Listek, Pot do sreče. Prevel F. L. (Konec.) »Mati, Ijuba mojamati!« objame Dragomir mater ter jo poljubi na lice. »Jaz niti ne zaslužim, da me storita tako srečnega. Toda mi se pogovarjamo, kakor da bi bilo vse v redu. Saj že ne vemo, če me Jelica hoče.« »Kaj pa da te hoče«, se nasmeje oče. »Ali ni obstala Mariji?« >To že«, odvrne Dragcmir, »toda meni Se ni obstala, če me mara. Pa saj je še nisem niti vprašal. Takoj letim k nii, da izvem, ali hoče postati moja.« Predno sla racgla oče in mati kaj odgovoriti, je že izginil Dragcmir. Kmalu potem je stal pred hišico vdove Poijančeve. Itavno je hotel vstopiti, ko odpre Jtlica vrata. »Jaz sem, Dragomir«, pomiri jo fant, ko vidi, da stopi deklica prestraSena nazaj. »Seveda pridem malo pozno v vas, toda imara 8 teboj nekaj važnega govoriti.« »V sobo te ne morem peljati, mati že ležijo«, odgovori mu deklica, »pa sediva zunaj pred hišo na klop, če ti je prav.« »Seveda, seveda mi je prav«, zaSepeta fant ter potegae deklico k sebi na klop. »Še ljubSe mi ie, če se morem prej s teboj pogovoriti. Č9 se bodeva midva dogovorila, potetn Se le naj zvedo tvoja mati. — Jelica, glej, nočem ti pripovedovati veliko o moji preteklosti. Saj veS dobro, da sem bil malopridnež. Toda zdaj sem se resno poboljšal. V zadnjih tednih sem postal drugačen človek. Zapazil sem, da me Ijudje mnogo prijazneje gledajo in moji stariši doma so tako srečni in se veselijo raoje spreobrnitve. To d6 seveda dobro, pa mnogo bolj rae bode veselilo, če me bodeS ti pohvalila. NajlepSe plačilo bo, ako me prijazno pogledaš ter mi rečeS: Dragomir! jaz sem zadovoijna s teboj. Zdaj si postal človek, katerega zamorem iz srca Iju- biti. Ti molčiš! No, Jelica, ali rečeS?« »Zikaj pa ne, če ti je toliko na tera ležeče«, mu cdgovori deklica in povesi oči. »Saj pa je tudi resl Ti si so popolnoma poboljšal, postal si priden fant, katerega lahko iz srca l]ubim.« »Ti me torej ljubiS?« vsklikne mladeniC. »Saveda, saj si ravnokar sama rekla. Dostavi 5e samo, da hočeš postati moja žena.« »Za božjo voljo, Dragomir, kaj pa misliš!« »Zakaj ne? Saj me imaš rada, in jaz te imam rajsi kot moje živlienje. Brez tebe ne morem biti srečen na tera svetu. Ne smeš mis" liti, da moji starisi ne vedo o tem. Vse sem jim povedal in dali so mi z veseljem svoje privolienjem.« »Dragomir, je li to resnica? Ali je kaj takega mogoče?« »Ko pride jutri moj oče prositi za tvcjo roko, boS videla, da ne lažem«, odgovori mladenič. »KakSen pa boodgovor? Boš li ti rekla ,ne'?« Od prevelike sreče ni mogla deklica niti besedice izpregovoriti. Naslonila je glavo na prsi mladeniča in začela ihteti. Z nepopisnim veseljem je pritisnil Dragomir deklico na svoja prsa. Drugo jutro, ko je sedela vdova Poljančeva po zajutrku pri mizi ter brala iz sv. pisma, se ustavi lep voz pred hiSo. Praznično oblečen fant skoči brzo z voza ter pomaga debelemu, sivolaserau možu na tla. Stari se je težko opiral na mlajšega in ko prideta v sobo, vsede se takrj starček težko sopeč na stol. »Dober dan, Poljančevka!« pozdravi ženico, ko si je malo oddabnil. »Že dovoliš, da se tukaj vsedem. VeS, moje noge so Ž8 težke, starost me muči.« »Jemeneea«, začudi se starka, ki je v svoji zmedenosti sneia očala in jih zcpet nataknila, »celo Vršnikov gospodar se je k nam potrudil. Le vsedite se in odpočijte. — Da, tudi jaz bi vam lahko mnogo potožila o moji nogi. Toda od tega časa, kar me leči zdravnik iz mesta, je rana skoro popolnoma cela. Materi božji v Gozdu bodi zahvaljeno, ki nai ga je plačala. — Je že tako, če postane človek star. Je pač križ s starim človekom!« »Prav imaš, Poljančevka, tako tudi jaz pravim«, odvrne kmet. »Star človek naj bi se ne brigal za nič drugega kakor za molitev in za smrt. Saj se ne more dobro pripravIjati za večnost, če mcra vedno misliti na posvetne reči. Zato pa hočem oddati posestvo Dragomiru, naj on naprej gospodari. Š3 ta teden nameravamo iti v mesto k notarju. Ker pa dobi fant posestro, potrebuje tudi goHpodinjo. Žato sem dal danes napreči in »em 8e peljal sem k tebi, da —«. »Ali, moj Bog€, mu seže ženica v besedo, »ali misliS, da vem jaz za kako nevesto?« »Saj ti bom jaz pomagal poiskati, PoIjančevka«, za^meje se VrSnik. »Nevesta je čisto blizu; treba je samo stegniti in jo že držiš.« Zdaj se je pričelo ženiei svitati v glavi. »Kaj? — Pa saj ne mislite na Jelico«, jeclja presenečena. — »Jelica bi naj« ... »( moja žena!« zakliče Drsgomir in objame zarudelo deklico. »Jelica nii je že obljubila, da me hoče, zdaj mi morate samo vi povedati, če me hočete za zeta!« »Moj Bcg, kako moreS tako govoriti«, zakliče vdova, »če te hočein! Tebe, katerega bi najbogatejše dekle sprejelo z odprtimi rokami. V moiem živlienja se bi rni ne sanjalo, da bora doživela kedaj tako srečo. — Gotovo je to naredila Mati božja v Gozdu. Povejte mi, za božjo voljo, kako je to prišlo?« »To bi predoigo trajalo!« odgovori Dragomir. »Vse bodete zvedeli natanko. Toda to J9 res, kar ste rekli, Mati božja .v Gozdu je naju združila « »Saj sem rekla«, vsklikne starka vesela. »Vidiš, Jelica, kako je Mati božja za te skrbela, ker si bila pridna in pobožna ter si lepo molila. Celo tvoje življenje smeS hvaliti MaterbožjovGozdu.« Smešničar. Zelo pametno. Neki mož, ki je pričakoval svojega prijatelja, je prilcpil na duri svoje sobe listek s sledečim napisom: »Jaz sem do 11. ure v bližnji gostilni, ako prideS pozno in ne bodeš raogel več brati, potrkaj na sosedna vrata in ti bodo prinesli luč.«