Ö Vodenje za raznolikost: ^ zagotavljanje enakosti, vkljuCcenosti ^^ in socialne praviCcnosti
~ John West-Burnham C^ St. Mary's College, London
Ö
• ^	Neenakopravnost je nasprotje socialne pravičnosti. Pravica v splo-
^^	šnem in ozkem pomenu besede pomeni enakopravnost pred zako-
^ N	nom na vseh podroCjih življenja v družbi. Poudarek je na konceptu
^^	praviCne družbe, v kateri je enakopravnost navzoCa tako v social-
J^g	nem, politicnem in ekonomskem življenju, za vse pa velja pravna
Ä	enakost. Osnovno nacelo pravne države je prisotno v vseh oblikah
^^	clovekovega obstoja.
[...] biti pravilen do ljudi, ki so ^izicno ali mentalno prizadeti, ni preprosto. Nekateri ljudje doslej niso bili enakovredno vkljuceni v obstojece družbe. Prilagajanje šolstva, zdravstvene nege, politicnih pravic in svobošcin ter zagotavljanje enakovrednega statusa teh ljudi se zdi problem pravicnosti, in to velik problem. [Nussbaum 2006, 2.]
Vkljucenost in enakost ne pomenita samo prijaznosti in poštenosti, ampak sta povezani tudi s temeljnim uresnicevanjem clove-kovih pravic in pravicnosti ter s priložnostjo živeti v demokraticni družbi, ki temelji na vladavini prava. Vemo pa, da je družbeno in ekonomsko zaznamovanost že ob rojstvu mogoce premagati z izgradnjo pravicne družbe, v kateri otroci odrašcajo in se razvijajo. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah:
[...] otrokom med drugim zagotavlja pravico do svobode izražanja, povezovanja, razmišljanja, vesti in religije, do zašcite pred izkorišcanjem in nasiljem, vrhunskih zdravstvenih storitev, izobraževanja, pocitka in igre ter zašcito pred ekonomskim izkorišcanjem in težkim delom.
Konvencija je pomembna, ker uveljavlja otroka kot pravni subjekt. Otroci so tako z velikim mednarodnim konsenzom postali moralni in pravni subjekti, ki jim pripadajo vse osnovne pravice. [Archard 2004, 54.]
Ta clanek govori o tem, da je socialna pravicnost osnovna sestavina demokraticne družbe in da je mogoca samo z brezpogojnim
VODENJE 1I2010: 7-16
spoštovanjem raznolikosti in zagotavljanjem vključevanja. V veliko razvitih družbah pa socialna neenakopravnost in nepravičnost še ostajata pomembni družbeni sili. Dorling (2010, 2) pravi, da je moC prepričanja, ki v sodobnih družbah vzdržujejo nepraviCnost, povzeti takole:
[...] elitizem je uCinkovit, izkljuCitev je potrebna, predsodki so naravni, pohlep je dober in obup neizogiben. Vsako tako prepričanje pa ustvarja doloCen nabor žrtev - delinkvente, prikrajšane, zavržene, dolžnike in obupane.
Namen vodenja za raznolikost, enakost, vkljuCenost in soCialno praviCnost je zmanjševanje in izniCenje negativnih uCinkov družbe na življenje otrok. Sodobne družbe so vedno bolj heterogene, znotraj njih pa ni neposredne povezave med enakimi in vkljuCujoCimi družbami in dobrobitjo otrok.
Enakopravnost, enakost in socialna praviCCnost
V tem Clanku obravnavamo enakopravnost pred zakonom, razširjeno na vse oblike Clovekovega obstoja; niC namreC ne more biti nad temeljnim kriterijem splošne CloveCnosti. Raznolikost v izobraževanju pomeni zlasti prepoznavanje razlik in spoštovanje posameznika ne glede na te razlike ter s tem skrb za zagotavljanje vkljuCenosti in enakosti. Pojmovanje enakopravnosti se ne nanaša samo na vse oblike življenja, ampak je zakoreninjeno v naCelu, da:
je vsaka oseba nedotakljiva, kar je osnovano na praviCi, ki je tudi dobrobit družbe kot Celote ne more preseCi. Zato ni praviCno, da je izguba prostosti upraviCena, Ce služi veCji dobrobiti drugih. [Rawls 1971, 3.]
Vendar biti samo splošno enakopraven ni dovolj. Poleg tega mora obstajati tudi enakost, katere poslediCa so izmerljivi rezultati življenja v družbi, kjer ni zadosti biti samo splošno enakopraven:
[...] enakost ni isto kot enakopravna možnost. Ko jo uveljavljamo v izobraževanju, se enakost osredotoCa na rezultate in je utemeljena v spoznanju, da zato, ker imajo otroCi razliCne potrebe in prihajajo iz razliCnih okolij, z vsemi ne moremo ravnati enako. [Noguera 2008, xxvii.]
Na podlagi tega spoznanja se zdi, kot da vodenje za raznolikost uporablja naslednji kriterij, ki je, ne glede na osebne okolišCine, osnova za življenje v družbi:
1.	občutek za lastno vrednost: vrednote, dostojanstvo in nedotakljivost;
2.	enakost in vzajemno spoštovanje;
3.	občutek za vrednost drugih: empatija in čustvenost;
4.	priznavanje in spoštovanje drugačnosti.
Tako kot je dandanes splošno sprejeta enakopravnost pred zakonom in prizadevanje za splošno blagostanje ena ključnih demokratičnih vrednot sodobne družbe, tako tudi položaj v družbi ne bi smel vplivati na pravne postopke. Po tem na čelu pa bi morali delovati tudi vsi ostali sestavni deli družbe. So čialna pravičnost mora biti nepristranska. Tako kot je Kip svobode slep, tako mora biti so čialna pravičnost zakoreninjena v poštenosti. To pa pomeni, da nič ne more ogroziti temeljne enakosti, ki je osnova za vse družbene dejavnosti. V osnovi npr. politična enakopravnost ni sprejemljiva, če sistemska revš čina zmanjšuje ter tako ogroža družbeno in ekonomsko enakopravnost in s tem marginalizira ljudi. To lahko spodbudi vprašljivo prepri čanje, da je za zagotovitev so čialne pravičnosti potrebna diskrimina čija v korist dolo čenih družbenih skupin. To je Rawlsov kon čept različnih na čel - ideja, ki pravi, da je neenakopravnost sprejemljiva samo toliko, kolikor omogo ča korist najšibkejšemu. Enakopravnost in enakost morata biti uravnoteženi.
1.	Enakopravnost: vsak človek ima popolno in enakopravno pravičo do osnovnega dostojanstva in vzajemnega spoštovanja ter enakih pogojev za to, da uspe v družbi.
2.	Enakost: vsak človek ima pravičo do koristi družbe, ki nastajajo iz rezultatov na osnovi pravičnosti in potreb.
3.	Socialna pravičnost: pravičnost zahteva namenske in posebne ukrepe za zagotavljanje enakopravnosti in enakosti.
Implika čije modela na sliki 1 so zelo preproste. So čialna pravičnost obstaja le, če je na čelo enakopravnosti navzo če v konkretnih izkušnjah vseh ljudi v vsaki družbeni situa čiji tako, da se mora enakopravnost izraziti v obsegu enakosti v koristih družbe kot če-
Enakopravnos^ ^	^	)	Enakost
SLIKA 1 Enakopravnost, enakost in so čialna pravič nost
lote. Bolj ko sta oba dejavnika vključena, vecja je stopnja socialne pravičnosti, kot npr. prikazuje diagram - bolj ko se kroga prekrivata, veCji je uCinek socialne praviCnosti. To vodi k drugi ugotovitvi - in sicer, da socialna praviCnost zahteva potrditev in sprejetje v obliki manifestacije enakosti in vkljucenosti kot prakticnega primera enakopravnosti.
Raznolikost in vkljuCCenost
Ko obravnavamo naravo socialne pravicnosti, nas Rawlsova na-cela vodijo do dveh temeljnih trditev. Prvic, o nedotakljivosti socialne pravicnosti se ne moremo pogajati - socialna pravicnost je ali pa je ni. Enako velja za prepoznavanje in spoštovanje raznolikosti in primerne vkljucenosti - ali sta ali pa ju ni. Drugic, nacelo se nanaša na vse oblike clovekovega življenja. Posameznik se v pravni sistem lahko vkljuci ali pa ne, in ce se, potem bo zašciten z vladavino prava. Vendar pa se socialna pravicnost nanaša na vse oblike vsakodnevnega življenja, ne samo na posebne ali izstopajoce oko-lišcine. Socialna pravicnost nas vodi od teoreticnega oziroma idealnega k prakticnemu - pravica do glasovanja se mora povezovati s pravico do povezovanja, razpravljanja itn.
Na zacetku kakršnekoli razprave o socialni pravicnosti v kontekstu raznolikosti se je treba izrecno lotiti enega problema. Pri vsaki razpravi morajo biti vnaprej upoštevani temeljno dostojanstvo in vrednote vsakega posameznika, do izražanja katerih ima pravico. Razlicnih »stopenj« clovecnosti ne more biti; ne more biti meril ali pogojev, s katerimi bi dolocali, ali nekdo s svojo identiteto oziroma integriteto ustreza ali ne. CClovekovo dostojanstvo je treba brezpogojno spoštovati, ne pa ga meriti z dolocenimi merili ali primerjati z ideali. (Človekovega dostojanstva ne smejo ogrožati stanje zavesti, relativno bogastvo ali družbeni položaj.
Primerljivega znanstvenega kriterija za legitimno ali moralno razvršcanje ljudi, ki bi služil kot osnova za diskriminacijsko obravnavo, namrec ni. Tako morajo spol, etnicna pripadnost, prizadetosti, relativna inteligenca, razlicne stopnje športne pripravljenosti, razlicne umetniške sposobnosti, uporaba jezika in socialne ter kulturne norme predstavljati zgolj razlike, ne pa služiti kot temelj za diskriminacijo, tako osebno kot institucionalno. To nacelo je osnovno vsem razpravam o prepoznavanju in spoštovanju raznolikosti ter o zagotavljanju vkljucenosti - razlika je v priznavanju, da je raznolikost osnova za strategije zagotavljanja vkljucenosti na podlagi enakopravnosti in enakosti. Takega pristopa ne smemo
imeti za prirojenega, saj je proizvod kulture in prevladujoče moralne hegemonije:
Visoka kakovost in delovanje finskega izobraževalnega sistema sta povezana s preglednostjo družbe, značilnostmi in širokim konsenzom o socialni podobi države. [...] Obstaja zavezujoča preglednost in zavezanost k vkljuCevalnim, pra-viCnim in inovativnim socialnim vrednotam, tako znotraj kot tudi zunaj izobraževalnega sistema. [Pont, Nusche in Hopkins 2008, 80.]
Družbeni konsenz na Finskem pomeni, da lahko UCiteljska zbornica spodbuja spoštovanje kodeksa strokovne etike, ki vklju-Cuje naslednje trditve:
•	Vrednost Človeka mora biti spoštovana ne glede na [...] spol, starost, veroizpoved, izvor, prepričanja in spretnosti.
•	Pri odnosih med učiteljem in skupino ali posameznim učencem [...] mora prevladovati pravičnost.
•	Osnova za vse družbene odnose je spoštovanje svobode, ki je človekova bistvena vrednota.
•	Učitelj sprejema učenca in si prizadeva za enakopravno obravnavo vsakega enkratnega posameznika.
•	Pravičnost spremljata enakost, izogibanje diskriminaciji in pristranskosti ter vsakomur omogoča priložnost biti slišen ...
Moralni konsenz na Finskem je osnova za širok nabor družbenih, izobraževalnih in končnih političnih prepričanj. Tega se ne da preslikati v druge sisteme; to je proizvod zgodovine, kulture in nacionalne identitete. Da bi raznolikost v izobraževalnem sistemu resnično zaživela, bi morali sprejeti mnogo temeljnih odločitev, ne nazadnje tudi v zvezi s tem, kaj naj bi bil njegov temeljni namen. Vsak izobraževalni sistem ima svoj prevladujoči namen - skandinavske države si prizadevajo za dobro počutje in socialno pravičnost, angleški sistem pa je naravnan k učinku. Seveda je večina sistemov mešanica različnih elementov, ampak eden od njih zagotovo prevladuje, in ta daje izobraževanju poseben pečat. Prav tako šole uporabljajo različne kazalnike, na temelju katerih se lahko primerjajo druga z drugo.
Temeljna naloga vodenja na stopnji šole je, da izraža in zagotavlja delovanje v skladu z osnovnim namenom izobraževanja.
sLiKA 2 Namen izobraževanja
Vodenje za raznolikost in vkljuccenost
Ta nacela zagotavljajo mocno in praktično izražanje strateških temeljev za zagotavljanje raznolikosti, in to na mnogo načinov.
Srce šole kot moralne skupnosti je njena zaveza skupnim vrednotam. Ta zagotavlja osnovo za doloCanje moralnih na-Cel. [...] Uspešna šola prispeva k tem naCelom in jih uporablja kot osnovo za odloCanje o tem, kaj so njene vrednote in kako jih bo uresniCevala. [Sergiovanni 1992, 108.]
To odloCilno vpliva na uCinkovito vodenje, saj gre pri tem v bistvu za premikanje zgodovinskih mejnikov šole kot avtonomne instituCije k mnogo širši moralni odgovornosti.
Najtežji del trajnostnega vodenja je tisti, ki nas sili k razmišljanju zunaj naše šole in nas samih. To je del, ki kliCe po tem, da služimo v javno dobro vseh otrok znotraj skupnosti in zunaj nje, ne samo v korist lastnih interesov tistih, ki so povezani z našo instituCijo. [...] Trajnostno vodenje je družbeno gledano le vodenje. [Hargreaves in Fink 2005.]
Vse to velja za vodje, ki se zavedajo, kakšni so njihovi Cilji in ki moCno zaupajo v tisto, v kar verjamejo, in vidijo svojo vlogo
SLIKA 3 Razvijanje moralnega zaupanja
pri prenašanju nacel v prakso. CCe naj bosta vključenost in raznolikost trajno vključeni v šolsko kulturo in delovne procese, potem se mora vodenje osredotoCiti na sklepanje moralnih konsenzov.
Nasprotno pa to pomeni, da so vodje globoko in povsem predani moralnim naCelom raznolikosti in vkljuCenosti. To mora predstavljati veC kot le politiko, ki jo je treba vpeljati; to je temeljnega pomena za integriteto vodenja.
UCinkovito vodenje izvira iz modela, ki je v principu podoben modelu na sliki 3. Vodenje mora temeljiti na etiCnem kodeksu, imeti mora jasen nabor naCel, ki zagotavljajo temelje za osebno in strokovno življenje. VeCina etiCnih kodeksov in filozofij je zgodovinske in splošne narave, uporabljeni pa morajo biti v doloCenem Casu in prostoru, npr. sprejeti v osebni sistem vrednot. UCinkovit vodja tako upošteva splošna naCela in jih sprejme v osebne vrednote, s katerimi lahko živi in ki lahko vplivajo na njegovo odlo-Canje. Vendar morajo vrednote uCinkovati v resniCnem svetu, zato morajo biti prilagojene moralnim naCelom, ki jim sledi vsakdanje življenje. Vodja šole, ki je predan soCialni praviCnosti (etiCnim naCelom), le-to prilagaja prepriCanju, da mora šola spoštovati raznolikost in biti vkljuCujoCa (osebne in strokovne vrednote), kar se na sistematiCen in ustaljen naCin (v moralni praksi) kaže v šolskih pravilih in praksah.
Moralna vloga vodje šole lahko vkljuCuje:
•	jasno izražanje moralnih naukov in vrednot;
•	interpretaCijo in uporabo teh vrednot v posameznih primerih;
•	zagotavljanje, da vsak posameznik na šoli razume naCela in da jih je sposoben osebno osmisliti;
•	delovanje, ki omogoCa doseganje dogovora o naCelih in zagotovil o spoštovanju le-teh;
•	nadziranje šolskega življenja in s tem zagotavljanje, da se te-
sLiKA 4 Osebna verodostojnost
žnje spremenijo v dejansko izkušnjo (npr. izvajanje etičnega »pregleda« šole);
•	spodbujanje primernega in sankcioniranje neprimernega vedenja;
•	posveCanje Casa spremljanju, pregledovanju in obnavljanju osebnih in organizacijskih sistemov vrednot.
Ni dovolj, da vodje razpravljajo o doloCenih naCelih, ampak jih morajo poosebljati v svojem lastnem življenju in praksi; z drugimi besedami - biti morajo verodostojni.
Na sliki 4 je verodostojnost rezultat interakcije osebnih in strokovnih vrednot, osvojenega jezika in naCinov vedenja. Verodostojnost je rezultat doslednosti prepriCanj, jezika in vedenja - v izražanju prepriCanj v jeziku (z besedami) in vedenju.
[...] verodostojno vodenje v izobraževanju mora širiti in podpirati osnovne vrednote šolanja. Verodostojni vodje šol spodbujajo druge k sodelovanju pri oblikovanju predmetnika, po-uCevanja in uCenja; k vsemu, kar si zasluži pozornost in kar je smiselno delati in ustvarjati skupaj. [Duignan 2006, 128.]
PraktiCno to pomeni, da vodje veCinoma uporabljajo naslednje oblike vedenja in strategije:
•	Dialog in delovanje - vodje razvijejo skupen jezik in besednjak tako, da so v nenehni rabi enaki konCepti ter da je razumevanje vrednot enotno. Vodje govorijo o prihodnosti šole,
kakršno si želijo, in razvijajo scenarij, da bi zaposlenim pomagali razumeti, kakšen je njihov prispevek h gradnji šole kot moralne skupnosti.
•	Vodje in vzori - vodje vodijo z zgledi - upoštevanje šolskih vrednot je pri celotnem njihovem ravnanju, delovanju zelo ocitno.
•	Šole in skupnosti - šola deluje kot vkljucujoca skupnost, ki v svojem vsakdanjem delovanju uteleša raznolikost. Deluje kot mocno soodvisna in povezana mreža.
•	Poosebljanje ucenja - da bi zagotovili, da se raznolikost in vkljucenost jasno izražata v izkušnjah ucencev, so predmetnik, poucevanje in ucenje zasnovani na podlagi potreb ucencev - pristop ä la carte.
•	Glas ucenca in njegovo vodenje - ni dovolj samo predvidevati, da politike za spoštovanje raznolikosti in spodbujanje vkljucenosti delujejo. Da bi to preverili, moramo zbirati podatke o tem, ali storitve resnicno ponujajo tisto, kar zahteva stranka. To pomeni, da se mora glas učencev in drugih udeležencev izobraževanja jasno slišati, da morajo biti udeleženi pri dolocanju vsake podrobnosti pri nacrtovanju storitev, ki jih ucenci potrebujejo. Konec koncev bo vkljucenost delovala le, ce se bodo ucenci pocutili vkljucene.
•	Od »najdi in popravi« do »predvidevaj in prepreci« - da je preventiva boljša od kurative, pove že znan rek. Vodenje za raznolikost in vkljucevanje mora zato delovati tako, da bo preprecevalo diskriminacijo in zagotavljalo vkljucenost. To je bolje kot pa se odzivati šele takrat, ko pride do pomanjkanja spoštovanja drugacnosti in kadar vkljucevanje ni ustrezno.
•	Poravnalna pravica - spoštovanje raznolikosti in zagotavljanje vkljucenosti nista samo crki na papirju, ampak sta globoko osebni, z mocnimi custvi povezani konotaciji. Poravnalna pravica je strategija, ki zagotavlja, da se žrtev pocuti varno, kadar jo ogrožata neprimerno vedenje in jezik drugih, ter je zmožna razvijati strategije, ki zmanjšujejo možnost podobnih odzivov v prihodnje.
Poravnalna pravica temelji na empatiji, vodenje za raznolikost in vkljucevanje pa na mnogo nacinov tudi potrebuje empatijo kot kljucni custveni odziv. Na koncu bodo verodostojni vodje spoznali, da je prepoznavanje in spoštovanje raznolikosti ter zagotavljanje
vključenosti stvar osebne presoje. In tako kot so nujna pravila, tako je nujen nastanek visoko razvitih in čustveno inteligentnih šol.
Literatura
Arčhard, D. 2004. Children: rights and childhood. London: Routledge.
Dorling, D. 2010. Injustice: why social inequality persists. Bristol: Poli čy Press.
Duignan, P. 2006. Educational leadership. Cambridge: Cambridge University Press.
Hargreaves, A., in D. Fink. 2005. Sustainable leadership. San Frančisč o: Jossey-Bass.
Noguera, P. 2008. The trouble with black boys. San Frančisčo: Jossey-Bass.
Nussbaum, M. 2006. Frontiers of justice. Cambridge, ma: Frontiers of Justi e Cambridge.
Pont, B., D. Nus č he in D. Hopkins. 2008. Improving school leadership. Pariz: OECD.
Rawls, J. 1971. A theory of justice. Cambridge, ma: Harvard University Press.
Sergiovanni, T. J. 1992. Moral leadership: getting to the heart of school improvement. San Fran is o: Jossey-Bass.