Naši kraji in ljudje Pomembna sokolska slavnost Šakal v Brežicah — vzor bratske sloge Brežice, julija Lep sokolski praznik je bil v nedeljo 16. t. m., ko smo slavili 351etnico sokolskega dela. Novo urejeno letno tejovadišče ob banovinski cesti je s svojim impozan^.nim pročeljem, okrašenim z državnimi troboj- nicami na visokih drogih ter s krasnim li- kom ptiča sokola (glej sliko), izdelek akad. kiparja Stovička, nad glavnim vho- dom vabilo in sililo mimoidoče, da si ogle- dajo naš stadion, pa se udeleže tudi naše sokolske prireditve. Vse to je delo na- šega članstva, posebno izvršujočega, ki je vztrajalo na tem, da izvede svoj letoš- nji telovadni nastop s proslavo 351etntce že na novo urejenem lastnem telovadišču. Vse to je priznalo tudi naše meščanstvo brez izjeme, ki je okrasilo svoje domove z zastavami ter obsipalo Sokole s cvet- jem in pozdravi. že ob 13. se je začelo zbirati članstvo Bokolskih edinic brežiškega okrožja na te- lovadišču, kjer so se vršile najprej skuš- nje pod vodstvom br. načelnika Ivana Za- godeta, ob 14. pa je bil obrambni zbor okrožja, ki ga je vodil okrožni načelnik br. Pavel Herbst. V jedrnatem nagovoru je pozval članstvo, naraščaj in deco k vztrajnemu izvrševanju sokolskih dolžno- sti. Obrambnemu zboru je sledil sokolski sprevod skozi mesto, na čelu jezdeci, za njimi kolesarji, sokolska godba iz Trbo- velj, oddelek narodne vojske, nato člani m članice v kroju, v civilni obleki z znaki, naraščaj in deca. Posebno pozornost je zbujala skupina sester v krasnih narodnih nošah. Sprevod je pozdravil z balkona ob- činske hiše predsednik občine br. Ivan Volčanjšek, obkrožen od članov uprave, čestital je društvu k 351etnici, želeč mu lepih uspehov v bodočnosti. Telovadni nastop je privabil toliko ob- činstva, da je bilo obširno telovadišče do- bro zasedeno. Po pozdravu zastavi je sta- rosta br. dr. Zdolšek čestital članstvu k uspehom 351etnega dela, posebno onim čla- nom, ki so bili že pri ustanovitvi društva udeleženi, naposled pa je izročil pred zbo- rom članstva bivšemu načelniku br. inž. Tugu Cajnku spominsko darilo članstva v znak ljubezni in hvaležnosti za uspešno delo v društvu. Telovadni nastop je z vsemi točkami gledalce v polni meri zadovoljil. Naša voj- ska je izvedla svoje napadalne vaje Šele ob nastopu mraka ter dokazala, da ima- mo dobro izvežbane branilce miru. žela je splošno priznanje. Ob prijetnem razpolože- nju je trajala narodna zabava pozno v noč ter je brez dvoma uspeh prireditve v mo- ralnem in gmotnem oziru vsestransko nad- krilil pričakovanje. Veličastni proslavi 35- letnice naj sledi še vztrajnejše delo, da bo- do uspehi ob 401etnici še vidnejši. Mladi Angleži spoznavajo Jugoslavijo Pri nas rase zanimanje za učenje angleščine Ljubljana, 24. julija Ob žgoči poletni vročini je pripeljal v petek popoldanski vlak iz Maribora v Ljub- ljano skupino 14 angleških akademikov in 6 akademičark, ki so prebili 3 tedne v Ma- riboru, »našem Meranu«. Angleže je poslal British Council, da so se udeležili poletnega kurza za študij angleščine, ki se je vršil le- tam od 1. do 21. julija. Na kolodvoru je priredilo ljubljansko angleško društvo go- stom prisrčen sprejem. Ko so bile urejene formalnosti in prtljaga zasidrana v garde- robi, so si gostje ogledali naše mesto. Udo- ben avtobus jih je popeljal na grad. krono bele Ljubljane. Navdušenje nad prekrasnim razgledom je bilo živahno in iskreno. Ma- la piavolasa Angležinja s srčkanim obraz- čkom in velikimi začudenimi očmi je tr- dila, da je bil obisk Ljubljanskega gradu najlepše, kar je doživela na svojem poto- vanju v Jugoslavijo. Njen kolega pa mi je izjavil, da ne more dovolj dati izraza svo- jemu veselju, da je imel priliko videti na- še lepe planine, ki jih je občudoval in ob- iskal iz Maribora, še enkrat od ljubljanske strani. Pod vodstvom neumorne in vedno čile ter naše gore tako iskreno ljubeče go- spe Copelandove so namreč napravili An- gleži po njihovi izjavi nepozabno krasen iz- let v Logarsko dolino. Za odhodnico je pripravilo angleško dru- štvo gostom v Ljubljani prijetno večerjo na tako slikovito ležečem Bellevueju. Go- sti se niso mogli načuditi ljubki in lepi legi Ljubljane, ki da je tako prekrasna v svo- jem bogastvu zelenih nasadov in prijetni hladnoči. Pogled ob nočnih urah z Belle- vueja na razsvetljeno mesto pa je res sil- no lep. Nenadoma so se začele dvigati pi- sane rakete pod zvezdnato nebo in zatem- nile prijazno svetlobo prvega krajca. V ša- li smo rekli gostom, da je umetni ogenj prirejen njim na čast Najbrž bo veselilo Ljubljančane in vse, ki ljubimo belo Ljub- ljano, enoglasna izjava Angležev, da jim Ljubljana bolj ugaja kot Maribor. Naj nam bo odpuščen lokalni patriotizem! Na poslovilnem večeru se je zbralo mno- go tukajšnjih članov angleškega kluba in kontakt med njimi in Angleži je bil kaj kmalu zelo prisrčen. Saj pa so se tujci v treh tednih bivanja na naši zemlji priva- dili našega načina in marsikatero prisrčno prijateljstvo je bilo sklenjeno med Jugoslo- vani in njimi. Pri večerji mi je pravil moj sosed, mlad absolvent filozofije, ki gre v kratkem na študijsko potovanje v Ameri- ko, da so se vsi pri nas tako božansko po- čutili. Z veliko vnemo mi je kazal fotogra- fije (napravil jih je rekordno Število okrog 200) na katerih so v veselih grupah v počit- niškem razpoloženju posnete skupine naših in angleških študentov. Zanimanje za študij angleškega jezika je v zadnjih letih pri nas silno naraslo in iz vseh delov naše države je obiskalo kurz nad sto udeležencev. Ta- ko je bila dana prilika, da so tujci spoznali temperamentne Srbe, razigrane Hrvate in melanholične Slovence. Nikakor niso mogli prehvaliti slovenske gostoljubnosti. Škotski tovariš Charly je v svoji šaljivi napitnici izrazil prepričanje, da bi škotski igralci na dudo še mnogo lepše svirali, če bi jim daja- lo pogum slovensko žganje. Res velik po- klon, če pomislimo na prvovrstno kakovost svetovnoznanega škotskega whiskija. Prisr- čno smo se nasmejali anekdoti o umirajo- čem Škotu, ki je ležal v neki angleški bol- nišnici. Imel je pred smrtjo samo to željo, da bi, preden umrje, še enkrat slišal igra- nje na dudo. Res so mu poslali v bolnišni- co svirača, ki mu je igral vso noč. Toda — zjutraj je bil Škot še živ, vsi drugi, Angle- ži, pa so bili mrtvi. Škoda, da je bil mladi Škot zelo utrujen in zato res ni mogel ugo- diti naši prošnji, da bi zaplesal svoj nacio- nalni ples. Njegov prijatelj arhitekt mi je smeje pripovedoval kakšno pozornost je vzbujal Charly vsepovsod. Hodil je okrog v svoji narodni noši, k! najbolj pada v oči s svojim širokim karirastim krilom. Ni ču- da, če so se ljudje ustavljali in začudeni gledali za njim. Iz pripovedovanj smo po- sneli, da je bilo smeha ?n zabave na počit- niškem tečaju na pretek, pa tudi resnega dela. Angleži so povedali, da še nikdar po- preje niso premišljali tako resno o tem, ka- ko težak je njihov materinski jezik. Silno družabna in zgovorna študentka ekonomije je trdila, da so jo Jugosloven! naučili an- gleške gramatike in da je bila ob različnih vprašanjih, zakaj je v angleščini to in ono tako in ne drugače, v bridki zadregi. V prijetnem in neprisiljenem kramljanju se je načela marsikatera tema. Zal. da ni bilo več časa, da bi tudi oni, ki niso bili v Ma- riboru, nekoliko pobližje spoznali angle- ške goste. Čuditi pa se je moral človek, ka- ko dobro poučeni so o naših razmerah, ko- liko vedo o naši zgodovini, literaturi in umetnosti. Študent arheologije in klasične filologije mi je razlagal, da so bile v pre- historičnem času na na Sem Barju stavbe na koleh in tudi o rimski dobi v Sloveniji je vedel marsikaj povedati. Rekel je, da se je tako silno veselil, da bo videl rimske izko- panine v Ptuju, da pa je bil zelo razoča- ran. Najbrž ga je zavedla prebujna fanta- zija in včasih zelo površni in netočni po- datki v tujih učnih knjigah. Mnogo zanimi- vega bi se bili še lahko pomenili, toda — čas je hiteL Kljub utrujenosti nadvse zadovoljno in dobro razpoloženo je odpeljal avtobus dru- žbo v sredino mesta. Najpodjetnejši so v »Zvezdi« še zaplesali, drugi so se na zrač- nem vrtu hladili ob sladoledu, ki ga niso mogli prehvaliti. Nekateri izmed družbe so napravili kratek skok na nebotičnik, ki z magično silo privlačuje vse tujce. Bligžala se je ura odhoda in potniki so postajali nekoliko nemirni. Prav po študentovsko so začeli pregledovati svoja finančna sredstva. Simpatičen stavbni inženjer mi je začel ka- zati celo kolekcijo najrazličnejšega denarja v kovancih: angleškega, holandskega, nem- škega, rumunskega, madžarskega, skratka pestro zbirko, katero je imel namen zame- njati v Italiji, ker je njihov popotni načrt predvideval 4-urno bivanje v Benetkah. Nu- mizmatska razmotrivanja je prekinil signal Lo uror trto narediti ttto kakor more perfb čisto opro« je dobro milo. Teipentincvo mHo Zlotorog do gosto bete peno, Iti x lahkoto odsfroni vsako umazanija Le malo *rudo - « perilo je snežno belo, prijetno poduhlevo »n ostane dolgo trdno. URPfNTINOVO MIIO avtobusa, ki je oznanjal odhod. Nočni br- • dolgo, dolgo so vrste prijateljev in tovari- zec proti Italiji je imel po stari navadi pre- cejšnjo zamudo in čas za zadnje poslovilne besede je bil nekoliko manj pičlo odmer- jen. Končno je vlak prihrumel. Potniki so hitro zasedli prostore in namestili prtljago, ki je ni bilo malo. Na mah so pozabili na vso izmučenost in živahno so na pol žalost- no in na pol veselo mahali zadnji pozdrav. Svetlo so žareli naši živo rdeči nageljni v rokah angleških deklet. Naj bi bili simbol resničnega, medsebojne interese sveto spo- štujočega prijateljstva med našo ljubljeno Jugoslavijo in mogočnim britskim imperi- jem. E. S pomočjo ponarejenih legitimacij jesleparil Ni še znano, koliko ljudi Je oškodoval Ptuj, 24. Julija V Pichlerjevo agenturo v Ptuju je stopil te dni čedno oblečen moški m rekel, da bi si rad kupil pisalni stroj. Lastniku agentu, te se je predstavil za železniškega uradni- rekciji v Zagrebu. Poleg tega so dobili pri njem še 1390 din to nov kazenski zakonik. Na podlagi najdbe legitimacij je policija spoznala da ima v rokah premetenega sle. parja. ki je morda oškodoval že vrsto ka Vuksana Steva iz Osijeka. V dokaz mu I strank, je predložil uradno legitimacijo, ki je bila Pri zaslišanju Je aretirani izpovedal, da izdana pri državni direkciji železnic v Su- ; je Vuksan Stevo iz Založnice, srez Otočac, bo tiči. Po kupnih pogajanjih Je nudil Vuk- san za pisalni stroj 400 din v gotovini, za ostalo pa bi podpisal menico. Pod enakimi pogoji je prodala pred kratkim {risalni stroj tvrdka Kerbeutz v Mariboru nekemu Mom- čiloviču Danetu, ki se je bil tudi legitimira) z železniško legitimacijo, vendar pa plačL la za blago ni nikoli prejela. To je g. Pichler vedel, zato Je v kupcu zasumil sleparja. Z izgovorom se je za tre- nutek odstranil in zadevo prijavil policiji. Policija je stranko povabila v urad. Pri osebni preiskavi so našli pri Vuksanu tri ponarejene železniške legitimacije, in si- cer eno glasečo se na ime Vuksan Stevan in' izdano pri železniški direkciji v Suboti- ci, drugo na ime Momčilovič Dane in tretjo na ime Janžekovič Ilija, obe izdani pri di- in Je po poklicu zidarski pomočnik. Legi- timacije pa mu je ponaredil neki Jankovič v Zagrebu za 300 din. Izvršila se je tudi konfrontacija med aretiranim in lastnikom tvrdke Kerbeutz ter Je trgovec v aretiran- em spoznal kupca pisalnega stroja. Vuksan pa tega sleparstva v Mariboru nikakor noče priznati. Ugotovilo se Je dalje, da Je bila prodana pri tvrdki Pere Oton v Mariboru harmoni- ka. To Je kupil železniški uradnik Janže- kovič Ilija In kot kupnino podpisal meni. co. Seveda Je bil ta uradnik tudi Vuksan, ki te menice nI nikdar izplačal. Na podlagi teh ugotovitev Je bil Vuksan predan sodi- šču in se vršijo še nadaljne poizvedbe o morebitnih sleparstvih, ki bi jih Vuksan zakrivil Se po drugih krajih v državi. Za deco bi se morali bolj brigati Počitniško potovanje otrok z vlaki bi moralo biti udobno Tz Ptuja smo prejeli naslednji dopis: Dne 21. t. m. se je vrnila moja 10-letna hčerka z letovanja v Bakru, kjer je pre- živela tri lepe in brezskrbne tedne v do- mu Jadranske straže. Bila je polna hva- le in navdušenja o tem, kar je doživela na Jadranu. Edino en dogodek je zasenčil te lepe tri tedne, namreč vožnja, odnosno način vož- nje nazaj. Sicer so za potovanje izrabili nočne ure, a tudi ponoči je bila vročina neznosna. Proti vročini seveda ni sred- stva, pač pa M železniška uprava lahko poskrbela za to, da bi se otroci malo udobneje vozili. Prostora je bilo za 80 otrok prav toliko, da so lahko sedeli. O ležanju seveda ni bilo govora. Ce pomisli- mo, da je že za odraslega človeka, utrud- ljivo, potovati vso noč, ne da bi se mogel maJo vleči ,mora taka vožnja biti za 10 do 12 let stare otroke prava muka. Kaj bi že bilo, če bi železniška uprava dala na razpolago en vagon več, da bi otroci, če že ne vsi naenkrat, pa vsaj menjaje se mogli po nekaj uric dremati Tudi naša mladina ima že tu pa tam priložnost slišati, kako udobno se potuje po drugih državah. Res povsem nepotreb- no je, če mora deca na sebi občutiti, ka- ko malo brige se posveča potujočemu ob- činstvu. Nujno želeti bi bilo, da bi želez- niška uprava počitniškega potovanja na- še dece ne gledala edinole iz finančnega vidika, temveč da bi se pri transportih take vrste ravnala po zgledu drugih dr- žav ,ki nudijo deci vse olajšave po geslu: Kar da država svoji deci, to da sami sebi. Silva Mehore zadnja pot LJubljana, 24. julija Pogreb tragično preminulega šolskega upravitelja Silva Mehore je jasno izpričal, kako priljubljen in spoštovan je bil mladi učitelj-idealist v naši javnosti. V nedeljo popoldne se je pred mrtvašnico zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti zbralo ne- broj njegovih prijateljev in znancev, da spremijo pokojnega tovariša na zadnji po- ti. V sprevodu, ki ga je otvorila častna če- ta vojakov so nosili okrog dvajset vencev poletnih rož. Med drugimi venec Št Jakob- skega gledališča. Gledališkega odra Sokola Vič, Kočevskega Sokola. Ciril Metodove družbe v Kočevju, Orjema, Učiteljskega pevskega zbora. Nepregledna je bila mno- žica turobnih spremljevalcev, ki so se zvr- stili za kruto prizadetimi žalujočimi svojci za krsto, prav tako posuto z rožami in ob- dano z venci. Tovariši učiteljski abiturien- ti so mu zapeli v slovo dve žalo6tinki, po- slednjo. Vigred se povrne pri odprtem gro- bu. V presunljivih prijateljskih besedah 90 se na pokopališču poslovili od njega g. Ku- gier v imenu njegovih sošolcev, na zadnji pozdrav kočevskih Slovencev g. Fliger, ga. Engelmanova kot zastopnica UJU ter sled- njič g. Eypper v imenu Šentjakobskega gledališča in njegovih najožjih prijateljev. Zastopnik Ciril-Metodove družbe iz Ko- čevja je vrgel na krsto grudo naše sloven- ske kočevske zemlje. Žalostno toda veličastno in nad vse pri- srčno je bilo slovo množice žalujočih in še šev s solzami v očeh nemo zrle na gomilo prezgodaj umrlega — študenta Poljanca, kakor je bilo tako resnično in iz srca na- pisano na enemu izmed trakov žalnega venca. Gospa Prijatelj Ima nove Jubileje Ljubljana, 24. julija Na dan sv. Ane bo obhajala svoj 91- letni rojstni dan in god znana napredna, skoraj bi rekli-najstarejsa nacionalna žena v Ljubljani. Stanuje na Ljubljanskem gra- du v istem stanovanju polnih 40 let. Vidi se ji in tudi sama vedno trdi, da je zdrava, vesela in zadovoljna. Pravi, da se počuti, kot sveže mlado dekle. Redno vsaki dan hodi iz gradu na trg in nazaj. Vsi grajski prebivalci jo spoštujejo in jo imajo zelo radi že zaradi tega, ker je vedno veselo razpoložena. Najraje pa jo imajo grajski fantje, ki jo nazivajo »našo mamo*. Poleg teh omenjenih jubilejev pa slavi »naša mama« tudi 4-kratno poroko z istim možem Leta 1871 se je na Veseli gori po- ročila slavljenka s pokojnim Prijateljem Antonom, sod. oficialom v Ljubljani, leta 1896. je obhajala srebrno poroko, leta 1921. zlato in leta 1932. biserno poroko. Slednji dve poroki je opravil v grajski kapeli sv. Jurija naš narodni župnik g Janko Barle. Tri mesece kasneje je umrl njen mož v. 92. letu starosti. V zakonu se jima je rodi- lo 9 otrok, od katerih živijo tri hčerke, in to Peregrina stara 64 let, Angela 54 in Slav- ka 52 let. Dan sv. Ane bo spet dostojen in prije- ten praznik na gradu, ker jo vsi grajski prebivalci ljubijo in so ponosni na to ve- dno dobrovoljno »našo mamo« Vse od ustanovitve naprednega kulturnega društva »Ljubljanski grad« je njegova članica in dobrotnica. Je pa tudi že dolgoletna redna naročnica »Jutra«. Želja vseh grajskih pre- bivalcev je: »Prijatijevi mami še mnogo, mnogo let zdravja, veselja in zadovolj- stva,m —* M. Pekovski pomočniki v stavki Celje, 24. julija Borba pekovskih pomočnikov v Celju za njihove pravice se nadaljuje in se je v zadnjih dneh zaradi postopanja nekate- rih pekovskih mojstrov poostrila. Mojstri, ki morajo sedaj delati sami s svojimi va- jenci, skušajo na razne načine pridobiti pekovske pomočnike, da bi prišli delat. Ta prizadevanja pa so zaman, ker se pekovski pomočniki dobro zavedajo velikega pome- na solidarnosti in discipline. Zanimivo je, da je doslej tudi že šest vajencev zapu- stilo delo in zaprosilo pomočnike za za- ščito, ker ne vzdržijo izredno napornega dela, ki ga morajo sedaj opravljati. Posto- panje nekaterih mojstrov tudi značilno osvetljuje primer, da je dobil neki pekov- ski pomočnik pred stavko za šest dni na- pornega dela po 11 ur dnevno, torej sku- paj za 66 ur komaj 90 din, torej niti ne 1.50 din na uro! Poleg tega mu je mojster odbil še 7.50 din za OUZD in 1 din za uslužbenski davek, tako da je prejel po- močnik sramotno nizko mezdo 81.50 din za šest delovnih dni. Poudariti pa moramo, da so med pe- kovskimi mojstri tudi častne izjeme, ven- dar pa izgleda, da ti mojstri še nimajo večine, da bi lahko uredili spor s pomoč- niki, ki solidarno branijo svoje pravice in se borijo za človeka dostojno eksistenco. Na celjski trg prihaja sedaj tudi kruh iz krajev izven Celja, kjer pekovski pomoč- niki ne stavkajo. Mnogo gospodinj je skle- nilo, da bodo v času stavke same pekle kruh. Upamo, da bodo pekovski mojstri vendarle spoznali upravičenost pomočni- ških zahtev ter kmalu omogočili sklenitev nove kolektivne pogodbe in zaključek stavke, zlasti ker so simpatije javnosti slej ko prej na strani stavkujočih pomočni- kov. Ignac Koprivec: Gumna so zaživela »Tiho, tiho! — Kaj je to, glej?« — Ne- kaj se je moralo zgoditi! Nekaj težkega, velevažnega, nekaj takšnega, kar pretre- se življenje v korenju. Tako mirno je postalo vse. Pesem živ- ljena se je unesla. Slovenske gorice .so vr- gle s sebe tisti brezbrižni nasmeh, ki raz- gibs.va lica mladini ter si nadela oni iz- raz zaskrbljenosti in resnobe, ki je lasten zrelim ljudem. Le od kod se je vzelo to? — Gozdovi so še zeleni, kakor jih je pobarvala pomlaa; tu in tam še cvete roža iz pomladi; listje vinske trte je še sveže, le mladosti ni več na njem veter ga ne ziblje več tako ljub- ko in norčavo kot ga je nekoč. Nekam re- sno in počasi se pozibavljejo veje drevja, se maje listje, kakor bi se utrudilo v vsen teh dolgih dneh ki so drveli čez zemljo od pomladi pa do te ure. Ogrodje Slovenskih goric je še takšno, kakršno je bilo: ljubko in očarljivo s svo- jimi neštetimi hribčki, s cerkvicami na gričih, s potoki, mlini z jagnedi po vaseh in s klopotci, ki jih že pripravljajo, da jih bodo postavili v gorice, le vnanjost se je spremenila, lice se jim je predirugačilo. Gube so se jim zarezale v čelo, kakor bi se pripravljale na ledene sape, ki že vsta- jajo izza daljnih hribov in jih občutljiva koža že tu pa tam začuti. Moj bog, kako naglo gre vse! — Letna časi drvijo drug čez drugega, borijo se med seboj in podoba je, da vsi mrzijo po- mlad, kot bi ne prinesla tega, kar bi mo- l rala. Pa tudi najkrajša je. Teden, dva jo je čutiti, razposajen piš zamrši človeku lase, poboža naravo, nežni list zadrhti na bukvi in že je vsega konec, že je pomlad potisnjena na stran, kakor bi na zemlji ne bila zaželena. Ali se življenje porajajo za to, da so ob določenem času vržena v grobove na lju- bo nekomu sebičnemu, neusmiljenemu, preden so spoznala svoj cilj, bistvo m smoter stvarstva? se vpraša človek zdaj, ko gleda razdejanje po poljih, čez katere zdiivja tu pa tam nevihta, ki se brusi ob ostra strnišča ter prevrača razstave po- žete pšenice, ki so ostale od vse tiste le- pote, katera je spomladi valovela po žit- nih njivah, življenje je kakor senca: kre- pi se in krepi .postaja močnejša, temnej- ša, ko pa posije sonce .skopni, ne da bi ostal od nje en sam drobec. Bogve, ali tudi rastline ljubijo pomlad, ljubijo svoje življenje? — Tedaj je ta nji- hov konec še žalostnejši. — Kaj je ostalo od zelenih bilk pšenice, ki je pokrivala njive Slovenskih goric? Kaj je ostalo od cvetja, ki je kukalo iz klasov ljubko, da so ga še čebele gledale z radostjo? — Samo teh par sto razstav, po katere gre- do zdaj mlatičS z vozovi, na katere jih bodo naložili, jih spravili v gumno, kjer jih bodo omlatili, zrnje pa nasuli v kašče. Ob letu pa ne bo ostalo zrno od vsega tega. Tako je z vsem. Zrele, z izkušnjami obogatene stvari umirajo, na njih mesta. pa stopa lahkoverna mladež, kakor bi se Stvarnik bal upora onih, z izkušnjami obogatenih bitij. Zdaj se je vse življenje Slovenskih go- ric preneslo na gumna. Cepje so udarili po smrekovih podnicah to glasni pika poka se razlega med hrami ter se odbija ob gozdovih za vasmi Po cestah Škripljejo težki vozovi. Nalo- ženi so visoko čez ročice z zlato pšenico. 2rd leži čez njo to jo pritiska na voz, da bi kak snop ne padel na tla. In če dela cesta ovinek, ali če nekoliko Visi, se opre mlateč z rasohami v naložene razstava, da bi voznik ne zvrnil. Ko peljejo z njive zadnje snopje, pazijo sosedovi mlatci na primerni trenutek ter zasadijo zadaj pod žrd zastavo: strgan rdeč jančjak, ali stare spodnje hlače. Ča- sih se zgodi, da stoji tak voz dolgo na dvorišču preden kdo opazi po rednost, te- daj pa je dolžnost najmlajših mlatcev, da zaneso zastavo na voz katerega drugega gospodarja. Ampak to je težko, zakaj so- sedni mlatci so budno na straži Ko je potegnjen z njive zadnji voz, se spravijo mlatci, večinoma vtaičarji to ma- li želarji, Id mlatijo za mertik, v gumno k otepanju snopja. Po dva in dva sta skupaj. Vsak prime za svoj snop ter tol- če z njim po sodu, ki so ga postavili v gumno. Otepeno snopje zlagajo otroci v parme ta na skednje, ali pa v ute in v listnjake. Ko Je sod že do polovice vtop- ljen v zrnju, odpro mlatci gumnska vra- ta, da se prah nekoliko izkadi, očistijo zrnje slame ter ga zgrebejo na vršaj v kotu gumna. Zvečer je na vršaj treba pa- ziti, da ga tatovi ne zmanjšajo, kajti tat ob mlačvi najlažje pride do mernika pše- nice. Vsak večer določijo mlatci izmed se- be čuvaja, ki spi pri vršaju. Ce so mlatci od daleč, spijo navadno na gumnu vsi. Mlatci raznih gospodarjev si nagajajo med seboj, kolikor se da. Zlasti je izpo- stavljen šalam čuvaj vršaja. Ponoči, ko zaspi se priplazijo sosedni mlatci v gum- no ter postavijo na vršaj slamnatega mo- ža z vrečo v rokah. Ko se čuvaj zbudi m zagleda na vršaju človeka, zakriči, Skofli po cepe to hoče udariti po tatu, spoznati pa mora, da je potegnjen, to tedaj Je iolas- nost mlajših mlatcev, da zaneso slamna- tega moža drugam. Ce jim ne uspe posta- viti ga kam na vršaj, ga zaneso na stre- ho pri gumnu, to zgodi se, da ga mlatci ne opazijo do južtoe. Takrat Je veliko smeha v vasfi. Zjutraj prično z vejanjem žita. To Je najveselejši čas za mlatce, zakaj takrat plačuje gospodar njihovo delo. Vsak dese- ti mernik dobijo mlati«. Ce je gospodar dober in če je letina obilna, dosiplje k vsakemu desetemu merniku še merico za nameček, da je večji mertik. Po vejanju se šele prične mlaCitev, ta- krat šele zapojo cepje. V odprtine gumn- skih vrat si nalože mlatci otepeno snopje, vržejo dva snopa sredo gumna in po dva in dva udarjata po vsakem, ga obračata med mlatenjem s cepmi, ga omlatenega odvrže ta in si deneta na njegovo mesto drugega, ne da bi prenehala tolči. Ko Je omlatena precejšnja skladovnica snopja, gredo mlatci šopat. Treba Je pač Šop ta, slamnate strehe, to če je žetev dobra, če setev ni poležana, postanejo lepe tudi strehe. Snop ali dva prime mlfttes x rfiJKfc ga razveže ter otepa z njim pred seboj, da nerabna slama odpade. Ono, ki mu ostane v rokah, pa še očeše na »farju«, zobati pripravi, stični glavniku. Najsta- rejši mlateč zvije iz očesane slame vez, jo položi na gumno in ko je šopa dovolj de- bela, Jo zvežejo, nato Jo pa obrežejo v reznem stolu, ali s koso ter Jo vržejo v šopnik. Tako mlatijo v nekaterih vaseh, kjer n5so vneti za napredek. Drugod pa je čuti ropotanje vitlja, ki ga goni živina, pa tu- di brnenje motorjev in sikanje lokomobil, ki so potegnile večino dela po gumnih va- se ter razpršile tudi vesele ure, ki so bile v zvezi z mlatitvijo. Stroj Je pač stroj, brezsrčen je to ne privošči delavcu, da bi se malo poveseH Oni ki ao lastniku stro- jev, se seveda vesele, ali to je poglavje zase. Le tu to tam se še mlatci tudi pri mlatenju a stroji nekoliko razživfijo, ko se napi je jo, ali če stroj počiva. Samo siromaki so še ostali zvesti sta- remu načinu mlatenju. Po eden ali dva toičeta po gumnu s cepmi, sovražno gle- data na snopje, kakor bi ne mogla verje- ti, da bo dalo kaj prida zrnja, zakaj zad- nja leta so se prepričali da se še tako otipljivi obeti ne uresničijo. Pred gumnom pa čepijo otroci. Brundajo in žvečijo pše- nična zrna, oči pa ae jim svetijo od ugod- ja, ker so dobili v želodec nekaj boljšega, zakaj do zdaj ao biti vajeni le koruzne polente zalite s šmarnico, ali s kislo ja- boKnica Bogve, kdo bo mlata takrat, ko bodo odrasli ti otroci! Mlatitev zahteva močne- ga človeka, to bo pa rod pritlikavcev m sUabdčev... Ampak kaj hi govoril o tem, mi tafcfco vsakdo v**.