^^                Dva lenuha.
^StJar sram mc je: tak hlapec si že, pa še letos ne pojdeš k sv. obha-''aMpJL. jtlu!" Tako so obirali Suščeva mati svojega neposlušnega olroka
n5aj so vendar gfospod katehet dober kot duša, skrben kot angelvarih in potrpežljiv kol sam Zveličar,  pa vendar ne opraviš in ne opraviš!"
Že pred dvema letoma bi bil Mihle lahko prislopil k prvemu sv. obha-jilu, velik je bil dovolj in star ludi. Pa še lelos ni bilo nič. Oorje je staršem s takimi olroki!
Mihle je ob materinih tožbah brundal in brundal v kolu, dokler se ni liho izmuznil iz sobe. Ko je bil na dvorišču, je bilo namah pozabljeno vse materino govorjenje.
Dobra mati, fkako so skrbeli za svojega otroka! Niso ga puščali v nobeno druščino. Pri njih je moral biH v sobi, kvečjemu so ga spustili na dvorišče na solnce in zrak, in še ondi ni bilo nikake nevainosii.             ^m
Toda kdor neče, pa neče!  ln lak je bil Suščev Mihle.                     ^H
Kolikokrat so mu mati veleli, naj naseka bularico vejic na dvoriščir^^ drvarnici. Šel je res Mihle s sckirico, toda ne v drvarnico. Je že vselej iztaknil kak oklešček na dvorišču in ga drobil in sekljal. Ko se je tega naveličal, je popuslil vse skupaj na tleh in se lotil kaj drugega. Navadno je prclipal vse žepe, da je našel kak košček svinčnika, in ledaj se je spravil nad risarijo in se ukvarjal z mozici, ki jih je mazal v ceii podobi, ali pa naredil samo glavo, pri kateri so bile prva stvar dolge muštace. Takih podob je bilo naposled vsc polno na Suščevem dvorišču.
Kadar so se mati le naveličali čakati Mihletove butarice, tedaj so stopili sami za njim. Žalostno so zmajevali nad porednim otrokom, nasekali so najpre) Mihleta, potem pa še butarico za v peč. Seveda je zaleglo le samo zaenkral  peči in Mihlelu tudi samo zaenkrat.
Šolsko lelo se je nagibalo h koncu. Kako je bila mladina tegavesela; sosebno pa so se veselili oni Solarji, ki so jih gospod odbrali za priprav-lis.ije na prvo sv. obhajilo. Tudi Suštev Mihle je bil med njimt. Toda temu ni Llo lo kaj posebno do srca, kajli bil je že tretje leto tako srečen, pa se mu je že dvakral pokvarilo ravtio pri zadnji prcizkuSnji.
In res tudi letos se mu jc ponesrečilo,
Drugi učenci, akoravno med lelom ntso biH najbolj marljivi, so se za prvo sv. obhajilo poprijeli na vso moč. Nisi jih skoro videl brez kate-kizma v roki.
Ta se je spravil v zadnji kol, gori na oder za slamo ali na kozolec, da b\ imcj popoln mir, se vsedel, dejal katekizem na kolena, zatisnll si uSesa in na glas .molil" ii knjige, nato Se zamiial tn na patnet ponavljal in ponavljal, dokler ni šlo kol ura.
Drugi v eni roki katekizem, v drugi 5ibo koraka po pašniku gorindol in govori svojo nalogo kot Demosten ob morskem obrežju. Ne vidi nič, ne sliši  nič drugega  kot  knjigo   in sebe.   Le scmiertja  poglcd po strani,
H__________                                fsa 111  *ffi
CSS   112   SSJ                                                                    '
¦¦«JM
¦Mli T^tT
'¦U  Jj
tBS   113   iiC
ako je živjnica še skupaj. Tretji zopet ima v eni malega bratca, v drugi katekizem, z nogo pa še ziblje sesttico v zibelki. Toda ne moti ga ne smeh, ne jok — njegov mladi duh se bavi z naukom za prvo sv. obhajilo
Tako so se učili Mihletovi tovariši, on pa ni ne pasel kravice, ne zibal sestrice, edinole kalekizem bi mu bil lahko na skrbi. Toda ne!
Ako jc v sobici zadremal nad knjtgo, pognali so ga mati na dvorišče, da bi se lahko izprehajal na svežem zraku in se mogel učiti z bistrim umom.
Toda vrgli so raka v vodo, poslali ga iz dežja pod kap. V sobi ga je motil samo spanec, na dvorišču pa sto slvari. Ni dolgo korakal s kota v kol, kar zagleda na zidu čepeti metulja.
nLej ga tička! Le čakaj kmalu bo5 moj!" si je mislil Mih!e prgcej glasno, položil kalekizem na tram v drvarnici, vzel v roko kapo (bil je lenuh, da se mu ni Ijubilo poiskaii slamnika, ki ga je lansko jesen položil kdovekam, — in je nosil kapo v največji vročini) v roko in je lezel po-lahko do metulja.
Trpelo je gotovo pet minut, preden se je toliko približal, da se mu je zdel primeren čas, da pokrije živalco s kapo. Prav oprezno vendar po btiskovo prisisne kučmo na zid, toda vseeno prepočasi, kajti v trenotku se je metuljček nalahno zazibal nad Mihletovo leno glavo.
,Zdaj te pa bom," reče Mihle. ko se metuljček zopet vscde. Po prstih stopa zopet do metutjčka, moleč kapo naprej in jo srečno povezne na malega krllalca.
,,Aha, zdaj sva pa skupaj." Toda živega hoče prijeti za krilca. Pola-goma vzdiguje in vzdiguje pokrivalo — ni ga in ni. Toda naenkrat: ,š^c," in pred nosom uide Mihlelu pisani ujelnik.
Ako mislite, da je bil Mihle zdaj opustil brezuspešni !ov, se hudo motite. In ako mislite, da je počel Mihle lo prarno delo samo eno uro m samo ta dan, ne poznate Suščevega Mihleta.
Konec njegovega u(enja je bil ta, ' da pri glavni preizkušnji za prvo sv. obhajilo ni mogel dokazati zadostnega znanja niti potrebne priprave za sprejem tega najsvetejšega zakramenta.
,Veš kaj, Mihle," so dejali kalehet, »ako se boš tako uiil, boš opravil prvo sv. obhajilo šele na zadnjo uro."
S lakim praznim delom je zapravil Mihle srcčo sv. obhajila, napravil slaršem žalosl in sramolo. Glej ludi ti čitateljček, da ne boš Suščev Mihle, ampak, da boš vedno in pri vsakem delu resno pomislil, kaj ti je v prid in srečo in kaj te utegne pripraviti ob oboje.                                    F. G.
___________________________csa  114 aa______________