France Bevk
Mornar in morski vrag
(Norveska pripovedka.)
2X\ EL je raornar, ki jt1 iuiel veliko sreco pri vseui, fcar je delal. Nihce ni irncl tako bogato nalozenih ladij, uilici1 ni zasluzil toliko denarja. K.ar stekal se jc mor-narju od vseh strani. In prav gotovo. da ni bilo niko-gar, ki bi se bil upal na tako dolge voznje kakor ttt mornar. Kamor sc je obruil, povsodi je imel najlepse vreme. Pravili so celo, da mil je bilo treba le klobuk obrniti, pa je pihal voter v tislo smer, kot jc on hotel.
Tako je vozil dolge dni in dolga leta polne ladje lesa celo do K.itajske in si je prisluzil denarja ko peska. Nt'koc je pa vozil po Severnem morju s polnimi jadri tako hitro. kakor da je ukradel ladjo z vsem, kar je bilo na nji. la nainree. ki ji* njega lovil, je vozil se titreje. Bil je to morski vrag, Z njhn jc bil mornar nekoc napravil pogodbo — kaksno, si lahko mislite — ta pogixlba pa je tisti dan in tisto uro potekla. Mornar je bil vsak hip pripravljen, da gu vrag dohiti in ponese.
Stopil je mornar iz svoje kajute na krov ia se raz-gledal po vreraenu. Nato je poklical ladijskega mizarja in Še nekatere ljudi. Tem je ukazal, naj se takoj podajo v trebuh Iadje iti naj izvrtajo ondi dve luknji. Nato ttaj vzamejo iz shranibe sesaJjke za vodo ter naj jih pritrdijo v obe lukuji tako tesno, da bo stala voda visoko v ceveh.
Ljudje so se čudili. Povelje je bilo res nekoliko^ nenavadno, vendar so ga do pierce izvršili. Naredili so Iuknje in pritrdili sesaljke tako tesno nanje. da ni prišla niti kapljica vocle v ladjo, a v sesaljkah je stala sedem čevljcv visoko.
Jedva so vrgli po končarem delu treske in iveri čez krov, ko jih je dohitel morski vrag v viharju in popadcl momarja za vrat. >Čakaj. starec, ne tišči me t&ka,€ je dejal inomar in se začel braniti pred krero-plji, ki so ga tišČali. »Ali se nisi v svoji pogodbi obve-zal, da boš obvaroval mojo ladjo v suhoti ia ue lx> niti kapljica vode prišla vanjo?* je rpraševa] vraga. »Ti 9i mi pravi! Le oglej si sesaljke! Voda stoji sedem čev-ljev visoko v ceveh. Izčrpaj mi vodo, vrag, izčrpaj mi vodo, da je niti kapljice več v sesaljkah ne bo, nato me vzemi iu obdrži toliko čusa, kot hočeš!<r
Vrag je bil neumen dovolj, da se je dal potegniti za nos. Črpal je vodo in Črpal iz sesaljk, da mu je znoj tekel v potokih po hrbtu. Toliko ga je bilo, da bi bil lahko goni) Djlinske kamne tri, ioda rra? ni vedel. da črpa skozi sesaljke morje, ki je zuova teklo v morje in da tega konca biti ni moglo. Končno se je vrag ttpehal, da ni mogel nič vec, zato jo je popihal domov k svoji stari materi Vragolji. da se spočije. Moraarja pa je pustil odslej v miru. še danes vozi po morju. kamor se mu zljubi in obraca veter po svoji volji prav iako kot svoj klobuk.