ZA VODOTOKE VODARJI, ZA POŽARE GASILCI
Imamo hudournike, Ljubljanico in Barje
V Dobrni so slovenski vodarji ustanovili svoje društvo. Nad 300 se jih je včlanilo vanj. Njegov predsednik je postal dirketor Vodnogospodarske-ga inštituta s Hajdrihove dipl. inž. Mitja Starec. Ko smo ga prosili, kako bi ocenil sedanji položaj te zelo pomembne dejavnosti v izrazito hudourni-ški in vodarski Sloveniji, nam je povedal: »Bili so že časi, ko je država bolje razumela delo vodarjev in potreb po vodarstvu, kot je to danes. Danes velja, kljub 100 letni tradiciji (da ne govorimo o posameznih ureditvah Savinje, Save, Ljubljani-ce, Barja) teza, da vodarstvo v Sloveniji ne potre-bujemo. Velja, da poleti, ko nastopi suša, pokli-čemo na pomoč gasilce, saj se voda kljub suši vedno nekje najde in jo je treba samo razvoziti, jeseni ko grozijo poplave, pa je tu civilna zaščita.
Spominjam se, da je kot odgovor na kritiko, da je za leto 1993 za vodno gospodarstvo premalo sredstev, državni sekretar za okolje, v članku v časopisu DELO odgovoril, da bo že prišlo zno-traj Ministrstva za okolje in prostor, do prezrapo-reditve sredstev v kolikor bodo nastopile poplave.
V  kolikor bo takšna miselnost znotraj sloven-skega prostora prevladala, to je miselnost, da je možno stvari reševati z ad hoc improvizacijami, da je kurativa boljša od preventive, bodo naše vode še vedno tisti element prostora, ki bo v pro-storu največ izgubljal, gospodarjenje z vodami pa obsojeno le na gašenje po požaru. Danes nas ni strah sprejeti kateri koli izziv vezan na varovanje in urejanje voda, zahtevamo pa zato ustrezna finančna sredstva in možnost, da vodi povrnemo vsaj del njenega naravnega prostora.
Država se mora zavedati, da vodnogospodar-stvo ni samo sebi namen. Njegova osnovna naloga
dipl. ing. Mitja Starec
je zagotavljanje prostorskih možnosti in virov za zadovoljevanje razvojnih potreb dmgih gospodar-skih in družbenih dejavnosti. Še zlasti ohranjanju in plemenitenju gospodarskih vrednot. Hkrati pa je uravnavanje odnosov zemlja - voda ena redkih preostalih možnosti ohranjevanja in realnega ple-menitenja danosti v naravi.
Gre za vzdrževanje vse bolj obremenjenih na-ravnih sistemov, za uravnavanje odtokov in preto-kov voda, varovanje virov in kvalitete vode, ob-vladovanje erozijskih pojavov, usposabljanje pla-zovitih m poplavnih zemljišč, pa tudi za večanje energetskih, proizvodnih, samoohranitvenih in samočistilnih sposobnosti naravnih sistemov. Mnogo je primerov, ko so nam bili zadani nizki udarci, na katere nismo reagirali v prepričanju, da bodo ljudje sami spoznali nesmiselnost obtožb, da je večina vodotokov spremenjena v umetne kana-le in da so za poplave glavni krivci vodarji.
Žal smo bili vodarji preveliki idealisti in je bilo spoznanje po potrebi pravilnega in kvalitetnega informiranja javnosti eden izmed pomembnejših razlogov ustanovitve Društva vodarjev Slovenije. Pri tem ne gre samo za afirmacijo gospodarjenja z vodami kot panoge oziroma dejavnosti, ampak je potrebno dati vodarstvu tudi na področju stro-ke nov zagon. Panoga, ki ne vlaga v razvoj svoje stroke, je panoga, ki si žaga vejo na kateri sedi. Nacionalneniu programu gospodarjenja z vodami je potrebno dati isti pomen in težo kot ga imajo nacionalni programi drugih dejavnosti: ceste, že-leznice, kmetijstvo, pri tem pa mora tudi MOP odigrati svojo pozitivno vlogo, saj je kljub vsem nesporazumom, matično Ministrstvo vodnogo-spodarske dejavnosti v Sloveniji.«
STANISLAV JESENOVEC