-----   390    -----
Iz deželnih zborov.
Hrvaški sabor.
V Zagrebu 26. novembra.
t$. Ni treba brati slovanskih in nemških listov (kar še cel6 A. A. Z. v nekem prav pametnem sestavku broja 324. potrjuje), čutimo tudi sami tukaj, da vse gleda na naš sabor.    Ni  dvojiti,   da  je   njegovo   delo-
------   391    ------
vanje kaj važno za celo državo. Pravo so pa tudi včerajšnje „Novice" rekle, da še ni javiti kaj gotovega. Al kar se d&, to bi Vam vendar rad razkril, dasiravno ni nič odločnega, saj bo ob odločnih reččh menda še pozneje tudi časa in prostora v „Novicah."
Ker je delovanje rečenega zakonodavnega sabora toliko važno, ter ne samo zavoljo sosedstva, ampak tudi v druzih ozirih za Slovenijo prevelike važnosti, mislim, da ne bo brez koristi, če tukaj čitavcem ponudim kratek pregled o nekih njegovih zadevah.
Hrvaško se Slavonijo stoječa pod civilno upravo ima skupaj 340 ? milj , ter razpada v sedem županij , od kterih je po zemljišču največa sremska (skoro 85 Q milj), najmanja pa reška, ki ima 28 milj. Stanovnikov je vsega skupaj leta 1857 bilo blizo 900.000, največ jih je v zagrebški ž-upanii (235.600); najmanj v požeški (64.000). — Zastopnikov, to je iz mest in kotorov (kantonov) in kaptolov s kloštri vsega je 120 po zakonu leta 1861, zatem nekaj čez 70 magnatov, in vsi predstojniki katoliške in pravoslavne cerkve. K temu Še svetovavci banskega stola ali apelacije, in^vsi veliki župani, tako, da jih je vseh do 220 oseb. Čudna posebnost našega ustava je ta, da magnati, to je, bogati grofi in baroni glasujejo na hrvaškem in tudi na madžarskem saboru; to se je razvilo v prejšnjih časih ozke zveze hrvaško-madžarske.
Krajina ali pa vojn is k a meja (granica) ima-joca 339 ? milj (petrovaraždinska ne gre sem, ker stoji pod vojniško nadoblastjo v Temešvaru) pošilja, al samo za odločevanje državo-pravnih pitanj , 58 zastopnikov, kteri so v sedanjem saboru razun treh sami oficirji. V prejšnjih časih niso pošiljali zastopnikov, ker neki pravijo , da drugači vojska ne politikuje; poslednji sabor pa je s prošnjo v 9. sednici sklenjeno izdelal, da bi kakor leta 1848, tako tudi sedaj graničari zastopnike poslali v Zagreb. Zato tega ni v izbornem redu leta 1861. Namen je bil ta, da se tako vsaj do druge tretjine izpolni ime „trojedne kraljevine", ter da se veča sila d& narodu hrvaškemu; misel kakor tudi namen je gotovo izvira slovanskega. — Tretja tretjina bila bi Dalmacija; al čeravno je zagrebški sabor že prejšnjih let od bečke vlade zahteval zedinjenje te zemlje s Hrvaško, vemo, kaka je bila do sedaj, in tudi v najnovejih vladinih predlogih ni videti volje , da bi se izpolnila ta želja. Tudi ta želja ima svoj izvir v občutkih slovanskih.
Od nekdaj je sama hrvaška zemlja bila preslaba za samostojno politiko; zatega voljo sedaj gleda, da bi se okrepčala. Ravno zavoljo te nesamostojnosti od nekdaj ste v naši deželi bili dve različni stranki, ena se je bolje držala bečke (dunajske) nemške centralne vlade, druga pa požunske ali ogerske.
In taka je tukaj še sedaj.
Na sedanjem saboru ne bo deset nessunistov, to je, kteri bi mislili, da Hrvatje naj ostanejo le za sebe, neki znajo le za dva; naj večidel ali pa skoro vsi magnati in bogateji aristokrati in mnogi drugi so za to, da se Hrvati združe z Madžari; ž njimi se je v precej ozko zvezo spustil en del onih, ki so 1861. leta bili zoper-niki te ideje.
Druga stranka pa misli, da Hrvatom neka ožja zveza z Bečem bolje kaže, posebno pravijo, ker je Hrvatom vendar na vsaki način priznati nekaj občih zadev s celo Avstrijo, in ker bodo pri tem tam najdli sorodnih Slovanov, s kterimi jih menda ne čaka zopet leto 1848, do kterega je vodila ozka zveza z Madžari.
Kdo bo tajil, da je za to in uno stranko razlogov poštenih, in ako bi mi proste ljudi, ki jim ni mogoče na drugo misliti kot le na davke, sedaj šli izpitavat po redu, najdli bi, da si danes, ker jih je bečka doba od
leta 1850 do sedaj skoro obsula z davki in papirjem, od zveze z Madžari zares obetajo zlatih časov; al bati se je tudi, da bodo, ako bi ta zveza za nekaj let dokazala lažljivost tega upanja, ravno ti ljudje zopet drugam nosili svoje simpatije in nade; kajti zdi se nam prav, da se denarnih stisek ne bodo še skoro znebili.
Toda segel sem že predaleč, hoteči razložiti dosedanje zadeve našega sabora. Vem, da vsakega zanima zvedeti, kdo spada na eno, kdo na drugo stran; al vsak izvedeni človek ve, da se toliko ljudi ne d& meriti le po eni niti; tudi se bodo stranke javalne kakor s kine-škim zidom razdelile med seboj; odloka, ki jo ima izreči naš sabor, je tako jako važna za celo našo prihodnost , da se bodo misli še le bistrile pri razpravljanji in razvijanji vsakega pojedinega pitanja; zato se nam zdi praktično, da se programi pišejo in podpisujejo le o pojedinih pitanjih.
Važneje zadeve dosedanje so te-le: Koj v prvi seji zahteval je Mrazovič, da se naj odstranijo svetovavci banskega stola, kakor bi po članku 9. 1861. leta tudi morali odstopiti. Za sedaj se je pitanje odložilo do dovršene verifikacije; težko, da ne bo tudi sedaj kakor 1861 leta. — Drugo, kar zadržuje — če se po mestu govori resnica — tiče se officirjev krajiških. Mnogo zastopnikov ali poslancev pravi, da je oficir še manj kakor činovnik na samostojni podlagi; oficir viseči od komande moral bo glasovati po telegrafu; k temu pa še dobro pomnimo , kako je še sam „Domo-bran" hudo kritiziral neke volitve v Krajini; po takem bi mnogih čakalo, da se vrnejo iz Zagreba kakor so prišli. Da bi to oficirje hudo peklo, ni težko razumeti. Tretja zadeva je izbor predsedništva, ki se je o njem začelo razpravljati v seji 24, novembra. Kandidat fuzijske stranke je Kušljan, ki ga je prejšnja kancelarija zavrgla od časti velikega bilježnika, od druge stranke pa bivši kancelar Mažuranič. Da ste to bitno različni stranki, iz daleč je videti; glasovanje bo nas učilo, ktera stranka je jača.
24.  dne t. m. je na saboru bila huda borba; fuzio-nisti pogrozili so se , da odidejo, če bodo verificirani častniki (oficirji) graničarski in sploh udje glasovali pri izboru predsednika. To je hudo orodje, kterega se je tudi ban poplašil; Perkovac in Mrazovič rekla sta^mu, da jim ni ravno kaj mar, akoravno pod banom Sok-čevičem ne bi bilo več sabora. In ko je prevzvišeni škof Strossmajer v pravdi zarad častnikov tudi pristopil se svojim govorom k stranki fuzionistov, koj je ban zaključil sejo, in volitve ni bilo.
25.  dne t. m. nobenega poslanca iz liberalno-nd-rodne stranke ni bilo v sejo; prišlo je le 101 poslancev, tedaj ne toliko, da bi bil mogel sabor kaj skleniti. Bana so oficirji sprejeli z živio-klici. Veliki župan Kukuljevič je govoril ter zahteval skrivno sejo. Občinstvo nevoljno zapusti dvorano. 106 poslancev liberalne stranke je sklenilo, da pošljejo deputacijo od 10 poslancev s pritožbo zoper bana na Dunaj, gori omenjeni poslanci pa so v skrivni seji sklenili, ker vidijo , da sabor mora prenehati, ako ne pridejo uni v sejo, da je treba porazumeti se z liberalno stranko, zato so pod vodstvom generalmajorja Jelačiča poslali deputacijo do prevzvisenega škofa Strosmajer-a, naj bi on blagovolil biti posrednik. Kaj bo iz vsega, se danes še ne ve, — razdraženost je velika.
Deželni zbor kranjski.
23. dne t. m. se je začel deželni zbor v Ljubljani. Po slovesni maši,   ki   so  jo   peli   milostljivi knezoškof dr. Widmar,   se je   ob 11. uri začel zbor,   kterega je deželni glavar baron Codelli odprl z ogovorom,  v kte-rem je  pred vsem zboru predstavil novega cesarskega
-----   392   -----
namestnika barona Edvarda Bacha, omenil smrti Ambroževe in izstopa treh poslancev, zaupanje razodel, da bo zbor edino le blagor dežele pred očmi imel, pa tudi novi c. kr. deželni poglavar podpiral pravične želje deželne , ter končal s slavo-klicem na Njih Veličanstvo, kterega je navdušeno trikrat ponavljal zbor.
Potem poprime Njih ekscelencija cesarski namestnik baron Bach besedo in pozdravlja zbor, kteremu zagotavlja, da ga bo vsigdar na tistem potu srečal, kteri z prevdarjenostjo in zmernostjo pelje k vzajemnem po-razumljenji; potem je izročil cesarski manifest in patent od 20. sept. v slovenskem in nemškem jeziku s pismom Njih Veličanstva od 7. dne t. m., ktero veljeva, da se manifest in patent izročita zboru. Kot predloga vladina, ktera ima zbor v razpravo vzeti, sta zboru bila izročena: 1) občinska (srenjska) postava in volilni red, 2) načrt nove deželne vredbe, po kteri naj se vprihod-nje okrajne glavarije ustanovijo.
Poslanec pl. Langer se vsede za mizo perovodja in prevzame začasno to opravilo.
Poslanec Dež man poroča o volitvah Njih eksc. barona Schloissnigg-a in dr. Etb. Kos ta, ktera je zbor soglasno potrdil. Oba nova poslanca storita potem navadno obljubo.
Potem je perovodja pl, Langer bral ces. manifest in patent od 20. sept nemški in slovenski.
Ko je vse to brano bilo, prosi poslanec dr. Blei-we i s besede, in govori (slovenski) tako-le: Slavni zbor! Slišali smo sporočilo Njih Veličanstva: cesarski manifest, ki je tudi nam izročeno. Sporočilo to je važno za Avstrijo vso in to me je napotilo, da predlagam nujni nasvet:
1.    Da se adresa pokloni Njih Veličanstvu cesarju.
2.    Da se v osnovanje adrese izvoli odbor 5. gospodov zbornikov. (Poda napisani predlog gosp. predsedniku.)
Za njim govori poslanec dr. T o man (slovenski) in podpira predlog tako:
Moj prijatelj gosp. dr. Bleiweis je predložil nujni predlog za adreso in prav je imel v duhu naroda slovenskega; v duhu ljudstva kranjske dežele je on predložil , naj osnujemo adreso, in jaz želim, da v tacem smislu hočemo se držati vodil, ktera so nam bila danes sporočena. Presvitli cesar in vojvoda kranjski sam pravi v svojem manifestu dne 20. septembra 1865: „Prosta je pot!" Jaz hočem mir imeti z narodi, pravi nadalje Njih Veličanstvo in narodi slovanski želijo mir ustanoviti z naravno osnovo cesarstva, in cesarske besede nam vlivajo upanje v naša srca. Važno je to sporočilo zato, ker se zopet povračamo na tisto postavno podlago, ki je edino pravična in ustavna, ki je v duhu državnih pravic vseh kraljestev in dežel in enakih pravic v njih prebivajoČih toliko različnih narodov; važno je zato, ker sega na oktobersko diplomo nazaj. Ko je presvitli cesar dal oktobersko diplomo, je on rekel mojstru, naj on zida ustavno poslopje po obrisu, kakor mu ga diploma kaže. Po teh ustavnih pravilih bi bil imel zidati mojster, bivši državni minister, ustavno poslopje. Al kaj je mojster naredil? On se ni držal obrisa in je zidal poslopje, v ktero je zoper postavna vodila hotel spraviti vse narode, ne glede na njih državopravne, ne glede na pravice deželnih zborov ; hotel je zvariti vse v državni zbor; postavil je poslopje na negotovi in nevarni temelj zibajoči, na §. 13, tako, da bi bilo znalo propasti celo ustavno poslopje. Pozabil je na stopnice ustavne, po kterih bi vsi avstrijski narodi hoditi mogli. In kakošna je naredil okna? Ni luči, ni svitlobe bilo v poslopji, temveč povsod in zmirom kraljevala je tema. Nismo dobili svobodne tiskarne, družbinske, porotne, kaznovalne postave in tudi še drugih postav ne.   Na vsa
ta okna in okenca je pozabil, ali pa zmirom jih obetal le tistim, ki teže in hrepene po tako imenovani individualni svobodi. V kakošna poslopja nas je mojster opraviti hotel, so naši bratje Ogri, bratje Hrvati, bratje Cehi in drugi Slovani brž prevideli. Zato ni moglo obstati več to poslopje, ki ni bilo zidano po ustavnem, obrisu, ampak zoper obris. Zato je presvitli cesar ukazal, novemu mojstru novo osnovo ustavnega poslopja in to velikodušno početje je izrečeno in zagotovljeno v* manifestu, po kterem so poklicani vsi narodi, da podajo in izrečejo svoj nasvet, kako bi se zidalo po ustavnem obrisu oktoberske diplome. In tudi mi hočemo se tega obrisa držati, ker tudi mi spoznavamo, da je le ok-toberska diploma taisti temelj, na kteri se more zidati pravoustavno poslopje in ustanoviti sreča vseh narodov avstrijskih. Zato podpiram pravični in o pravem času postavljeni predlog dr. Bleiweisa, o kterem ni premišljevati, ali je nujni ali ne, ker hvaležno naše srce se hoče nemudno izreči. Podpiram ga prav živo, ker mi žark cesarske besede sveti žarno v oči in srce in me bolj osvetuje, kakor februarski patent — luna, ki je  le  mogla nekoliko  svetiti v  noči pretemni.    (Pravo?
pravo! dobro!)
Za dr. Tomanom poprime poslanec Svetec besedo, zagovarjaje predlog Bleiweis-ov tako-le: Da ni treba važnosti cesarjevega pisma na dolgo in široka dokazovati, priča dovolj ta resnica, da vse je klicalo, da je treba premembe v sistemi, po kteri se je zdaj vladala Avstrija, in daje treba ukreniti na drugo pot. Presvitli cesar je slišal ta klic, pa ga tudiuslišal; on sam je oprostil pot in narodom samim veleval: govorite, kako mislite, da naj se uravna Avstrija IPrevažno je tedaj to sporočilo cesarjevo, ker hoče ustavno pravo, avtonomija dežel, veljavo države. Al predlog Bleiweisov je res tudi nujin (dringlich), kajti, če presvitli vladar k nam tako zaupljivo govori, ne spodobi se, da bi mi še le v dolgočasno prevdarjanje spustili: ali mu hočemo odgovoriti ali ne. Spoštljivost do cesarja, gospoda moja! od ene strani, od druge pa prepričanje, da je 8tvar važna, nas bode napotilo, da glasujemo za nujnost predloga. — Po tem se je glasovalo. Za nujnost predloga so glasovali: dr. Bleiweis, dr. Costa, dr. Toman? dekan Toman , Rozman, pl. Langer, Koren, Zagorec, Klemenčič, Kapele, Svetec. Ker je bilo 28 poslancev v zboru (gosp. knezoškofa, barona Ant. Zois-a, Goloba,. Jombarta, Kozlerja in dr. Skedl-na ni bilo) je padel predlog nujnosti z 11 glasovi zoper 17; tedaj pride v eni prihodnjih sej na vrsto. — Perovodja za 14 dni sta  bila izvoljena dr. Costa in pl. Langer.
V drugi seji so bili v odbor, ki bode presodil opravilno sporočilo deželnega zbora, izvoljeni sledeči gospodje: Svetec, baron Apfaltrern, ph dr. Wurzbach, dr. Toman in pl. Langer, in uradnikom deželnega računstva je bila plača enmalo povišana.
Razprava tretje   seje   so   bile  nenavadno žive   in dvorana poslušavcev   prepolna.    Ko   so   bile   volitve   za odbor občinske  postave  in denarstvenih   zadev dovršene (v unega so bili voljeni sledeči gospodje: dr. Zupan, Koren, dr. Toman, baron Apfaltrern^ Zagorec,  grof Auersperg,  Derbič, Kromeria Svetec, v tega pa: pl. Strahl, pl. dr. Wurzbacb^ dr. Zupan, K o zle r, Kromer, baron Schloissnigg, pl. Langer,  grof Auersperg in dr. Bleiweis), je začel dr. Bleiweis podpirati predlog za adreso. Ker so gospodu Kromerju   bili  dobro-klici poslušavcev med govorom preobili,  je   zahteval,  naj  jih  ustavi gospod predsednik;   al   nič   ni   opravil.    Ko je konečno baron Apfaltrern od predsednika terjal, naj slovenski predlog dr. Bleiweis-a zboru pove po nemški, stopi dr. To-
-----   393   -----
man na noge in zavrne tako zahtevanje, ktero žali pravico domačega jezika  in   zahteva samovlado nemškega, \i sicer dosihmal v cesarskih uradnijah kraljuje, v deželnem zboru   kranjskem   pa  si  nikakor  ne sme prilastiti kake supremacije ,   in to toliko manj , ker tudi mi smo tako vljudni, da ne zahtevamo nemških na slovenski jezik prestavljenih predlogov,   kar   bi po vsej pravici mogli; ako pa gospod baron slovenskega jezika ne zna, naj se ga uči. — Po tej episodi je gosp. predsed- , nik pL  dr. Wurzbach   mnenje razodel,   da bi,   ako je zbor zadovoljen^ utegnilo pripravno biti, da bi se pred glasovanjem za dr. Bleiweisov predlog zaslišalo to, kar ima    grof Auersperg  v   podporo    svojega   predloga reči.    Temu pa se  ustavi dr. Costa in   predsedniku s prepričavno besedo dokaže,   da   bi   tako  ravnanje bilo zoper opravilni red ,   kteri jasno   pravi in ne potrebuje nobene apelacije na zbor,   da o tem predlogu se mora samostojno  glasovati,   in  glasovalo   se je.    Za predlog dr.   Bleiweisov   so   glasovali:   Bleiweis,   Kapelie, Costa, Klemenčič, Koren, pl.Langer, Lokar, Rozman,   Rudež,   Svetec,   dr.   Toman,   dekan Toman,   baron Anton Zois in Zagorec,  tedaj 14 poslancev, — zoper pa 18: baron Apfaltrern, grof Anton Auersperg, Brolich, Derbič, Dežman, Golob, Guttman, pl. Jombart, Kozle r, Kromer, Jtulej,   Obreza,   Recher,   baron Schloissnigg, Skedl, pl. Strahl, dr. Zupan, pl. VVurzbach. — Potem   povzeme   grof Auersperg  besedo  in   podpira svoj predlog: naj se voli odbor 7 odbornikov, kteri pre-vdari nasledke   septemberskega  manifesta za korist deželno.    Za ta predlog   so glasovali vsi,   ki so glasovali zoper   dr. Bleiweisov predlog,   samo  Obreza   in baron Schloissnigg ne,  pristopil pa mu je Rudež — zmagal je Auerspergov   predlog tedaj   z 17 glasovi zoper 13 — tedaj   z  večino 4 glasov.    Gospodje : Apfaltrern ,   Auersperg,   dr. Zupan , Dežman , Kromer, Obreza, Mulej so bili izvoljeni, da osnujejo predloge po Auerspergovem nasvetu.   Te volitve se 12 poslancev celo ni udeležilo.
Govor dr.  Bleiweisov   in  grofa Auersperga prinesemo drugi pot.
Iz druzih deželnih zborov.
V vseh deželnih zborih takraj Litave je dosihmal bila najvažnejša razprava za to: ali adresa ali ne. -Nemški deželni zbori na Dunaj i, Gradcu, Celovcu, Lincu, Salcburgu in Bregencu so kar naravnost sklenili to, kar je grof Auersperg predložil kranjskemu; v Levovu, Pragi, Brni in Črnovicah so bile nasvetovane a dre se Njih Veličanstvu, in galici-ški jo je brž v 1. seji že izgotovil in poslal Cesarju.