List 41. 11 v • ecaj LUI. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V ljublj ani 11. oktobra 1895. SMlMfc.iftáwfcífeáh^jtí^^^^^^ářáfi^ářd&tf;ítítitiÈiiÈi^tÈ^tÈ^tÈiÈfttÈtt.iÈ^ rodbine podělilo 1845. Grof Badeni je rojen 1836. Politiški oddelek. vmM. Nova vlada. Grof Badeni že nekaj dnij vlada, vendar še dan in se je bil 1871. 1. poročil z Marijo s hćerjo viteza Skrzynskega. Grof Badeni ima jednega sina in jedno hčer. Trideset let je že v državni službi. Ko je bil dovršil pravoslovne študije in postal doktor, je ustopil kot praktikant v državno službo. Potem je bil koncipist in danes nismo prav na jasnem, kakšen da je njegov pro- okrajni glavar v Krakovem in potem v Zolkievem. 1873. gram. nobeno stranko še ni stopil v dogovor, jedini so ga poklicali v ministerstvo notranjih stvarij, na to je veljavnejši mož, s katerim se je posvetoval o političnih pa přišel k namestništvu v Galicijo. Kmalu v začetku stvareh, je češki namestnik grof Thun v Pragi. Nemški Taaffejeve vlade se je odpovedal državni službi in uprav- listi nič posebno zaupljivo ne pišejo o novi vladi, jedino ljal svoja velika posestva, katere je bil podedoval po „Vaterland" je navdušen zanjo. Iz tega bi se dalo skle- smrti grofa Mira. 1888. leta je postal namestnik gališki pati, da bode grof Badeni vladal po volji čeških vele- in si znal dobiti zaupanje cesarjevo. Narodno jednako-posestnikov. „Vaterland" se vzdržuje s pomočjo češkega pravnost je toliko spoštoval, da se je naučil poleg polj- konservativnega veleposestva in politiko vsega avstrijskega ščine rusinščino in hebrejščino, torej vse jezike, ki so cesarstva presoja s stališča koristij konservativnih vele- navadni v deželi, v kateri je namestnikoval. Rodbina nje- posestnikov. Pomenljivo je pa vsekako da gova ni bila bogata, a je slučajno podedovala za bogatim imata najvažnejša stricem od materne strani, grofom Mirom, veliko premo- portfelja notranje stvari in pa finance Poljaka v rokah, to ženje Upanje na to dedščino je pa bilo že skoro je tem važneje, ker je minister vnanjih stvarij tudi Po- popolnoma zginilo. Grof Mir, star posebnež, se je bil ljak. Nemci torej niso več odločilni faktor v Avstriji, oženil z jako lepo Němko Wierer in jej tudi volil vse temveč Poljaki. Pred nekaj leti bi kaj tacega ne bilo premoženje. Ta gospa je po smrti svojega soproga si iz-mogoče. Sedaj se pa nemški listi še dosti ne izpodtikajo govorila gotove dohodke, izjavila, da se ne misli možiti nad poljsko narodnostjo teh mož. Levica bi bila še za- in posestva prepustila nečakoma pokojnega moža. dovoljna, hotel. ko bi jo grof Badeni prijazno pogledati Sedaj sta oba brata Stanislav in Kazimir jako bo gata. Njiju letni dohodki znašajo blizu pol milijona goldi Po dosedanjem delovanji Badenijevem sodeč, se mi narjev. Stanislav je bolj izveden v vseh stvareh, kakor nimamo povoda posebno veseliti nove vlade. Galiciji je vladal brezozirno. Pri volitvah se je huje postopalo, žena, kajti sta doktorja pravoslovja in modroslovja. Kazimir, a poslednji je bolj odločen. Oba sta jako izobra i i MH Go kakor bi bilo izjemno stanje v deželi. Jedna deputacija vori se, da Stanislav vedno zelo vpliva na Kazimirja in je že bila prišla na Dunaj, se pritoževat proti postopanju so ljudje celo govorili, da je Stanislav prav za prav na- političnih oblastev v Galiciji, druga pa še pride. pa mi v njem ne vidimo dovolj Zato nepristranskega moža. mestnikoval v Galiciji, Kazimir je pa le dajal ime. Grof Badeni je jako strogo postopal v Galiciji in Sicer bodemo pa novo ministerstvo sodili pozneje po zahteval od uradnikov, da zvesto izpolnjujejo svoje dolž delih njegovih. Danes hočemo le v kratkem navesti živo- nosti. Neki član visoke poljske plemenite rodbine, ki je topisne črtice novih ministrov. bil koncipijent pri namestništvu i nekoč šel za osem Grof Kazimir Feliks Badeni izvira iz stare pleme- dnij na dopust, ne da bi za to bil prosil. Ko se je po nite rodbine. Že 1516. leta se je rodbini Badenijevi po vrnil i je oglasil se pri namestniku, da mu sporoči po trdilo plemstvo, a grofovstvo se je pa stařeji panogi te zdrave svoje rodbine. Grof Badeni ga je pa hudo ozmerjal 406 in mlađemu uradniku so vsi pozdravi kar v grlu obtičali. Še hujše jo je bil staknil neki okrajni glavar. Ta je imel navado vedno hoditi na lov. Grof Badeni to izve, pošlje ravno dne 18. avgusta tja nekega uradnika od namest-ništva in mu naroči, da naj prevzame kar poslovanje okrajnega glavarstva, ako glavarja ne bode doma. Glavar je bil na lovu, došli uradnik je takoj odredil, da uradniki pojdejo v cerkev, kakor je navada ta dan in prevzel vse poslovanje. Okrajni glavar se je nemalo prestrašil, ko je videl, da je že drugi na njegovem mestu, ko se je po-vrnil z lova. Učni minister baron Gautseh je že bolj znan. Ko je pod Taaffejem bil minister, ni bil Slovencem nič posebno prijazen. Ta mož se rad peča z raznimi malen-kostmi, a za kake večje reforme in potrebe časa pa nima dosti pojma. Rojen je bil 1851. leta, kot sin nekega državnega uradnika in je vzgojen v Terezijanski akademiji. Po dovršenih pravoslovnih študijah je vstopil kot koncipijent pri finančni prokuraturi. 1874. leta ga je Stremayer poklical v učno ministerstvo, — in mu kmalu izročil vodstvo prezidijalne pisarne. 1881. je bil imenovan ravnateljem Terezijanske akademije in leta 1885. je bil postal učni minister. Dne 14. junija letošnjega leta je bil imenovan članom gospodske zbornice. Kot minister si je bil nakopal s svojim dislokacijskim ukazom na-sprotje Čehov. Odpravil je bil več srednjih šol zlasti slovanskih, mej drugim tudi kranjsko gimnazijo. Naposled je moral ta ukaz korak za korakom umakniti, a zaupanja si pa Gautseh ni mogel več pridobiti. Gautseh je tako jako škodoval Taaffejevi vladi. Pravosodni minister grof Gleispach je bil rojen 1846. leta in je poročen z grofinjo Antonijo Batthyani-jevo. Služboval je ves čas pri sodiščih in bil zadnja leta predsednik pri graškem deželnem in po smrti Wazerjevi pri nadsodišči. Slovencem ni prijazen. Ko je bil nekaj časa deželni poslanec in odbornik se je kazal odločnega nemškega liberalca. Finančni minister vitez JBilinski je rojen 1846. leta kot sin nekega grajščaka v Vzhodni Galiciji. Protisemitom prav ne ugaja, ker izvira po materi iz neke krščene židovske rodbine. Bilinski je jako nadarjen. Maturo je bil na gimnaziji napravil z odliko. Ko je dovršil vseučilišče se je habituliral za privatnega docenta za narodno gospodarstvo na vseučilišči v Levovu. Leta 1871. je postal redni profesor in 1878.1. je bil rektor. Spisal je mnogo znanstvenih knjig o narodnem gospodarstvu. Leta 1883. je přišel v državni zbor, kjer je takoj pokazal svojo veliko izvedenost v finančnih vprašanjih. Bil je mej drugim tudi poročevalec o borznem davku. Leta 1893. je pa postal predsednik državnih železnic Oženjen je s hčerjo tajnega zdravstvenega svetnika dr. Scheiche-ja, ki je postal znan po tem, da je zdravil cesarja Viljema I., ko je bil Nobeling ga napal in obstrelil. Novi trgovski minister baron Glanz je rojen 1848. leta kot sin 1877. 1. umrlega ministerskega svetnika. Po dovršeni gimnaziji se je 1866. leta kot poročnik ude- ležil vojne, potem je pa dovršil pravoslovne študije in ustopil v državno službo. Služil je v ministerstvu vnanjih stvarij, v katerem je bil zadnji čas sekcijski načelnik. Vedno se je jako zanimal za trgovska politična vpra-šanja in je sodeloval pri sklepanju raznih trgovskih po-godb. Z drugo politiko se dosedaj ni dosti pečal. Oženjen je z Ivano pl. Hein. Poljedelski minister grof Ledebur je rojen 1842. 1. kot sin člana gospodske zbornice groía Adolfa Ledebura, posestnika več gra)ščin na Češkem. Po mišljenji je kon-servativec, kar je kazal v češkem deželnem zboru. Nemci niso ravno nezadovoljni ž njegovim imenovanjem, ker se je on vedno poganjal za dunajské punktacije. Oženjen je s hčerjo grofa Jaromíra Črnina in je svak bivšega ministra grofa Schonborna. Pri vsprejemu uradnikov je omenil, da bode delal za organizacijo kmetskega «tanu, kakor je to skušal grof Falkenhayn, posebno je pa na-glašal, da bode skrbel za veleposestnike. Pod njegovim ministrovanjem bode torej se v prvi vrsti gledalo, da se Schwarzenbergu, Windischgràtzu itd. ne bode slabo godilo. Deželnobranbeni minister grof Welserheimb je rojen 1835. leta. Dovršil je višjo vojno šolo in je 1866. v vojni bil krilni pobočnik nadvojvode Albrehta. L. 1880. je postal deželnobranbeni minister in od tistega časa vedno ostal na svojem mestu. S politiko se dosti ne peča, samo nemščino pri vojakih je rad zagovarjal. Tako smo ob kratkem opisali nove ministre. Državni poslanec ne bode nobeden razen Badenija, ki se bode dal voliti v gališkem veleposestvu. Hudobni ljudje tr^ dijo, da se sedaj več Avstrija ne bode vladala z Dunaja, temveč iz Levova, kajti močno bode vplival na vladanja ministerskega predsednika brat Ladislav Badeni, ki bode gališki deželni višji maršal. Politični pregled. Izjemno stanje v Pragi odpravi se baje že ta me3ec. Badeni je za odpravo izjemnega stanja, a grof Thun, namestnik češki ga pa odgovarja, ker on brez izjemnega stanja ne upa vladati. Badeni pa menda Thuna ne bode poslušal. Če seda-njemu češkemu namestniku ne bode všeč odprava izjemnega 'stanja, naj bode pa odstopil od namestništva. Thun baje na to že tudi misli, samo kompromis za deželnozborske volitve mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki bi rad napravil, da bi zapustil vsaj kaj sledu svojega delovanja. Sedaj je v deželnem zboru 70 konservativnih poslancev izmej vele-posestva, po kompromisu bi neki bilo 49 konservativcev in 21 liberalcev. To bi malo vplivalo na razmere v deželnem - zboru, a posebno ne, ker tudi konservativni posestniki radi podpirajo nemštvo in liberalizmu ne delajo posebnih ovir. Nemci bodo pa manj priganjali, da se izvrše dunajské puDkta-cije, če brez tega dobe zastopnike iz veleposestva v dež zboru. Nova vlada in konservativci. — „Vaterland" ne more dosti prehvaliti giofa Badenija, če tudi nikdo še ne ve, kakšne politike se bode držal Badeni. Manj naudušen je pa zanj „Grazer Volksblatť', ki se izpodtika nad tem, da bode grof Badeni pobijal radikalne stranke, ničesar se pa ue ve, če bode kaj storil v socijalnem oziru. Temu listu se zde naj-važnejše socijalne reforme. Nam se pač čudno zdi, da se ta graški list tako naudušuje za socijalne reforme. To bi menda 401 moral vedeti, da s sedanjim državnim zborom se v tem oziru bilo nad 200 Armencev. One, katere so zaprli, so po jecah ničesa storiti ne da. Naj prej je treba temeljite volilne reforme, strašno mučili Zatrjuje se, da so bili mohamedanci že pri- kakeršno jo nameraval grof Taaffe, katero so pa baš konser- pravljeni na ta napad Armenci vsi preplašeni so zapustili vativci prepreČili in baš omenjeni graški listič je posebno jih svoja stanovanja in se zatekli v svoje cerkve in se vanje za- ïaradi tega hvalil. V se bolj kot pa „Vaterland". Nam se zdi, prii Mohamedanci počenjajo strašno s kristjani, ropajo jih, da so gospodje v Gradci bili tako kratkovidni, da so mislili, more in mumijo. Kristjani so v največji nevarnosti pred krvo-da bodo konservath ci gospodarili, ko se sklene koalicija, a ločneži. Tudi iz raznih pokrajin se poroča, da so mohame- sedaj so se pa že prepričali, da to ni mogoče, ker so vendar danci napali kristjane. Takoj po prvem izgredu sešli so v veliki manjšini v državnem zboru se evropski poslaniki pri turški via i v skupni posvet, ter tam Grof Badeni in židje. — Nedavno je bil grof Badeni stavili ustne predloge glede armenskega vprašanja. Poslaniki v Galiciji in je v Levovu vsprejel deputacija tarnopolskih, le- so poudarjali grozovitost mohamedancev, vovskih in krakovskih Židov Pri so morili kristjane priliki se je izrekel o in so zahtevali odl< čno, da oblastva poskrbe za tukaišnji mir. židih jako pohvalno in naglašal, da ga veseli, da v Galiciji Na vse to je sultan takoj odstavil velikega vezirja Said-pašo, še ni protisemitizma, in upa, da se tudi nikoli v to deželo in na njegovo mesto imenoval vezirja Kiamil pašo, ki je že ne vtihotapi in je ne okuŽi, kakor je okužil mnoge druge po- od 1885. do 1891. zastopal to častno mesto. Kiamal-paša krajine v Avstriji in mnogo hudega napravil. Grof Badeni je je Angliji prijazen državnik, vsled česar je sultan storil ta torej odloČen nasprotnik protisemitov. Če bode hotel zatirati korak, da nekoliko zaupanja dobi pri Angliji, katere se to li proti s em i ti zem, bode pač imel dovolj delà zlasti na Dunaji. Najb i mu vsa njegova toli hvalisana odločnost ne bode pri boji. Druzega posebnega turška vlada še ni storila v pomir- jenje duhov in čuje se o novih izgredih. Skrajni čas je, da tem dosti pomagala. Protisemitizma tudi dosedaj nobena vlada evropske velevlasti odločno stopijo Turčiji na prste in zahte- ni gladila, pa se je razvil liciji, nego si grof Badeni misli. Kdo ve, če ne bode prej v Ga- vajo reda in varnosti od nje. Naposled utegne vendar kmalu Kmetska stranka sama že priti do tega, da se bo morala Turčija umakniti iz Evrope. diši po protisemitizmu in ta stranka že ima 14 poslancev v Prej tudi ne bo miru deželnem zboru Da se bode v Galiciji izlegel protisemitizem, Kuba. Za vstajo na Kubi so se jeli zanimati tudi skrbeli so že židje, ko so proti kmetom tako nastopili pri Amerikanci. Ni jim povšeči, da hočejo Spanjci Kubancem volitvah. Shod levičarjev. Te dni so imeli levičarji shod vzeti neodvisnost Prirejajo se po severoamerikanskih krajih shodi, na katerih se protestuje proti postopanju Spanjcev. na Dunaji. Sklenili so, da se bodo držali dosedanjega svojega Pozivljejo se tudi zjedinjene države, da priskočijo Kubancem programa. Ves shod je pokazal, da levica ni sposobna za no- na pomoč. Ti shodi so pomenljivi, ker ob ednem zajemajo bene nove ideje. Posebno so pa javkali, kako da stranka Kubanci iz njih srčnost za nadaljni boj, po drugi pa slednjič povsod zgublja zaupanje. Celjsko vprašanje jo je že zelo pri- merodajne faktorje v resnici lahko privedejo do tega, da se pravilo ob zaupanje, poraz na Dunaji je pa tudi slabo vplival zavzamejo Kubancev. Vse kaže, da Kuba ne bo več dolgo za leviČarje po vseh kronovinah. Pri vsem tem pa nobeden španjska naselbina. ni vedel ničesa nasvetovati, kako bi se stranka znova poma- Vzhodna Azija. Mir na Japonskem in Kitajskem gala. Kakšno stališče naj zavzamejo proti novi vladi, o tem še vedno ni utrjen. Mirovni dogovor mej obema državama je niso nič sklepali, ker ne vedo kaj namerava nova vlada, Sploh pač sklenjen a izvršen še ni. Japonci niso še zapustili kitaj-se pa levica ne upa vladi napovedati opozicije, ker sluti, da skega Port - Arthura, Kitajci pa niso plačali še nobene vojne brez vládne pomoci pri volitvah utegnila biti popolnoma odškodnine. Japoncem. Mej tem ko se Anglija vtrjuje ondi porazena Če bi jeli pratiti z opozicijo, bi samo Badenija pri- proti vsakterim sluČajnostnim. gleda zopet Rusija Japonce po Rusija ne bilo ljubo. Klaverno so se bili sešli in klaverno so se rada sama imela proste roke ondi, posebno glede trgovine. silili, da bi se bolj oprl na Čehe, kar bi pa levičarjem seveda strani, ki še vedno sede na kitajski zemlji, dočim razšli, videč, da njih stranki poteka čas Lahko se zopet kaj izcimi iz vsega tega. Mej Japonci samimi Bolgarija. Kako zmedene razmere morajo biti v pa vlada velika nevolja zaradi majhnih pridobitev vkljub ve- Bolgariji in kako nasprotstvo je v vseh strankah proti se- liki zmagi nad Kitajci in posebno dolžijo Evropejce, da so danji vladi, pričuje najbolj najnoveje dějstvo, da so se tri krivi teh za nje neugodnih okolnostij. Gledati so jeli pisane najnasprotneje stranke Cankovci, Karavelovci in Radislavovci Evropejce in v nič manjši nevarnosti niso zdaj tujci na Ja-zvezali proti vladi. Znano je, kak nasprotnik Rusije je Rado- ponskem kot na Kitajskem. slavov in kak prijatelj te je Cankov. Karavelov pa ne to in ne ono In ti trije ekstremi so se združili, le da skupno po-bijajo sedanjo Stojlovo vlado Res veliko gnjilega mora biti pri vladi,' če ima tako zavezo nasproti Verjetno je, da bo Stojlova ta zaveza vrgla. Da na kratko karakterizujemo Stoj lova, povemo, da ni dosti boljši Jod Stambulova. Poganjanja glede trgovske pogodbe mej Bolgarijo in Avstrijo so se razbila Skoda je v tem za avstrijsko železno industrijo, zaradi prevelike carine nemogoče postalo. odslej izvažala toliko izdelkov v Bolgarijo, a bo to sedaj Armenci v Turčiji. Znane so neznosne razmere v Armeniji. Dne 30. minolega meseca so nameravali v Carigradu živeči Armenci napraviti demonstracijo proti temu ne-človeškemu zatiranju armenskega naroda in so hoteli izročiti - m Óbrtnija. us Obrtna reforma in nova vlada. pod Taaffejevim ministerstvom se je izvolil po- seben odsek za obrtno reformo, ta odsek je bil sklical posebno enketo, da izve v katerem smislu naj se obrtni red premeni. Izvedenci v obrtnih stvareh iz vseh dežel so povedali svoje želje. Sestavilo se je obširno poročilo vladi spomenico, v kateri zahtevajo, da se že skoro reši ar- o tej enketi. Res da se semtrtja mnenja izvedencev malo mensko vprašanje. V velikem sprevodu so hoteli Armenci s nasprotujejo, a vendar v glavnih stvareh je bila njih veto spomenico k vladi. Toda, ko jih žandarmerija vgleda, plane ijjja na nje, hoče razkropiti in jih mnogo aretuje. Umevna je raz- , , , , ... x . , . , ť J 8 J 1 ne delalo sestaviti nacrta zakona na podlagi tega poro čila in tudi dvomiti ni, da bi se s takim zakonom večina jedina. Nobene težave bi odseku ali pa vladi burjenost, ki je na to nastala. Vnel se je pretep. Priskočili nahujskani mohamedanci na armenske kristjane in so tudi ma udrihali z orožjem po njih. Ubitih ali dosmrtno ranjenih lemu obrtu znatno pomagalo. 4 408 Obrtna enketa je stala precej denarja in mnogo časa in razsoden člověk bi mislil, da kaj tacega ne prirede le za zabavo. Vzlic temu se od tega časa ni ničesa storilo. Dotični odsek ni izdelal nobenega načrta zakona, vlada pa tudi ne. Stvar je tako rekoč zaspala. Kako je pač to? Mi si stvar tako tolmačimo, da državnemu zastopu niso nič prav ugajale izjave obrtnih izvedencev. Iz njih se je jasno videlo, da se mora na kak način zabraniti, da veliki podjetniki ne bodo pose-gali v rokodelstvo, drugače da vsa zakonodaja nič ne pomaga. Že pri enketi so nekateri poslanci po sili hoteli vprašanje o dokazu zmožnosti in o jemanji mere drugače zasukati, kakor so hoteli izvedenci. Izvijali so jih z raznimi zvitimi vprašanji, da bi jih pripravili, da se jim povoljno izreko Taaffejeva vlada je menda imela nekaj resnejše volje, nego parlament sam, a je vedela, da se s sedan jim državnim zborom ne da ničesa opraviti. Bati se je jela, da bi več spridil nego poboljšal, ko bi se stvari lotil. Baš potreba obrtne reforme je bila tudi jeden tistih povodov, ki so grofa Taaffeja napotili, da je z radikalno volilno reformo hotel preustrojiti parlament. Če bi se njegova volilna reforma bila izvela, bilo bi upati, da se dobi večina za ugodnejši obrtni red. S tem, da se je volilna reforma pokopala, pokopala se je za dolgo tudi obrtna reforma, to naj si dobro zapomnijo obrtniki, da bodo znali ločiti svoje prijatelje od nasprotnikov. Pod koalicijsko vlado se je tudi govorilo, da trgovski minister predloži državnemu zboru načrt zakona o obrtni reformi. Minister Wurmbrand je baje imel dober namen. Ta mož je pa o obrtnih stvareh imel jako motne pojme, kakor smo posneli iz njegovega govora pri otvorjenji razstave v Gradci, in poleg tega je pa tudi kmalu spoznal, da bi ga niti njegova stranka ne podpi-rala, ko bi kaj dobrega nasvetoval. Zatorej je vso stvar opustil. Govori se, da je neki načrt že bil izdelan v tr-govskem ministerstvu. Za začasne vlade Kielmanseggove so pa nekateri poslanci sprožili stvar, a je vodja trgov-skega ministerstva izjavil, da mora še ves načrt proučiti, predno ga zbornici predloži. Predno je pa načrt proučil, je pa moral odstopiti. Wittek je pod prejšnjimi ministerství kot sekcijski načelnik se bavil le z železniškimi stvarmi, in torej ni čuda, če obrtnega vprašanja ni dobro poznal. Preverjeni pa smemo biti, da bi bil zakon dober, ko bi on dobro vso stvar proučil, ker Wittek ni bil prijatelj velicega kapitala. Kako sodi nova vlada o stvari, ne vemo. Sprego-vorili smo pa mi o njej, ker nekateri politiki že pri na-stopu Badenija spominjajo na to zadevo. Kolikor moremo presoditi grofa Badenijevo vlado, moramo reči, da ni najmanjšega upanja, da bi kaj storila v tem oziiu. Grof Badeni je velik prijatelj Židov. Židovski prodajalci kon-fekcijskega blaga se pa najbolj boje, da ne bi se omejil njih posel. Sedaj židovski konfekcijonisti lahko opravljajo krojaštvo in čevljarstvo sami, to je po ljudeh, ki jih imajo ' v službi. Samostojni oblačilni obrti zaradi tega mnogo trpe in je celo se bati, da jih ti trgovci popolnoma izpodkopljejo. Poleg tega je pa Badeni velik prijatelj veleposestnikov čeških, kateri so skoro vsi tovar-narji in ne žele, da bi se veliki obrt kako omejeval. Zato pa od vlade ne smemo pričakovati, da bi kaj storila za mali obrtni stan. Badeni sam je bogat mož, ki ne pczna potrebe malega moža. Vsa stvar bode poči/ala, dokler bode vladal grof Badeni. Obrtnij ske raznoterosti. Naprava karbuleja. Zinešajo se trije deli prekuhanega lesenega kotrana, 1 del premogovega kotrana v železnem kotlu in to segreje, potem se pridene 2 delà sprašenega kolofonija in to vse vkupe stopi ; potem se pridene še tri dele težkega premogovokotranovega olja, 8 delov težkega lesnokotranovega olja in 2 delà lahkega lesnokotranovega olja. y P i - I I I • Crno lužilo za les. 250 gramov modrega lesa se izkuha v litru vode, pridene se potem tej odkuhi 35 gramov bakrenega vitrijola, to se pusti, da se usede in potem teko-čino odlije. V to tekočino se dene les, ko se je zopet ogrela in se pusti v njej 24 ur. Potem se pa dene les v raztopljeno soliternokislega železa. Sedaj se dene les še nekaj ur v tekočino iz modrega lesa in postane jako lepo crn. Obrtnih zadrug je se sedaj v Avstriji 5317 in sicer od teh največ v Čehih namreč 37*9 odstotkov, v Gornji Avstriji 12*4, v Spodnji Avstriji 11*0, na Moravském 8 8, v Gaiiciji 8 6, na Stajerskem 6 5, na Tirolskem 4*1, v Sileziji 3*8 in na Solnograškem 21 odstotkov V drugih deželah manj kakor 2°/0 Izmed teh zadrug je 552 za strokovne obrti 440, za sorodne obrti in 2493 za več nesorodnih obrtij. j^áE^I^ fffc ffc rÝtrfe ^ Cementni sodi. Velike vinske trgovine napravile so si namesto le-senih cementne sode. Tak sod je zidan štirioglat pre-bočen prostor, ki je redkokdaj nad 3 metre visok, v voglih izokrogljen, da se ložje čisti. Dva soda je povsod nagnjeno proti njega vraticam. Na prednji strani se priredi odprtina, katera se zapre z lesenimi vratici, zgoraj se tudi naredi velika odprtina, ki se zapira s kamnito pločo ali pa z lesenimi vratici, v katerih se nahaja veha. Namesto lesenih vratic se rabijo zgoraj in na strani vra-tica od litega železa z gumijevim obročkom, ki se pri-legajo okvirju in se na notranji strani prevlečejo s takim lakom, na katerega vino nič ne vpliva in tudi vinu ne škoduje. Vrh soda se mora tako zidati, da je pri vehi malo vzvišen. S tem se zabraniJ da v sodu ne postanejo prazni prostori, v katerih bi se lahko raz vij al kan in druge vinske bolezni. Cementni sodi morajo biti do vehe polni kakor drugi. Notranja stran se tudi lahko obloži z malimi steklenimi pločami iz močnega dvojnatega stekla, vendar morajo ploče z robi biti dobro stisnjene. 400 Vnanja stran se dobro cementuje in zgladi Na prednji strani napravijo cevi, katere kažejo, kako visoko stoji tekočina v sodu, nadalje pipe, s katerimi se iz soda jemljo preskušnje. Vzidane kovinske pipe se ne priporočajo. Ako bi se pa rabile, morajo se posrebriti konci, ki taka zavarovalnlca. Premije naj bi bile nizke, 10 do 15 kr. od 1000 gld., da bi se vsakdo lahko zavaroval. Nadalje pisatelj priporoča v zavarovanje proti povodnji. „Assecuranz-und Handels-Zeitung1 odobrava ta nasvet in priporoča, da naj se zavarovanje razširilo na vsa poškodovanja sploh. sežejo v notranjost sodovo in ostanejo dalje časa z vinom v dotiki. Pri zidanji sodov, gleda naj se na to, da se ce- počasi suši, ker je tako trajnejši. Slilï íři rl^ííiíftřt^Ťfí ífiítiíií T! I,,,,ill,,,,,,,*niiiiiiiiii«i«»«ii»i«iiii»«ii»ii»ii«»»iii» vihar 22. sept. na sadnem drevji, je ne preračunljiva. V bližiní Denverja se je sadno drevje polomilo pod težo snega, na milje daleč ni videti drevesa, da ne bi bil poškodovan. Nevihta je bila po vsej državi in sneg je ležal drugo jutro štiri, do dvanajst palcev na debelo. Monte Carlo za Ameriko. „Niagara Fall bode postalo igralnica za Ameriko. Izdelani so baje že načrti za dvorano ; poslopje bode baje veljalo pol milijona, Ako ogromno bode ognjevarno in imelo prostora za 15.900 sedežev". pa se ur>sniči to, bode Niagara in njo slapi dosti žrtev po-goltnili, vsaj konec igralcev je samomor, to se dobro kaže v Monte Carlo. $ Mladi cestni roparji. „Roke kvišku !" sta kričala nekega popoludne v Novem Jorku 13 in llletna paglavca leča gld. 12 kr., grah gld. 10'— kr., fižol gld. 12* kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srećke. V Brnu dne 9. oke. t. 1.: 13, 87, 14, 20, 46. Na Dunaji dne 5. okt. t. 1, V Gradci dne 5. okt. t. 1. 46, 9, 76, 42, 84 27, 12, 63, 25, ti * i: sj na Pier štev. 7 drugim igrajočim otrokom. Otroci so ubogali povelju in ta dva sta preiskala njune žepe ter pobrala nekaj centov, ker več niso imeli ; tudi je jeden mladih ropar jev zahteval od nečega dečka, da mora sezuti čevlje in no- priporoča i. Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba Blasnikovi nasledniki