstih letih vodenja NZS med člani MNZ pridobil veliko simpatij, delegati pa mu to vračajo na glasovanjih (nekatere razloge za to lahko razberete tudi iz zgornjih odstavkov). Javno so podporo predčasni razrešitvi doslej napovedali samo največji MNZ, Maribor in Ljubljana, nekoliko tiše pa se podpori priključujejo ostali (Koper, Murska Sobota, Lendava). Prav lahko se zgodi, da bo odločal vsak glas in v tem primeru ima pomembno vlogo tudi odločitev MNZ Ptuj (pred- Kako so se odločili pri MNZ Ptuj? Na fotografiji predsednik mag. Stanko Glažar in sekretar Janko Turk. sednik je mag. Stanko Glažar), ki ima na skupščini kar štiri glasove. lzvršni odbor MNZ Ptuj se je že sestal, kako pa je odločil, pa zaenkrat še ni znano javnosti. Tako bo ostalo tudi po sre- dinem glasovanju, saj bo le-to tajno, rezultat pa bo vseeno v mnogočem vplival na prihodnji razvoj slovenskega nogometa. Javnost je svoje povedala, kaj pa bo odločila skupščina? Jože Mohorič 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. DOMŽALE 17 11 6 0 32:14 39 2. PRIMORJE 17 8 4 5 24:19 28 3. MARIBOR 17 7 6 4 29:20 27 4. NAFTA 17 7 5 5 24:23 26 5. DRAVA 17 6 5 6 27:24 23 6. HIT GORICA 17 5 7 5 23:23 22 7. KOPER 17 2 11 4 20:22 17 8. CMC PUBLIKUM 17 3 7 7 20:26 16 9. BELA KRAJINA 17 2 7 9 20:29 13 10. FACTOR 17 2 6 9 17:36 12 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL: 10 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje); 9 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Dario Zahora, Ermin Rakovič (Domžale); 7 zadetkov: Nikola Nikezič (HIT Gorica); 6 zadetkov: Mate Eterovič (Nafta), Saša Ranič (HIT Gorica), Zoran Pavlovič (Nafta), Sebastjan Cimerotič (Domžale); 5 zadetkov: Senad Tiganj (Drava), Mitja Brulc (Publikum), Amir Agič (Bela krajina), Oskar Drobne (Koper), Damir Pekič (Maribor). Kelenc, Kronaveter, Rozman in Simenko za slovensko, Bošnjak za hrvaško reprezentanco do 21 let Reprezentanca Slovenije do 21 let bo 15. novembra v Kopru odigrala prijateljsko srečanje z reprezentanco Švice. Selektor Branko Zupan je vanjo poklical tudi igralca ptujske Drave Dorisa Kelenca in Roka Krona-vetra ter igralca Aluminija Matjaža Rozmana in Jana Šimenka. Dan prej, 14. novembra, bo hrvaška reprezentanca do 21 let v Umagu odigrala nogometno tekmo Hrvaška U-21 (rdeči) - Hrvaška U-21 (modri). Dražen Ladić, selektor hrvaške reprezentance do 21 let, pa je v svojo izbrano vrsto povabil tudi Miljenka Bošnjaka, mladega upa ptujske Drave. BS Rokomet • 1. A MIK liga - moški, 7. krog: Prekinili neugodno tradicijo Jeruzalem - Trimo 25:23 (13:11) Jeruzalem: G. Čudič (19 obramb), Cvetko, Dogša; Ra-dujković 4, Halilovič 1, Bogadi, Hebar, Ivanuša 1, B. Čudič, Tur-ković 3, Sok, Blažević 10, Gri-zolt 2, Golčar 4. Trener: Saša Prapotnik Sedemmetrovke: Jeruzalem 2/0; Trimo 4/4. Igralec tekme: Gregor Ču-dič (Jeruzalem Ormož) Obe moštvi sta nastopili v okrnjeni zasedbi, pri Ormoža-nih je manjkal reprezentant Marko Bezjak, pri gostih pa mladinski reprezentant Klemen Cehte. Tradicija pred srečanjem je govorila popolnoma v prid Trima, ki je na dosedanjih treh tekmah na Hardeku dvakrat zmagal (30:29, 36:27) 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 7. KROGA: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje 25:23 (13:12), Slovan - Prevent 25:30 (12:13), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 30 :37 (13:19), Sviš - Ribnica Riko hiše 29:27 (12:10), Rudar EVJ Trbovlje - Velika Nedelja 43:32 (20:19). Tekma Gold Club - Gorenje bo v sredo, 13. decembra. 1. CELJE PIVO. LAŠKO 7 7 0 0 227:154 14 2. CIMOS KOPER 7 5 1 1 222:208 11 3. GOLD CLUB 6 5 0 1 150:121 10 4. GORENJE 6 4 1 1 203:168 9 5. PREVENT 7 4 0 3 210:192 8 6. JERUZALEM ORMOŽ 7 3 2 2 198:204 8 7. TRIMO TREBNJE 7 2 0 5 207:199 4 8. SVIŠ 7 2 0 5 173:189 4 9. RIBNICA RIKO HIŠE 7 2 0 5 190:229 4 10. RUDAR EVJ TRBOVLJE 7 2 0 5 214:246 4 11. VELIKA NEDELJA 7 1 1 5 200:236 3 12.SLOVAN 7 1 1 5 184:232 3 in enkrat remiziral (28:28). Tekma je bila velika pomena glede šestega mesta, ki po rednem delu prvenstva še vodi v ligo za prvaka. Pomembnost tekme je v obe vrsti vnesla nervozo in tehnične napake so se kar vrstile. Ormožanih so jih v uvodnih petnajstih minutah storili kar sedem, na srečo je v golu Jeruzalema blestel Gregor Čudič (10 obramb v 1. polčasu), ki je zaustavil Trimo pred pobegom na večjo prednost. Ko so se ro-kometaši v domači vrsti zbrali in zaigrali strpno ter natančno v napadu ter čvrsto v obrambi so si »jeruzalemčki« v 27. minuti nabrali prednost štirih golov, 13:9. V teh trenutkih je blestel prvi strelec lige Blažević, ki je do odmora kar osemkrat zatresel mrežo solidnega Imperla. Do odhoda na odmor je uspelo Trimu po golih Elezovića znižati zaostanek (13:12). Začetne minute 2. polčasa so pripadle gostiteljem in Grizolt je z dvema zaporednima zadetkoma s črte šestih metrov svojo ekipo v 38. minuti povedel v vodstvo s + 5, 18:13. Sledile so izključitve na strani Ormožanov Nogomet • 1. SNL V Domžale po presenečenje Nogometaši ptujske Drave so v soboto proti ekipi iz knežjega mesta ob Savinji osvojili samo točko, s tem pa niso bili zadovoljni nekateri pristaši ptujskega prvoligaša. Po videnem na sobotni tekmi bi lahko dejali, da so lahko oboji zadovoljni. Naslednjo tekmo bodo ptujski nogometaši odigrali že v petek v Domžalah, pri trenutno vodečemu moštvu v 1. SNL, ki ima kar enajst točk prednosti pred drugouvrščenim Primorjem in je trenutno še brez poraza v dosedanjem delu prvenstva. V petek bo trener Drave Dražen Besek spet lahko računal na vse svoje nogometaše, saj se vrača peterica, ki je odslužila kazen zaradi prejetih rumenih ali rdečih kartonov: prvi klubski strelec Sead Zilič, kapetan Emil Šterbal, izkušeni zvezni igralec Viktor Trenevski ter Gorazd Gorinšek in Rok Kronaveter; slednjega v Domžalah pomnijo po odličnih igri in dveh zadetkih, ki jih je dosegel v minuli sezoni. Eden redkih mladih nogometašev, ki je pokazal svoje kvalitete v zadnjem času je Marko Drevenšek. Dobre igre v Dravi so ga pripeljale do tega, da je ponovno postal reprezentant in sicer slovenske reprezentance do 20 let. O srečanju s Pu-blikumom in pričakovanjem v Domžalah nam je sicer mirni in tihi Marko dejal naslednje: »V soboto smo v prvem polčasu igrali zelo slabo. Med odmorom smo se dogovorili, kaj je treba spremeniti v drugem polčasu. Sami ste videli, da je začetek pripadel nam, kjer smo izenačili, nato imeli nekaj priložnosti za dosego vodstva, ki pa jih žal nismo izkoristili. To se je posrečilo gostom iz Celja. ir::^ sbsvb Na koncu smo se z zadetkom Senada Tignja izvlekli in osvojili vsaj točko, ki pa je manj, kot smo pričakovali. Po vsem tem nas v petek čaka težko gostovanje v Domžalah pri vodeči ekipi, ki ima zajetno prednost pred drugouvrščenim Primorjem. Želim si naše dobre predstave, saj bomo nastopili z vsemi najboljšimi. O kvaliteti nasprotnika je brezpredmetno govoriti, mi pa se prav tako zanašamo na svoje adute. V mesto ob Kamniški Bistrici pa zagotovo ne gremo z belo zastavo.« Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Alen Blaževič (Jeruzalem Ormož, beli dres) se je večkrat znašel v takšnem prijemu Igralcev Trima, kljub temu pa je dosegel 10 zadetkov. Foto: Črtomir Goznik Mitja Emeršič (Drava, modri dres) je na tekmi s Publikumum igral na igralnem mestu Emila Sterbala, slednji se bo na tekmi z Domžalami spet vrnil na svoje »delovno mesto«. (Jeruzalem 18 minut, Trimo 8 minut) in izkušeni Trebanjci so po golih Sebastiana Skubeta in odličnih obrambah Imperla (10 obramb v 2. polčasu) celo povedli z 22:21. V teh kritičnih trenutkih Saša Prapotnika kar sedem minut ni uspelo zatresti mreže vratarja Trima. V 48. minuti zaradi tretje izključitve pordečel še Grizolt in tokrat slabo razpoloženi domači navijači (okrog 400 gledalcev) so počasi začeli izgubljati upanje na zmago. Ampak na sceno je ob podpori čvrste obrambe spet stopil Gregor Čudič, v napadu se je na krilu le odprlo Golčarju, Radujković pa je s svojim četrtim zadetkom Ormožane povedel do vodstva s 24:22. Piko na i težko pribor-jeni, vendar zasluženi zmagi je s svojim edinim zadetkom na tekmi postavil Ivanuša. Sama tekma za oko ni bila preveč lepa in kvalitetna, toda pristop in borbenost obeh ekip je bil na visokem nivoju. Uroš Krstič Silvo Kirič (pomočnik trenerja Jeruzalem Ormož): »Na tekmo smo se dobro pripravili. Fantje so držali obljubo in dali vse od sebe ter zabeležili zelo pomembni točki proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v ligo za prvaka.« Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož): »Tekmo na tribuni je bilo težko spremljati in lotevala se me je velika živčnost. Čestitke soigralcem, ki so v težki tekmi premagali močnega nasprotnika in dokazali, da v ekipi ni nenadomestljivega igralca.« Sebastian Skube (Trimo Trebnje): »Čeprav nas v soboto čaka povratna tekma pokala EHF proti Čakovcu, smo dali večji poudarek na srečanje proti Jeruzalemu, ki je velikega pomena za uvrstitev v ligo za prvaka. Ormo-žani so se bolje pripravili na nas in kljub odsotnosti njihovega najboljšega igralca Marka Bezjaka zasluženo zmagali. Čestitke Ormožanom, ki so res pustili srce na igrišču.« Rokomet • 1. A SRL - ženske Z zmago popraviti slab vtis Rokometašice MT Ptuja so pred prvenstvenim odmorom (zaradi priprav reprezentance na EP) doživele neugoden poraz proti ekipi Inna Dolgun. To je bil veliki šok za strokovni štab in tudi za upravo kluba, ki se trudi, da bi ptujski ženski rokomet prišel še višje. Trenutno šesto mesto je veliko manj, kot so v klubu načrtovali. Če so še nekako sprejeli poraz proti Celjskim mesninam, potem je poraz proti Inni Dolgun nesprejemljiv, še posebej, ker igrajo v ptujskem prvoligašu kar štiri reprezentantke (Der-čar, Ciora, Mihič, Marinček)! V bistvu je to razprodaja ugleda kluba in pa igralk samih, ki so z eno slabo igro tudi same sebi znižale vrednost. Povsem razumljivo je, da so porazi sestavni del športa, vendar ni vseeno kako izgubiš. »Uvedli smo določene ukrepe, ki jih bomo izvajali v bodoče. Poraz proti Celjskim mesninam smo še spregledali, ne moremo pa se sprijazniti s tem, da smo izgubili proti Inni Dolgun, ki je objektivno slabši nasprotnik od nas. Z neodgovorno igro v obrambi smo si sami otežili zadevo. V bodoče se to ne sme več ponavljati,« je dejala športna direktorica ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Ines Černe Mlač. Podobno oster je bil po omenjeni tekmi tudi trener Mišo Toplak in je razmišljal celo o odstopu. V soboto zvečer bo v športni dvorani Center na Ptuju ponovni pravi rokometni spekta-kel, saj je klub naredil vse, da rokometno predstavo na parketu obogati še s čim. Novinka v 1. A ligi, ekipa Zagorja, se zdi pravšnji nasprotnik za to, da se z zmago pozabi slab dan iz tekme proti Inni Dolgun. Dekleta so medtem pridno vadila, tudi dvakrat dnevno in samo one bodo tiste, ki bodo imele vse niti v svojih rokah in nogah. O čem drugem kot o zanesljivi zmagi, nihče ne razmišlja. Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Tudi Martina Strmšek (Mercator Tenzor Ptuj) bo na naslednjih tekmah morala prikazati veliko več kot na zadnjih tekmah. Boks • Priznanje za Dejana Zavca Borba Zavec - Jeskin proglašena za borbo leta! Faksimile člankov o majskem dvoboju na Ptuju, ki je bil razglašen za dvoboj leta v velterski kategoriji po verziji WBO. Rokomet • 2. SRL - moški Aleš Praznik premočan za Dravo Drava - Aleš Praznik 22:26 (11:11) Drava: Kelenc 4, Ferk, Mesaric, Predikaka 3, A. Kotar 3, Kvar 1, Bezjak, Vajda 4, Bedrač, Štum-berger, Pislak, P. Kotar 1, Kokol 6 (4). Trener Marjan Valenko. Domačini so imeli skozi ves prvi del igre rahlo pobudo in vodili z zadetkom ali dvema prednosti. V 16. minuti je bil izključen vratar gostov Zupič, ki je grobo in nerodno posredo- val ob akciji Kvara. V nadaljevanju se je igra nekoliko obrnila, v 45. minuti so si gostje, zaradi nepotrebno izgubljenih in zapravljenih žogah domačinov, priigrali prednost 5 zadetkov, ki so bili za domačine nedosegljivi, saj so z brezglavo igro zapravili tiste redke priložnosti, ki so se jim ponudile. V zadnjih minutah trenerju Valen-ku tudi z menjavami ni uspelo zaustaviti raztrgane igre, tako v napadu kot v obrambi, kjer tudi vratar ni mogel preprečiti poraza. REZULTATI 5. KROGA: Črnomelj - Arcont Radgona 33:24, Grča Kočevje - Pomurje 30:22, Drava Ptuj - Aleš Praznik 22:26. 1. POMURJE 2. GRČA KOČEVJE 3. ČRNOMELJ 4. ALEŠ PRAZNIK 5. ŠMARTNO 99 6. DRAVA PTUJ 7. ARCONT RADGONA 5 Milan Zupanc Od zadnjega uradnega dvoboja slovenskega profesionalnega boksarja Dejana Zavca je minilo že skoraj pol leta, 23. maja letos je namreč v nepozabnem dvoboju v športni dvorani Center na Ptuju premagal Kazahstanca Andreja Jeskina. Ptujski boksar je tudi na podlagi tega uspeha (in seveda vseh prejšnjih) medtem že podpisal novo pogodbo z najbolj znanim boksarskim promotorjem, Američanom Donom Kingom. Ta mu je ponudil najboljše pogoje za nadaljevanje kariere, veliko pa je pomenila tudi obljuba o dvoboju za naslov svetovnega prvaka v verziji WBO. Dejan je s svojima trenerjema Tomijem Jagarincem in Tomažem Baradom sedaj že sredi priprav na nov dvoboj, ki bi naj bil po zadnjih informacijah v začetku prihodnjega leta. Čeprav se je sprva govorilo o dvoboju decembra letos, je Dejan zaradi rojstva hčerke želel dvoboj še nekoliko pozneje, kar se mu je na koncu tudi uresničilo. Je pa v tem tednu prišla iz Amerike še ena zelo razveseljiva novica za Dejana Zavca: pri organizaciji WBO so ga raz- Foto: Črtomir Goznik Vsi prisotni gledalci v dvorani Center na Ptuju so bili maja priče vrhunski boksarki predstavi. glasili za letošnjega najboljšega boksarja velterske kategorije, njegov dvoboj z Jeskinom na Ptuju pa za najkakovostnejši letošnji dvoboj v velterski kategoriji! To je še en dokaz več, da smo na Ptuju lahko maja spremljali vrhunsko boksarsko predstavo, ki je nismo zastonj ocenjevali s presežniki. Dejan je ob tem dejal: »To je za mene velika čast in seveda obveza na nadaljnje delo. Po zagotovilih ljudi v taboru Dona Kinga bom že kmalu imel možnost to tudi potrditi, saj naj bi bil po zadnjih podatkih že na drugem mestu med izzivalci Antonia Margerita, ki je sedanji svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji WBO. Januarja naslednje leto naj bi se pomeril s prvim izzivalcem, Američanom Pallom Williamsom, zmagovalec pa bo imel sredi prihodnjega leta možnost izzvati svetovnega prvaka.« Prepričani smo, da bo Dejan ta dvoboj pričakal v polni pripravljenosti, pesti zanj pa bomo stiskali tudi vsi slovenski ljubitelji boksa. Jože Mohorič Rokometaši Drave (modri dresi) so izgubili še tretjo tekmo v letošnjem prvenstvu. Odbojka • Pokal Slovenije Če bi izkoristile žogo za 2:0 ... MTD ZOK Ptuj -Sloving Vital 1:3 (19, -24, -17, -19) MTD ŽOK Ptuj: Cvirn, Ma. Golob, Draškovič, Mo Golob, Zupanič, Vicman, Bilanovič, Vi-dovič, Kos, Andjelkovič, Kutsay in Mihalač V prvi tekmi osmine finala pokalnega tekmovanja so v sredo na Ptuju gostovale igralke ekipe Sloving Vital iz Ljubljane. V zelo zanimivem in kvalitetnem srečanju so upravičile vlogo favoritinj in zmagale v štirih nizih, kljub porazu pa so lahko zadovoljne tudi Ptujčan-ke, saj so bile več kot dostojen nasprotnik prvoligaški ekipi. Domačinke so tekmo pričele odlično, saj so povsem nadzorovale potek igre. S čvrsto in agresivno igro so ustvarjale napadalne akcije, ki so jih z močnimi in natančnimi udarci uspešno zaključevale Cvirno-va, Kutsayeva in Draškoviče-va. Največjo prednost sedmih točk (8:15) so imele na sredini uvodnega niza. Ljubljančankam ni pomagala niti minu- ta odmora trenerja Časarja (21:17), saj je Cvirnova nekaj trenutkov zatem z močnim zabijanjem zaključila niz v prid domače ekipe. V nadaljevanju je gostujoča ekipa prikazala boljšo igro. Ljubljančanke so hitro povedle (1:4), Ptujčanke so jih v prvem delu ujele, prvič pa so vodile ob rezultatu 9:8. Sledila je izenačena igra vse do konca niza, ko si nobena izmed ekip ni uspela priigrati vidnejše prednosti. Ob neodločenem rezultatu (23:23) je Kutsayeva z uspešno izvedenim napadom svoji ekipi priigrala zaključno točko za osvojitev niza, vendar je Draškovičeva servis poslala v mrežo. V naslednjem napadu je bila neuspešna Cvirnova in gostjam se je ponudila priložnost za izenačenje rezultata, ki so jo v dramatični in eni najdaljših točk na tekmi, ki je sledila, tudi izkoristile. V tretjem nizu je nekoliko padla koncentracija domači ekipi, kar se poznalo predvsem v večjem številu lastnih napak. Gostje na drugi strani mreže pa so igrale vedno boljše in vseskozi dvigovale ritem igre. S pred- Robert Menoni, predsednik kluba: »S predstavo naših igralk moramo biti zadovoljni. Pokazali smo, da znamo igrati, da lahko nudimo dostojen odpor tudi prvoligaški ekipi. Čeprav smo si želeli zmagati, je realno stanje takšno, da so Ljubljančanke boljša ekipa. Nenazadnje letos krojijo sam vrh slovenske odbojke. Sem pa prepričan, da bi z ekipami, ki so okrog petega mesta v prvi ligi in nižje, imeli veliko možnost, da celo zmagamo. Pred nami je še povratna tekma, kjer še nismo vrgli puške v koruzo.« nostjo, ki so si jo ustvarile v začetku obeh zadnjih dveh nizov, so tekmo zanesljivo pripeljale do konca. Kot prvoligaška ekipa so upravičile vlogo favorita. Povratna tekma bo naslednji četrtek v Ljubljani. V primeru zmage Ptujčank bo o skupnem zmagovalcu odločalo število osvojenih nizov in točk. Rezultati osmine finala: Benedikt - Štof Jesenice 3:1, Broline Kamnik -Partizan Škofja loka 2_:3, Nova KBM Branik - Savinjska Šempeter 3:0, Luka Koper - Mislinja 3:0. UG Foto: Črtomir Goznik Odbojkarice ŽOK MTD Ptuja so se odlično upirale prvoligaški ekipi Sloving Vital iz Ljubljane. Judo • 1. SJL Judoisti Drave pričakujejo finale JUDO 1. In 2. SJL V soboto, 11. novembra, bo ob 13. uri na sporedu finalni del 2. SJL: poifinaina para sta Impol 2 - Duplek in Bežigrad - Lendava. Ob 17. uri je na sporedu finalni del 1. SJL s polfinalnima paroma Impol - Sankaku in Olimpija - Drava. Ljubitelji juda, vabljeni! Športni napovednik S play off turnirjem v Slovenski Bistrici se jutri, v soboto, 11. 11., prične sklepni obračun za ekipnega prvaka Slovenije juda v letu 2006. V konkurenci štirih moštev, ki so se uvrstile na zaključni turnir, branijo lanskoletni naslov prva- ka tekmovalci bistriškega Impola, do zmage pa bodo poskušali priti še Olimpija, Drava in Sankaku. Prvi polfinalni par je Impol - Sankaku, v katerem domačini pred tradicionalno glasno domačo publiko pričakuje zmago proti novincu zaključ- nega turnirja. Sankaku ima odlične tekmovalce v prvih treh kategorijah (do 60, do 66 in do 73 kg), ki nastopajo tudi za reprezentanco, zato lahko pričakujemo tesen izid in napete boje vse do zadnje kategorije. V drugem polfinalu pa se bodo Ptujčani, ki se v lanskem Ekipa JK Drave pričakuje uvrstitev v finale letu niso uspeli uvrstiti v play off in so osvojili končno 5. mesto, pomerili z ljubljansko Olimpijo, ki je bila lani tretja. Judoisti JK Drava Ptuj imajo v letošnjem letu višje cilje, to je uvrstitev v finale in boj za naslov prvaka. V rednem delu je bila boljša Olimpija s 4:3, tokrat pa pričakujejo Ptujčani rezultat v svojo korist. Odločale bodo malenkosti in prav vsak posamezni dvoboj bo zelo pomemben za končni rezultat. Zmagovalca polfinalnih obračunov se bosta pomerila za naslov prvaka, poraženca pa za tretje mesto. Prvi dve ekipi se tudi uvrstita v evropski pokal, kjer so Ptujčani že enkrat nastopali in sicer leta 1998. Za JK Drava bodo nastopali: do 60 kg Jan Belšak; do 66 kg Danijel Janžekovič; do 73 kg Rok Tajhman; do 81 kg Uroš Tajhman in Andrej Čuš; do 90 kg Ervin Vinko, Igor Spasojevič in Jure Šegula; do 100 kg Jože Šimenko in nad 100 kg Darko Petelinšek. Sebi Kolednik Judo novički Iršičev memorial Rok Tajhman izgubil v finalu na zlato točko Tradicionalni Iršičev memorial je v Mariboru potekal v odsotnosti nekaterih najboljših članskih tekmovalcev, zato so dobili priložnost nekoliko mlajši tekmovalci. Na tekmovanju, ki je štelo za slovenski pokal tako pri kadetih kot pri članih, smo videli odlične dvoboje. V najbolj zanimivi kategoriji pri članih do 73 kg so bili v ospredju mlajši tekmovalci. V finalu sta se pomerila Tadej Čeh (JK Duplek) in Rok Tajh-man (JK Drava). Po pričakovanju je bila borba napeta vse Kegljanje do konca, saj sta tekmovalca imela podaljšek in borbo na zlato točko. Roku so na koncu nekoliko pošle moči in Tadej Čeh je zmagal. Izmed Ptujčanov je pri članih nastopal še Jože Šimenko, ki je v kategoriji do 100 kg osvojil 3. mesto, prav tako pa je bil 3. pri kadetih Andrej Čuš (do 90 kg). Gorišničani so imeli na tatamijih v ospredju dva tekmovalca in sicer je bil Aleksander Nemec peti v kategoriji do 81 kg, v najtežji kategoriji pa je Damjan Fras izgubil proti Jenušu iz Železničarja in osvojil 2. mesto. Pri članih so dve prvi mesti osvojili tekmovalci Sankakuja, Drava in Impol pa sta osvojila po dve medalji. Pri kadetih so imeli največ uspeha tekmovalci ljubljanske Olimpije, ki so osvojili dve prvi, eno drugo in eno tretje mesto, sledijo tekmovalci bistriškega Impola z enim prvim in drugim ter dvema tretjima mestoma. Rezultati: Člani: - 60 kg: 1. Tadej Zalaznik (JK Sankaku), 2. Dorijan Jamnišek (JK Duplek), 3. Kristjan Crnič (JK Impol); - 66 kg: 1. Igor Trbovc (JK Sankaku); - 73 kg: 1. Tadej Čeh (JK Duplek), 2. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj); - 81 kg: 1. Jaka Sluga (JK Olimpija), 5. Aleksander Nemec (JK Gorišnica); -90 kg: 1. Igor Spasojevič (JK Koper), 3. Žiga Unuk (JK Impol); - 100 kg: 1. Jure Šimic (JK Olimpija), 3. Jožef Šimenko (JK Drava Ptuj); + 100 kg: 1. Mitja Jenuš (JK Železničar), 2. Damjan Fras (JK Gorišnica). Kadeti: - 55 kg: 3. Klemen Verhov-nik (JK Impol); - 60 kg: 1. Alen Pulko, 3. Žiga Pristovnik (oba JK Impol); - 66 kg: 3. Rene Brdnik, 5. Božo Skela (oba JK Impol); - 73 kg: 5. Niklas Mravlje (JK Impol), - 90 kg: 3. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj); + 90 kg: 2. Nejc Kučan (JK Impol). Pokal Heledis Lea ugnala tri Hrvatice Na tradicionalnem mednarodnem pokalu Heledis v Celju so med članicami vse zmage po pričakovanju ostale v rokah slovenskih judoistk. V okrnjeni konkurenci tekmovalk iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške se je na zmagovalne stopničke povzpelo 6 domačih tekmovalk JK Sankaku, prvo mesto do 78 kg pa je gladko osvojila Lea Murko (JK Drava Ptuj), ki je ugnala tri predstavnice iz Hrvaške. Sebi Kolednik Fantje še brez zmage, prvi poraz deklet Minuli vikend je bil za keg-ljače in kegljavke ptujske Drave neuspešen. Moški so doma gostili ekipo Šoštanja in so si obetali prvo prvenstveno domačo zmago. Čeprav so bili Ptujčani zelo blizu uspehu, so na koncu izgubili za pičlih šestnajst podrtih kegljev. Težko je ocenjevati, kdo bi lahko naredil več, vendar se jim to ni zgodilo prvič. Sreča jim je do sedaj vedno obrnila hrbet, vendar se jim bo trdo delo enkrat moralo vrniti. Nič bolje se ni godilo dekletom, ki so v 4. krogu gostovale v Radencih in dvoboj z istoimensko ekipo izgubile. Ta v bistvu nenadejani poraz so izkoristile kegljavke Šoštanja, ki so slavile tesno zmago proti Komcelu in prevzele vodstvo na prvenstveni razpredelnici. 2. SKL - VZHOD - ž REZULTATI 4. KROGA: Radenska - Drava 6:2, Komcel - Šošanj 3:5, Nafta - Miroteks III. 7:1 1. ŠOŠTANJ 2. DRAVA 3. RADENSKA 4. FUŽINAR 5. NAFTA 6. KOMCEL 7. MIROTEKS iii. 4 3 0 3 0 2 1 2 0 1 1 2 0 0 3 0 0 3 RADENSKA - DRAVA 6:2 KK DRAVA: Krušič 517, Fridl 525, Bombek 499, Kolar 467, Plajnšek 462, Kramberger 514 2. SKL - VZHOD - m REZULTATI 6. KROGA: Drava - Šoštanj 2:6, Litija -Miklavž 2:6, Rudnik - Pivovarna Laško 6:2, Konjice - Rudar 5:3, Konstruktor - Lent 3:5 1. RUDNIK 6 5 1 0 11 2. ŠOŠTANJ 6 4 119 3. MIKLAVŽ 6 4 0 2 8 4. KONJICE 6 3 1 2 7 5. PIVOVARNA LAŠKO 6 3 0 3 6 6. LITIJA 6 3 0 3 6 7. KONTRUKOTOR 6 2 0 4 4 8. LENT 6 2 0 4 4 9. RUDAR 6 2 0 4 4 10. DRAVA 6 0 1 5 1 DRAVA - ŠOŠTANJ 2:6 (3156- 3172) KK DRAVA: J. Podgoršek 538, Dremelj 522, M. Podgoršek 506, Sušenj 543, Čeh 497, Zorman 550 Posamično prvenstvo območne tekmovalne skupnosti Šest jih napreduje Na Ptuju in v Slovenski Bistrici je potekal prvi krog posamičnega tekmovanja na področju območne tekmovalne skupnosti pri OKZ Maribor. Tako kot vsako leto, je bila tudi tokrat množična udeležba, saj je v moški konkurenci nastopilo 60 tekmovalcev, v ženski pa 30 tekmovalk. Na Ptuju so kegljali na kegljišču Deta centra, kjer je bil dosežen nov rekord kegljišča. Z natančno 600 podrtimi keg-lji ga je postavil Borut Ramšak iz mariborske Lokomotive (prejšnji rekord je znašal 586 podrtih kegljev). V drugi krog tekmovanja se iz vsake konkurence uvrsti najboljših štiriindvajset. Tokrat sta se od kegljačev Drave naprej uvrstila Matej Zorman s 1160 podrtimi keglji, ki je osvojil drugo mesto in Janez Podgoršek, ki je z 1041 podrtimi keglji zasedel trinajsto mesto. Ostale uvrstitve ptujskih kegljačev pa so naslednje: 30. Darko Dremelj 1041, 39. Drago Arnuš 1013, 47. Milan Podgoršek 989, 48 Milan Čeh 989 podrtih kegljev. V konkurenci deklet so si napredovanje prikegljale štiri ptujske tekmovalke in sicer: 8. Nada Fridl 1016, 12. Marina Kramberger 1006, 13. Selena Bombek 995 in 17. Nevenka Kolar 969 podrtih kegljev. NOGOMET 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 18. KROGA: PETEK ob 17.00: Domžale - Drava; SOBOTA ob 14.00: Koper - Nafta, CMC Publikum - Bela krajina, Maribor - Factor; SOBOTA ob 18:00: HIT Gorica - Primorje 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Aluminij - Tinex Šenčur; SOBOTA ob 16.00: Rudar Velenje - Livar; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Boni-fika, Triglav Gorenjska - Krško, Dravinja Duol - Zagorje 3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Kovinar Štore - Zavrč, Tišina - MU Šentjur, Malečnik, Trgovine Jager, Črenšovci - Koroška Dravograd, Pohorje - Odranci, Paloma - Tehnostroj Veržej; NEDELJA ob 14.00: Železničar - Stojnci ŠTAJERSKA LIGA PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Šoštanj - Zreče, Tehnotim Pesnica - Gerečja vas Unukšped, Mons Claudius - Holermuos Ormož, Šmartno 1928 - Bistrica, Peca - Rogaška, Jurovski Dol - Šentilj Jarenina, Oplotnica - Get Power šampion 1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA 11. KROG: Maribor - ŽNK Ljudski vrt (nedelja ob 11.00) 1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 14. KROG: Triglav - Aluminij 1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 14. KROG: Triglav - Aluminij 2. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA 14. KROG: Šmartno - NŠ Poli Drava (nedelja ob 14.00) 2. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA 14. KROG: Šmartno 1928 - NŠ Poli Drava (nedelja ob 12.00) LIGA U-14 VZHOD: 14. KROG: Mura 05 - NŠ Poli Drava, Le coq sportif - Aluminij (obe tekmi v soboto ob 11.00) ROKOMET 1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI PARI 8. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Cimos Koper - Sviš; NEDELJA: Gorenje - Slovan; TOREK ob 19.30: Velika Nedelja - Gold Club; SREDA: Celje Pivovarna Laško -Prevent, Trimo Trenje - Rudar EVJ Trbovlje 1 .A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE PARI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje (športna dvorana Center ob 19.00), Olimpija PLK - Celeia Žalec, KSI Škofja Loka - Europrodukt Brežice, Krim Mercator - Kočevje, Izola - Krka, Celjske mesnine - Inna Dolgun 1. B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI PARI 6. KROGA: Gorišnica - Istrabenz plini Izola (športna dvorana v Gorišnici ob 19.30), MIP Gorica Leasing - Klima Petek Maribor, Dol TKI Hrastnik - Dobova, Pekarna Grosuplje - Sevnica, Krka - Atom Krško, Termo - Radeče MIK Celje 2. SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA VZHOD - MOŠKI PARI 7. KROGA: Arcont Radgona - Drava Ptuj (sobota ob 19.00), Aleš Praznik - Grča Kočevje, Šmartno 99 - Črnomelj 1. SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA 8. KROG: Ribnica - Jeruzalem Ormož (nedelja ob 10.00) 2. SLOVENSKA MLADINSKA ROKOMETNA LIGA 7. KROG: Sevnica - Velika Nedelja (nedelja ob 10.00) ODBOJKA 1. SRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE 7. KROG: Sloving Vital - Benedikt (sobota ob 20.00) 2. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - ŽENSKE 6. KROG: Ecom Tabor - MTD ŽOK Ptuj (sobota ob 17.00) KOŠARKA 3. SLOVENSKA KOŠARKAŠKA LIGA - VZHOD PARI 5. KROGA: Koroška - Ptuj, Primafoto Slovenj Gradec - Poljčane, Lenart - Pragersko, Paloma - Maribor, Casino Maribor - Dravograd KEGLJANE 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD MOŠKI 7. KROG: Miklavž - Drava Ptuj (sobota ob 17.00) KICKBOKS FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA NA PTUJU V nedeljo, 12. novembra, bo od med 12. in 18. uro v dvorani Center na Ptuju potekalo finale državnega prvenstva v semi kontaktu za vse starostne kategorije. Organizatorji pričakuje okrog 200 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi tudi 15 Ptujčanov ter 10 Ormožanov. Danilo Klajnšek Foto: SK 4 3 3 4 3 3 Strelstvo • Pokal Strelske zveze Slovenije: Zmagoslavje Podravske regije! V nedeljo je v Juršincih potekalo tekmovanje za Pokal Strelske zveze Slovenije, kjer so se med seboj pomerile strelske regije: Gorenjska, Koroško-Šta-jersko-Zasavska, Ljubljanska in Podravska regija. Z zadovoljstvom lahko poročamo, da je postala skupna zmagovalka Pokala SZS v sezoni 2006 Podravska regija! Strelci Podravske regijske reprezentance so slavili v 6 disciplinah od 14 in sicer med mlajšimi mladinkami s puško, kjer je s 375 krogi slavila Mateja Majal, SD Elektro Maribor, med mlajšimi mladinkami s pištolo, kjer je s 333 krogi zmagala Mateja Pe-šakovič, SK Ptuj, med mlajšimi mladinci s pištolo, kjer je s 365 krogi zmagal Rok Pučko, SD Juršinci, med mladinci s puško, kjer je s 589 krogi zmagal Robi Blažke, SD Ruše, med mladinci s pištolo, kjer je s 568 krogi zmagal Simon Simonič, Foto: Simeon Gonc Podravska regijska reprezentanca s predsednikom SZS Gorazdom Maloičem in županom občine Juršinci Alojzem Kaučičem. SD Juršinci ter med člani s pištolo, kjer je s 578 krogi zmagal kidričevski strelec Boštjan Simonič. Druga mesta so zasedli med pionirji Klemen Škrinjar, SD Ruše, s 179 krogi, med mladinkami s pištolo Ptujčanka Mojca Lazar s 362 krogi in med mlajšimi mladinci s puško, kjer je Boštjan Vidmar, SD Impol, dosegel 374 krogov. Tudi ostalih pet regijskih reprezentantov pa je osvojilo bronaste medalje in sicer med pionirkami s 164 krogi Žanina Vrecl, SD Elek-tro, med mladinkami s puško s 376 krogi Tanja Djokič, SD Elektro, med članicami s puško s 382 krogi Andreja Golob, SD FLV, med članicami s pištolo s 365 krogi Ptujčanka Majda Raušl in med člani s puško Si-niša Brkič, SD Elektro, s 573 krogi. V skupnem seštevku je tako Podravska regija dosegla 85 točk, s pištolo 39 točk in s puško 46 točk in za eno točko premagala Koroško-Štajersko-Zasavsko regijo, s 84 točkami je na 2.mestu. Pokale in medalje najboljšim sta podeljevala predsednik strelske zveze Slovenije Go-razd Maloič in kot gostitelj župan občine Juršinci Alojz Kaučič. Simeon Gonc Nogomet • 1. SML, 1. SKL, 2. SML, 2. SKL, U-14 vzhod 1. SLOV. ŽENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 10.KROGA: ŽNK Ljudski vrt - Slovenj Gradec 0:8, Slovan - Senožeti Vode 3:1, Kamen Jerič - Krka 0:5, Pomurje - Maribor 24:0 1. POMURJE 10 10 0 0 120:0 30 2. KRKA 10 9 0 1 73:6 27 3. SLOV. GRADEC 10 7 0 3 42:24 21 4. SLOVAN 10 6 0 4 49:26 18 5. KAMEN JERIĆ 10 5 0 5 39:18 15 6. SENOŽ. - VODE 10 2 0 8 25:38 6 7. LJUDSKI VRT 10 1 0 9 7:105 3 8. MARIBOR 10 0 0 10 6:142 0 ŽNK LJUDSKI VRT - SLOVENJ GRADEC 0:8 (0:4) ŽNK LJUDSKI VRT: U. Arnuš, Cafu-ta, Koren, Skaza, Petek, Potrč, L. Arnuš, Ljubec, M. Arnuš, Šmintič, Šmid LIGA -U 16 DEKLETA REZULTATI 8. KROGA: Krka - ŽNK Ljudski vrt 4:1, Livar Slovan - Slovenj Gradec 0:2, Škale Inter - Senožeti Vode 6:1, Maribor - Pomurje 3:2 1. KRKA 8 7 1 0 29:4 22 2. KAMEN JERIČ 8 5 1 2 24:12 16 3. ŠKALE INTER 8 5 1 2 24:15 16 4. POMURJE 8 5 0 3 58:13 15 5. SLOV. GRADEC 8 3 1 4 9:15 10 6. LJUDSKI VRT 8 3 1 4 20:28 10 7. MARIBOR 8 3 0 5 21:31 9 8. LIVAR SLOVAN 8 2 0 6 7:36 6 9. SENOŽETI VODE 8 0 1 7 6:44 1 KRKA - ŠNK LJUDSKI VRT 4:1 (3:0) STRELKE: 1:0 Kutija (14), 2:0 Sti-pič (28), 3:0 Redenšek (34), 4:0 Stipič (59), 4:1 Potrč ŽNK LJUDSKI VRT: U. Arnuš, Fras-Grdina, Najvirt, A. Arnuš, Podhostnik, Jaušovec, Pukšič, Potrč, Nežmah, Vrečar. Jesenski del 1. slovenske ženske nogometne lige do 16 let je končan. Ekipa Ptujčank, ki spada med najmlajše ekipe v ligi, je na 6. mestu, a igre v zadnjih tekmah so pokazale, da bodo konkurirale za višja mesta. Najboljša strelka ekipe je Martina Potrč, ki je dosegla 11 zadetkov, 3 zadetke sta dosegli Katja Nežmah in Tina Vrečar, po enega pa Urška Arnuš, Nina Pihler in Nina Podhostnik. KR, AČ 1. SML REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Domžale 0:1, HIT Gorica - Britof 4:2, Dravograd - Factor 1:4, Maribor - Rudar Velenje 1:1, CMC Publikum - Koper 0:2, Triglav - Svoboda 2:1, Krka - Železničar 2:2 1. KOPER 13 11 1 1 23:8 34 2. MARIBOR 13 8 3 2 37:13 27 3. DOMŽALE 13 8 3 2 27:12 27 4. HIT GORICA 13 8 0 5 31:20 24 5. RUDAR VELENJE 13 6 4 3 28:23 22 6. FACTOR 13 6 1 6 23:17 19 7. TRIGLAV 13 5 3 5 18:15 18 8. ŽELEZNIČAR 13 4 4 5 23:18 16 9. BRITOF 13 5 1 7 23:24 16 10. PUBLIKUM 13 3 6 4 24:22 15 11. ALUMINIJ 13 3 4 6 17:24 13 12.SVOBODA 13 4 1 8 15:27 13 13. DRAVOGRAD 13 3 1 9 14:36 10 14. KRKA 13 0 2 11 7:40 2 ALUMINIJ - DOMŽALE 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Filipovič (90) ALUMINIJ: Klemenčič, Krauthake-r,Kušar, Hojski, Jevšinek, Miha Lešnik, Justinek (Hajšek), Bečiri, Rotman, Ljatifi, Sotenšek ( Furek). Trener: Simon Vidovič. 1. SKL REZULTATI 13 KROGA: Aluminij - Domžale 1:3, Krka - Železničar 2:1, HIT Gorica - Britof 1:1, Dravograd - Factor 0:1, Triglav - Svoboda 1:1, CMC Publikum - Koper 0:1, Maribor - Rudar Velenje 10:0 1. KOPER 13 9 3 1 27:13 30 2. FACTOR 13 8 5 0 27:8 29 3. MARIBOR 13 7 4 2 32:6 25 4. DOMŽALE 13 7 4 2 26:10 25 5. CMC PUBLIKUM 13 6 4 3 27:14 22 6. DRAVOGRAD 13 6 3 4 20:12 22 7. HIT GORICA 13 6 3 4 21:19 22 8. ALUMINIJ 13 5 4 4 28:18 19 9. TRIGLAV 13 4 5 4 18:15 17 10. SVOBODA 13 4 2 7 11:26 14 11. RUDAR (V) 13 4 1 8 11:27 13 12. BRITOF 13 1 4 8 12:28 7 13. KRKA 13 1 2 10 11:39 5 14. ŽELEZNIČAR 13 1 0 12 9:45 3 ALUMINIJ - DOMŽALE 1:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Kovjenič (8), 0:2 Vukčič(29), 0:3 Vukčič (64), 1:3 Kurež (76) ALUMINIJ: Medved, Rešek, Petek (Emeršič), Dirnbek, Lončarič (Šešo), Delamea, Krajnc, Robar (Meznarič), Kurež, Milec, Pislak (Kamenšek). Trener: Primož Gorše. 2. SML - VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Slovenj Gradec - NŠ Poli Drava 1:9, Nissan Ferk Jarenina - Get Power šampion 2:1, Zeče - Krško 1:3, Nafta - Ma-lečnik 8:0, Trgovine Jager - Mura 05 5:3, Bistrica - Pohorje 3:0, Šmartno 1928 - Ljutomer 0:0. 1. NAFTA 13 11 2 0 49:5 35 2. MURA 05 13 10 1 2 33:16 31 3. NŠ POLI DRAVA 13 9 0 4 48:20 27 4. N. F. JARENINA 13 9 0 4 30:14 27 5. G. P. ŠAMPION 13 7 2 4 24:21 23 6. KRŠKO 13 6 1 6 37:20 19 7. TRGOV. JAGER 13 5 3 5 27:26 18 8. ŠMARTNO 1928 13 5 3 5 23:22 18 9. BISTRICA 13 5 2 6 31:29 17 10. ZREČE 13 5 1 7 23:25 16 11. MALEČNIK 13 5 1 7 28:32 16 12. POHORJE 13 2 3 8 13:38 9 13. LJUTOMER 13 1 2 10 9:44 5 14. SL. GRADEC 13 0 1 12 4:67 1 2. SKL - VZHOD REZULTATI 13. KROGA: Slovenj Gradec - NŠ Poli Drava 2:6, Nissan Ferk Jarenina - Get Power šampion 2:4, Zreče - Krško 1:1, Nafta - Ma-lečnik 0:0, Trgovine Jager - Mura 05 3:5, Bistrica - Pohorje 1:2, Šmartno 1928 - Ljutomer 0:3 1. MURA 05 13 11 2 0 42:5 35 2. NAFTA 13 9 1 3 50:27 28 3. G. P. ŠAMPION 13 8 2 3 38:14 26 4. LJUTOMER 13 8 2 3 30:15 26 5. NŠ POLI DRAVA 13 7 3 3 26:15 24 6. BISTRICA 13 6 4 3 40:20 22 7. N. F. JARENINA 13 6 4 3 30:19 22 8. POHORJE 13 6 2 5 27:15 20 9. KRŠKO 13 4 3 6 12:20 15 10. MALEČNIK 13 4 2 7 21:32 14 11. TRG. JAGER 13 3 3 7 24:32 12 12. ZREČE 13 2 2 9 13:29 8 13. ŠMARTNO 13 2 0 11 11:48 6 14. SL. GRADEC 13 0 0 13 6:79 0 LIGA - U 14 REZULTATI 13. KROGA: Aluminij - Nafta 2:2, Maribor - NŠ Poli Drava 0:0, CMC Publikum - Dravograd 6:0, Ljutomer Oxigen- Get Power šampion 3:1, Rudar Velenje - Bistrica 3;0, Mura 05 - Železničar 1:0, Le coq sportif - Davidov hram Radgona 2:3 1. MARIBOR 13 9 2 2 44:6 29 2. CMC PUBLIKUM 13 9 2 2 41:4 29 3. NŠ POLI DRAVA 13 7 4 2 28:11 25 4. G. P. ŠAMPION 13 7 3 3 43:14 24 5. MURA 05 13 7 3 3 24:8 24 6. RUDAR VELENJE 13 7 3 3 23:13 24 7. ALUMINIJ 13 6 4 3 21:19 22 8. D. H. RADGONA 13 6 2 5 21:23 20 9. DRAVOGRAD 13 4 4 5 29:21 16 10. ŽELEZNIČAR 13 4 1 8 21:46 13 11. LJUTOMER 13 3 3 7 15:26 12 12. L. C. SPORTIF 13 4 0 9 20:43 12 13. NAFTA 13 2 1 10 13:54 7 14. BISTRICA 13 0 0 13 4:59 0 ALUMINIJ - NAFTA 2:2 (0:2) STRELCI: 0:1 Zajtl (5), 0:2 Smej (28), 1:2 Sitar (37), 2:2 Medved (64) ALUMINIJ: Valentan, Čeh, Babšek (Rumež), Stoilkovič (Rogina), Greifo-ner, Medved, Perger, Šket, Sitar (Do-večar), Strel, Koren (Koren), Trener: Simon Vidovič. MARIBOR - NŠ POLI DRAVA 0:0 NŠ POLI DRAVA: Špešič, Topolnik (Simonič), Roškar, Serdinšek, Ostro-ško, Pernek (Slanič), Perger (Skurje-ni), Pauko, Matjašič, Ljubec (Ošlaj), Hauptman (Pal). Trener: Miran Ljubec. DK Pikado liga Štajerski tednik Bar Sharky preseneča Po odigranem 4. krogu se je na prvo mesto povzela ekipa Bara Ring, drugi so s tekmo manj igralci Bara Žabica, ki bodo zaostalo tekmo odigrali v petek, 10. 11., ob 19. uri. Največje presenečenje predstavlja novinec v ligi, Bar Sharky, ki je na odličnem tretjem mestu in lahko v letošnji sezoni pomeša načrte drugih ekip. Tekma med Barom Žaga in Barom Ring se je končala s prepričljivo zmago gostov. Na lokalnem derbiju med ekipama Bar Justa ter Bar Amur so bili domačini iz Bodkovcev premočni. Nekoliko pa je presenetljiva zmaga igralcev Zelenega gaja pri Baru Opel, saj so gostje nastopili V soboto, 11. 11., bo v baru Ring tradicionalni Martinov turnir, ki se prične ob 19. uri. Trije najboljši bodo prejeli denarne nagrade ter priznanje, za tekmovalce od 4. do 6. mesta pa so organizatorji pripravili lepe praktične nagrade. Vljudno vabljeni! V petek, 17. 11., bo v baru Sharky prvi rang turnir za igralce lige Štajerski tednik. Turnir se bo pričel ob 20. uri brez dveh standardnih igralcev. Brez zmage sta še ekipi Bara Opel ter Dolence, ki pa lahko hitro presenetijo. JM REZULTATI 4. KROGA: Bar Ring - Bar Žaga 10:6 (24:13), Bar Amur - Bar Justa 11:5 (23:19), Bar Center - Bar Sharky 8:8 (17:21), Bar Opel -Okrepčevalnica Zeleni Gaj 7:9 (17:23). Srečanje Bar Žabica - Bar Dolence bo odigrano v petek, 10. 11., ob 19. uri. 1. BAR RING 4 4 0 0 41:23 12 2. BAR ŽABICA 3 3 0 0 42:6 9 3. BAR SHARKY 4 2 2 0 38:26 8 4. BAR AMUR 4 2 1 1 38:26 7 5. BAR CENTER 4 2 1 1 34:30 7 6. BAR ŽAGA 4 1 1 2 27:37 4 7. BAR JUSTA 4 1 0 3 27:37 3 8. OKREP. ZELENI GAJ 4 1 0 3 24:40 3 9. BAR OPEL 4 0 1 3 21:33 1 10. BAR DOLENCE 3 0 0 3 12:36 0 PARI 5. KROGA (18. 11., OB 19. URI): Okrepčevalnica Zeleni Gaj - Bar Justa, Bar Center - Bar Amur, Bar Sharky - Bar Žabica, Bar Žaga - Bar Opel, Bar Dolence - Bar Ring Pikado • PK Bull Shot Krajne izgubil dve mesti V soboto, 4. 11., je bil v Velenju rang turnir za izbor slovenske reprezentance, prijavljenih je bilo kar 60 tekmovalcev ter 6 tekmovalk. Na finalnem turnirju je zmagal domačin Sašo Kopše, drugi je bil Mitja Habi-jan (PK Top Gun ), tretji pa je bil Damjan Hajdarevič. Slednji tudi vodi v skupnem seštevku (128,5 točke), drugi je Andrej Gorjak (117), tretji Sašo Kopše (105,5); Ptujčan Denis Krajnc je z 60 osvojenimi točkami na 8. mestu. Na turnirju je igral tudi Leon Ciglarič, ki je osvojil 8 točk. Turnir je bil po številu igralcev in glede na imena prisotnih med močnejšimi rang turnirji. Naslednji bo na sporedu 18. 11. v Artičah. Na Dolenjsko imajo Ptujčani lepe spomine, saj je lani Denis Krajnc tam zmagal. Lahko dosežek ponovi tudi letos? JM Utrinek z lanskoletnega turnirja v Artičah, kjer je zmagal Denis Krajnc (PK Bull Shot, tretji z leve) Mali nogomet • Društvo malega nogometa Lenart A-liga Rezultati 10. kroga (5. 11., v Vo-ličini, organizator: ŠD Zavrh): ŠD Za- vrh - ŠD Torpedo 05 1:4 (0:1), KMN Legija - KMN Zavrh Bar Maist. klet 1:2 (0:0), DMNR Sandberg - KMN Bar Čuk 4:6 (3:0), KMN Benedikt - Orfej 7:1 (2:0), ŠD Vitomarci - ŠD Trnovska vas 7:4 (4:2), ZGD slik. B. Goričan - KMN Remos 2:9 (1:5). 1. ZAVRH 10 8 0 2 52:27 24 2. TORPEDO 05 10 7 1 2 57:27 22 3. KMN REMOS 10 6 2 2 48:39 20 4. ŠD VITOMARCI 10 6 1 3 48:38 19 5. BENEDIKT 10 5 3 2 37:31 18 6. ŠD ZAVRH 10 6 0 4 35:31 18 7. KMN BAR ČUK 10 4 1 5 38:46 13 8. TRNOVSKA VAS 10 3 2 5 47:40 11 9. ORFEJ 10 3 0 7 37:52 9 10.SLIK. GORIČAN 10 3 0 7 29:53 9 11. SANDBERG 10 2 0 8 40:63 6 12. KMN LEGIJA 10 1 2 7 31:52 5 Naslednji, 11. krog se igra 12. no- vembra 2006 v Voličini, organizator je ekipa KMN Zavrh Bar Maistrova klet. C-liga Rezultati 10. kroga (5. 11., organizator: ŠRD Urban): ŠRD Urban - ŠD Zavrh ml. 3:2 (2:0), Old Boys ml. - ŠD Destrnik virtuozi 5:13 (3:8), KMN Benedikt ml. - ŠD Pernica II 4:4 (2:3), KMN Famaik Slov. gorice - ŠD Selce 0:3 b. b. 1. ŠD DESTRNIK 10 7 0 3 61:35 21 2. FAMAIK (-1) 10 7 0 3 34:29 20 3. ŠRD URBAN 10 5 2 3 41:33 17 4. ŠD SELCE 10 5 1 4 50:50 16 5. ŠD ZAVRH ml. 10 4 3 3 36:28 15 6. ŠD PERNICA II 10 3 2 5 55:59 11 7. OLD BOYS ml. 10 3 1 6 42:55 10 8. BENEDIKT ml. 10 0 3 7 27:57 3 B-liga Jesenski del B-lige je bil zaključen prejšnji teden (prvak je postala ekipa KMN Cerkvenjak Gostišče Pri Antonu ml. II.), jesenski del C-lige se je zaključil ta teden. Zmago Šalamun Golf • Matjaž Gojčič Na profesionalni poti Ptujski igralec golfa Matjaž Gojčič je v začetku meseca oktobra po uspešni karieri med amaterji prestopil med profesionalce. To je bil logičen korak in nov izziv. Poleti se je v Milanu uvrstil v drugi del kvalifikacij za European Tour v letu 2007. Ta drugi del kvalifikacij je bil zadnji vikend meseca oktobra v Barceloni. Žal se Matjaž Gojčič ni uvrstil v finale, kar bi mu prihodnje leto omogočilo igranje vsaj na Challenge Tou-ru. Matjaž bo tako prihodnjo sezono začel na alpskem touru (Alps tour), s posebnim povabilom organizatorjev pa mogoče tudi na kakšnem turnirju Challange Toura. Sicer pa je v konkurenci več kot 100 igralcev golfa Matjaž osvojil 32. mesto, kar je vsekakor lep uspeh. »Z igro samo ne morem biti nezadovoljen, saj sem imel za prvo dvajseterico razmeroma majhen zaostanek. Stik z najboljšimi sem izgubil predvsem v kratki igri, še posebej pri »putanju«, kjer sem popolnoma zatajil. Zaostanek za najboljšimi sem si nabral predvsem drugi dan, ko sem za krog porabil vsaj 5 udarcev preveč in tako zaključil dan s 77 udarci. Preostali dnevi so bili solidni in so sodili med najboljšo dvajsete-rico, vendar je v golfu na takšnem nivoju potrebno odigrati turnir konstantno dobro, brez slabih dni. Sedaj mi v sezoni 2007 preostane nastopanje na Alps Touru,« je na kratko dogajanje v Barceloni povzel Matjaž Gojčič. Pred turnirjem v Barceloni pa je Ptujčan dosegel nekaj dobrih rezultatov. Na turnirju Pro Am v Moravskih toplicah je tako osvojil 2. mesto, na zadnji tekmi profesionalne častne lestvice na Bledu je celo dosegel prvo zmago med profesionalci, na odprtem prvenstvu Hrvaške Croatia Pro - Am Openu pa je bil drugi. Vsi ti rezultati so dober dokaz, da gre za zelo nadarjenega igralca golfa, ki mu je letos zmanjkalo malo sreče, da bi prihodnje leto nastopal na European Touru. Zagotovo bo prihodnje leto treniral še bolj zavzeto, da bi dosegel visoko zastavljeni cilj. »Za mano je dobra sezona, ki jo vsekakor ocenjujem pozitivno, saj sem naredil kar nekaj korakov naprej,« je zaključil Matjaž, ki ga letos čaka še turnir v Franciji. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Ptujski igralec golfa Matjaž Gojčič je po uspešni amaterski karieri prestopil med profesionalce. Kikboks • Slovenija open - Zagorje Dober obet pred nedeljskim finalom na Ptuju V Zagorju je potekal že 23. tradicionalni mednarodni turnir v semi in light kontaktu na katerem je sodelovalo 264 tekmovalcev iz 6 držav. Člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj so tudi tokrat nastopali uspešno, saj so v močni konkurenci osvojili dva prva mesta. Nadja Šibila je po osvojitvi 2. mesta na Evropskem prvenstvu v Lisboni na Portugalskem na turnirju v Zagorju premagala vse nasprotnice (3) in osvojila 1. mesto, osvojil ga je tudi Aleksander Kolednik. po zmagah nad 5 nasprotniki. Rezultati tekmovalcev KBV Ptuj: Prva mesta sta osvojila: - Aleksander Kolednik (člani do 69 kg) in - Nadja Šibila (članice nad 65 kg). Tretje mesto sta osvojila: - Sabina Kolednik (članice do 50 kg in 55 kg) in - Adriana Korez (mladinke nad 155 cm). Na tekmovanju je nastopal tudi Ptujčan Andrej Vindiš, sicer član Kluba borilnih veščin Izola in je osvojil 1. mesto v kategoriji do 74 kg. V nedeljo, 12. novembra, pa Foto: Franc Slodnjak Ptujski tekmovalci s pokali in medaljami, osvojenimi v Zagorju bo od 12. do cca 18. ure v dvorani Center na Ptuju potekalo finale državnega prvenstva v semi kontaktu za vse starostne kategorije, kjer se priča- kuje okrog 200 tekmovalk in tekmovalcev, med njimi tudi 15 Ptujčanov ter 10 Ormoža-nov. Franc Slodnjak Košarka • 3. SKL - vzhod Lenartčani na Ptuju dosegli prvo zmago 1. CASINO MARIBOR 4 4 0 +154 8 2. MARIBOR 4 4 0 +121 8 3. PRAGERSKO 4 3 1 +35 7 4.DRAVOGRAD 4 3 1 +28 7 5. PRIMAFOTO SL. GR 4 2 2 -5 6 6. LENART 4 13 -58 5 7. POLJČANE 3 12 -28 4 8. PALOMA SL. VRH 3 12 -39 4 9. PTUJ 4 0 4 -73 4 10. KOROŠKA 4 0 4 -135 4 KK Ptuj - KK Lenart 66:75 13:23, 18:16, 20:19, 15:17 KK Ptuj: Rus 8, Ferme 24, Gajič 4, Avguštin, Kramberger 7, Klemenčič, Šarič, Holc 9, Kotnik 2, Metličar 3, Vodušek, Pleskonič 9 KK Lenart: Brunec, Juran-čič 5, Kogler 13, Palvetič 4, Jančar 7, Holc, Šenekar 9, Kle-menšak 6, Šalamun 23, Lovše 3, Senekovič, Ojstršek 5 Ptujski košarkarji so v soboto v domači dvorani izgubili proti gostom iz Lenarta. V četrtem krogu, kjer bi lahko osvojili premierno zmago so nezbrano odigrali predvsem zaključek, to pa je bilo dovolj, da so Le-nartčani rezultat obrnili sebi v prid. Srečanje so bolje pričeli gostje, ki so v prvem delu povedli in vseskozi vodili z največjo prednostjo desetih točk. V začetku tretje četrtine pa so pobudo prevzeli Ptujčani, ki so v tem delu igre prvič povedli (51:50). S peto osebno napako je v uvodu zadnjega dela igre moral sesti na klop Pleskonjič. Pred minut pred koncem si je ob minimalnem zaostanku domače ekipe (63:65) na klopi privoščil še tehnično napako, kar so gostje s pridom izkoristili in prednost povišali na sedem točk. Ptujčani so v zadnji minuti približali zaostanek na Zlatko Marčič, trener Ptujčanov: »Tekma je bila odigrana na zelo nizkem nivoju in bi jo bilo najbolje čimprej pozabiti. Igrali smo v neverjetnem krču, daleč pod svojimi zmožnostmi. Zmaga je bila kljub slabi igri na dlani, saj so tudi gostje pokazali malo košarkaškega znanja. Nedisciplinirana igra in neodgovornost posameznikov ne more prinesti uspeha, kjer naj bi bila v ospredju igra kolektiva.« štiri, vendar preobrata niso uspeli izvesti. Ekipa Lenarta je tako prišla do prve letošnje zmage, Ptuj-čani pa bodo nanjo morali še počakati. Naslednja velika priložnost bo že to soboto, ko na Prevaljah gostujejo pri ekipi Koroške, ki prav tako še ni zmagala v letošnjem prvenstvu. ug Šport mladih • Hura, jesenske počitnice! Največkrat hura za Ljudski vrt V sodelovanju Zavoda za šport Ptuj in Centra interesnih dejavnosti (CID) Ptuj so v počitniškem času ponovno potekali brezplačni programi športne vadbe za otroke in mladino pod imenom Hura, jesenske počitnice. Štiridnevnega dogajanja v večnamenski športni dvorani Mladika in na mestnem stadionu se je v štirih dneh udeležilo okrog 450 otrok. Pod vodstvom desetih mentorjev se je odvijalo deset športnih panog. »Z udeležbo smo zadovoljni. Pričakovali smo nekaj manj otrok, saj je bil v torek in sredo praznik in otroci več časa preživijo skupaj s starši. Vendar so kljub temu prišli, kar po eni strani tudi potrjuje naše dobro delo. Zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili vadbe in jim zagotavljam, da bomo pestro programe organizirali še naprej. Posebej gre zahvala ptujskim vrtcem, saj le-ti pridejo k nam V okviru projekta Hura, prosti čas je bila mladim ponujena tudi možnost spoznavanja strelstva. TENIS ZIMSKA LIGA 2006-07 V soboto je bil v športnem centru Goya odigran prvi krog tekmovanja v 2. zimski ligi. 2. liga REZULTATI 1. KROGA: Š.C. Skorba - Tigri 1:2 (Pravdič - Korpič 7:9, Ilijevec - Paternost 9:4, Ilijevec/Lončarič - Pater-nost/Makovec 3:9), TK Skorba Gad - TC Gorišnica 1:2 (Berlak - Očko 5:9, Šlamberger - Krajnc 9:5, Ogrinc/Šlamberger - Žnida-rič/Očko 6:9), TK Štraf - Trgovine Jager 0:3 (Gostan - Križe 3:9, Cajnkar - Zavernik 6:9, Štrafe-la/Petek - Križe/Čeh 3:9). VRSTNI RED: Trgovine Jager 3, TK Gorišnica in Tigri 2, TK Skorba Gad in Š. C. Skorba 1, TK Štraf 0 točk. 1. liga PARI 2. KROGA: SOBOTA ob 9.00: Tenis klub Skorba - TC Kidričevo, TC Luka - Arte d. o. o.; SOBOTA ob 12.00: TK Neptun - Okrepčevalnica Patruša Danilo Klajnšek organizirano.« je povedal vodja projekta Robert Jaušovec iz Zavoda za šport Ptuj. Tokrat so projekt Hura, jesenske počitnice, ki ga financirajo Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport ter MO Ptuj izvedli brez prisotnosti srednješolcev, saj so v vrstah organizatorjev mnenja, da najstniki potrebujejo posebne programe, ki so prilagojeni njihovi starosti in se hkrati precej razlikujejo od mlajših vrstnikov. Tudi v teh počitnicah je bila večina udeležencev »povratnikov«, Jaušovec pravi, da so ti otroci že aktivni v športu v številnih ptujskih klubih. V prihodnje bi radi »aktivirali« tudi tiste, ki se s športom ne ukvarjajo redno. »Prisotnost na naših projektih je odvisna od samih športnih pedagogov, ki jih z našimi programi seznanijo in jih zanje tudi nagovarjajo. Mi sami se trudimo čim bolje sodelovati s šolami, da tudi sami pridemo v stik z otroci, jim poskušamo pojasniti pomen ukvarjanja s športom. To je nenazadnje tudi del ciljev vsakega športnega pedagoga. Mislim, da je na tej točki zgled in vzor ostalim Osnovna šola Ljudski vrt iz katere prihaja v naše programe največ otrok.« je izpostavil Jaušovec. Naslednja izvedba projekta Hura, prosti čas bo med zimskimi počitnicami v zadnjem tednu februarja. UG NOGOMET Ivan Zajc, novi trener Stojncev Nogometaši Stojncev so dobili novega trenerja. Oèitno je, da je prometna nesreèa, ki so jo utrpeli med prvenstvom vplivala na nekoliko slabše rezultate v jesenskem delu prvenstva. Samo trinajst osvojenih toèk je manj od prièakovanega. Zato so se v klubu sporazumno razšli S trenerjem Gorazdom Šketom, tako da bo zadnje sreèanje nogometašev v Mariboru proti Železniéarju voDil že novi trener, sicer izkušeni Ivan Zajc, ki naj bi nogometaše iz Stojnc vodil do konca prvenstva 2006/2007. Danilo Klajnšek Foto: UG Tajska • Dežela nasmejanih ljudi (2) Bangkok - mesto tisočih obrazov Prvi vtis je Bangkok name naredil že v trenutku, ko sem stopil iz prijetno aklimatiziranega letališča Don Muang na ulico: neverjetna sopara. Bangkok je velik ekonom lonec, tako v smislu mešanja različnih narodov in kultur, kakor tudi dobesedno, saj temperature čez dan dosegajo blizu 30 stopinj Celzija ob 90 % vlažnosti, ponoči se spustijo zgolj za malenkost. Za človeka s sončne strani Alp zagotovo šok, ki ob izpušnih plinih zaradi izjemno gostega prometa, postane še večji. V Bangkoku človek zaradi nenehnega potenja res večkrat pomisli na tuš doma. Za osvežitev poskrbijo tudi vsakodnevni in kratkotrajni nalivi, ki skoraj brez opozorila presekajo neznosno poletno soparo. Ko se utrga oblak in se pred obilico deževja zatečete v najbližjo telefonsko govorilnico, kjer se nato stiskate še s petimi Tajci. Kot iz zemlje vzklije-jo ulični trgovci, usmerjeni na eno in edino tržno nišo: turiste brez dežnika. In ko že desetemu mimo-idočemu prodajalcu palerin in dežnikov prijazno odkimate in upate, da deževje ne bo trajalo do večera, se znova prikaže sonce. Utrip ulice je znova močnejši, prodajalci dežnikov so spremenili asortiment izdelkov: sedaj so prodajalci sandalov, sončnih očal in senčnikov. Bangkok oz. »mesto angelov« je politično, trgovsko, industrijsko in kulturno središče države. Je tudi sedež kraljeve družine. Mesto nikoli ne spi, še posebej če ga doživite kot večina: na ulici Khao San Road. Ulica, znana predvsem po zaslugi filma The Beach, je stičišče mladih iz vsega sveta, ki v tej ulici iščejo poceni prenočišče. Za Khao San Road bi lahko rekli, da je mesto v mestu, saj na tej ulici ne boste pogrešali ničesar - razen miru, seveda. Tukaj imajo agencije polne roke dela s turisti, željnimi organiziranih izletov po državi ali v sosednje države. Trgovci za strnjeno linijo stojnic z oblačili, obutvijo in drugimi izdelki nagovarjajo mimoidoče k nakupu. Zvečer se prižgejo neonski napisi in zabava se lahko prične. Za to poskrbijo pubi, ki z lokalnim in uvoženim pivom ter komercialno glasbo poskrbijo, da hrup na ulici ne zamre še dolgo v noč, kljub temu, da se uradno dovoljuje odprtje le do 1h zjutraj. Ulica Khao San Road je med mla- Foto: Mitja Krempl Ženske v gorskem plemenu Akha preživljajo svoje družine s pletenjem odej In prodajo svojih izdelkov na tržnicah. dimi zraven poceni prenočišč popularna tudi zaradi odlične lokacije, saj so glavne znamenitosti mesta oddaljene zgolj lučaj. Večino glavnih znamenitosti mesta si lahko obiskovalci ogledajo kar peš, v kolikor pa bi želeli narediti »grand tour« ali zgolj na drug konec mesta brez skrbi - vaš prevoz bo našel vas. Vozniki slavnih tuk-tukov (trikolesni motor s prikolico) nenehno krožijo po mestu in iščejo predvsem turiste, ki bi jim lahko prodali svoje storitve prevoza ter zaslužili kak bath. Prepoznali jih boste po teh dveh vprašanjih: »Where you go?« in »Hello, where are you from?«, s katerima skušajo navezati prvi stik. Vozniki tuk-tukov so se že večkrat izkazali za nezanesljive, saj nekateri delujejo za lastnike prodajaln, kamor potem skušajo zvabiti turiste in iztržiti provizijo. Nekoliko manj nadležni so vozniki taksijev, ki so zanesljivi, vendar pa morate biti vedno pozorni, da so vklopili števec kilometrov, ki določa vašo končno ceno prevoza. Glavna znamenitost mesta, ki bi jo naj obiskal vsak turist, je zagotovo kraljeva palača. Le-ta, skupaj z ostalimi zgradbami znotraj obzidja, predstavlja arhitekturni simbol tajske kraljeve družine in se danes uporablja zgolj za ceremonijalne namene. Tajski kralj je podobno kot Buda globoko spoštovan, kar Tajci izkazujejo na vsakem koraku s slikami kraljeve družine na stavbah in nošenju rumene barve, ki je barva kraljeve družine. Zraven kraljeve palače so v prestolnici Tajske najbolj obiskani budistični templji, ki jih je v Bangkoku je več sto. Najbolj znani so Wat Pho (tempelj ležečega Bude), Wat Trai Mit (tempelj zlatega Bude) ter Wat Arun (tempelj zarje). Še posebej veličasten je ravno slednji - s svojim 104 metre visokim stolpom, ki ga obdajajo še štirje manjši daje mestu nek poseben čar. Pogled je še posebej spektakularen, če ga doživite na ladjici, ki vozi po reki Chao Praya, glavni prometni žili v Bangkoku. Njeni kanali se stekajo prav po vsem mestu in omogočajo prebivalcem Bangkoka ter obiskovalcem razmeroma enostaven in poceni prevoz. Zraven kulturnih in naravnih ima Bangkok še drugačne vrste znamenitost, ki je sloves Tajske ponesla po svetu. Ta »znamenitost« pritegne vsako leto toliko turistov, da prihodki od trženja le-te predstavljajo pomemben delež v domačem bruto družbenem produktu - gre za prostitucijo oz. sex turizem. Mnogoženstvo in prostitucija sta bili dolgo privilegij Tajcev, vendar se je v času vietnamske vojne slednja razširila tudi na tujce, ki danes v tej obrti predstavljajo odločilno vlogo. V distriktu rdečih luči, ki se imenuje Patong, se zvečer turisti, željni zabave za odrasle, zgrinjajo v nočne klube, kjer jih zabavajo (običajno) še ne polnoletne Tajke, katerih usoda, ki jih je vodila v to najstarejšo obrt, je različna. Običajno gre za dekleta iz revnih družin s severa države, ki so jih zvodniki pod pretvezo, da se bodo zaposlile v tovarni kot delavke, pripeljali v Bangkok ter jih nato prisilili v prostitucijo. Veliko deklet se zaradi omenjenega ne more vrniti nazaj k družinam, saj bi se jim le-te odpovedale, zato so primorane služiti denar na ta način. Njihova usoda je s tem zapečatena: verjetnost, da se bodo klienti v njih zaljubili, jih rešili ter odpeljali nazaj v domovino je obratno sorazmerna z verjetnostjo okužbe z virusom HIV. Mitja Krempl Foto: Mitja Krempl Spektakularen pogled iz razgledne točke na naravni park Nang Yuan, sestavljen iz treh otočkov, povezanih s peščeno plažo. Videm • Martinovanje v Vidmu in Leskovcu Prisluhnite šepetu vina V petek, 3. oktobra, ob 14. uri je pred občinsko zgradbo v Vidmu pri Ptuju potekala otvoritvena slovesnost ob 4. tradicionalnem martinovanju. Vse do Martinove sobote bodo v Vidmu praznovali skupaj, letošnje martinovanje pa poteka pod geslom Prisluhnite šepetu vina iz haloških kleti. Program se je začel z glasbeno točko moškega dela mladinskega mešanega pevskega zbora Osti jarej, nakar je prisotne nagovoril župan občine Videm pri Ptuju Friderik Bračič. Za zanimiv kulturni program ob prvem je gradbeništvo Bezjak Turističnemu društvu Klopotec predalo ključe novih prostorov. Kot vsako leto so tudi letos domačini prinašali mošt, ga skupaj zlili v sod in nato krstili na značilen način za njihov kraj. Pridelek je blagoslovil farni župnik Edi Vajda, za zabavo pa so poskrbeli Mladi veseljaki in Veseli Jožeki. Tudi letos ni šlo brez tradicionalnega humorističnega dela praznovanja, ki se ga krajani skorajda najbolj veselijo. Svoje zadovoljstvo nad prireditvijo in pridobitvijo novih prostorov je izrazil tudi župan občine Videm pri Ptuju Friderik Bračič. Ob tej priložnosti je namreč gradbeništvo Bezjak predalo predsednici TD Klopotec Idi Vindiš Belšak ključe novih prostorov. Slednja jih je izročila človeku, ki je po njenih besedah najzaslužnejši, da je projekt uspel, Jožetu Zavcu. Dženana Bećirović Foto DB Mize v Vidmu so bile dodobra obložene. dnevu martinovanja so poskrbeli Jurovski fantje in ljudski godci etnografskega društva Tržec. V devetih dneh praznovanja se bodo predstavili vinogradniki, domačije in kmetije, kjer bo Martinovo druženje ob moštu in kostanjih vsakodnevna stalnica. Klet Marjana Kramerja, domačija Poslančec, kmetija Pintarjevih, klet Metličarjevih, kmetija Pajnkiher ter kleti pri Andreju Cafuti in Slavici Ga-brovec bodo teh devet dni točke dobre volje in prijaznih ljudi. Vrhunec bo dogajanje doseglo na Martinovo soboto, program pa se bo začel ob 13. uri na Skorišnjaku pri Blaževi kapeli, kjer bo sveta maša in krst mošta. V sklopu Martinovanja v občini Videm pri Ptuju so v nedeljo, 5. novembra, ob 11. uri pred gasilskim domom v Leskovcu pripravili pester zabavno-kulturni program. Ob tej priložnosti Tudi letos so domačini v Leskovcu prinašali mošt v skupni sod. Foto DB Kuharski nasveti Bukov ostrigar Tokratni nasveti so danes namenjeni gobi, ki jo lahko konzumiramo skozi vse leto, ostrigar ali bukov ostrigar. Ime je dobila najbrž zaradi tega, ker je njen klobuk v začetku podoben ostrigam, v nadaljnji rasti pa se razširi tudi do 30 centimetrov. Barva klobuka je rumenkasta, svetlo rjava ali jeklenosiva. Pridelovalci te priljubljene gobe vedo, da je gojenje na lesu ali slami, kar zahtevna tehnika gojenja, ki zahteva zaprte oz. senčne prostore in tudi gojenje v bilo katerem mesecu v letu, pogojeno s pridelkom oz. kvaliteto in količino. Tako letno obliko ostrigarja najpogosteje gojijo od marca do julija in zimsko od junija do novembra in spomladi do aprila. Tako kot večina gob tudi ostrige slovijo glede hranilne vrednosti, po vsebnosti velike količine vode, ki je je v 100 g kar 90 g, še največ ima beljakovin in sicer 1,8 g na 100 g, zelo malo maščob okrog 0,2 g, ogljikovih hidratov 2,9 gramov ter pomembne vitamine in minerale za organizem, kot so vitamin B1, B2 in vitamin D. Od mineralnih snovi pa je potrebno omeniti kalij in fosfor. Cenjenost teh gob je zaradi okusa, ki spominjajo na gobe, ki rastejo v gozdu. Imajo še eno posebnost in sicer to, da je užitna tudi surova. Eterična olja, ki jih vsebujejo, dajejo gobi posebno aromo, pospešujejo izločanje želodčnih sokov in s tem spodbujajo tek. Zanimivo in pomembno je tudi, da vsebuje kar precej vitamina D, ki ga v zelenjavi ne najdemo. Pred uporabo gobe očistimo, vendar pri tem pazimo, da odstranimo le ostanke listja, slame in jih ne obrezujemo, hkrati ne odrezujemo del kocena več kot je potrebno, kajti ravno v tem delu se skrivajo pomembne sestavine arome. Ostrigarji so gobe, ki so izredno okusne v juhi, priloga k mesnim jedem, dodatek pri kuhani kaši, omaki, ki jo prelijemo čez dušeni riž, od mesa se ujemajo s perutnino, svinjino in govedino. Večje klobuke ostrigarjev lahko paniramo po dunajsko, pariško ali v žvrkljanem testu in ocvremo. Vsaj enkrat poskusite, kako je ta goba dobra dušena na maslu in začinjena samo s soljo, poprom, česnom in peteršiljem. Pri dodajanju začimb in dišav moramo biti bolj skopi, da ne prekrijemo značilnega celo žlahtnega okusa te gobe. V kolikor jih imamo v velikih količinah, so te gobe primerne tudi za zamrzovanje, tako kot tudi za vse ostale velja, da jih pred zamrzova-njem blanširamo za kratek čas v vreli vodi in nato po porcijah pakiramo in zamrznemo. Dobre in okusne so tudi vložene v kisu. So ene redkih gob, ki tudi po dolgem kuhanju ohranijo svojo obliko. Najidealnejši čas za toplotno obdelavo je 10-25 minut za kuhanje, 2-3 minute za peko v ponvi ali na žaru, 3-5 minut za cvrenje in pra-ženje ter 10 do 15 minut za dušenje. Najokusnejšo juho dobimo, če jih kombiniramo s krompirjem ter začinimo s soljo, majaronom, lovorom, poprom in peteršiljem ter na koncu okus izboljšamo s kislo smetano. Dobrodošla kombinacija so tudi s šampinjoni ali drugimi gojenimi gobami. Od začimb se ujema s poprom, peteršiljem, čebu- Mokri smrček Odgovor: Če ste psičko redno ustrezno zaščitno cepili, je v času, ko pričakuje mladičke (brejost), ni priporočljivo cepiti. Revakcinacija ali ponovno cepljenje je aplikacija cepiva, ki se ponavlja v določenih časovnih presledkih, ti pa so odvisni od staro- sti živali, vrste uporabljenega cepiva in epizootiološkega stanja na področju, kjer žival prebiva. V večini primerov se pri odraslih živalih revakcina-cija opravlja vsako leto. Izjema so pasji in mačji mladički, kjer je zaščitnih cepljenj v prvem letu življenja več. Redne lo, česnom, lovorom in maja-ronom. Zadnje čase jih pogosto pripravljamo tudi z ribami in sicer s fileji postrvi, tako da file postrvi začinimo s soljo in tudi poprom, povaljamo v moki in spečemo na obeh straneh. Posebej pripravimo omako in sicer tako, da na manjši količini maščobe pre-pražimo očiščene in narezane ostrigarje, ko sok gobe povre solimo in dodamo sesekljani peteršilj ter kislo smetano. Fileje postrvi damo na krožnik, in prelijemo z omako ostrigarjev. V kolikor še niste ugotovili o kateri gobi govorimo, jo morda poznate pod imenom orgle, školjkarica, škripel, trnovka ali bukova ostriga. Pripravite pa jo lahko na vse načine, tako kot pripravljate ostale užitne gobe, le da po toplotni obdelavi vedno obdrži svojo obliko in ima zelo dober okus. Nada Pignar, prof. kuharstva Revakcinacija pri psu Vprašanje bralke Angelce iz Ptuja: Imamo psičko, ki je breja. Ker ji je v tem času poteklo zaščitno cepljenje proti pasji kugi, nas zanima, ali je dobro psičko cepiti kljub njenemu stanju in zakaj so potrebne revakcinacije? Hvala za odgovor. revakcinacije so potrebne, saj z njimi vzdržujemo določene titre protiteles proti določenim povzročiteljem kužnih bolezni (steklina, kuga, lep-tospiroza, ... ) Imunost, ki nastane kot rezultat cepljenja je stanje, ki zagotavlja bolj ali manj učinkovito zaščito pred Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-nik.si. boleznijo. Stopnja imunosti prav tako zavisi od številnih dejavnikov, kot so kondicija, stresna stanja, endoparazi-toze, starost, brejost ipd. V praksi se držimo pravila, da brejih, bolnih in izčrpanih živali ne cepimo. Počakajmo, da bo psička v miru skotila in jo ponovno zaščitno cepimo skupaj z mladički ob njihovi odstavitvi. Vojko Milenkovič, dr. vet. med ZASEBNA AMBUIANTA ZA MALE ŽIVA t 02/771 00 82 V vrtu V vrtu ob martinovem Vedro, sončno in toplo jesensko vreme je minulo, vrtno naravo pa privedlo v hladnejšo, oblačno in sivo jezno jesen, v času, ko se okrog Martina veselimo vsega in zahvalimo vsemu, kar je prispevalo k prijetnemu in uspešnemu vrtnarjevemu letu. Čas po martinovem in do prihoda zime, ko bo pričela zmrzovati zemlja, okolje pa prekrila snežna odeja, v vrtu izrabimo za varno prezimitev vrtnega rastja ter priprave na prihodnje vrtnarjevo leto. V SADNEM VRTu je po prvih ohladitvah, slanah, vetrovju in dežju v listopadu pričelo odpadati listje z drevja. Šelestenje listja pod nogami ni le jesenska idila, marveč znamenje, da je sadno drevje pravočasno dozorelo in zaključilo vegetacijo ter se odpravilo k zimskemu počitku. Zdrava drevesa s pravočasno zaključeno vegetacijo bodo dobro prezimila, pozorni pa bodimo do dreves, ki še ne kažejo znakov zorenja in zaključevanja vegetacije, ker takšna drevesa, pa skrajnih zimskih razmer ne prenesejo in pomrznejo. Vzroki, da se vegetacija ne zaključi pravočasno, so mnogi. Najčešči so neustrezna gnojenja z dušičnimi gnojili, često pa so vzrok nepravilna obdelava zemlja ter napake pri vzgoji in rezi glede na čas in način. Ugotovimo vzroke za pojav podaljšanja vegetacije in pričnemo že z zgodnjimi jesenskimi opravili v sadovnjaku pri njihovi odpravi. Ob prvih sneženjih drevesa, ki niso odvrgla listja, otresemo, da jim težak in moker sneg ne polomi vej. Ob stresanju snega z dreves se bo že po nekaj ponovitvah z dreves osmukalo toliko listja, da jih snegolom ne bo ogrožal. V jeseni je v sadnem vrtu priporočljivo opraviti gnojenje z organskimi in rudninskimi gnojili, pri čemer uporabimo gnojila, ki ne vsebujejo hranil za pospeševanje rasti. V mesecu novembru snežne padavine niso presenečenje, lahko pa je presenečenje, če divjad obgloda in poškoduje nezavarovana debla in spodnje veje sadnega drevja. Sadovnjak pred divjadjo zavarujemo z ograjo, posamična drevesa pa zavarujemo z obvezovanjem debel, nižje veje, ki bi bile za divjad dosegljive že pri manjšem snegu od tal pa poškropimo z ustreznimi odvračalnimi sredstvi. Za obvezovanje debel lahko služijo razni materiali le, da so dovolj zračni, da se ne razmočijo, da jih ne poškoduje veter ter, da nimajo kakršnih koli škodljivih kemičnih vplivov na drevesno lubje. Čas je za škropljenje koščičarjev, predvsem breskev in nek-tarink, pred breskovo kodravostjo. Za jesensko škropljenje uporabimo pripravke na osnovi barka. Škropimo v suhem, toplem in mirnem vremenu z obilno količino škropiva, da to obda vso površino drevesne krošnje in zalije pazduhe listnih in cvetnih brstov. Če bi takoj po škropljenju deževalo, preden se je škropivo na drevesu posušilo, škropljenje ponovimo. Z OKRASNEGA VRTA je v tem času najpomembnejše opravilo, umikanje posodovk in drugih okrasnih rastlin, občutljivih na pozebo. Ob jesenski selitvi rastlin v zaprte prostore te ne smejo biti okužene z rastlinskimi škodljivci in boleznimi. V zaprtih prostorih, kjer so rastline razvrščene tesno druga ob drugi, se bolezni in škodljivci z veliko naglico širijo iz okuženih na zdrave rastline. Pred prenosom rastlin v zimovnik jih na prostem poškropimo z ustreznimi pripravki. Z rastlin oplevemo suho listje in odcvetelo cvetje s pelji, po potrebi pa prikrajšamo prerastle in poškodovane poganjke. Zimzeleni lovor, oleander, palme in podobne potrebujejo svetla mesta, ker se jim v zelenih listih tudi v zi-movnikih vrše vsi procesi žive rastline. Okrasne grmovnice, ki odvržejo listje kot je solanum, datura, grmičasta marjetica in številne druge pa naj bodo nameščene na temnih prostorih. V ZELENJAVNEM VRTU je sedaj čas za spravilo korenovk, ki jih pobiramo v suhem vremenu, v shrambo pa spravljamo osušene in očiščene zemlje. Zelenjave za hrambo ne peremo, poškodovane in nagnite pa odstranimo. Korenovke dlje vzdržijo in se manj izsušijo, če so vložene v vlažen pesek. Miran Glušič, ing. agr. ,0 fiQf^fnka ' li novembra 10-petek 11-sobota 12-nedelja 13-ponedeljek è 14-torek ě 15-sreda 16-četrtek Počasi ali hitro do denarja?! 75 ii Obstajata le ti dve poti. Počasni sistemi se gradijo dalj časa. Za to porabite več energije in denarja. Svetujem vam, da sprva vlagate v hitre sisteme, kot so npr. internet in poslovanje. Tu pazite predvsem na to, da je prioriteta poslovanja samo trženje e produktov. Tako ne boste potrebovali nikakršnih zalog, skladišč, delavcev, tovornjakov, _ Namreč podjetniški posli prinašajo bistveno več, kot pa klasično vlaganje denarja v vrednostne papirje in nepremičnine. Pred nekaj leti nihče ni hotel slišati za podjetniške posle. Za začetek si izberite svetovalca, ki je že nekaj storil na tem področju. Ta vam bo zagotovo znal svetovati. Pazite na donos in dobro preberite pogodbe. Sprva vlagajte manj, po določenem obdobju, ki ga bosta določila s svetovalcem, pa pričnite z večjimi vlaganji. S tem boste v krajšem času dosegli večje dobičke. Na kaj vse paziš pri izbiri podjetniških poslov? Zopet bi poudaril, da pazite predvsem na ljudi. Če vam eden od sodelujočih pri projektu ne bo všeč, se ga raje znebite. Uporabite vse znanje in dodajte priokus izkušenj. Izkoristite svoj instinkt in ne zaničujte še tako smešne poslovne ideje. Pri podjetniških poslih je prednost predvsem v tem, da se lahko kadarkoli umaknete. Res je, da tako izgubite svoj denar, ampak, če niste zmožni zdržati pritiska, je denar praktično nepomemben. V prihodnosti bodo torej podjetniški posli prinašali največ. Iz drobcenih idej poslovanja preko interneta bodo podjetja z izredno malo vložka zrasla v gigante, ki bodo povozila vsa klasična podjetja. Glejte naprej in ne delajte tistega, kar počne vaš sosed. Desni trikotnik: Desni trikotnik je tako imenovano bistvo življenja, ki si ga želijo prav vsi. Dosežete ga lahko s pravo mero potrpežljivosti. Poplačan vam bo ves trud, ki ste ga vložili v levi in glavni trikotnik. Poplačane bodo vse muke, ki ste jih doživeli ob vzpostavljanju poslovnih sistemov. Poudarjam, da nikakor ne zapustite glavnega trikotnika. Z eno nogo morate še vedno stati na polju glavnega trikotnika. Izvajajte nadzor nad njim, torej nad vsemi lastnimi podjetniškimi posli, ostalimi podjetniškimi posli in nad denarnim tokom. Ta nasvet se mi zdi najbolj dragocen, saj ljudje vse preveč pozabljajo na svoje kokoši, ki nosijo zlata jajca. Pozabiš nakrmiti kokoš, ta pogine, zlatih jajc pa ni več. Popolnoma enako je v glavnem trikotniku, ki ga je najbolj primerno nadzorovati z varne razdalje. Za to uporabite usposobljene ljudi, ki se spoznajo na poslovne sisteme. Njih pa seveda nadzirate sami. Pa veliko pametnih odločitev v prihodnje! Mitja Petrič Otroci in zodiakalna znamenja Tehtnice (od 24. septembra do 23. oktobra) Prikupni romantik Ko se uradno začne jesen, je čas, ko praznujejo otroci rojeni v znamenju Tehtnice. Med njihove vrline sodi čut za umetnost in od nekdaj znajo vnesti ravnovesje. Ko ste jih gledali v zibelki, so vas pomirili s pogledom. Dojenčkova lička so zdrava in spada med najlepše otroke zodiaka - na kar je ponosna vsaka mama in z občudovanje prikimava očka. Pazite le, da vas ne ovije okoli prsta, kajti to bo storil prej, kot si mislite. Čut umetnosti, ravnovesja in ubranosti je prirojen. Redko naredi šobico in nikoli ne kuha jeze. Zdi se, da so to otroci, ki znajo narediti veliko in sposobnosti kažejo vsak dan. Še bolj zanimivo je dejstvo, da sodijo med lenobne in da mnogih reči nočejo narediti kar je vezano na preprost razlog, ker se jim ne ljubi. Starši morajo vnesti veliko motivacije in jih zaposliti. So srečni, ko so zaposleni. Pri njih ni treba povzdigovati glasu, ampak se zavedajte, da lepa beseda, lepo mesto najde. Stare knjige in stara astrološka modrost pravi, da ima skoraj vsak otrok rojen v tem znamenju luknjico na bradi in to ga naredi še bolj simpatičnega. Opazovanje je prav zabavno, zgodaj so pripravljeni samostojno sedeti na stolu in pribor obračajo v rokah, da ugotovijo, ali jim bolj leži desna ali leva roka. Vsekakor ne pozabite, da so sposobni. V šoli zaradi ubranosti napredujejo, seveda se ravno tu lenoba ne podpira. Prosite učitelje, da jih dodatno motivirajo in tako dosežejo veliko več. Čut za umetnost smo omenili, mnogi se bodo znašli pri risanju ali imajo čut za glasbo. Na tem področju jim je dobro pomagati, da se izrazijo in da tako napredujejo. Problem se skriva včasih v tem, da se ne morejo odločiti in tuhtanje je lahko boleče. Boj se odvija v njih, starši jim lahko pomagajo s svetovanjem. Kavalir in manekenka Videz je za njih pomemben in za njih na prvem mestu. Ugotovili boste, da vaš otrok odrašča s tem, da ga kar nekaj časa ne bo iz kopalnice in da bo rad urejen. To velja tako za punčke, kot fantke. Slednji so radi kavalirji in tako dobijo priljubljenost med deklicami. Deklicam so pomembni modni dodatki in spodbudno je, da jim to omogočite. Seveda naj bo mera zdrava in pretiravanja niso še nikoli obrodila sadov. Splošno znano je, da so otroci učitelji in se od njih naučite marsikaj, opozorili vas bodo na napake. Njihove besede so lahko lepe in prijetne. Čeprav znajo biti na svoj način pikri in zadeti v bistvo problema. To jim je na nek način prirojeno Svetovanje za vas Mnogokrat slišimo, da je življenje težko in kruto. Tudi jaz sem bila včasih takšnega mnenja. Mislila sem, da moram vse delati pod neko težo, da je potrebno delati z muko in trpljenjem. Sedaj vem, da ni tako in lahko svoje življenje sprejemam na lahkotnejši način in zato je tudi moje življenje lepše. V našem življenju mnogokrat dobimo določene naloge, ki jih moramo rešiti. Te se nam pokažejo v zelo različnih oblikah. Včasih je to kakšen problem doma, potem v službi ali med prijatelji. Od nas je odvisno, kako bomo gledali na problem, nalogo, ki se je pojavila. Lahko jo sprejmemo tako, kot da to ni nič posebnega in da smo mi to sposobni rešiti, ali pa se začnemo na veliko obremenjevati s tem, kako bomo to rešili, saj je to nemogoče. V tem trenutku, ko se nam nek problem zdi nemogoč, ne vidimo rešitve, smo mu s svojim mišljenjem dali težo. Zato se nem zdi, da je in ni vedno mišljeno slabo. Morda bi bilo dobro, da ste pri vzgoji dosledni in ne popuščate pri vzgoji. Potrebujejo elegantno okolje in veliko ljubezni, da lahko zgradijo stabilno osebnost. Globoki v sebi so romantični in to jim je v življenju v veliko pomoč in oporo. Resnica je ta, da od nekdaj potrebujejo nekoga, ki jim z lepo besedo in prijaznim nasmehom pomaga, da lažje dosežejo vse tisto, kar si tako ali drugače želite. Ples, varčevanje in boj za pravico Ne smemo pozabiti, da je otrok rojen v tem znamenju varovanec planeta Venera, kar pomeni, da rad uživa in da rad okusi sadove - izkušnje so lahko prijetne ali neprijetne. Zdi se, da verjamem v nekaj šele tedaj, ko to preizkusijo na lastni koži. Ko pridejo v puberteto, se začne neko težavno obdobje, Tadej Sink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno: - odgovori na konkretno vprašanje - interpretira rojstno karto - nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966 V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili. Duševno zdravje Duševno zdravje Tonka se je izobrazila za delo v turizmu, končala je visoko šolo. Doslej je napisala že več kot 60 prošenj, a so jo povsod zavrnili, ne želi pa delati kot natakarica ali prodajalka. Prav tako se ne želi prekvalificirati za druga dela, kar ji ponujajo. Ker ni sprejela ponujenega dela kot iskalka zaposlitve, je ostala brez denarne pomoči. Na pomoč staršev ne more računati, ker se sama komaj preživljata. Njeno duševno zdravje je že ogroženo, razmišlja o najhujšem, najbolj pa jo boli to, da so njene kolegice, ki izvirajo iz znanih in premožnih družin, dobile zaposlitev, ona pa ne, čeprav je bila tudi boljša študentka. Kaj ji še preostane v tej situaciji, se vprašuje. Tonki v tem krutem svetu preostane le to, da se opre zgolj nase ter, če ne gre drugače, poišče možnosti zaposlitve tudi v ostalih državah EU, kjer ponavadi upoštevajo predvsem sposobnosti posameznikov in njihove zmožnosti uporabe znanj, kijih imajo pri konkretnem delu. To pomeni, da mora Tonka nekako postati zelo dejavna tudi v iskanju možnosti zaposlitve preko interneta v drugi državah, saj bo drugače resnično postala popolnoma brez upanja in do te mere ogrožajoča za svoje lastno življenje. Razglabljanja o neenakih možnostih, ki jih navaja pri svojem vprašanju, ne bodo dala nobenega rezultata, ki bo njej v korist, temveč le v njeno škodo. Če je res takšna, kot se opisuje, obvlada aktivno vsaj enega ali dva tuja jezika, se na ta način bistveno zvečajo možnosti za zaposlitev, čeprav morda ne bo več bivala doma. Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih. kajti radi se zabavajo in plešejo do jutranjih ur. Starši morajo narediti sintezo, kako jih bodo disciplinirali in jim pustili svobodo. Varčnost je za njih pomembna, kajti ljubijo denar in vsak tolar varčujejo, da pride nekoč dan, ko ga lahko porabijo. Krivica in laži jih odbijata in sta jim tuji. Za resnico so se na svoj način pripravljeni boriti. Navezani so na svoje prijatelje in jim veliko pomenijo. Od njih se boste naučiti modrosti in ubranosti. Zgodaj se lahko veliko naučijo in so sposobni, spodbuda je tista ki jih izvleče iz vsega. Pogovori so za njih ključnega pomena in bogata popotnica v življenju. Skozi lastno delo in trud so sposobni doseči cilje in tako pridobi samozavest. Od njih se lahko naučite miline in dejstva, da je potrebno včasih uživati in spoznavati različne poti. Tadej Šink, horarni astrolog Življenje je igra Življenje je igra, od nas pa je odvisno, kakšen igralec bomo v tej igri - ali bomo glavni igralec, ki določa igro, ali pa samo stranski opazovalec, ki bo drugim dovolil, da odigrajo glavne vloge v tej igri. problem nerešljiv, da je težek. To lahko primerjamo s tem, da dve različni osebi dobita za dvignit dve enaki vedri. Na primer, da je vsako vedro težko 10 kg. Prva oseba bo vedro z lahkoto dvignila, saj je že večkrat nosila takšno breme. Druga oseba bo vedro komaj dvignila, saj še skoraj nikoli ni nosila nič težkega. Po tem poizkusu lahko vprašamo osebe, kakšna se jim je zdela naloga. Prvi bo trdil, da ni bila nič posebnega, da je bilo vedro lahko. Drugi pa bo izjavil, kako težko je bilo vedro. Ampak vedri sta bili vendar enako težki. Tako je tudi vse v našem življenju. Ko dobimo na pot neko nalogo, ki jo moramo rešiti, če smo kaj podobnega že reševali, se nam bo zdela lahka, če pa nam je tuja, ji bomo mi s svojim mišljenjem dali težo in zato se nam bo zdela nerešljiva. Potrebno je pogledati tudi z druge plati. Vsak problem, ki smo ga že prešli, ki smo ga že rešili, ni več težek. Ko smo ga premagali, nam je postal lahek. Zakaj bi se potem obremenjevali z novimi nalogami, ki nam prihajajo na pot? Prav gotovo so prišle z namenom, da jih mi rešimo. Ker smo jih dobili mi, pomeni, da jih samo mi zmoremo rešiti. Od nas pa je spet odvisno, kaj si bomo zraven dobljene naloge zamislili, koliko teže ji bomo dodali. Vse v našem življenju poteka po takšnem principu. Zato pa je odvisno od nas, kako bomo gledali na stvari, kako jih bomo dojemali, koliko teže jim bomo dodali. Če bomo rekli, da je življenje težko, bomo v naš svet dodali dodatno težo, obremenitev, ki ni potrebna. Zakaj ne bi raje zajeli zraka, pogledali v nov , lep dan in si rekli: danes pa bo lep dan - danes bom vse delal tako, da mi bo lepo. Danes bo življenje igra. Vsak dan nam je posebej podarjen, zato uživajmo v njem koliko zmoremo. Vsak dan se rodi z novim namenom, mi smo v njem zato, da rešimo svojo nalogo. Vsako jutro je lahko lepo, sončno, lahko je, če mi tako hočemo, če si mi tako rečemo. Lahko pa imamo težka, mračna jutra, ampak, izbira je v nas, kaj bomo izbrali za danes - lahek, sproščen dan, ali bo danes težek dan? Ko se zavedamo, da smo lahko v igri svojega življenja glavni igralci, ki določajo pravila igre, postane življenje lepo in lahkotno. Vse dokler pa se ne zavedamo, da lahko samo mi določamo naš dan, da lahko samo mi določamo, kaj si bomo mislili o vseh stvareh, ki se dogajajo okrog nas in v nas, do tedaj bomo drugim prepuščali, da nam vodijo življenje. Marsikdo okrog nas je pomemben igralec v naši igri življenja, vendar je samo stranski igralec, samo naš spremljevalec. Prav gotovo je šef v službi glavni. Ja, ampak, naša reakcija in naš odnos do njega je odvisen od nas. Če se bomo potrudili, da bomo vse naredili po najboljših močeh, ne bo imel kaj, da bi nas očrnil, ne bo našel napake, za katero bi nas lahko prizadel. Tudi, če bo on slabe volje, je to njegova stvar, ne naša. Ne obremenjuj-mo se s tem. V vsaki osebi, ki jo srečamo v svojem življenju, lahko vidimo delček sebe. Vsaka oseba, ki nam pride naproti v našem življenju, sestavlja droben delček našega mozaika. Od nas pa je odvisno, kakšen pomen bomo dali tej osebi - ali bo za nas igrala pomembno vlogo v našem življenju, ali pa bo kakor senca zdrsnila mimo nas, neopazno, brez prevelikega pomena. Od nas je odvisno, kakšno družbo si bomo izbrali, katera od oseb, ki jih bomo srečevali, bo igrala pomembno vlogo v našem življenju in katera stransko. Najprej pa se naučimo, da smo mi in samo mi tisti, ki lahko določa pravila igre. Samo mi se lahko odločimo, če bomo v naše življenje sprejeli osebe, ki nam prihajajo naproti. Marsikdo bo rekel, če bi prej vedel, bi reagiral drugače. Seveda, to vsi vemo - ampak življenje je ravno zato zanimivo in pestro, ker ne vemo naprej, kaj se bo zgodilo. Lahko pa delamo v vsakem trenutku to, kar je dobro za nas in za naše bližnje. Zmeraj, ko dobimo določeno nalogo, ki jo bomo rešili, se vprašajmo, ali delam to v dobro sebe in vseh drugih? Če smo v dvomih, potem ta stvar ni dobra. V vsaki igri so določena pravila. In prav tako je v našem življenju. Če hočemo nekaj dobrega zase, delajmo tudi drugim dobro. Brez tega bo tudi v našem življenju teža, bolečina. Kar želimo zase, moramo želeti tudi drugim. Če želimo zase dobro, dajajmo tudi drugim dobroto. Ne moremo biti sebični in si želeti samo zase dobro življenje in samo zase vse obilje. Zakon narave nas uči: kar seješ, to žanješ. Po tem zakonu ne moremo imeti lahkega življenja, če drugim želimo slabo, če drugim želimo nesrečo in bolečino. Ko se rešimo sebičnosti in vsem želimo srečo, blagostanje in vse dobro, šele takrat lahko žanjemo tudi pri sebi uspeh, šele takrat lahko spoznamo, da je življenje lahkotno in lepo, za nas - za vse. Če se v vas pojavijo dvomi, nas pokličite in pomagali vam bomo. Milena Jakopec, Društvo Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15 Ptuj, 788 51 77, GSM: 051 413 354, mail: fenik@mail386.com, www.feniks.informacija.net Info - Glasbene novice Občasno v Slovenijo zaide kakšen glasbenik iz tako imenovane prve lige. Bryan Adamas prav gotovo sodi v prvo ligo rock glasbe in ta priznani kanadski roker bo že drugič nastopil pri nas in sicer bo 25. novembra koncertiral v Ljubljani. Pravi glasbeni pečat letu 2006 so stisnili RED HOT CHILI PEPPERS z neverjetno zgoščenko Stadium Arcadium. Zasedba je svoj uspeh nadgradila tudi z letošnjima hitoma Dani california in Tell Me Baby. Sicer pa so vroči in pekoči trenutno na odmevni koncertni turneji. Njihov tretji letošnji single je SHOW (****). Pesmi malo manjka do popolnosti, saj je v glavni ponovno pevec Anthony Kiedis in podlaga je s suverenimi kitarskimi riffi prav podžigajoča in enak je tudi tekst! Islandija je glasbena prepoznava predvsem zaradi Bjork. Mogoče bo v naslednjih leti znana tudi zaradi dekliške skupine NYLON, ki je svoj pevski potencial pokazala v pop-rock uspešnici Losing A Friend. Kvartet postavnih mladenk je tudi vokalno na visokem nivoju v priredbi klasike SWEET DREAMS (****), ki ji mogoče glede na original dueta Eurythmics manjka malo dinamike. JAMELIA je glede na zadnji hit Something About You zamenjala glasbeno usmeritev, saj je njen slog sedaj usmerjen v pop-rock, medtem ko je njen največji hit Superstar čisti r&b. Simpatična »čokoladica« bo vas kmalu šokirala na kvadrat s svojim zares »odpičenim« in drznim komadom BEWARE OF THE DOG (***),glasbeno osnovo so povzeli iz hita Personal Jesus skupine Depeche Mode. Ameriški mojster r&b-ja, rapa in reaggeja AKON je v domovini na Billboardovi lestvici trenutno v ospredju s hitom Smack That in v njem nekaj sočnih pridoda Eminem (ta bo do konca leta izdal še samostojen projekt z mnogimi sodelovanji). Izvajalec je požel največ uspeha pred leti s hitom Lonely. Popolno vrnitev AKON napoveduje z razgibanim slangovskim komercialnim r&b in rap komadom I WANNA LUV U(***) in v njej s standardnim rapanjempostreže tudi Snoop Dogg. Norman Cook stoji za imenom FATBOY SLIM in je pred tem studijskim projektom stal že za mnogimi skupinami, vendar je bil najbolj uspešen pod imenom Housemartins že v 80. letih. Pod imenom FATBOY SLIM je v zadnjih letih nanizal več kot deset plesnim hitov, ki so zbrani na The Best Of plati in dodatek k njej je razgibana elektro pop, hiphop tema CHAMPION SOUND (**). BBC Radio 1 je radijska postaja, ki diktira tokove popularne glasbe že desetletja. Ne glede na glasbeni slog oni ustvarjajo hite. Tako je uspel tudi nizozemski producent FEDDE LE GRAND, ki nabija s polnim šusom svoj klubski plesni komad PUT YOUR HANDS UP FOR DETROIT (***) in v njem je vokalno vlogo prevzel Mr Gee oziroma Glenn White. Ta plesni komad je ta teden tudi na 1. mestu v Veliki Britaniji na lestvici malih plošč. Nemško-ameriška fantovska zasedba US 5 je najstnice najbolj razdražila s pesmijo Maria, medtem ko je njihova najlepša pesem Come Back To Me Baby. Plesno pojoči kvintet je spevni pop glasbi v komadu IN THE CLUB (***) dodal še malo grobega t. i. groovy r&b-ja. Rumeni tisk je dobil prejšnji teden vročo kost, potem, ko so se pojavile špekulacije, da bi se leta 2007ponovno vrnile na sceno članice skupine Spice Girls. Ena izmed članic te skupine EMMA BUNTON bo kmalu kot solistka, saj je naprefinjenpop način priredila evergreen DOWNTOWN (****), ki ga je v izvirniku zapela Petula Clark. Irski gospod RONAN KEATING letos ni posegel po vrhovih lestvic s singloma All Over Again in Iris (priredba odlične pesmi skupine Goo Goo Dolls). Stari pregovor pravi, da gre v tretje rado, vendar tudi njegova nova limonadna popevka THIS I PROMISE YOU (***) je preveč osladna, predvidljiva in njena edina past je v večpomenskem izzivalnem besedilu. David Breznik Glasbeni kotiček -7' i-UE-HAND --Siak NOT REAL LOVE - Geo|g| MY LOVE - Justin Timberlake frJ ARE COMING - U2 & GreenDa) ^ iClOuS - Nelly Furtado & Timbaland s/sexybAck - Justin Timberlake 9i RUDEBOX - Robbie Williams 10 WHEN YOU WERE YOUNG - The Killers" Vsab 5re6û in neÀeUû medi \9.\0 in 20. urû Kdo je glavni igralec v filmu Borat? Odgovor;_ Ki NAGRADNO 1 M VPRAŠANJE ^ n o Ime reševalca:. Naslov:_ Davčna številka:________ Nagrajenec prejšnjega tedna je Mi^a Mnkler, Slape 12,2323 Ptujska Gora Nagrajenec lahko nagrada (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikenda v ptujskem Mestnem kinu. OdgovoK poiljite do torka, 14. novembra, m naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Raičeva 6,22S0 (za Iri/b). Coming Home - Lionel Richie (2006 - A&M - Multimedia) Kariera ameriškega pevca Lionela Richieja je po izidu albuma Coming Home ponovno usmerjena navzgor. Čeprav dvomim, da bo odličen pevec še kdaj doživel staro slavo iz 80. let, je Dallas Austin s sodelavci ponovno dokazal, kako se dela dober pop, soul in r&b. Glasovno gospod Richie dosega še zmeraj pravo prodornost in na drugi strani poboža skoraj vsakega poslušalca. Zanimive so ljubezenske pesmi, ki so po eni strani sila preproste, po drugi strani pa celo zate-žene. Vendar, če potegnem črto pod celotno ploščo Coming Home najdem v njenem naslovu precej retorike ali resnice, saj se Lionel vrača v kvalitetno polje glasbe povzete iz 80. let z delčki sodobnosti ali modernega. Na eni strani preprosta, na drugi strani pa zahtevna sred- nje hitra pop pesem I Call It Love, odpre album in je hkrati bila postavljena za prvi uradni singl. Refren je tisti, ki potegne in me je potegnil tudi tekstualni del v stilu:«Maybe I Don't Know What Love Is, Maybe I'm A Fool, I Just Know What I'm Feelin, It's All Because Off You.« Rdeča črta je ljubezen in prav presenečen sem bil ob skladbi Why. Presenečenje ni bilo povezano s standardno umirjeno soulov-sko zgradbo pesmi, ampak z bizarnim vprašanje na temo zakaj. Tako se na primer pojavi spodrsljaj v stili in slovenskem prevodu: »Po vseh teh letih se še zmeraj vprašujem zakaj?« Klavirski uvod balade What You Are vzbudi apetite po mogočni skladbi, vendar se stilsko kaj hitro potopi ali skrije v povprečje soula vzpodbujenega z rahlim break beatom r&b glasbe. Pozitiven preskok na družinsko področje je delno naslovna pesem I'm Coming Home, ki je iz glasbenega vidika v bistvu sila enostavna v enoznačnem smislu ali povezovanju s popom. Malo bolj klubsko, a še zmeraj popovsko zveni All Around The World, medtem ko pa prav vleče na ples komad Stand Down, saj gre za tipično reagge zadevo z močnimi in občasnimi pihalnimi dodatki. Prefinjen spoj popa in soula vam bo nedvomno segel do srca v klasičnih Richiejevih baladah Otta My Haed in I Love You. Z aktustiko in energijo je nabita Reason To Believe, ki tudi slogovno malo izstopa iz albuma Coming Home, vendar je njena preprostost in hkrati tekstualna odkritost pravi adut za hit. Izmed trinajstih pesmi pa je tudi nekaj drugorazrednih po kakovosti in te so neopredeljena in z efekti nabita Sweet Vacation, plesna latino tema Up All Night, moderna I Apologize, v kateri sodeluje tudi raper Wyclef Jean in neopredeljena soul in r&b skladba I'm Missing Her. Lionel Richie se je definitivno potrudil s celovitostjo albuma Coming Home. Odličen avtor je dokazal, da še zna spisati čutne ljubezenske verze in majhna pomanjkljivost njegovih novih pesmi so tisti njegovi stari pompozni refreni, ki so poslušalca okužili takoj. Pesmi z zgoščenke Coming Home vas bodo nekatere okužile takoj, nekatere čez čas in nekatere nikoli. Zaradi omenjenih dejstev si album zasluži šolsko oceno tri in dober razmislek, ali se bo plošča znašla na vaši polici. David Breznik Filmski kotiček Borat: Učenje o ameriška kultura za krasna narod kazahstanski Vsebina: Kazahtanski TV voditelj Borat se odpravi v Združene države Amerike, da bi tam posnel poučni dokumentarec o življenju tamkajšnjih domačinov. Pri tem seveda ne gre brez težav, ki jih prinesejo kulturne in civilizacijske razlike med obema narodoma, za nameček pa se Borat zaljubi v Pamelo Anderson in se hoče z njo za vsako ceno poročiti. Borat je, milo rečeno, precej čuden film in težko boste letos v kinematografih našli bolj nenavaden film. Razen opredelitve »komedija« bi film težko stlačili v katerikoli drug predal, čeprav tudi komedija ni primeren žanr, saj je film med vrsticami prava grozljivka. Še največ pravice mu izkažemo, če ga opišemo kot mešanico Jackassa in dokumentarcev Michaela Moora. Neverjetna kombinacija, a presenetljivo dobro deluje. Sacha Baron Cohen je v svoji karieri razvil tri like: raperja Alija G-ja (ki je svoj film dobil pred tremi leti in se je veselo prikazoval tudi v praznih slovenskih dvoranah), naivnega kazahtanskega TV novinarja Borata in avstrijskega modnega dizajnerja Bruna (čigar film je že dobil zeleno luč). Navkljub njegovim primitivnim, žaljivim in glasnim likom je Sacha umirjen in zelo artikuliran človek, a kot takšen seveda ne nastopa na velikih in malih ekranih. Film Borat, podobno kot Jackass, velikokrat prestopi mejo dobrega okusa in celo mejo straniščnega humorja - v kakšnih scenah bo v vaših glavah vse kričalo zaradi gnusobe na velikem platnu, a se boste hkrati smejali tako hudo, da vas bodo bolele mišice in vam bodo po licih tekle solze. Čeprav film na prvi pogled deluje žaljivo do Kazahstana oz. do vseh držav bivšega socialističnega bloka, gre pravzaprav za norčevanje iz predsodkov Američanov o teh državah - Borat jim s tem nastavi ogledalo in z do-kumentarističnim pristopom (nekatere scene sploh niso odigrane, ampak udeleženci mislijo, da je Borat resnična osebnost) prikaže moralni propad zahodne družbe dvakrat bolje in očitneje kot vsi Moorovi filmi skupaj - predvsem antisemitizem, verski fanatizem, homofobijo in jasno da, vojno terorja, oprostite, vojno proti terorju. Borat je torej film, ki ga ni dobro jemati »zdravo za gotovo« na prvi pogled. V tem primeru boste verjetno nemalokrat užaljeni zaradi hudo spornih »vicev« in vam ne bo niti malo smešen. A ko se za-kopljete onstran platna, tam nekam v tisti prostor med sličicami filma, bo film postal smešen in vas hkrati navdal s strahom. Težko boste našli film, ki bi na učinkovitejši način združil situacijsko komedijo, straniščni humor in kruto družbeno kritiko konzervativnih delov Amerike v tako smešno zadevo. Film se niti ne trudi biti politično korekten, prej nasprotno - bolj ko provocira, srečnejši je. Mnogi se bodo verjetno zdrznili ob ogromni količini antisemitizma, a se Sacha (ki je sicer Žid) z lahkoto in (dobesedno) gol sprehodi med vso degeneracijo ameriške družbe. Vredno ogleda. Matej Frece CID vabi! Borat: Cultural Learnings of America for Make Benefit Glorious Nation of Kazakhstan Igrajo: Sacha Baron Cohen, Ken Davitian Režija: Larry Charles Scenarij: Sacha Baron Cohen in Anthony Hines Žanr: Komedija Dolžina: 84 min Leto: 2006 Država: ZDA Potopisno predavanje sreda, 15. novembra, ob 18. uri: Poletno delo v kampu in potepanje po vzhodni obali ZDAi Predavanje o Združenih državah Amerike bo predstavil Zoran Furman, ki je poleti 2004 najprej delal v poletnem kampu za otroke v ZDA, nato pa vzhodni del te velike države še prepotoval. Razstava četrtek, 16. novembra, ob 12. uri: odprtje pregledne razstave likovnih del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Alenka Kosem, likovna pedagoginja z OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, in programski vodja likovne dejavnosti v CID Ptuj Tomaž Plavec sta pripravila razstavo likovnih del, ki jih odlikuje izjemna izraznost, opažena tudi na nacionalnem natečaju Evropa v šoli, kjer so učenci te šole zadnja leta redno prejemali posebne nagrade za svoje ustvarjalne dosežke. Multivizija petek, 17. novembra, ob 20. uri: Černobil 20 let pozneje. Ksenija Hahonina in Borut Peterlin, novinarka in fotograf Mladine, sta bila letos v černobilski jedrski elektrarni ter v coni obvezne odselitve, kamor spadajo zapuščena mesta (Černobil in Pripjat) in številne vasi. Dvajset let po nesreči sta se pogovarjala z ljudmi, katerih življenje je obrnila na glavo največja jedrska nesreča doslej. Nastala je multivizija: projekcija fotografij, opremljena z originalnimi zvoki iz "mrtve cone", podatki o nesreči in njenih posledicah iz prve roke. CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cidScid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Štajerski TEDNIK VRAŽNI OBESEK IZLETNICA NEPROFESIO-NALEC VRATCA V PLOTU NEMŠKI ROCKOVSKI KITARIST (FRANK) NAJVIŠJA GORA V ANGLIJI KRAJ PRI ULCINJU V ČRNI GORI ZNAMKA PRENOSNIH RAČUNALNIKOV ZGORNJI DEL STOPALA PODGLEŽENJ UMETNIŠKA USTVARJALKA ČRNOGORSKI POLITIK (RIFAT) CELJSKA TURISTIČNA AGENCIJA POŽELENJE KANADSKI ALP. SMUČAR (KEVIN) SELEN FINSKO JEZERO SLAVKO DOKL ITALIJANSKI NOGOMETAŠ (BANIAMINO) REKA NA SRADINIJI ZOBOVINA, ZOBNINA PLETENE JAP. NOGAVICE LESENI NATIKAČI DANSKI OTOK ALSEN NEKDANJA NEMČIJA IRSKI BRINOVEC ADAM BOHORIČ 100 m2 FRANCOSKI PISATELJ (CLAUDE 1868-1931) MAROŠKI KRALJ AM. IGRALKA ANDERSON MESENA KLOBASA FRANCOSKI TROSKOKAŠ ZVIŠEN PROSTOR, ODER VRSTA REBUSA MATI BOJNI STRUP, KIHAVEC PREBIVALKA PIRANA, PIRANČANKA HUMORISTKA PUTRIH ALENKA PINTERIČ STARI OČE LUKNJA V TLEH BOJAN UMEK SILVA NOVLJAN MUSSOLINI-JEV VZDEVEK ODRASEL SAMEC GOVEDA SIRSKI POLITIK (HAFEZ AL) VRTNA HIŠICA Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: spaka, Toman, rtina, Nogat, Kravos, SO, marmelada, Tevž, Rott, Everton, Niamen, trio, desorpcija, stis, kol, VN, ŽI, Alesi, ikt, Be, eta, RI, idol, ograd, duglazija, iskalnica, kragulj, neolaktucin, Aar, Loa, kita, tesalo. Ugankarski slovarček: ABITIBI = reka in istoimensko jezero v kanadski pokrajini Ontario; ITT = nemški rockovski kitarist (Frank, 1960-); MIDE = kraj pri Ulcinju v Črni Gori; RASTODER = črnogorski politik (Rifat, 1952-); SNOWDON = najvišja gora v Angliji, visoka 1085 m; TABI = pletene japonske nogavice z ločenim palcem; VATANABE = japonski modni kreator (Junija, 1961-); VUGNOLA = italijanski nogometaš (Beniamino, 1959-); WERT = kanadski alpski smučar (Kevin, 1975-). Zanimivosti Dovolj časa, da lahko preprečimo morebiten trk Zemlje z asteroidom Moskva (STA/Itar Tass) - Zemljani imamo dovolj časa, da preprečimo možen trk z asteroidom leta 2035, je napovedal ruski znanstvenik Ana-tolij Zajcev. Časa za opazovanje je vsaj še 20 let, in če se izkaže, da bi lahko bil asteroid nevaren, bomo ukrepali, je še dodal. Možnost trka v letu 2008 z asteroidom 2006 HZ51, katerega premer je okoli 800 metrov, je po besedah znanstvenikov zelo majhna. Ni pa moč izključiti možnosti, da lahko asteroid trči v drug manjši asteroid ter spremeni pot in tako postane resna grožnja Zemlji. To se lahko zgodi nekaj tednov ali mesecev, preden se bo približal Zemlji. V tem primeru ne bo možno narediti skoraj nič, saj nimamo enotnega sistema za zaščito planeta, opozarjajo znanstveniki. Kate Moss imenovana za britansko manekenko leta London (STA/AFP) - Slavna britanska manekenka Kate Moss je na podelitvi britanskih modnih nagrad, British Fashion Awards, katerih vzdevek so "oskarji britanskega modnega sveta", dobila nagrado za britansko manekenko leta. Mossova je premagala tekmici Erin O'Connor in Alek Wek ter s tem postala manekenka, ki je v zadnjih letih največ prispevala modnemu svetu. Trenutno se pojavlja v 14 reklamnih kampanjah. "Kate Moss je modna ikona in brez dvoma ena najbolj uspešnih manekenk v modni industriji, " je povedala neka predstavnica modne industrije. Poleg Kate Moss so nagrade prejeli še Giles Deacon za modnega oblikovalca leta, Vivienne Westwood za oblikovalko rdeče preproge in B Store za trgovino leta. Indija in Kitajska razpravljata o dogovoru za rešitev tigrov pred izumrtjem New Delhi (STA/AFP) - Indija, dom vse manjše populacije tigrov, in Kitajska, kjer vlada črni trg za preprodajo tigrov, ki jih uporabljajo v tradicionalni medicini, razpravljata o sklenitvi sporazuma za rešitev teh ogroženih velikih mačk. Dogovor vključuje povečan nadzor na meji, da bi preprečili nezakonito trgovino s tigri, in izobraževanje Kitajcev v inštitutu za divje živali v Indiji. Lovljenje tigrov je prepovedano po celem svetu. Tako Indija kot Kitajska sta sicer že podpisali dogovor, ki 167 držav zavezuje k prepovedi trgovanja s tigrovimi kožami, šapami in ostalimi izdelki, ki jih pogosto uporabljajo v tradicionalni kitajski medicini. Alternativno zdravljenje benignih tumorjev na maternici Lubeck (STA/dpa) - Benignih tumorjev na maternici ni potrebno zdraviti z odstranitvijo s kirurškim postopkom. Ti tumorji so znani kot miomi in jih lahko zdravimo z drugimi metodami, je rezultat študije nemške radiološke zveze. Nemški strokovnjaki svetujejo, da je učinkovitejše zapreti dotok krvi do mioma, kar je znano kot embolizacija mioma, rezultat pa je zmanjšanje tumorja. Skoraj tretjina žensk v Nemčiji naj bi imela benigne miome na maternicah. Večina jih je nenevarnih, lahko pa povzročajo krvavenje in bolečine v trebuhu. Lujzek • Dober den vsoki den Ej, mala opala, če bi ti meni tisto šenkala, te bi jaz tebe priporoča, da bi te cela ves od-klenkala. Vete, moški smo faloti, ženskepe nič boj-še za vsokem ploti. Moj sosid Juža je prek krez plot skoča in bo zaj to drogo ploča. Vsoki mesec mu bodo od penzije odbili alimente in poleg še vejke procente Pred nami je drugi boko meč za župane znane in neznane. Koga bote valili bote hitro odgovor dobili. Niso vsi dobri in ne slabi, ne pa bregi in ne v grabi. Tisti, ki so župane in svetnike že v prvem krogi vzalili se zaj ne bodo veselili, eni pa tudi solzili. Je pač tak da eni jočejo, drugi pa od veselja skočejo. Tak provi tudi moja Mica, ki zaj v totih hladnih dneh nič več ne švica. Meni je predpisala duge gate, brez kravate, sebi pa tudi tople unterho-ze, da se brez problema odprovimo v Slovenske gorice in Haloze. Tam je zaj nemir v kleteh in spiti deci mlodega mošetka neje greh. Preveč ga neje dobro zavžiti saj tudi sveti Martin provi: »Pa je priša prdec vroči in ti župa v hlače poči!« Joj, pred nami je sveti Martin, ki bo mošt spremena v vino in nareda pijačo fino. Le po pameti ga pijmo, da še glave ne zgubimo . Zaj pa še malo k politiki na dr-žovni ravni: Lujzek Peterletov je prvi naskoča in se odloča, da bo kandidiral za novega predsednika držove. Zakaj pa ne? Polovica va-livcev se križa, druga polovica pa ga podpira, da se jim novi Drnovškov naslednik približa. Gospod Peterle je čebelar in harmonikar, zakaj še te ne bi bija držove vladar. Žal pa ma okoli sebe preveč, kak matica, trotov in nepremaglivih plotov . Do držovnih valitev je še daleč zato počokajmo kak se bo še vse izteklo in nateklo. Moja Mica je tudi rekla, da bi lehko jaz bija predsednik držove, naše domovine ta prave. Baje sem zadosti pameten in nor, da bi lehko peja prvi tenor v predsedniški palači ge si vsoka hlačke doj slači, kak je to blo v cajti ameriškega predsednika Clinkona in jegove lubice Monike, ki ga je cuzala brez harmonike.. Te pa naj bo zadosti za gnes po dugem in počez. Želim veselega Martina, dobrega vina, dobro pečenko, kostanje brez počene lobanje, vozite se varno in previdno, da nede kaj v osmrtnicah vidno . RADIOPTUJ 89,8-98,2-IO-^ISmhz SOBOTA, 11. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica). NEDELJA, 12. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje). PONEDELJEK, 13. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, pono- vitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox, Kočevje). TOREK, 14. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). SREDA, 15. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). ČETRTEK, 16. novembra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). PETEK, 17. oktobra: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora, Škofja Loka). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si Horoskop OVEN Naredili boste več pomembnih zaključkov in stvari postavili na svoje mesto. Pionirski duh bo zamenjala notranja modrost in preudarnost. Zdi se, da ravno zaradi tega hitite počasi naprej po poti življenja. Ponudila se vam bo možnost, da odkrijete prgišče skritih znanj. BIK Jesenske predilke ste pripravili za zimo in letina je bila zmerna. Seveda je tako, da bi bilo lahko še boljše ali slabše. Klic zime je blizu in čas preobrazbe nekaj normalnega. Dobro in spodbudno bodo na vas delovali kontakti z ljudmi. Ljubezen bo kot pesem o sreči! DVOJČKA Duh odprte komunikacije se bo okrepil in pripravili boste celo paleto presenečenj. Zanimivo bo, da se življenjske okoliščine obrnejo tako, da bo veliko motivacije in izzivov. Prejeli boste ravno toliko kot boste dajali. Pomembnost sodelovanja bo prišla do izraza v pogledu službe. RAK Tihi novembrski dnevi bodo klicali, da se poglobite v skrivnosti svet duhovnih znanj. Zavedanje bo nekaj pomembnega in kdor išče tudi najde. Rešitve vam ne bodo samo v spodbudo ampak vam nadgradijo samozavest. Ljubezensko življenje bo kot cvetovi dehtečih vrtnic. LEV Izkazali se boste v kuharskih veščinah in svoje znanje nadgradili. Zdi se, da tokrat cilji ne bodo pomembni in bo pomembnejša pot do njih. Dom bo tista prava sprostitev in tudi prostor, kjer si naberete novih moči. Prijetni pogovori s partnerjem odklepajo vsa vrata skupne sreče! DEVICA Ponudila se bo priložnost, da se odpravite na izlet in svoja znanja nadgradite. Notranji nemir bo močan, vendarle skozi intelektualna opravila napredujete. Klepet s prijateljem bo naravna sprostitev. Dobro se razumete z mlajšimi ljudmi in se preizkusite v ročnih spretnostih! TEHTNICA Izzivi so sestavni del življenja, še bo vedno nujno, da naredite selekcijo, kaj potrebujete in česa ne. Pretirana odstopanja ne bodo zaželena in zavedajte se, da glava vlada srcu. Bodite pozorni, kajti navidezne malenkosti lahko prinesejo uspehe. Varujte se zapravljivosti! ŠKORPIJON Občutek preobrazbe vam bo pustil pečat. Spremembe so in bodo ostale sestavni del življenja. Vaša naloga v tem tednu bo, da se naučite na pravilen način podirati mostove za seboj. Prihaja obdobje novosti in novih spoznanj. V ljubezni bo romantično, ljubosumje naj bo kot začimba. STRELEC Spremljala vas bo sreča in ljubezensko hrepenenje. Tokrat preizkusite, daje resnica vtem, da ljubezen zdravi, obuja in oživlja. Na svoj način boste še vedno delovali iz ozadja in vendarle to ni kazen pač pa blagoslov. Odstopanja bodo nujna in najdite smisel v umetniškem izražanju. KOZOROG samozavestni drži in prepričanju vase potrebuje ljudi okoli sebe. Skozi pogovor odkrivate vse tiste nevidne zadeve in možnosti razvoja. Življenje je v bistvu igra in prav je, da jo igrate spontano. Prišli boste do pomembnega spoznanja, da vera dela čudeže. VODNAR Plamen novosti in ogenj spoznanja bo svetil močno. Izzivom na delovnem mestu še ni videti konca in določene stvari bodo dobile precej pozitiven epilog. Prav in spodbudno bo, da si vzamete nekaj časa zase in za vse tisto, kar vas osreči. Sledi delo na notranji stabilnosti! RIBI Življenje bo za vas kot izziv. Obdani boste z novimi spoznanji. Blesteli boste v pogledu izobraževanja in če se še ne, to lahko storite. Obetajo se vam dobre povezave, vezane na tujino. Spoznali boste, da je v reku; >sreča je na strani pogumnih« mnogo resnice. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Prejeli smo Društvo proti mučenju živali poziva Zima in živaii V teh letih, od kar so ustanovljena Društva proti mučenju živali, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko trpinčenih in zanemarjenih živali. V tem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na vse ljudi dobrega srca, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnemu malomarnemu in krutemu ravnanju. Ponudite nam pomoč tudi vi. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki pozabljajo, da so tudi živali živa bitja, ki čutijo kot človek. Postanite člani, vpišite se v Društvo proti mučenju živali! Člani društev smo dolžni opozarjati ljudi in prijavljati preko Policijske postaje in Veterinarske inšpekcije vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnaje z njimi. Žalostno in zaskrbljujoče je, da je zaradi brezvestnih ljudi v mestih in na podeželju veliko zavrženih mačk in psov ter drugih mali živali. Nekateri ljudje imajo do teh zelo nehuman odnos, preganjajo jih na vse možne načine. Bliža se zimski čas in te živali bodo lačne, žejne, preplašene, bolne, premražene. Celo zimo bodo dan in noč prepuščene vremenskim ne-prilikam in brez toplega zavetja. Marsikatere pa bodo le imele srečo. Prepričani smo, da še vedno obstajajo dobri ljudje, ki bodo storili vse in jim pomagali, jih hranili, skrbeli za njihovo zdravje ter marsikateremu mucku ali psičku našli topel domek in skrbnega lastnika, tako kot že leta počnemo člani društva. V tem času bo ogrožal mraz ne le človeka ampak tudi živali. Prosimo in opozarjamo lastnike naj poskrbijo za njih, naj imajo varno in toplo zavetje, saj si to zaslužijo. Žrtve mraza so zlasti psi čuvaji, ta bitja, ki so pri marsikateremu brezvestnemu lastniku najbolj zapostavljena in trpinčena. Zaščitniki živali vedno opozarjamo na osnovne pogoje za pse: - suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro izolirano (opažena uta, dvignjena od tal, z nepremočljivo streho); - v uti naj bo vedno otep suhe slame ali krme, vhod ute naj bo zaščiten z gostejše tkano zaveso, ki vsaj nekoliko prepričuje vstop mrzlega zraka; - pred uto naj bo položena širša zaščita iz naravnega lesa, da pes ne bi ležal na mrzlem in vlažnem betonu ali mokrih, blatnih tleh, kajti to lahko zelo škodljivo vpliva na njegove sklepe, ledvice in mehur. Še posebno so občutljivi starejši, mladi in kratkodlaki psi. Pomembno je, da dobi pes, ki prebiva na prostem, vsaj dvakrat dnevno dovolj kakovostne in tople hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati. Mladi psički se hranijo večkrat na dan; - če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga lahka, dolga vsaj 4-5 metrov, z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti. Nikakor ne imejte psa stalno na verigi ali v pesjaku, počuti se osamljenega in zaradi tega trpi. Spustite ga večkrat na da, neizmerno vam bo hvaležen; - ne zanemarite bolnega psa, nudite mu pravočasno zdravniško pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način, ki je človeka nevredno dejanje. Ne pozabimo pa tudi na ptičke pozimi, poskrbimo za njih! Članica Društva proti mučenju živali: Štefka Kurent Kdo trosi nestrpnost? (odgovor na pisanje Vi-lija Trofenika, župana občine Ormož) Dan pred volilnim molkom (20. 10. 2006) ste objavili dva prispevka ormoškega župana Vilija Trofenika (v nadaljevanju VT). Oba se nanašata na muzejsko problematiko, zlasti ptujsko. Odgovoriti želim na tistega, ki ga je VT namenil meni kot direktorju Pokrajinskega muzeja Ptuj (v nadaljevanju PMP). VT mi na začetku svojega prispevka očita monopolistično ambicijo za opravljanje muzejske dejavnosti. Ta očitek slišim prvič po petih letih najinega korektnega sodelovanja. V tem času nismo dobili na upravo muzeja ali na moj naslov nikakršnih pripomb ali zahtev za vzpostavitev drugačnih razmerij med muzejem in občino Ormož. Šele, ko seje VT odločil, da bo v Ormožu ustanovil svoj muzej in ko je začel postavljati pogoje, pod katerimi seje pripravljen odpovedati soustanoviteljstvu PMP, je sprožil plaz zahtev, očitkov in žalitev. Dejstvo je, da je VT pred mojim prihodom v muzej sodeloval pri ustanovitvi Organizacijske enote Ormož (v nadaljevanju OE) v sklopu PMP ter da je za njeno delovanje zagotovil sredstva iz občinskega proračuna. Za vse ostale muzejske delavce pa je poskrbela država, saj so v celoti financirani iz državnega proračuna. Izjema je le galeristka Miheličeve galerije. Sredstva za njeno delo zagotavlja Mestna občina Ptuj. Z ustanovitvijo OE Ormož je VT (prostovoljno) resnično prevzel veliko finančno obveznost, ki jo je do delavcev in do muzeja dosledno izpolnjeval. Skupaj sva iskala rešitev za vsaj delno sofinanciranje OE s strani države. Na Ministrstvu za kulturo mi je uspelo zagotoviti proračunska sredstva za eno delavko v OE, medtem ko so ostali delavci še naprej uporabniki ormoškega proračuna. Kaj več bi bil morda lahko dosegel župan kot dolgoletni poslanec in spreten lobist. Eden izmed očitkov VT je, da sem za opravljanje javne službe dobival plačilo in da sem ves denar zadržal na Ptuju. To je seveda nesmisel in sprenevedanje. PMP na osnovi vladne Uredbe o spremembi in dopolnitvi uredbe o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varstva premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Ur.l. RS, št. 103/2000) opravlja javno službo za 16 občin (še vedno za Ormož), za kar je tudi financiran. OE je kot sestavni del PMP vedno opravljala javno službo na ormoškem območju, po potrebi pa so ji pomagali ostali delavci PMP, zlasti tehnična služba. Kljub temu da je Ormož ustanovil lokalni muzej, še ta ni vključen v slovensko muzejsko mrežo, zato je pravno formalno PMP še vedno pristojen za izvajanje javne službe na območju občine Ormož. V praksi pa javno službo, tako kot nekoč, dobro opravlja bivša OE, sedaj Muzej Ormož. VT sije privoščil še eno laž in žalitev, ko mi očita, da se naj raje ukvarjam s kulturno dediščino kot z zidarskimi deli v ptujski (verjetno grajski) konjušnici. Če bi VT kot soustanovitelj PMP kdaj uradno obiskal naš muzej in se prepričal, kako s sodelavci skrbim za kulturno dediščino, bi bilo naslednje naštevanje nepotrebno. Tako pa moram našteti najpomembnejše opravljene naloge: celovita obnova slavnostne dvorane, nova postavitev glasbene zbirke, zbirke sodniških insignij, zbirk bidermajer, baroka in gotike, stalne zgodovinske zbirke, ureditev knjižnice, pedagoške učilnice ter trgovine s spominki, ureditev restavratorskih delavnic za tekstil, kovino in les, obnova starih zaporov in dominikanskega samostana, vzpostavitev računalniške in telefonske mreže, obogatitev založniške, promocijske in izobraževalne dejavnosti ter uspešna vključitev v turistično ponudbo Ptuja, Slovenije in mnogih drugih držav sveta. Eden izmed dokazov je tudi statistični podatek, po katerem je bil pMp v letu 2005, po kriteriju prodanih vstopnic, najbolje obiskan muzej v Sloveniji. Slovenska turistična patrulja pa mu je v letošnjem letu dodelila oceno 5 (ocenjevanje od 1 do 5). VT je zapisal še eno neresnico, ko trdi, da sem moral vrniti že odobren denar za projekt konjušnica. Obnova konjušnice poteka v izključni pristojnosti Ministrstva za kulturo, in če je res kdo izgubil evropski denar, se je to zgodilo omenjenemu ministrstvu. Kot direktor muzeja si na različne načine prizadevam, da bi na gradu čim prej dobili grajsko restavracijo in jo vključili v turistično ponudbo Ptuja in muzeja. Z ugotovitvijo ormoškega župana, da je Muzej Ormož opravil že veliko delo za ohranjanje kulturne dediščine, se popolnoma strinjam. Gre namreč za iste delavce (razen enega), ki so do 1. 1. 2006 delali v OE Ormož, sedaj pa uspešno nadaljujejo svoje poslanstvo v Muzeju Ormož, tudi v sodelovanju s PMP. Pomembna razlika med nekdanjo OE Ormož in novim Muzejem Ormož pa je v tem, da mora občina Ormož sedaj dodatno sama financirati še tista dva muzejska delavca, ki sta bila doslej financirana iz državnega proračuna. Zato odpade očitek VT, »da bom v svojo malho tlačil še ormoški denar«. Ta bo potreben za preživetje Trofenikovega muzeja. Svoj seznam obtožb na moj račun je pisec prispevka zaključil še z ugotovitvijo, da trosim nestrpnost. Prepričan sem, da se mu je v tekst prikradla pomembna napaka, zamenjal je namreč moje ime z imenom Vilija Trofe-nika, dosedanjega župana občine Ormož. S pojasnili, ki so odgovor na obtožbe župana Vilija Trofenika, prekinjam vsakršno tovrstno dopisovanje. Hvala za razumevanje. Aleš Arih, prof., direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ptuj, Zavrč • Iz dekanijske Karitas Deiijo hrano iz blagovnih rezerv EU Oktobra so se predstavniki sodelavcev župnijskih Karitas ptujske in za-vrške dekanije srečali na Ptuju, pri župnijski Karitas sv. Peter in Pavel. Srečanje je vodil p. Milan Kvas. Po uvodnem pozdravu in pesmi je sledila duhovna misel, ki jo je pripravil domači duhovnik p. Jože Ozvald. Po branju zapisnika s preteklega srečanja so sledila poročila posameznih župnijskih Ka-ritas. Nekatere župnijske Karitas še delijo hrano iz blagovnih rezerv EU in pomagajo ljudem v stiski. Župnijska Kari-tas sv. Barbara v Cirkulanah še naprej pomaga družini Križanec-Feifer pri gradnji hiše, zaradi česar prosijo za pomoč. Župnijska Karitas sv. Doroteja v Dornavi pomaga Drevenškovim pri obnovi hiše. Župnijska Karitas sv. Jurij na Ptuju potrebuje pralni stroj. Župnijska Karitas sv. Marjeta v Gorišnici potrebuje črno-bel televizor. Župnijska Karitas sv. Trojica v Halozah prosi za ozimnico. V Župnijski Karitas sv. Jurij imajo na razpolago stajico in stol za hranjenje otroka, Župnijska Karitas sv. Marjeta v Gorišnici podari okna in balkonska vrata. Župnijska Karitas sv. Martin na Hajdini ima na voljo dva jogija za francosko posteljo in dve otroški sobi. Odbor za razdeljevanje sredstev je pozval župnijske Karitas, da mu posredujejo prošnje za dodelitev sredstev zbranih z dobrodelnim koncertom. Pomoči izven Dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč odbor ne odobri. Pogovor je tekel tudi o novembrskem dobrodelnem koncertu, o pripravah in izvajalcih. Župnijska Karitas sv. Ožbalt na Ptuju je dobila novo voditeljico go. Miro Golob. Ustanovljeni sta bili tudi dve novi župnijski Karitas in sicer v Stopercah in Žetalah, njihovega sodelovanja se že v naprej veselimo. Izobraževanje sodelavcev Karitasa, v organizaciji Slovenske Karitas in Škofijske Karitas Maribor Sv Trojica, je v oktobru potekalo v Celju. Dekanijska Karitas Ptuj in Zavrč bo imela svoje izobraževalne dneve februarja na Ptuju. Naslednje srečanje sodelavcev bo pri Sv. Trojici v Halozah. A. T. Jlf CS Nova Slovenija mm ^mm urščansutillmlslaistrtmlio www.aloiz-sok.si .^^tojz .^oli 71 ^rmoz Kvr xmo tu aama Žnpanikilu v pnem krogu Pri svoji Kandidaturi za župana sem se zavzemal za spremembe v DbČIni Ormož. Spremembe so nujne. V nasprotnem prtmeru bo občina Ormož Se bo]j zaostala za razvito Slovenijo. Zato podpiram kandidaturo Alojza Soka, za katerega menim, da je sposoben to tudi Izpeljati. Zaradi tsga pozivam svoje volivce, da v drugem krogu svoj glaszaupajoAloJïuSoku. maa. Bo&im &(ata!iiSč W Ci Nova Sloyeníia t^M KňíQnmlHi t/mlmka rtrtinko županski kandidat SLS Alojza Soka poznam kot poštenega, objektivnega tn Izkušenega politika, ki je politično zrasel v času demokracije in bo brez skrbi zelodoberžupanvsehobčarkinotčanovcelotnenašeobčlne Sloveidje, OO Ormož i.CtCHlS&i>s^ Odločitev za podpore kandidata Nove Slovenije g. Alojza Soka na župansklhivolllvati s strani Zelenih Slovenije ni bila težka. Alojz Sok Je flovek v katerega verjamen^, dokazal se je z dosedanjim ddom, znanjem, vztrajnostjo in poštenostjo. Preprićani wna. da bo z njegovim prihodom priSla svetiejSa bodočnost občanov in ob£ankot>čine Ormož. Ptuj • Princ karnevala 2007 Slavko plemeniti Kacherl, deželni proviantni mojster Ptuj bo letos na Martinovo ustoličil že osmega princa karnevala. To častno funkcijo je prevzel Slavko Kolar s Ptuja, ki je član etnografskega društva Ježevka. Društvo deluje na Ptuju, sedež pa ima v lepem štoku na Mestnem Vrhu 24, kjer si je društvo uredilo svoje prostore. Gre za družinsko društvo, ki se posveča kurentovanju in pustnim likom, ki ga spremljajo. V društvu sodeluje 22 polnoletnih članov in 9 otrok. Slavo Kolar velja za soustanovitelja društva, sedaj pa je predsednik Nadzornega odbora. Slavko Kolar je Ptujčan, zaposlen pri slovenski policiji. Torej skrbi za red in varnost, zato smo mu za lik princa karnevala, ki ga bo leto dni predstavljal, poskusili v virih poiskati primerno zgodovinsko osebnost, tako, ki je prav tako opravljala javno službo v smislu varnosti in oskrbi dežele. Našli smo jo v enem izmed starih primestnih dvorcev, ki so bili pred davnimi stoletji v bližini Ptuja. V okolici Ptuja je bilo tja do začetka 17. stoletja več manjših podeželskih dvorcev, ki so bili last bogatih ptujskih meščanov ali pa so lastniki izhajali iz nižjega uradniškega plemstva. Eden izmed takih je bil tudi Kacherlov dvorec, ki je dobil ime po Žigi Ivanu Kacherlu. Kje natančno je bil Kacherlov dvorec ni več mogoče povsem natančno določiti. Glede na opis pa vemo, da ga smemo umestiti nekje med Rabelčjo vasjo in Grajeno, nekoliko severovzhodno od kasneje zgrajene vile Hintze. Posesti pa je dvorec imel v raznih krajih v okolici ter na Dravskem polju. Zato letošnji princ karnevala nosi ime - princ Slavko plemeniti Kac-herl, deželni proviantni mojster. Nekaj drobcev iz zgodovine dvorca Dvor se v dokumentih pojavi že zgodaj kot samostojna posest, ki se nahaja izven Ptuja. Do 16. stoletja je bila posest last gospodov Lamber-gov iz Majšperka. Leta 1626 je dvorec in posest, ki sta bili izdvojeni iz gospošči-ne Majšperk, kupil bogati upravitelj ptujskega gradu, Ivan Pauman (do okoli leta 1650). Ko se je Paumanova hči, Magdalena omožila, je dobila dvorec in posest za doto. Dvorec je bil ocenjen z 8 in pol imenjskimi funti dohodka. Posest je prevzel in upravljal zet Žiga Ivan KACHERL (Sigismund Johann Kacherl), za katerega vemo, da je umrl leta 1633. Žiga Kacherl je izhajal iz bogate rodbine in je opravljal pomembno deželno službo, bil je namreč deželni proviantni mojster. Naloga in delo deželnega proviantnega mojstra je bila, da je oskrboval deželo z živežem in orožjem, še posebej tistega dela, ki se je nanašal na Vojno krajino. Vojna krajina je bila ozek pas obrambnega ozemlja proti Turkom in je nastala v času Ferdinanda I. leta 1538. Do konca 17. stoletja je bila zgrajena vojaška meja od morja do Drave. Leta 1532, 9. junija, v nedeljo pred sv. Vidom je Ptuj doživel mimohod Turkov. Obstreljevanje in obleganje je trajalo pet dni, predmestja so gorela in porušenih je bilo več hiš (zap, FKS reg. 1532 poraba streliva, popis orožja na gradu ob mimohodu Turkov. Ptuju po turškem napadu, tudi 1532 AMP 4-11 in FKS reg. 451,1532, julij 9., DAD). Desetletje za tem so leta 1541 Varaž-dinčani ptujski mestni svet opozorili o ponovni turški nevarnosti, saj so se v okolici Varaždina pojavili Turki (ZAP, FKS reg. 468,1541, sept. 10. Varaždin, ŠDAG in AMP4/10.). Ptuj je veljal za veliko mejno postojanko, zato ga je cesar dal močno utrditi. Leta 1585 je ptujski mestni svet štajerskim deželnim stanovom prodal hiše treh pokojnih meščanov in sicer: Nassenfuessovo, Tartovo in Sternovo. Hiše so stale druga ob drugi v Cerkveni in Pivski ulici (današnji prostor mestne tržnice). Na njihovem mestu so deželni stanovi zgradili veliko proviantno hišo za skladiščenje najrazličnejšega živeža, orožja in drugega potrebnega materiala za oskrbo Vojne krajine (ZAP, FKS reg. 511,1585, april 1. Ptuj, ŠDAG sta. arhiv G/90.). Nadvojvoda Karel je leta 1588 to novo zgrajeno pro-viantno zgradbo za strelivo »Proviant und munitions haus« celo oprostil plačila davka. Sicer pa so jo deželni stanovi na Ptuju zgradili z njegovim dovoljenjem. Na vseh treh starih hišah, ki so jih podrli je bila posebna dajatev »uberzins«, ki je pripadala mestni župniji, vendar je te dajatve župnik Sebastijan Khobl raje kar hitro odpisal in pozabil nanje, saj je šlo ob prodaji za bolj pomembno stvar - varnost dežele (ZAP, FKS reg. 514,1588, dec. 10. Gradec, ŠDAG G/100). Na Ptuju je vojaštvo za potrebe Vojne krajine vzdrževalo tudi proviantna skladišča tudi v obeh samostanih. Za minorite vemo, da jim je oblast že okoli leta 1550 odvzela najboljše prostore (kašče in hleve), za potrebe shrambe provianta. V 18. stoletju pa je imela dežela spravljen proviant v dominikanskem samostanu v žitni kašči in celo v križnem hodniku. Domnevamo lahko, da je prav zaradi svoje službe mladi Žiga Ivan Kacherl pogosto prihajal na Ptuj. Tukaj je prišel v kontakt z oskrbnikom ptujske go-spoščine Janezom Pauma- nom in njegovo lepo hčerko Magdaleno, s katero se je kasneje tudi poročil. Po smrti Žige Kacherla je vdova Magdalena zašla v dolgove, zato je dala leta 1646 ptujskim dominikancem v najem svoj dvor s posestjo v Pleterjah in Nji-vercah na Dravskem polju. Prior dominikanskega konventa Karel Moscon je navkljub dolgovom, ki jih je imel samostan, leta 1658 kupil tako imenovani Ka-herlov dvor zunaj Ptuja. Ko je Moscon postal prior je prevzel kup dolgov, ki so jih imeli dominikanci. Štajerski deželni stanovi so mu grozili, da bodo z vojaškim posegom in zaplembo izterjati zaostale deželne davke (682 goldinarjev). Pestile so ga obveznosti do mesta, saj je leta 1653 mestni svet zahteval, da prispeva denar za popravilo dravskega mostu. Kljub vsem težavam se je odločil in kupil Kacherlov dvorec in posest, za katerega je najel kar štiri kredite, ki jih je samostan odplačeval še leta kasneje (ZAP, R- 68 Dominikanska kronika; dr. Honisch: Gesvhichte des dominikanerklosters in Pettau; prim. tudi: Mlinaric, J.: Ptujski domini- kanski samostan.). Kmalu po smrti Magdalene Kacherl pa so njeni dediči oporekali veljavnosti oporoke in prodaji Kacherlovega dvorca. Tako so ptujski dominikanci prišli celo v spor s ptujskim mestnim župnikom Ciprijanom de Collonio (1651-1687). Dominikanci so namreč zavračali plačevanje dajatev desetine, ki je šla mestnemu župniku od njiv, travnikov in vinogradov, ki so sodili h Kac-herlevemu dvorcu v mestni okolici. Ker od posesti in dvorca že več kot 30 let ni nihče plačeval dajatev, je župnik pravdo dobil in dominikanci so mu morali izplačati veliko vsoto denarja. Kljub vsem zapletom, ugotavlja zgodovinar Ho-nisch, so dali dominikanci stavbo dvorca prezidati v prostorno stavbo v kateri so si naredili tudi lepo hišno kapelo, ki je imela vklesan rek enega najbolj znanih dominikanskih pridigarjev. Ko je cesar Jožef II. leta 1786 ukinil dominikanski samostan je postala njegova posest državna lastnina, razni podložniki so počasi prešli k drugim gospošči-nam, ali pa so se odkupili. Tako se je izgubila sled o posesti, sčasoma pa tudi o dvorcu. Rodbina Kacherl je imela grb. Grbovno polje je razdeljeno na štiri polja. Barve Kacherlov so bile modra - rdeča- srebrna. V poljih 1 in 4, ki sta modra je srebrn celopostavni stoječi lev, ki kaže na vojaško in gospodarsko moč. V poljih 2 in 3, ki sta rdeči je srebrna vaza z rožami, ki govori o tem, da so člani rodbine omikani in naklonjeni umetnosti (Krafier, J.: Steirischer Wappensch-lussel, Graz 1968, str. 157 in str. 246.). Rdeča barva ponazarja energijo in moč, modra svobodo (nebo in vodo), zvestobo, znanje, mir in simpatijo. Srebrna ali bela jih kaže kot poštene, vdane ter tihe ljudi. Zbrala in zapisala Marija Hernja Masten, Zgodovinski arhiv na Ptuju Zanimivosti Johnny Depp se igra z barbikami Muenchen (STA/dpa) - 43-letni ameriški filmski zvezdnik Johnny Depp, v zadnjem času najbolj znan po vlogi ekscentričnega kapitana Jacka Sparrowa iz filma »Pirati s Karibov«, v krogu svoje družine pozabi na svoja leta. Tako se v družbi hčerke igra z barbikami, s sinom pa se podi po soseščini. Otroci samo spodbujajo otroka v meni, je v pogovoru za nemško revijo Bravo dejal Depp. »Zaradi otrok ostaneš v srcu večno mlad,« razkriva Depp in dodaja, da je zelo vesel, ker je med mladimi tako priljubljen. Igralec živi s francosko pevko in igralko Vanesso Paradis, s katero imata dva otroka, Lily-Rose-Melody (7) in Jacka (4), družina pa živi v južni Franciji. Tretji del filmske uspešnice »Pirati s Karibov« naj bi doživel pre-mieroprihodnje leto. Argentina izpustila v divjino redke kondorje San Antonio (STRAFF) - V Argentini so v okviru mednarodnega programa za zaščito ogroženih živalskih vrst v divjino izpustili štiri redke južnoameriške kondorje, ki so jih vzredili v ujetništvu. Novo življenje bodo začeli v gorah daljne Patagonije, odkoder so kondorji izginili pred 170 leti. Južnoameriški kondorje največja in morda najbolj nenavadna ptica v tem delu sveta. Vendar tej veličastni ptici grozi izumrtje na območjih, kjer je nekoč vladala z neba. Osvobojene ptice so peta skupina kondorjev od leta 2003, ki se je vrnila v divjino. »Kondor je ogrožena vrsta, ker življenje blizu človeka ni dobro,« je dejala Vanessa Astore, ki je pomagala pri izpustitvi kon- Pernod Ricard bo začel prodajo steklenice šampanjca za 1000 evrov Fariz (STA/AFF) - Proizvajalec francoskih pijač Pernod Ricard bo začel prodajo najdražjega šampanjca na svetu Perrier-Jouet. Cena za steklenico se bo gibala pri okoli 1000 evrov, je delničarjem povedal direktor družbe Patrick Ricard. Na leto bodo prodali le nekaj tisoč steklenic, večinoma na izvozne trge kot so ZDA, Kitajska in Rusija. Šampanjec trenutno prodajajo po ceni med 300 in 400 evri. Crowe: Izbruhi besa so dobri zate New York (STA/AFF) - Z oskarjem nagrajeni avstralski igralec Russell Crowe, ki je bil lani obtožen napada na zaposlenega v nekem ne-wyorškem hotelu, v katerega je vrgel telefon, pravi, da se zaveda svoje jeznoritosti in verjame v to, da je potrebno »stvari spraviti iz sebe«. »Veste, kaj se zgodi ljudem, ki se vedno obvladujejo? Nekega dne se jim med hojo po ulici popolnoma zmeša, ker so v sebi zadrževali vse to sranje,« je povedal v televizijskem intervjuju. Češke Budejovice • Evropohod privabil preko 3000 pohodnikov Slovenija - dežela z neizčrpnimi možnostmi za pohodnistvo V Evropi beležimo v zadnjih letih hiter porast pohodništva oziroma planinarjenja. Vse več ljudi opravlja vsakdanje delo v pisarnah, kjer dolge ure pre-sedijo za računalniki. Prav pohodništvo omogoča po napornem delavniku pristen stik z naravo, kjer si krepimo tako telo kot duha. Hkrati je to priložnost za druženje, za kar nam sicer zmanjkuje časa. In prav druženje je bilo v ospredju letošnje vseevropske pohodniške akcije Evropohod 2006. Evropohod je organizirala Evropska popotniška zveza, ki združuje nacionalne pohodniške organizacije iz 28 evropskih držav ter Cipra in Maroka. V številnih evropskih državah so od aprila naprej potekali enotedenski pohodi z enotnim sporočilom, za mir in sožitje evropskih narodov. Evropohod 2006 je potekal tudi v Sloveniji. Konec junija so se pohodniki podali iz Beltincev čez Slovenske gorice in Haloze do gradu Podsreda, kjer je bil zaključek slovenskega dela Evropohoda. Pohodnike so spremljali lepota pokrajine, prijaznost ter gostoljubnost domačinov in nenazadnje huda vročina, ki pa ni prekinila ''rdeče niti'' Evropohoda. Akcijo so spremljali številni mediji, celo tako oddaljeni, kot je tržaški radio in časopisje. Seveda so informacije iz slovenskega dela Evropohoda objavili v informativnih publikacijah Evropske popotniške zveze. Po končanih nacionalnih pohodih je Evropska popotniška zveza v mesecu septembru organizirala zaključno prireditev Evropohoda v Čeških Budejovicah. Prireditve se je udeležilo preko 3000 pohodnikov iz 18 evropskih držav, med njimi smo bili številčno zastopani tudi Slovenci. Zaključna prireditev je v sebi skrivala več namenov. V prvi vrsti druženje in medsebojno spoznavanje različnih evropskih narodov in kultur, ki smo jih predstavljali udeleženci Evropohoda. Da je tovrsten namen uspel, so pripomogle številne folklorne in druge kulturne skupine, ki so v Čeških Budejovicah uprizorile pravi spektakel. Slovenijo je zelo uspešno zastopala Folklorna skupine Bolnišnica Ptuj pod vodstvom Ane Marije Pučko, ki deluje v okviru DPD Svoboda. Za veliko promocijo Ptuja in Slovenije so poskrbeli tudi kurenti skupine 94'. Njihova demonska moč je očarala slehernega obiskovalca, iz česar se potrj'uje velik promocijski potencial kurenta. Medtem ko so nastopajoči ''pilili'' svoje plesne korake pred večernim nastopom, so pohod-niki odkrivali lepote reke Vltave in okoliške pokrajine. Ko se je dan prevesil v večer, so zazve-neli takti različnih evropskih folklornih skupin. Velika športna dvorana se je spremenila v prepletanje evropskih jezikov in bogatega kulturnega izročila. Slovenski pohodniki smo z velikim aplavzom pospremili nastop naše folklorne skupine, ki se je zaključil s kurentovim plesom. Nastop je navdušil množico obiskovalcev in s tem dodal kamenček v mozaik evropske zavesti o Sloveniji in njenem ljudskem izročilu. Glede na to, da med nastopajočimi ni bilo Slovaške oziroma Slovenske republike kot se država uradno imenuje, ni bilo strahu pred morebitno zamenjavo. Tako smo lahko ves uspeh nastopa pripisali naši Sloveniji. Poleg petkovega folklornega večera je predstavljal vrhunec zaključka Evropohoda tudi sobotni svečani pohod po ulicah Čeških Budejovic. V jutranjih urah se je pričela zbirati velika množica pohodnikov, folklornih skupin in ostalih nastopajočih, ki je krenila na dobro uro dolg pohod. Na poti do glavnega mestnega trga Otokarja Pre-misla II. so udeležence pohoda pozdravljali številni domačini in turisti. Na čelu vsake skupine Strokovnjaki svetujejo Hujšanje po porodu Zaradi spremenjenega hormonalnega stanja in načina življenja se pogosto med nosečnostjo ali po porodu količina telesnega maščevja poveča. Mnoge matere se zato kmalu po porodu lotijo hujšanja. Največkrat si pomagajo s katero izmed modnih shujševalnih diet ali reklamiranih pripravkov za hujšanje. Zaradi večje potrebe po hranilnih snoveh v času nosečnosti in dojenja pa je lahko neustrezna prehrana po porodu zdravju matere in otroka škodljiva. Hujšanje • brez lakote (8-12 kg mesečno) • oblikovanje postave, odprava celulita • tel. 02/252 32 55; 01/519 35 54 • www.pirnat.si V mojih ambulantah za hujša-nje v Ljubljani, Mariboru in Ankaranu se že več let ukvarjamo tudi s hujšanjem po porodu. Ker skrbimo, da vsebuje prehrana med hujšanjem dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov in drugih za ohranitev zdravj'a potrebnih sestavin, hujšanje zdravju matere ali otroka ni škodljivo. Zaradi kvalitetnejše prehrane se med hujšanjem količina in kvaliteta mleka nemalokrat celo izboljša. Kljub hitremu hujšanju - od 8 do 10 kg mesečno - poteka hujšanje praviloma brez lakote in slabega počutja. Apetit zmanjšujemo z akupunkturo, s katero se vpliva tudi na počutje. Na akupunkturo in dietoterapijo je potrebno prihajati v ambulanto v času hujšanja enkrat tedensko. so plapolale nacionalne zastave in celoten sprevod je močno spominjal na mimohode olimpijskih iger. Vrhunec pohoda je bila predstavitev vsake od držav na glavnem trgu. Predstavitve se je udeležil predsednik Češke republike s sodelavci ter predstavniki evropskih institucij. Vzporedno s prireditvami je za promocijo posameznih držav poskrbela Popotniška vas, kjer smo med obiskovalce razdelili veliko promocijskega materiala iz Slovenije. Evropohod 2006 je pokazal, da ima Slovenija velike možnosti za pohodniški turizem. To velja tudi za severovzhodno Slovenijo, ki je gostila letošnji slovenski del Evropohoda. Da je uspeh tovrstne turistične ponudbe v naših rokah, je kot na dlani. Imamo dobro urejeno pohodniško infrastrukturo, v porastu je tudi ponudba nočit-venih zmogljivosti in gostinskih uslug ob poteh. V prvi vrsti nam manjka kvalitetne promocije in posredno trženja produktov, kar smo nazorno opazili tudi v Čeških Budejovicah. Konkurenca je močna tudi v tem turističnem segmentu, zato je uspeh nedvomno v veliki meri odvisen od nas samih, torej ponudnikov storitev. Žal pa smo pri številnih obstoječih ponudnikih, kjer bi moral vladati največji interes za promocijo in posredno za nove evropske goste, naleteli na gluha ušesa. Seveda smo navkljub temu optimisti in verjamemo v razvoj te dejavnosti. Zagotovo pa tako na evropskem kot svetovnem turističnem trgu zmagujejo najprodornejše in blagovno prepoznavne države. Uroš Vidovič Prehrana med hujšanjem sestoji iz vsakdanjih živil, se tedensko spreminja ter se prilagaja potrebam in prehrambenim navadam matere. Pogosto je po porodu tudi postava spremenjena. Za lepše telo izvajamo v ambulanti še lipolizo (da se hujša bolj v določene dele telesa), tonifika-cijo (za ojačanje mišic in ohlapne kože) ter zdravimo celulit. Zaradi neustreznih diet si je že veliko ljudi okvarilo zdravje. Posebno nevarno je neustrezno hujšanje po porodu. Takrat je mnogokrat telo matere že zaradi nosečnosti ali dojenja izčrpano. Z neustrezno prehrano med huj-šanjem pa lahko nastane še večje pomanjkanje hranil, ki so potrebna njenemu in zdravju otroka. Po porodu je kvalitetna prehrana posebno pomembna. Če želijo matere svojo povečano težo normalizirati, je bolj varno, da povečajo telesno aktivnost, kot pa da zmanjšajo količino hrane. Če s tem ne uspejo shujšati, je bolje poiskati strokovno pomoč, kot si zapraviti zdravje. Mag. Vladimir Pirnat, dr. med., spec. int. med. in dipl. psih. Foto: Janez Konečnik Svečani pohod po ulicah Čeških Budějovic se je zaključil na glavnem trgu, kjer je pohodnike sprejel predsednik Češke republike. Foto: Janez Konečnik Srečanje slovenskih pohodnikov in nastopajočih s predsednikom Evropske popotniške zveze (EWV) Janom Havelko. Foto: Janez Konečnik Na vrhu 1084 metrov visoke gore Klet je bilo veselo vzdušje. Mali oglasi STORITVE f ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Dor-nava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi. ODKUPUJEMO hlodovino vseh vrst lesa - bor, smreka, hrast, bukev, jesen, hruška, češnja. Plačilo trdnega lesa takoj ob prevzemu, iglavcev pa v 14 dneh. Tel.: 041 797 622, Koman - les, Bernhard Ko-man, s. p., Plese 7a, M. Sobota. ZIMSKE GUME - popust 25 %, Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s. p., Rajšpova 14, tel. 771 15 65 in v Bukovcih 121/c, tel. 788 81 70. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Aleksander Sket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006. TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Serbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594. ^milumed KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si. 34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si. UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice. GSM- in RTV-servis in trgovina na Ptuju, dekodiranje, baterije in dodatna oprema. Peter Kolarič, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45, 041 677 507. PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj. ZELO UGODNA dostava premoga na dom. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._ POPRAVILO TV, video- in radioa-paratov, servisiranje PC računalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571. KMETIJSTVO PRODAM gozd v k. o. o. Dolena v velikosti 98 ha. Inf. na tel. 746 48 61 PRODAM pujske. Franc Šmigoc, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61._ PRODAM jelene damjake, očiščene 1000 sit/kg. Tel. 040 188 337. JABOLKA ZA OZIMNICO sorte jonagold, zlati delišes, idaret prodajamo. Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava. KUPIM električni mlin s pecljalni-kom, nerjaveči. Tel. 031 648 255. PRODAM telice v 7 in 9 mesecu brejosti ter mlečne kvote. Tel. 040 356 189._ PRODAM bukova drva, možnost dostave, pokličite na tel. 041 723 957. PRODAM pujske, 30 kg. tel. 031 593 030. PRODAM SUHA drva, akacija in bukev 10 m. Tel. 769 37 51_ PRODAM bikca simentalca, težkega 160 kg. Tel. 031 532 785. PRODAM pujske od 40 do 50 kg in prašiča do 150 kg. Muretinci 5, telefon 740 86 02. NEPREMICNINE DELO Zazidalna parcela, JurSncI ■ Gabe(nlk(9 km iz Ituja), SOO iii2, dobra razgledna točka, cena: 5.520.000 SIT, M-8e52. Zazidalna pare. Ituj, 700 ni2, cena 10.064.880 SiT, P-758 Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77 luna-mb.si sirius-nep.si STANOVANJSKO HIŠO ali vikend v Gradišču 20 b, zemljišča 1700 m2, cena 16 milijonov, prodam. Slike na www.fewo-slo.de. Tel. 041 390 136. PRODAM gradbeno parcelo, 750 m2, na lepi sončni legi v Tržcu. Tel. 02 764 58 21 ali 031 438 732. PRODAM dvostanovanjsko hišo v okolici Ptuja, tri gradbene parcele in vikend. Tel. 041 424 567. KUPIM manjše stanovanje v Kidričevem, Majšperku ali na Ptuju. Tel. 031 264 743. KUPIM manjšo hišo ali bivalni vikend do 120 m2 na Ptuju ali okolici. Tel. 041 332 595, zvečer._ STAREJŠO HIŠO ali gradbeno parcelo v Halozah z lepim razgledom ter dostopom kupim. Tel. 041 457 037. i IN S A^ nepremičnine nfo: EUROPARK Maribor V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup i,vsipril RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE ïBçM?© aiag^liîte Ta teden prejme osem brej^ obiskov Centra aerobike: IME IN PRIIMEK Brmež Helenca Sela gS/a, 838S Lovrenc na Pr. po\îu Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PI[i)TES, STEP AEROBIKA, LATINO AEROBIKA. AEROBIKA ZA STAREJŠE. TAl JI OUAN. KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACIJA Pilâtes: O.Š. OUe Meelič. Prešernova 31. Ptiii Step aerobika: Nad tribuno Mestnesa stadiona Ptui. Čučl»)va 7. Ptui Aerobika: PerSonova 50. Ptui iílBgLCONTiCrlM'^ Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 www.belcont.si NASA IZVEDBA- VASATOPLINA DOMA, RADOST ZIVUENJA poslovna skupina priznanje za na/boljše dosežke v gradbeniitm: ZA MONTAŽO PVC OKEN m VRAT ZA PROIZVODNJO Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami: r okna II'' vrata W garažna vrata V industrijska vrata r senčila r zimski vrtovi |i'' izolacijske steklene fasade KAKOVOST JE PRVA DANA BESEDA OBVEZUJE Premišljemrprždravili. Za vaše zdravje gre. s pravilno in varno rabo zdravil bi lahko preprečili mnoge zdravstvene težave povezane z zdravili in zmanjšali obseg neporabljenih In zavrženih zdravil. Tako bi lahko težkim bolnikom hitreje zagotovili dostop do nEýsodobnejšlh bioloških zdravil, skrajšali številne čakalne dobe v zdravstvu In bolnikom omogočili bolj kakovostno zdravljenje. Zato premišljeno z zdravili: zmanjšajmo obseg nepravilno uporabljenih in zavrženih zdravil. Več Informacij dobite na spletni strani www.zzzs.si In pri svojemu zdravniku ali farmacevtu. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Vsako leto zaradi nepravilno uporabljenih in zavrženili zdravil nastsUa velika zdravstvena in ekonomska škoda. Kako srčno si ti želel, da še med nami bi živel... Smo vsi ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili ^ A smrtpa~ tega ni hotela, prezgodaj te je vzela. Je konec trpljenja, dela in skrbi, miru ti Bog naj podari... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, sina, brata, svaka, botra in strica Franca Ropica POBREŽJE 78,VIDEM se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga na zadnji poti pospremili v tako velikem številu, darovali za svete maše in sveče, nam pa izrazili sožalje. Iskrena hvala govornikoma za prečudovite besede slovesa. Posebna zahvala farmi Sela, Gozdnemu gospodarstvu, Lovski družini Kidričevo in Železniškim delavnicam Ptuj. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred. Hvala podjetju Mir za opravljene storitve. Žalujoči: žena Julijana, sin Boštjan z družino, mama Marija, sestra Katica, brata Jože in Ivan z družinami, svak Jože in svakinja Anica z družinami ter ostalo sorodstvo NOVO! KREDITI mobilno bančništvo > POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKI ( do 8 let ) ( tudi za OD nižji od 100.000 SIT) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI Pobudnilc akcije je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sodelovanju s parmeiji za vaino in pravilno rabo zdravil: Ministrstvo za zdravje RS, ZdravniSka ztiomica Slovenije, Lekarniška zl>omiiaSloveni{e,inštttirtza varovanje zdraqa líSinSbvenskozdravniškodrirStvo. Pokrovitelji akcije iz zdravstvenega zavarovalništva so: Adriatic Slovenica Zavarovalna drrržtia d.d., TOGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d.d.. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.vi Medijski pokrovitelj akcije: POP TV / Kanal A. KREDITI! Do 7 let na osebni dohodke aH pokojnino, do 50 % obr. Krediti na osnovi vozila ter leasingi za vozila stara do 10 let. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na donnl NUMERO UNO Robert Ktikovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor, tel. 02/252 48 26, mob 041 750560,041 331 991. www.radío-tednik.si ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605 SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. dent. med. Zvonko Noteslierg Trajonova 1, Phii (ob Mariborski ceitrl tel.: 02 780 6710 ZOBNOPROTETIČNI ^DOMESTKIV 5 DNEH možnost obročnega odplačila revrjaza sacIJarstvo, vinogradništvo In vinarstvo • prriogo V novembrski številki revije SAD lahko med ostalim preberete o kakiju in njegovi hranilni vrednosti, O gnojenju v sadovnjakih jablan In hrušk, o glukanazah In proteazah v vinu, o bekserju, ki je najpogostejša napaka v vinu, v prilogi Vrtnine pa o pišemo o sortah zelja za skladiščenje. Revija Sad -17 let z vami. Naročiia: 040 710 209. CENTRALNA KURJAVA VODOVOD Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. ARNUS Proizvodnja In storitve: PVC OKN^ VRAIA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OORAJE vei vrst Ivan Arnuš s.p. V življenju le skrbi in delo si poznal, zdaj od vseh bolečin in truda si zaspal. Odšel si v svet, kjer ni skrbi in bolečin, le za tabo ostal je boleč spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica Franca Bedraca IZ ŽUPEČJE VASI 33 1950 + 2006 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam pisno in ustno izrekli sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala govornici za govor, pevcem, g. župniku za opravljen obred, sodelavcem iz podjetja Elin iz Weiza in pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: žena Cilika, sin Albert, ata, sestra Amalija z možem Janezom ter brata Jože in Tone z družinama Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576 Bil si nam luč življenja, trdna opora, polna hrepenenja. Ostali smo sami v temi izgubljeni, o, kako neizmerno pogrešamo te! SPOMIN Ivanu Kolaricu IZ SKORBE 49 7. oktobra je minilo sedem let, ko se je od nas za vedno poslovil dragi mož, ata, dedek in pradedek. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji To, kar sedaj ste vi, bil nekoč sem jaz. Kar sedaj sem jaz, to čaka vas. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, dedka, brata in strica Jakoba Krusica IZ TR@CA nazadnje stanujoč v Dobrini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše, svojcem pa izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi FD Lancova vas in njenim pevcem za odpete žalostinke, g. Kozelu za besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir ter g. patru Balindu za sv. mašo in opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Tam kjer ste vsi, ni sonca in ne luči, le vaš smeh nam v srcih še živi. In nihče ne ve, kako boli, ker vas med nami več ni. V SPOMIN Frančiški Petrovič 31. oktobra so minila tri leta, Tereziji Petrovič 10. novembra mineva eno leto, Adolfu Petroviču 10. novembra mineva 16 let, ko ste nas za vedno zapustili. IZ ZG. PRISTAVE 25 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem grobu in prižigate svečke. Vsi njihovi najdražji Ll' Gorje, brez tebe bo še tisoč let cvetela roža in mladil se svet, a kdor naskrivoma ti je srce poznal - obiskal bo gomilo, kjer boš večno spal. (Perzijski zapis) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka in nečaka Danija Rajha IZ DRA@ENCEV 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vsem nekdanjim sošolcem, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo: kolektivom gostiln Rajh, osebju zasebnih pediatričnih ordinacij: dr. Klinkonove, dr. Zriličeve in dr. Letonja - Jaušovec, Kmetijski zadrugi Ptuj, Agroemoni Domžale, Folklornemu društvu Koranti iz Lancove vasi, GD Dra-ženci, Ribiškemu društvu Žejne ribice Draženci, Strojnemu krožku Posestnik, LD Leskovec, princem karnevalov, kletarjem občine Hajdina, konjenikom, Občinskemu svetu občine Hajdina, uslužbencem občine Hajdina, vaškemu odboru Draženci, Kulturnemu družtvo Draženci, Društvu gospodinj Draženci in vsem šolam. Hvala županu g. Radislavu Simoniču, dr. Marti Simonič, g. Karlu Svenšku in sestri Zdenki z družino za nesebično pomoč, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, g župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Ati, mamica, sestrica Tjaša in vsi njegovi Spodnje Jablane • Po potrditvi bolezni BSE pri kravi Didi Zaradi varnosti usmrtili štiri krave Kot smo poročali, je avstrijski nacionalni laboratorij iz Moedlinga v ponedeljek, 6. novembra, Veterinarsko upravo Republike Slovenije uradno obvestil, da je dokončno potrjena diagnoza bolezni norih krav - BSE pri šest let stari kravi slovenskega izvora, ki je bila zaklana v Gradcu. Zaradi tega so usmrtili štiri krave iz iste kohorte in njihove ostanke neškodljivo uničili, tkivo pa poslali na preiskavo. Na kmetiji v Spodnjih Jablanah, kjer imajo v hlevu 54 krav, med njimi 25 molznic, so novico o dokončni potrditvi diagnoze BSE pri kravi, ki izvira iz njihovega hleva in so jo prodali v Avstrijo, izvedeli še isti dan. Gospodar Anton Draškovič je mirno pojasnil: »O tem, da so testi na BSE za kravo, ki je bila prodana iz našega hleva, uradno pozitivni, nas je v ponedeljek, okoli 14. ure po telefonu obvestila ptujska veterinarska inšpektorica Alenka Neudau-er Krajnc, ki nas je naslednji dan, v torek okoli 9.ure tudi obiskala. Po krajšem pogovoru je naredila uradni zapisnik in odredila varno usmrtitev 4 krav iz iste kohorte, ki so bile, tako kot obolela Dida, rojene v letu 2000 in so imele enako prehrano kot ona. Čez nekaj ur, mislim, da je bilo okoli 14. ure, so prišli, skupaj s cenilko, po te štiri krave s kamionom za prevoz živine. Ta je ocenila škodo, ki jo bomo utrpeli z usmrtitvijo teh živali, pojasnili pa so nam tudi, da nam bo država po udarni ocenitvi povrnila vse stroške v zvezi s tem.« Kako pa ste reagirali, se je v hlevu kaj spremenilo? »Kmalu po tem, ko so omenjene 4 živali odpeljali, so prišli iz naše veterinarske ambulante KRI&ZA, ves hlev razkužili in nam izdali odločbo o odpravi zapore vsakršnega prometa z živalmi v našem hlevu. Ob tem so nam pojasnili, da bi, če bi želeli, lahko še isti večer, torej že v torek, prodali ali kupili katerokoli kravo, oziroma da je spet vse normalno, tako kot prej.« Ste pri vsej zadevi imeli še kakšen drugi izpad ali negativne posledice? »Razen tega, da so nam iz hleva odpeljali 4 krave, v bistvu ne, kajti ves čas smo lahko vse krave v hlevu normalno krmili, molznice pa tudi dojili, tako kot to počnemo tudi sedaj. Povedali so nam, da bomo po vsej verjetnosti že v četrtek ali petek izvedeli za rezultate testov o tem, ali Foto. M. Ozmec V Draškovičevem hlevu je spet tako, kot je bilo pred ugotovitvijo BSE. Foto: M. Ozmec Gospodar Anton Draškovič: »Spet je vse normalno, zadeva se umirja.« STE BILI POŠKODOVANI ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PTUJ. Vodnikova 2 ,0801314 je z boleznijo norih krav okužena tudi katera od teh štirih krav iz iste kohorte, ne vem pa, ali bodo ob morebitnih pozitivnih testih na BSE spet kakšni dodatni ukrepi. Zaenkrat pa težav nimamo, spet je vse normalno kot pred tem, zadeva se umirja.« Kako je potekalo ugotavljanje bolezni Kot so zapisali v uradnem obvestilu službe za stike z javnostmi pri VURS, so prvo obvestilo o sumu okužbe na BSE pri kravi, ki je bila usmr-čena konec oktobra v klavnici v Gradcu in izvira iz hleva v Sloveniji, po elektronski pošti prejeli že v četrtek, 2. novembra. V soboto, 4. novembra, so avstrijske veterinarske oblasti prav tako po elektronski pošti obvestile VURS o rezultatih prvega potrditvenega testa imunohistokemijske preiskave. Hkrati z rezultatom tega testa pa so posredovali tudi številko živali in na podlagi tega je VURS lahko izsledila lastnika. Uradni veterinar je v nedeljo, 5. oktobra, dopoldne obiskal kmetijo, od koder ži- Napoved vremena za Slovenijo Za soncem Martina j>ride takoj sneg, zmrzlina. 8/-1 Danes bo pretežno jasno. Pihal bo severni veter, na Primorskem zmerna burja, ki bo popoldne že slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v zatišnih legah do -2, na Primorskem do 7, najvišje dnevne pa od 7 do 12, na Primorskem do 17 stopinj C. Obeti V soboto bo zmerno do pretežno oblačno. Zapihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo večinoma oblačno. Predvsem v vzhodnih krajih bodo občasno manjše padavine. Popoldne bo dež ponehal in začelo se bo jasniti. val izvira, in rejca seznanil z obvestilom avstrijskih veterinarskih oblasti, uvedel je tudi epizotiološko poizvedovanje in na kmetiji odredil prepoved premikov živali z omenjenega gospodarstva in na njega. Krava, pri kateri je bil izpostavljen sum na BSE, je bila rojena 23. januarja 2000 in izvira iz kmetije v Spodnjih Jablanah na Dravskem polju, kjer imajo v hlevu 54 krav in so usmerjeni na prirejo mleka. V ponedeljek, 6. novembra, je VURS zaprosila kolege iz Avstrije za dodatne informacije in posredovanje originalnih izvidov preiskav. Isti dan ob 10. uri so prejeli rezultat hitrega testa pionics LIA in rezultat imunohistokemije, naknadno pa so ob 12.37 prejeli še izvid patohistološke preiskave, pri čemer je bila diagnoza na BSE dokončno potrjena. Generalna direktorica VURS Vida Čadonič Špelič je že v nedeljo, 5. novembra, javnosti med drugim sporočila, da potrošniki niso ogroženi, da so na kmetiji, od koder izvira okužena krava, uvedli vse potrebne ukrepe in so takoj pričeli ugotavljati potomstvo, brž ko bodo zbrali vse potrebne podatke, pa bodo - če se bo izkazalo za potrebno - živali tudi usmrtili. Takoj po tem, ko so v ponedeljek iz avstrijskega nacionalnega laboratorija prejeli sporočilo, da je diagnoza o okužbi omenjene živali na BSE (bovina spongiformna encefalopati-ja) potrjena, so ukrepali in v torek odpeljali ter usmrtili 4 krave iz iste kohorte. Ob tem je treba dodati, da je bila pri določitvi kohorte in potomcev z BSE okužene živali ugotovljeno, da njeni potomci, rojeni v zadnjih 2 letih, niso več živi. Po izvedbi usmrtitve omenjenih 4 živali iz iste kohorte in po dezinfekciji so na omenjeni kmetiji sprostili vse ukrepe. VURS je v izjavi za javnost med drugim tudi zapisala, da se na območju Slovenije in celotne Evropske unije izvajajo zelo obsežni ukrepi za preprečevanje bolezni pri živalih in zaščito potrošnikov. Vse redno zaklane živali, starejše od 30 mesecev, je obvezno testirati pred oddajo mesa na trg, ob zakolu vseh vrst prežvekovalcev pa je potrebno odstraniti in neškodljivo uničiti vsa tkiva, ki bi lahko predstavljala tveganja za prenos BSE. M. Ozmec Crna kronika Policija opozarja Kot vsako leto tudi letos v zadnjih mesecih leta zaradi pogostih praznovanj in proslavljanj pričakujejo policisti več alkoholiziranih udeležencev cestnega prometa in s tem povezanih prometnih nesreč ter kršitev. Zaradi takšnega, ponavljajočega se stanja vsako leto posebno pozornost namenijo prav zadnjim mesecem leta in prehodu v novo leto. V novembru in decembru bodo tako poostrili nadzor nad vožnjo voznikov pod vplivom alkohola. V tem času bo izvedenih več poostrenih nadzorov na celotnem območju PU Maribor, 10. novembra v nočnem času pa bodo poleg poostrenega nadzora na nekaterih območjih, kjer ta problematika še posebej izstopa, izvedli tudi posebno obliko nadzora po metodologiji PROMIL. Bistvo tega nadzora je v veliki transparentnosti in vidnosti policijskega dela in s tem veliki preventivni odzivnosti. Trčil v avto od zadaj Na regionalni cesti v Zgornjem Dupleku se je 7. novembra ob 11.25 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 26-letni voznik osebnega avtomobila Alfa Romeo je vozil iz smeri Spodnjega Dupleka proti Dogošam in začel prehitevati osebni avtomobil znamke Fiat, ki ga je vozila 59-letna domačinka, kljub temu da je ta že pred tem dala znak, da bo zapeljala na levo. Voznik alfe romea je zaradi tega trčil v zadnji del fiata. V trčenju je bila voznica hudo telesno poškodovana, njena 58-letna sopotnica pa lažje. Obe sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v mariborsko bolnišnico. Vlomi Med 3. in 4. novembrom je neznani storilec iz mrliške vežice v Voličini odnesel približno 40 metrov bakrenih žlebov in povzročil za okoli 300.000 tolarjev škode. Med 3. in 5. novembrom je neznani storilec v Podlehniku odvzel tovorno vlečno vozilo Volvo bele barve hrvaških registrskih številk ZG 40-65SP. V soboto, 4. novembra, je neznani storilec vlomil v zabojnik na gradbišču mrliške vežice v Slovenski Bistrici, iz notranjosti odtujil različne stroje in gradbeni material, s tem pa povzročil za okoli 1.300.000,00 tolarjev škode. V Pacinjah pri Ptuju je 5. novembra neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, iz nje odtujil večji znesek gotovine in zlatnino, s tem pa povzročil za več kot 500.000 tolarjev škode. V Osluševcih pri Ormožu je 5. novembra neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo, iz nje pa odtujil gotovino in zlatnino v skupni vrednosti za okoli 500.000 tolarjev. "miíAfKWIt Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela - manjša gradbena dela ^SraCENTER TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.0.0. 2250 PTUJ, Volkmerjeva cesta 32 a Trgovina:+386(0) 2 78 79 630 Centrala:+386(0)2 7879610 Faiiqin«iiiiiii.p. ŠUlItt 26a I SmerCr^lena^y Tél.: 02 787-86-70, 041 716-251