St. 23. Posamezna štev. 20 stvünk. V GORICI, dne 31. maja 1922. Poštno tekoči račun St. 24. Letnik V« GORIŠKA STRAŽA fehaja vsako sredo opoldoe. Velja za celo leto 12 lir, za en fcesec 1 L, zä inozemstvo 20 L; posamezne številke 20 stot. ^~ — Uredništvo in uprava: uL Vetturini 9. — — - — ODQOVORNI URFDNIK: ROMAN CEJ. — - Rod, ki se sam zaničuje — in oholo tie spošiuje — vedno sebe in svojine, — orožje v srce samo si rine; — in kako hočc ta medloba, — da mil pride slavna doba. Fr. Levstik. NefrAnkirana pisraa se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej in stanejo 6 lire v visočini enega cm v enem stolpu. — — List Izdaja konsorcij »GOR1ŠKE STRA2E«. — — — — TUk »NARODNE TISKARNE« v QoricL — — „Feist pa le feist..." »Fejst pa le iejst, id' V nis'm jest d'jav ...« (Nar. pcscm.) Mod najbolj zaniinive dogodke poli- tične^a življenja spadajo prihodi kraljev in cesarjev med ijudstvo. Pri takili pril:- kah se polasti cciih krajev nckc vrste nirzlica, ki se širi kakor španska bolezen iaderno od eloveka do človeka. Ko sc kralj ali eesar približujc dcželi, zgubljajo neka- teri kar pamet. Ne vedo, kaj bi počeli, kam bi so deli, govorijo s trepetajočim glasom, hodijo z razburjenimi korak:, roke sc jim tresejo od stras'nega nernira. Dobiš vtis, kakor da se ne bliža med Ijudstvo človek iz mesa in krvi, temveč nadnaravna prika- zen, k: jo obdajajo tajne moči in sile. Tcj kraljevski ali cesarski bolezni jc Podvržena predvsem gospoda, v prvi vrsti Jisti, ki se zdijo ljudstvu najbolj imenitni in ponosni. Odkod ta čuden pojav? Kako naj si ga raztolmačimo? Kar brez vzroka se ne godi in vrš: nobena stvar na svetu. hidi gospodje, ki se ob kraljevem prihodu «ocejo zmešati, ue delajo tega zastonj. Oni pričakujejo nckaj, se veselijo in bojijo nečesa, trepečejo za neko stvar, k: ima Priti. In res, vsi civilni komisarji, vsi visoki uradniki, načelniki, ravnatelji in drug! inienitni gospodje pričakuiejo od kraljev- skilt obiskov odlikovanja. Po noči in po dnevi jim plešejo pred očmi križci, kolaj- ne, zeleni in modri trakovi, rumene zvezdc in krone. Neskončno lirepcncnjc po naslo- v*h in naslovckili jih žene naprej kakor Jpkomotiva in v glavi jim šumijo vrtinci. ua jim ne uleče naslovček, začnejo priga- niati Ijudstvo. se inu dobrikajo, mu gro- zijo, se sladko smchljajo, gledajo jezno, ftn'lo prosijo in strašno žugajo, da bi se trd kamen zjokal. Ko se pa pripelje kralj, kra- jjica, njegov i otroc: in vse sprernstvo kon- čno v deželo. tedaj začne prava in pristna znorelost. Svobodni možje se spremenijo, p/eden obrneš roko, v postrežčke, v svo- 3ih frakih se zdijo kakor brezmejno vdani natakarji, človck bi j!m stisnil v roko na- Pitnino ali jih prosil, naj nesejo kovčeg na kolodvor. Če jih kralj nagovori, jim grejo roravljinci po telesu 'n se jim zvija drob v telcsu. Najraje bi se zjokali in prosili od- Puščanja, da stoje na nogah. Ce se kraljiea lasmehne, bi se namah zvalili na tla in s: 2ačeli trgati obleko s telesa. Od miline bi si izpulili vse lase iz glave. Vse to smo videli in doživcli mi ob Prihodu kralja in kraljice na Primorsko. Kar je uganjala merodajna gospoda s kra- Ijevo družino, je bila orientalska orgija, ki ! se mora gabiti vsakemu človeku zdrave | • pameti. Njihovo časopisje je naslikalo kra- j : Ija za najsilnejšega junaka nasc dobe, ni j ! ga človeka na svetu, ki bi bil bolj inteligen- i j ten, bolj energičen, bolj mil, dober, ljubez- j | niv, napraviii so ga za učenjaka, opevali | njegov obraz, njegov srnehljaj, slavili nje- govo nadčloveško modrost, poveličevali vsako krctnjo njegove glave in mu kadili i I kakor irjaliku. Kraljiea pa je bila svetnica, ! pred katero je treba klečat: s svečo v roki. j To je najlepša roža na svetu, takih oči niso še videli narodi, take matere ne po- ! ziM človeški rod. Dobrotnica bolnikov, to- l lažniea žalostnih, pribežališčc si rot in re- j vezcv, skrinja vsega usmiljenja, posoda ! dobrote, opora zapuščenih in ponižanih, ! vir liubezni, kraljiea vdov je šla kakor nadzemska prikazen skozi naše krajc. Vi miljoni mater in deklet, ki ste le ljudjc, skrite se v prah, trkajte se na grešna prsa in niolitc. Večjega pačenja in zasmehova- nja resniee si človck ne more misüti. Ti lakaji, ki trapijo s svojim neumnimi histo- j rijami ubogo Ijudstvo, liočejo, ker so saini | lakaji, da bi postal tudi narod lakaj s krtačo v roki, da osnaži na povelje oblast- nikom čevlje. To je ista gospoda, ki si je skoro zlo- | mila hrbtenico pred Francem Jožefom in padala v znak pred Karlom in Cito. To so ljudje, ki bi si od navdušenja odrezali vrat tudi ob prihodu kakega indijanskega I vojvode v Julijsko Benečijo. Borili bi se ; seveda kakor besni med seboj, kdo da prejme od vojvode v dar obroček za v nos. Steli in zapisovali bi si vestno vse kibljaje vojvode in jih opevali na liarsi, po- veličevali bi zapestniee, ki jih nosi knez na nogah. Ni večjih nasprotnikov politične zave- sti in zrelega državljanskega mišljenja ljudstva kakor je hlapčevska gospoda s katiilnicami v rpkah. Ljudje, ki zavzemajo v javnem živ- ljenju vazna, odlodlna in odgovornosti polna mesta, so lahko veliki dobrotniki države :n ljudstva, ali pa veliki škodljivei. ¦i OPOZARJAMO na današnii kon- cert Pevskega in glasbeneca drustva. — Pričežek točno ob poldevetih. Med pro- izvajanjem ostaneio vrata v dvorano za- prta. Občinstvo naj bla:e:ovolino to vpo- števa in pravočasno zasede prosföre. Vojaški nabori. Ob priRki, ko sc jo i:zširil italijanski vojaški zakon na nove poKrajine. je Kmetska delavska zve/a zavzela ria svo- jem zboroyanju v üorici nasp;o(i vojaški :službi svoje stalisce in jc obja* ila v listih izjavo proti vojaškenki sLzbovarju. Kmetska delavska zvtza je organiza- cijo dolavnega ljudstva i.a Piimorskem in je Kot vsaika druga ürfr\nizacjja delav- rega ljudstva že po svciem prrgramu an- limiitaristična, brez ozim na drLavo, v kateri deluje. Antimilitaristično stališče K. D. zveze je pa zlasti danes že samo iz prakticnih ozirov popoJnoma umestno, a- ko se ozremo na žalostui gospociarski po- ložaj 'Ježele. Aili borba gospar^ko uniče- r:e dežele proti davkoplačevaniu tipravi- čena vse dotlej, do.kler ne bo gospodar- sko"bbnovljcna? Koliko bolj utemeljena je borba Kmetske delavske zveze proti krv- nemu davku? Kdo naj gospodarsko ob- novi našo dežclo? Ali niso v to poklicane v prvi vrsti mlade delavne sile naših fan- tov? Ali ui tudi v intcresu državc same, da mu da dežela, ki jc po vojsk: najbolj iz- med vseh dežel prizadetii gotove obzire, da ji (3a oddih in mir za gospodaiske ob- liovo? ALi bi bila ta res posebna prednost naše dežele pred drugimi pokrajinami, če bi država počakala na n.iei.o gosnodarsko in krvno izmozganje, doikjt-r ne bo prebi- valstvo preskrbljeno vsaj z najpotrebnej- šjmi sredstvi za gospodars'ko obnovo, za ozdrayljenje kmetijstva, obrti in, industri- je? Za modrega italijanskega državnika bi bilo dovoljuo razlogov, ki bi mu narav- nost nareikovali previdno. pravičiio in do- broliotno poilitiko nasproti liaši gospodar- sko uničeni deželi, vsaj do tedai ni drža- va izpclnila do dežele sv.oio dolžnosl v vprašanju vojne odškodnine. Vojaški iiabori nas pa prenričujcjo o tern, da v itaiijanski dr/.ava ni teg a modre- ga državnika. Dočim se potrjuje v starih italijanskih pokaajinah 30. do 50. odstot- kov, so pri nas slučaji, ko so potrdili v gotovih občinah vse naborni,ke, povpreČ- lio se pa potrdi pri današnjili naborih 80 do 95 ods'totkov naborniikov. Potrjujejo se slepci na eno_oko, potrjujejo se reveži, ki spadajo prej v bolnico nego med vo- ja'ke. Ali mislijo itaiijanski drzavii'iki in ge- nerali gnati s tern postopanjem dež.elo in njcno prcbivalstvo v obup? AJi mislijo na ta način prisiliti naše fantc in sptoh naše 'Ijudstvo na izselitev iz rodne grude? Nevarno je to postopauje današniih vodi- teljev italijanslke države. Na Severni mcji države kujejo na ta naein, ko popolnoma prezirajo posebne razmere in potrebe pre- bivalstva kotel, ki mora enkrat počiti. Kmeiska delavska zveza ogoirčeno dviga svoj glas proti teinn krivicnemu postopa- nju vlade pri vojaških naborih. Dežela potrebulc mlade delavne site doma. nasi- titi se morajo naši otroci, obnoviti in ob- delaü se mora naša zemlia. vpostaviti se morajo naše hiše, dežela more vstati k gospodarskemu blagostanju! Kmefcslka in de^vska zveza pozivlja tudi svoje poslance, da nastoplio najod- ločneje proti nasiiliicmu izmozgavanju na- šega deiavnega ljudstva. Pota nove Rusiie. Pet let je bila Rusija odrezana od vscga svetta. Na zapadni meji «o evropske kapitalistične državc postavile zid iz ba- jonetov, na vzhodu so Japonci zasedli morsko obrezje. V tej veMkanski oblega- ni trdnjavi je komunizem razvil rdeči prapor. Danes na stopa Rusija iz obzldja zopet v zbor narodov. Zapadne države, predvsem Anglija in Halija, jo prosijo, naj začne trgovino z zapadom. Rusijo samo pa sili strašna lakota, da poda roko za- padnim državam in se reši iz bede, v ka- tero je padSa. Umiranje komunizma. Kdor hoče prav razumeti današnje dogodke v Rusiji, si mora iitisniti v spo- miin to-lc dejstvo: V Rusiji komunizma daues ni več. Bistvo komunizma je namreč v tern;' 1. država je lastnica proizvajalnih sred- stev in 2. država vodi vso produlkcijo in ves konsuni. To pomeni, da je država lastmica zemlje in jo daje kmetskim dru- štvom (komunain) le v najem. Ona je lastnica vseh tvornic, vse industrije in jo sama vodi. Drzava vodi produkcijo, od- reja öloveku delo; vodi konsum, — od- reja, koliko dohodkov sine imeti človeik, koliko sine porabiti. Vsa trgovina je v drzavnili rokah, zasebna trgovina je v ko- munistični državi strogo prepovedana. rI'o je temeljni gospodarskii program ko- munizma. V letih 1919. do srede 1921. je ta program vsaj deloma veljal v Rusiji, danes pa ne velja več. Mali in srednji kmet sta v trdovratnem boju prcmagala Dan placila. Jure se je s težavo dvignil, noge so sc rr'u opotckle. Iz oči sta mu šc vedno sijali Jloba in lokavost, le da sta bill lahko za- kriti s strahom :n temu primerno ponižno- ^tjo ta trenutek. Govoril je kratko, beseda se mu je trgala. »Čujte, možje! Ali ste prepričani, da s^m bil tak? Če scm bil, me kamenajte, a Poslušajte me! Grad ni moj, in kar sem Jelal, sem delal na ukaz svojega gospoda, ki je bil tudi vaš gospod. Moje srec se je vpdno upiralo proti tcmu. Ničcsar hudega nisem storil na lastno pest...« »Laže!« Velik »možakar se je dvignil iz nmožice mož in stiskal pest, srd mu je fdečil lica. »Laže! Mojo hčer je bil udarii, ker mu ni hotela sled:ti....« »Za gospoda...« »Kaj, za gospoda? Za gospoda si ho- tel zapeijevati... Udarite ga po gobcu, da ^ bo več govoril! Zadavite ga! Fej!« Nastal je lirušč, da je Jure naenkrat ztezcl kot vase in trepetal. »Pustite me! Dam vam vse; dam v^ni grad, polne klcti blaga, cekine imam 2akopane...« >^Čujte, kaj obljublja. Prej pa je dc- Jal da n: njegovo. V Nadižo ž njim.« Par mož je pristopilo k njemu. Peter Bolčan pa je dvignil palico, zna ^enjc sodne moči in dejal z globokim gla- Jom: »Mirujte, mozjc! Sodnik sem jaz in kazen ga bo dolctela, taka, kot mu gre po pravxi. Toda delajmo po razsodnosti in ; I razsodnost je ta, da homo oblegali grad in i ta ali oni izmed nas bo padel. Ali ni bolje, da nas popelje v grad in nam po vrhu še poka/e zakladc? Življcnjc mu zato prihra- niino :n ga zapodimo čez mejo.« Na te besede se je čulo mrmranje pri- trjevanja in nasprotovanja. Sodnik se jc obrnil do Jureta in ga je | vprašal: »Povej, če si zadovoljen z živ- ljenjem in izgonom al: nas popelješ zato na grad...« i Polglasno je zvenel mračen odgovor i lisa v kletki: »Zadovoljen.« J Nato se je obrnil sodnik k dvanajste- j rim možem: »Povejte svojo sodbo!« Mož- j je so se poltiho razgovorili :n dejal jc c- | den izmed njih: »Potrjujemo modro bese- j do s pristavkom, da če nas ne popelje na \ grad zapade smrti.« j I >Tako je!« j I Ko je prikimal sodbi še patr'arhov od- i | poslanec, je bila izrečena slovesno in zopet j ! potrjena. Jureta so odpeljali. ( j Ravno je hotel župan odložiti palico, j i ko se zacujc med možm': »Še eden je ] \ tu.« j Vsi so poglcdali na ono stran. Bil je * Jakob Urhov, ubcžnik, ta ki je bil obdol- j žen, da je umoril dijaka v Ccdadu, ki se j je prišel zdaj sam javit. j Vsi so umolknili in ga cudc pogledali, j Jakob pa je stopil pred sodnika in izbra- | ne in je dejal: I »Obdolžcn sem bil po krivem in sein | 1 usel. Danes prihajam, da me oprostite in se mi ne bo treba klatiti po goräh. Raje vam pumagam v vašem bodočem boju proti nj:in, ki so tudi meni innogo hudega prizadejah.« Še so molčali vsi, ko se je oglasil Pe- ter Bolčan: «Nisi prav storil, da si ušel in nisi po- čakal sodbe. Toda ker si se vrnil, ti je ta greh odpuščen, ali ne, možje?« Možje, ki jim je Jakob Urh očividno ugajal, so en-oglasno pritrdili. Peter Bolčan je nadaljeval: »Dejal si pa, da si nedolžen. Ne jaz in ne nihee drugi nc dvomimo o tern. Zakaj čcinu bi übijal tujega človeka, če ga ne misli oro- pari in ga ni razžalil. Ali da si nedolžen, moraš izpričati. Potem bo sodba lahka.« »Iz])ričam.« Vse je bilo tiho. Odposlanei iz Čedada so se približali. »Nisem ga ubil jaz, ker b; ne mogcl m:ske ubiti. Ubil ga je Stefan od ivana, hlapec istega gospoda kot jaz, ki je bil oropan na tej cesti; doma je iz Tolminskega. On mi je tudi pomagal iz ječe. Po meni vas pros:, da mu odpustite in naj mu odpusti Čedad in patriarh. Mi- slil je, da je kdo izmed roparskih vltezov, j ker se je tako ponašal in je položil roko nanj. Zdaj se kesa...« Možje so zašepetali, sodnik je zina- jal z glavo: »Ti si se oprostil krivde. Ali j oni, če je mislil tudi prav delati, do zmo- j te ni imel nikakc pravice. Kod hodi?« { »Tarn naj ga sodijo.« | »Na Tolminskem je.« »Kozar je, sicer bi se ne bil zmotil. On bi sc rad vrnil in pomagal v boju; nje- gov srd proti grofom je zato še večji in stokrat bo lahko odkupil svojo krivdo. Grem ponj na Tolminsko.« Zmajali so z glavami, skomignili so z rameni. Nato se je dvignil sivolasi Lie iz Barnasa in dejal.L »Obsoditi ga ne moremo in kdo naj ga dobi v tolminskih hribih. In obsodimo ga v večnjp poti'kanje, če ne izrečemo bi sede o njcgovii pomoti. Pomola je bila in možem, ki jim ni biilo lahiko govciiti te«<-a incd seboj, moranio verjeti. Odpustiino mu izberiino manjše zlo in dajmo priliko, da z dobrim delom odkupi svojo pomoto. Ponj naj gre, nabere naj kinetov in naj nam poinaga. Njegovo življenje nam bo morda bolj koristilo, kot bi nam koristila njegova smrt, četudi bi zdajle stal pred nami.« Besede sivolasega starca so vplivale. Fnoglasno je bila :zrečena sodba: Stefan naj dokažc z dejanjem, da je naredil po- moto.... Peter Bolčan je nato zopet izročil svo- jo palico in dejal: »Sodbe so končane. Bog je dal, da niso bile krvave. Zdaj začne nova sodba, ta naj bo krvava, in vodi naj jo kdo drugi!« »Ti jo vodi! Peter Bolčan!« so zakri- cali mozje. Peter Bolčan se je nasmehnil in dejal: »Tretji, ki so že obsojeni, In katerjh obsod- bo naj potrdimo, so gradovi in gospodje na njili!« komuniste in sta zasebna lastnika zemlfe. Tvornice in rudnike dale ruska vlada v najem kapitalistotn in jim dovoljuje od- sto/tke dobička pri njih. Trgovina je oživela, je postavno za- varovana. Država ne vodi več v skup- nem gospodarstvu piodulkcije in ikonsu- ma, ni več ikomuiuistična. Boljševiška dir- žava prepušča zeniljo kinetu, industrijo kapitalistu in samo nadzoruje gospodar- sko življenje. Ljenin sam odkrito prizna- va, da v Rusiji komunizem ni izvcden. Mcjnik med dobama. Vendar bi se ze!o motil oni, ki bi re- kel: Saj je ravno taVo kot pri nas! V Ru- siji deli proletarska država Ikapitalistom tovarne itd., ona jim meri kruh; pri nas pa delijo Ikapiitatlisti Ikruh kmetom iin de- ! lavcem. V Rusiji ima niajhen del proleta- | rijata palico v rokah, pri nas pa jo imajo kapitalisti. Medtem ko v zapadni Evropi delovno ljudstvo v boju izvija iz rok kapi- talistov koncesije. v Rusiji doloea prcile- tarska država koncesije kapitalistoin. Toda važnejše 'kot te gospodarske 11- Tedbe, 'ki se neprestano izpremiujajo, je i nekaj drugega. Nov duh socialnosti, skup- j notsti je utelešen v Rusiji. Nasproti svetu ! svobodnega izikoj-isčanja stoji Rusija, sve.t isocialne zavesti. Morda padejo bolj- ševiki, ugasne Ljenin, toda Rusija ostane jn v njej živi duša sociaine zavesti, ena- kopravnosti vseh delavnih članov dru- žbe. To je veliki prevrat, kii deli kapitali- i stično dobo od socialne dobe. | Svoboda narodov. Nova Rusija je zapisala na prapor be- sedo: Svoboda vsem narodom. Ni pa o- stala le pri besedi, ampak jc rcsuično dala vsern narodom sovjetsike republike last- no državnost. Ukrajinci, Georgijei, Tatari in Sairti 'in drugi narc-idi so ustanovili last- ne republike. Na jugu Rusije je petnajst novih mohamedanslkih republilk. Vse tc države so pa trdno zvezaue v velilko fe- derativno republiko rudko. Nikjer na sve- tu nri svoboda malili in velikih. kulturnih in nekiiltuiriiih narodov bolj velika, kol ie v Rusiji. Ritsi niso nič vprašali, ali je njih država v nevarnosti ali ne: ali bo ruske- rrm življu zapnta lnožnost razširjati se; nič se_ niso miioili s vprašanjem iredcnti- zma in s podobnimn patirijotičniini slepili. Moško in pognmno se je vprašala Rusija: Ali damo vsakemti narodu samo- odločbo in vso pravico. — ali jo ne darno! Pa so se odločili: Damo vsakemu svojc! In niso vr^li nacodoin drobtin, niso jih razveseljevali z visoltiini obisiki malili mož, niso mešetarili z nilmi za uradni je- zi'k in sole. Dali so vsakemu na'i'odu saino eno istvar: lastno državo, da je gospodar v lastni hiši. Jugoslovani in Rusija. Ni g'ä naroda, ki bi bifl srcu jugoslo- vanskih piemen dražji ko't je ruski narod. Z zaupanjem shiü gledah" razvoj tega mla- dega, sotrodnega v globočinah vernega naroda. Ko so boljševiiki zavladäili nad njim tin je Rusijo zagrnil potop krvi in be- de, srno trdno zaupali, da bo ruski narod j kot z noženi loeil dobro od zlega, ki je v | boljševizmn. Ta operaciija se je začela. j Na hladnem odporu kmetiškili innožic so I se razbile koinunistične dogme. Ljenin sc je moral u'kloniti mužiku. Rusko ljudistvo jc s item izpodma'knilo podlago visem ko- munističniin strankam zapada, ki se scdaj cepijo, slabijo, izgubijajo vero v svoja načela. Kolikor bolj boljševiki popuščajo I od svoje trme, od komuuistiičuih načel, I tolilko bolj jasno stopajo na dan mcjniki j med staro in novo dobo: VeOika nacela novega isocialnega veka. Kalkor luskine padajo od bolnega telesa Rusije komuni- i stični nauiki hi kaže se zdravo jedro bo- doče Rusije. Ta dolgi in bolestni irazvoj ni še končan, a vsa znamenja kažejo, da Rusija gradi noYt pravičuejši dvužabni I red, ki pa ni prav nič vee komunističen. I V stiskah, ki tlaeijo naše revno ljud- stvo, gledamo z zaupanjem na vzhod. Iz morja krvi vstaja socialna Rusija, ki je prcmagala naj|:_rei vojaško caristično Ru- sijo an potein bolezeu ikomunističnih do- kreni. Velilka ualoga nas čaka. Zdrave idc- jc, ki se porajajo v Rusiji, morajo pre.ši- niti naše oruanizirano ljudstvo, ki je z iz- redno razumnostjo zavrjrlo blodnje ko- niuniznia, katerili se tudi Rusija oprošča. V neizniernein trpljenju bratsikega slo- vanskejra naroda so se porodile nove iz- kušnje, velika načela za osvobojenje tla- čcniili delovnili nmožic. Odločilna moč kmetsikeKa in delav- skcRa stanu, — socialno-^o'spodajristvo — rcsnična svoboda narodov: to so tri na- čcila, ki prema«:ajo sebični kapitalizem i:i ki jih.sedanja Rusija sprejema za svoja. Ljudstvo, ,ki se je z«:rnilo krojr svetlc zastave kinetisiko-dela.vskih zvez, proshi- ša ta načcla in jih hoče izvesti. Osovraženi oblastnik. Nasilstva, zločini so se izvajali nad našo deželo vsa tri leta, od okupacije do dancs. V Trstn je mož, ki je imci srcdstva, da bi laliko zatii vsa nasilstva, ki bi lahko ustvaril v deželi red in disciplino. Mosco- ni, vreneralni civilni komisar na Prmor- skem je imel trajno oboroženo silo na raz- pola.iro, vojaštvo, kraljevo stražo in orož- nike — s katero bi lahko obvaroval naše kulturne domove pred pozigom in poruše- njem; toda on je rajše v svoji brezvestno- sti in v svojem sovraštvu do našega ljud- stva dopustil, da je razsajala med nami in nad nami protidržavna oborožena sila ne- od^ovornili nasilnikov! Naše ljudstvo je poz:vljalo Mosconija, kot najvisje^a vlad- ne>fa zastopnika v dežcli, da brani pravice državljanov pred protizakonitim nasiljem. Ob vsaki priliki je Moscorr zagotavljal zastopnikom nascRa ljudstva, da poskrbi za varnost življenjain iinetja — toda ostal je pri besedah in obljubah! Dol.uo snip verjeli njegovim besedam in mislili, da ima resno voijo vspostaviti v deželi mir in red. Toda v dneli, ko je obiskal kralj deželo, smo se zopet prepričali, da so bile vse njegove besede in obljube zahrbtne laž?! Ob kraljevem obisku naše dežele se je izkazal Mosconi za največjcka sovraž- | nika slovensko-iurlanskeKa ljudstva. Ne- odpustno je bilo njeffovo postopanje, da je dopustil ob kraljevem sprejemu, da so sc po neodtfovornili ljudeli izvajala protiza- konita nasilja nad nasim ljudstvom. Kako naj v])liva na ljudstvo dejstvo, da sprem- ljajo najv:šje.i?a predstavnika države ob njcMovem prvem obisku dežele tisti Ijudje v črnili srajcali, s črnimi zastavami in palicanr', ki so pod odjjovornostjo Mosco- nija ruSili, ix)ži^ali nasc domove, bili kme- te in delavce, izganjali učitelje :n duliov- nike? Ali se človeku vspričo tega ne vsi- Ijuje sum, da so fašisti v teh treh letih vr- šil' svoje kruto opravilo na žcljo in pod pokroviteljstvom iste^a Mosconija? Oeneralni civ.ilni komisar je smairal zraven te.s^a za svojo dolžnost, da omalo- važiije ravno v tern trenutku naš deželni odbor in naše župane. Misl'l je, da je rav- no ta trenutek najbolj primeren, da napade stremljenje cele dežele. vseli strank, vse- kra slovcnsko - furlanskega ljudstva po nerazdelitvi dežele, zato je povzročil, -da niso smeli biti pri sprejemu kiralja v Go- r^ci navzoči župani iz postojnskeua in se- zanskc.ua ok raja. Na te žalitve in omalo- važevanjc bo znalo odgovoriti prebivalstvo po svojih organizacijali. Ni čudno, da se je osredotočilo proti temn oblastniku, proti Mosconiju — genc- raluemu civilnemu komisarju v Trstu vse sovraStvo, velika gnjev in srd slovcnsko- furlanskcffa ljudsta. Ljudstvo je spoznalo svojejia sovražni- ka in inn napovedalo bos. Moža broz vcsti ki dosledno zaničuje naše ljudstvo in nje- ^ove zastopnike, je dcžela situ do grla^ Dosedanji odgovor ylade na zahfeve vcjnih oškodovanceu. Generaini civilni komisar jc poslal [ »Stalnemu odboru za zaščito vojnih oško- dovancev« od^ovor vkide na resolucijo, ki je bila sprcjeta na sliodu due 2. aprila t. 1., in na driige tozadevne zahtcve, ki so bile poscbcj stavljene vJadi. Vsebina od- Sfovora jc sledeča: 1. Ta naredba 2. februarja 1922 st. 115 se je že predložiila parlamcntu, da se spremeni v za^on. vsled Cesar jc ne mo- re sedaj preklicati vlada. Kar se tiče sprememb teua dckreta, se te laliko predlajrajo ob priliki dii'iVu- sije v državni zbornici in v senatu, .kjer bodo imeli politični zastopniki Jul'jskc Benečijc prililko označiti svoje tozadevuo j stališče. ' 2. Kar se tiče 2. točke dncvnesa rcda ¦da izda neposredna navodila s katerimi bo pojasnil obsek" Ciena 6 za'kona o vojni ods'kodnini. U^otovjl se bo na ta naoin JLisni namen zakona, kateri omos^ocuje (¦škodovaucu, da si nabavi po dnevnih cenah zgubljene, oziroma vničene pre- iničnine. s pridržkom, da ostanejo prcpi- si «lede znižanja vrcdnosti vsled staro- sti v vcljavi. 3. Z oziroin na 3. točko dnevne^a re- da je izjavil minister, da je pripravljon privoiliti v to, da znižauje vrcdnosti vsled starosti ne sine prekoračiti 50 odstotkov celoikupnee vrednosti predletov. 4. Minister bo dal podrejeuim ura- dom takoj navodila, da se «Jr/.ijo predpi- sov in naročil, ki veljajo za vojne invali- de, za vdove, sirote /in reveže. Uradniki Jiquidacijskiih uradov bodo dobiii istočas- no nalotf, da občujejo z oškodovanci v uradnili zadevah obzirno. 5. Glede 5. dnevnega reda, se je od- redilo, da se razširijo uradi, ter da se zviša število uradir-ra osobja. V Gorici sc ustanovi nov oddelek Ločene Sekcije iinančne^a »ravnateljstva (Sezione Stac- cata della Direzione di Finanza).. V Trstu se ustanovi pri financnem ravnateljstvti posebna sekcija za izplačila. Ha se dose- že, najbolj intenzivno delovanje komisij, se bo zahtevalo, da se razbreirenijo pred- sedniki vseh ostalih javnili funkcij, ter da i: podpirajo pri dejovanju namestniki predsednikov. Nadalje se proučuje vpra- šanje ustanovitve dveh novih komisij za lioriško, da se razdeili in olajs'a delo za liomolo^acijo konkordatov. Vsled teh ukrepov se bo pospcšilo delo- vanjee v taki meri, da je utemtIjeno upa- nje, da se konča delo likvidacije priblizno koncem lleta 1923. $ 6. RazteKiiitev finančnih prednosti od- lešenih dežel na Julijski Benečijo pred- vsem na težkoče pravnega (juridicnega) značaja, ker v zaduieimeuovaiiih ikrajih ni \ veljavi italijanski občinski in deželiii za- kon in tudi davčni sestav je tukaj popol- iioma druKačen. Na vsak način ne spada ta zadeva v delokro^ ministnstva za od- rešene dežcle, temveč tvori prcdmet pro- učevanja od strani Os-rednjejra urada za nove dezöle sporazumno z ministrstvom za finance. 7. Proučuje se vnrašanje izplačila voj- ne odškodnine onim, ki so postali italijan- ski državljani vsled opcije, in trjiovskim družbam, ter je ministrstvo za osvoboje- ne dežele naklonjeno iiKodni «rešitvi tega vprašaiija v smisllu žclj Odbora. Sicer se bodo morali odrediti dotični ufkrepi potom zalkonodajstva, ker gre za spremenitev, oziroma dopolnitev zakonov, ki so v ve- ljavi. 8. Glede brezobrestnih predujmov jc vprašanje z ukrepom od strani zveznega Kreditiiega zavoda, vsaj kar se tiče manj- sili predujmov, ugodno rešeno. Zadeva je v ostalem predmet proučevanja od strani ministrstva za finance, ki je izjavilo, da bo to vprasanjc dobrohotno pretresalo. 9. Tudi vprasanje odpisa da'vkov v prid deželi, ki je po vojni oškodovana, ima proučevati finančno ministrstvo. Začasno pa imajo pristojna finančna oblastva Jul. Benečijie pravico, da začasno odpišejo davkc v onih slučajih. ki so vredni, da se vpoštevajo. 10. Izdajanjc potrdi za homologacijo konlkordatov (nulla osta) od strani zvez- nega kreditnega zavoda je že na ta^k na- cin urejeno, da gre gladiko naprej. Zvez- ni ikreuitni zavod je naročil posebnemu nadzorniku, naj stadno obišče podložene made, da čuva nad rednim službovanjeni. 11. Zahteva, naj se raztegnejo določi- la za stavbinskc zadruge tudi na zadru- KC oškodovancev, katerili se je oškodo- valo po-ljedeljsko premoženje. je popol- nma novo vprasanje, ki ga bo mnistrstvo pretresallo kolikor mogoče dobrohotno. 12. Ponovile se bodo že .izdane od- redbe, ki naj zadenejo špekulaute z vojno odškodnino, ter se bo zvišalo to-zaidevno nadzorstvo; na driud srani pa se pospe- šijo redni uradi, ki imajo smoter, da šči- tijo oškodovance. 13. Dela, ki so jih izvršili državni orga- ni teflnične stroike, in sicer po predpisih zakona. 14. Glede dopustno-sti dodatnih ccni- tev in cenitev za naknadno škodo so pri- stojne za odločrtev komisije za likvida- cijo vojne odškodnine, katere proučujejo vsak iK>sa'mezni slučaji, vpoštevaje vse okolščine, pesebno to, če se naj smatrajo naknadne škode posredno ali neposredno povzročene po vojni. lsi. Komisija pri minist.rstvu za javna dela, ki določuje 'kocficijent za likvada- cijo vojnih škod na poslopjih, se je zapro- sila, da proučuje posebne okojščine za vzpostavitev Jul. Benecije in ugotovi, če se bi morart doscidanji kocficijent zvišati. 17. Odškodnina za tirgovinske škode se niora likvidirati zmerno in po zakonu, pod pogojem, da je škoda dokazana. 15. Državni podtajnik za pokojnine je povabljen, da točno likvidira škode, ki sc tičejo oseb. Te precej splošne obljube bomo pri- iiodnjic priimerjali z dejanji, t. j. s stanjem državne uprave. _________________ I2 tolmipske ckolice. V tolmnuskih podružnicah se dogaja- io že leto sem Uuko vescli dogodki, da mo- , ra tudi širša javuost z_vedcti o njih, ker so v vcliko cast našim mladcuičeni in dekle- tom. No vec javni pilesi, ne popivanje. ne ponocevanj.e., ne več suirovo divjanjc in preklinjevanje, ampak prosveta, omika. olika mna in srea je gcslo tej mladini. Cudimo se ti vstrajnosti, pozrUovalnos i 1 in trudu te mladinc, ki med seboj ka_r tek- muje v jdelu za pravi preporod naioda. Marijina družba v Tolminu, skatero tvori- jo sama dekJeta iz okolice. prednjači v tern oziru. Lahko re_čem vsa goirska pra- va in nepraya inteligenca ni imela v treh .letih tolifko zabavnih, podučnih in bodril- nih sestaukov kakor tolminska delilisl'.a Mar. družba. Naša dekleta ixijejo ob vsch praznikih v cemkvi, znajo vse narodne pe- smi, podučene so 0 u'ospodarskih, uospo- dinjs*kih, druzinskih, zdravstvenih in jav- nili razmerah. — Mladeuiči se zbirajo v Izobraževalnih drustvih, kjer goje narod- 110 petje, se razgovarjajo o gospodarsklli. političnih in nepolitičnih razmerah, Citajo časnike in (knjige. V iiovejšcm času so se vrgli oa vsi z vso vnemo na naroJno petje ter na uprizorilev blažilnih, poduč- 11 i.li ljudskÜLiger. Pret. jeseni je uprizorih Mar. družba igro »Dve inateri« — a 'It1- kleta so pomaxala mladeničem v Zacol- minu pri i.Qri »Razvalina življenja«, v Po- ljubinju pri igri »Star.i in mladi« in. piet. nedeljo pri igri »Kriyopriseznik«, a Bral- no drustvo na Ljubinju je priredilo yze tri igre: 1. »V Ljubljano jo dajmo!«; 2. «N«J kliči vraga«; 3. »Kje ie meja«. — Za RO- jitev narodnega petja priskrbela si je mla- | dina na Ljubinju.. v Poljubinju in v Zatol- f miinu vsaka «voj ha.rmonij ter imajo po- vsod svoje knjjž.nice. Hvaležno moramo omenitii tu g. uči- telja Fonajki uči petje Zatolrniuoni, v Vu- ljiibinjn g. Klinkon, a na Ljubinju tamk. gospodično učiteljico Olfto Torftar-jevo, ki vživa tain splošno zaunanje in spos+o- v anje. Toda dusa vsega tesa plemenitegr. »!1 vzvišenega gibanja v tolminski okolici jc bil & g- kanlan Alojzij Kodennac. Pri svoji izredni nadarjen.osti in spretnosti Je znal združiti mladiuo v jtako plemenito tekmovanje ter se je za to sam zrtvoval- — Po dnevu v soli veronauk pri ncdo- rasli mladini — a pozno zvečer v dru- štveni sobi pri prcdavanju, pri učenju iges pri odrasli mladini. Kciiko truda. kol'kj] poti. kpHko stro9kpv. — A tudi mladenič' so hodili k njemu iz okolice ter se vadili i'1 vežbali na njegovi kašči še popolnoC-i 'ia okusno napravlienini odrotn, ki služi vseni društvoni — zato pa veliki vspehi, kate- rih ne more nihee vitajiti. Naravno je, da je tako požrtvovaM delovanje g. kaplana izzvalo hvaležnost vseh mladeuičev in deklet, iki se je dciarj- sko pokazala ob njegovem odhodu iz Tol- mina v bližnie Voice, kamor je bil prcme- šcen kot župni upraviteli. po štiri in P0^ letnem službovanju v Tolminu. Ko je in1-^ t 10 B'j-alno društvo na Ljubinju dne 14 ma- ia svojo yesclico ter uprizorilo igro »V Ljiiblian.o so dajmo,« mu je izročilo pred \'sem oJDčinstvom lepo diplomo častnejJ*1 čl.ana ler mu. pokloiiilo veliko stei^^'1 11 ro, ravno ob ofrletnici lansikega ropar- skega nanada, ko ie bil močno ranjen, \if obraževalno druätvo v Poljubin^u mu Je daiovaio pret. nedeiljo, ko je upii:/)ril° igro »Knivoprisežnik« — zlato vtrižico. Izobraževalno drustvo v Zatolninu mu ie podarilo lep kip prasv. Srca .lczusovcu^. »Marijina družba« je pristopUa Jan nje^o- vega odhcxla sKupno h sv. obh?.j-'ii ter in'^ poklonila krasno veliko S/liko a solska mladjna vse polno cvetlic. — Laliko re- čem, da 11 i še set du.liovnik s tako casij0 iz kraja svoje sjužbe kot. g. Al. Koderrna^ iz Tolmina, — Po požrtvovalnem trit^1-1 in delu — sledi hvaležnost, priznanjc i" ljubezen. — Taiko zna ceniti dobro wl0' jena, plemenita :in za kreposlno življcnJc navdušena mladina svoje učitelje, do- brotnike! — Pok. gpspoda kaplana Fran- ca Kandusa ie hvaležno spreniljala v nio- litvi do groba — a .g. Kodermaca v m°' Hitvi in hvaiežnosti do Volč! Bokr živi take požrtvovalne duhovnrke — Bog živi takl) vzorno mladino! Smrtna kosa. DopisL IZ SOLKANA. Kvišku srca! Nedeljo za nedeljo se prircjajo ra2fle veselice po naši deželi. Na žalost pa xnO' ramo prznati, da prevečkrat ne prinasaij! ; za naše ljudstvo sadov, ki bi odgovarja" trudu in žrtvam priprav. Da 0 banalnih in kulturnega naroda povsem nevrednih p'J sih niti ne govorimo, — veselxa, ki nu«J občinstvu samo zabavo in prireditev, •*! :ma zgolj narodni — 0 ta površna ßs^a narodnost! — značaj ne odgovarja #K šim potrebam. Mi rabimo prireditev, ^1 našc ljudstvo vsestransko nravno dvigai?" ki mu blažijo duha in sree. Človck, ki Prl' dc od naše veselice, ne smc reči sarii^' da sc je pošteno nasmejal in zabaval. alllJ pak treba je da prizna: vračam se Jj0^ bolji človek; glava polna lepih misli. doj mišljija obogatena z vspodbudnimi slikalTl !n prizori, sree oplcineniteno in pvekiPe' vajočc najlepših čustev. Tako polivalno priznanje zasltiži inaJ' niska prireditev Marijine družbe v SolK^J nu. ki je '^ila preteklo nedeljo. Ne grc i]{lJj. zato, da bi posamezne res zaslužnc lJllt* i ! i ___Priloca^>jGoriške_Straže« št. 23.___ proslavljal", — saj to jc proti naeelom tc clružbe — a nekaj moramo vcndar pove- dati .Krasno izbrani program se je tako točno in nad pričakovanje icpo izvajal, da je tooka za toeko globoko segala v s.rea vseli navzočih. Ncdolžni otroški zbori, nežne pesmice inladih dekl:e in mogočna Prcinrlova mesana zbora so nas tu in tarn naravnost presunili. In kaj naj rečcnio o igri »Marijin otrok«, ki nam je odprla po- lled v raj prave sreče, v nedolžna srca? In o ginljivem prrzoru »Jezušček med cve- tjem«, ki se je moral ponoviti, ker je občinstvo na vsak način liotelo še poslu- šati in gledati čarobni prizor mal'h deklic? Pri vsej prireditvi smo se le povpraševali: Aukaj niinanio večikrat take pnreditve, ko tndar nudi toliko čiste zadovoljnosti in pobude nialim in velikim — o zakaj? Ker se bojiino drug drugemu rcsir'co govoriti — zakaj?! Takih prireditev rabimo! Marijine družbe, poleg telesne dobrodelnosti, take prireditve so vaše polje! Dvignite se :n delujte! Naše v jedru dobro ljudstvo, ki ne veruje, da je človek le kup prsti in pra- hu, vani bo hvaležno — livaležno bo vam, ki se borite za nespremenljive in najtraj- nejše vrednote človeškega žitja. M: pa, ki ljubimo lepoto in resnico kjerkoli jo najdemo, hočemo pokazati ne- koliko več zaslužnega zanimanja tudi in predvsem za take prireditve. Dajmo slovo slarim in obnosenini svetolilinsk:m pred- sodkom, sicer ne moremo biti pravi pri- jaktlji naäega naroda in cdokupne člo- veške drnžbe!! RIHENBERK. Smrtna kosa. Unirl je na Prescrjah v soboto, due 20. t. in. zvečer krojač g. Ivan Ušaj se le 53 let star. Po'kojni je hi! vedno šibkcga zdravja in zadnja kta tse ga je oprijela še nadnlia, ki ga je iz'trgala iz naročja svojih domačih. Na'vzlic vsej bolehnos^i in bole- zni je opravljal do petka svečer svoj kjo- jaški pose'l. Po'kojni je bil v obče blaga duša in splošno priljubljen. Svojenui naj- starejšenin bratn je. bil dober svetovalec, skrben vodja njegovega gospodarstva in neuadomestljiva poinoč. Bill je tudi dober narodnjak ter se je vedno zanimal za barbo jezikovnih pravic Jugoslovenstva , na Primonslkem. Pogreba se je udeležilo veliko število občinstva v spreinstvu dveh čč. duhovnov. Marsi'katero oko je bilo rosno, ko smo položiili zemdjske o- stanke pdkojnega v gomilo. Na tern me- stu bodi tudi izrečena iskrena zahvala vsein, ki so kolickaj paipomogli do veli- častnostei pogreba, uosebno pa preser- skirn fantom za darovane krasne vence. Tebi pa, dragi Ivan, kličemo iz dna svoje duše zadnjii pozdrav: Bodi Ti zemljica lalika! RAVNI: - ŽABČE. V organizacijo. 2e tretjo leto imamo svojo mlekarno, ki je jako uspevala in nam mnoyo Ikori- «Jtila. Ddkileir je šla kupoija dobro izpod rolk, je bilo vse dobro, a sedaj, ko je jako otežtkočena prodaja, vstauejo razmi ceš, odbor je kriv neusspeha in začno rovariti na svojo pest. Kmetje! Zdramite se in spreglejte, da delate šlkodo, ¦ '»'¦»»""»'wwnii ii minimi^ u | limMmm&frr ul)o.t>a gmajyjaj "~w7zšTURlT — Kmeisko-del. zveza. Meseca marca smo imeli ustanovni shod »Kinetsko - delavske zvezc« za ob- öini Šturije in Ustje in due 28. maja pa Prvi občni zbor članov. Udeležba je bila dobra, ker ljudstvo uvideva pomen te zve- ze. V kratk:h besedah je kr. Albert Leban še enkrat pred zbraninii člani pojasnil važnost »Kmetsko - delavskih zvez« v go- spodarskem in narodnem oziru. Zlasti za naše občine, ki živita večrnoma od tovar- iie in preti velika nevarnost, da nas izpo- drinejo tuji delavci, ki delajo bolj po ceir, je še posebno potrebno, da se delavstvo organizira tudi v tej narodni zvezi. Zatein je sledila volitev odbora; izvoljeivh je bilo deset odbornikov in za načelnika Anton l'ercelj iz Sturij. S tern smo v Vipavski občine, da se strnemo v nepremagljivo ar- niado, da ne bodo drugi več z nanr po- dolini menda prv: položili temelj naši novi organizaciji, ki naj jim sledijo tudi druge nictali, ampak da bomo saini kaj odloče- vali na svojih tleh. Dosedaj Stejeta ti dve občini do 2ÜÜ članov. OTALKŽ. Prereditew Smrtna kosa. Ker smo na skrajni točki Jul. Krajine, zato se ne boste čudili, g. urednik, da se poredkoma oglašamo v Vašem listu, ker smo komaj sedaj vstali iz zimskega spa- nja; zima traja tu pri nas nič manj kot 9 mesecev. Na velikonočni pondeljek je ])ii- redilo naše Slov. k. izobr. dioistvo vese- lico, prvo po vojni z mnogovrstnim vspo- redom. Lepo ubrano petje pesm: »Tri- glav«, »Pobratimija«, »Naša zvezda« in druge pesmi so nam dokazale, da se je do- mači organist g. Mohor Pavsič zelo trudil pri izvežbanju domačega pevskega zbora. Igra »Tiliotapec«, primerna za naše kra- jevne razmere, kjer je tihotapstvo zelo razvito, igrala se je v splošno zadovo!.- nost vseh navzocih. Igralci so prvič nasto- pili in rešili častno svoje uloge, bodisi gle- de prednaSanja kakor tudi pridnega na- učenja. Posebno pozornost je vzbudil »Tekmec iz Sulie Krajine«, katera vloga je bila popolnoma primerna njegovi sulii po- stavi in šegavi naravi. Deklamacija $. Oregorčičeve »Velikonočna« je vzbudila pozornost posliisalcev in je vžigala pogum v nasili srcili, da z upanjem na boljSo bo- dočnost našcga mučeniskega naroda vztrajamo dalje in se ne ukloniino usodi. Udeležba je bila obiliia, le ža! da nimaino primernili prostorov, kjer bi laliko vcčkrat nastopili. — Vesdiea z -Igro in petjem se ponovi na binkoštni pondeljek v korist na- šim v vojni padlim vojakom, katerim na cast postavimo skupen spomenik. One 20. maja smo spremljali k pogrebu g. Ivana Zajca, kremarja in trgovca v Plužnjali 42, ki nas je prezgodaj zapustil, imel je komaj 30 let. Bil je mirnega, tihega značaja, ob- če priljubljen in six)štovan, zelo skrben in priden gospodar. Komaj 2 leti poročen, moral se je ločiti od preljubljcnc soproge, zapustivsi ji 2 (dva) neprcskrbljena otro- ka. Velika udeležba pri pogrebu in častno spremstvo tuk. gasilnega drtislva — čegar clan je bil pokojni — jc pričala o spošto- vanju, ki ga je imel ranjki pri ljudslvu. Kal bolezni si je nakopal v vojni, kateri jc tudi kmalu podlegel. N. v in. p.! Notranjsko. POSTOJNA. Postojnska jama. Letos ne bo običajne binkoštne vese- lice v Postojnski jami, ker do tedaj ne bo- do še gotove vse obnove, k: se delajo v jami /.a spopolnjenje in povečanje elektric- ne razsvetljave in za zboljšanje vseh pri- prav, potrebnih za povišanje udobnosti o- biskovalcev svetovnoznane jame. Vhod v jamo bo za binkoštne praznike dovoljen pod istinii pogoji kakor ob navadnih dnch in sicer redni vhod v jamo dneyno ob 2. uri popoldne proti vstopnini 5 lir za osebo ter izvanredni dnevno od 9. ure zjutraj do 2. popoldne in od štirih do sestih popoldne proti vstopnini 10 lir za osebo. Slavnostna otvoritev in prva Velika veselica v jami bo due 6. avgusta t. 1. Vod- sto jame je izposlovalo od železir.ške u- prave. da bodo ob tej priliki vozili v Po- stojno posebni vlaki za polovično ceno. Razun tega delajo se sedaj v jami zve ze med siaro »Postojnsko jamo« in jama- mi »Pivka« »Črna jama« in »Nova ja- ma«, ki po svoji krasoti in veličasnosti da- lec preseaajo staro jamo. Zveza med sia- ro in iKAimi jamaini se bo izvršila pri »Kalvariji«, s čemur se dolžina jame pove- ča za 3200 metrov. Skupna dolžina vseh jam bo potem znašala 9000 metrov. Posebno zanimiva bo pot v jam: »Piv- ka-, ki bo vodila ob podzemskem tokii reke Pivke in 5 velikih jezer. Dela za o- tvoritev novih jam, t. j. za njih zvezo s staro jamo, za nove pot: in električno raz- svetljavo novih jam bodo gotova koncem septeinbra t. 1. O dnevu otvoritve in drugih podrobnostih bomo poročali pravočasno. Gospodarski položaj Postojne postaja vedno hujši. Kakor po vsej naši de želi se tud: tukaj čuti poinanjkanje de- narja med ljudstvom; trgovine ni in go- spodarsko življenje zastaja. Vsled neugod- nega laznierja med italijansko in jugo- slovanskc valuto je prenehal tudi živaheii izvoz lesa, od katcrega je :melo tukajšnje prebivalstvo v prvi dobi italijanske oku- pacije lunogo zaslužka; Italija kupuje les sedaj večiii(>ina iz Jugoslavije, kjer ga vsled tamošnje ir'zke valute mnogo cenej- &e dobiva. Prodaja poljedelskih pridcikov je islotako slaba in, dasiravno lctosnja le- tina dobro obeta, bodo kmetje imcli malt' doblčka. Tudi pri nas potiska gospodarski). beda vsa druga vprasanja v ozadje. Po- trebni bi bili shodi po vaseh, na katerih naj bi kmetje resno razpravljali o korcni- tih j-premembah v narodnem gospodar- stvu, ker vse kaže, da se s pomočjo dose- danjih sredstev ne bo dala odstran'ti go- spodarska kriza. 0 našiii zadužnih denarnih zavodili ni mogočc trditi, da bi ravno cveteli, pač pa se še držijo v uekakem ravnotczju med posojl.'inii in hranilnimi vlogam', vsckak« r pa n:so t'). kar bi po svojem namenu mo- rali biti. t. j. srcdišča in opora go>p«'»vlar- >>kc-;a življ^nja '"irokih ljudskih slojcv Njih poCasuo žvljenje je bolj podobno životare- nju ustanov, k! fiimajo dovolj mod, da bi izdatno vplivale ua splošno gospodarslvo. /aslavc in klohuki V nede.'io, 7. i. m. je korakala vojaška godba s zastavo (italijansko trikoloro) na celu po glavni ulici Postojne. To pril'ko so porabill preveč vestni slnžabniki laskc lniržiiaz?je, da so izbiväli Ijudeni klobukc z glave. Kaj čuda, če je bil sprejem kralja od strani naroda (t. j. kmctov in delavccv) prcccj maloštcvilen? Zdravniki. V Postojni imamo sedaj tri zdravnlkc, enega oikrajnega, enega pri okrajni bolnis- nici in enega zasebnega. Vsi trije so Ita- lljaui, s katerimi sc ljudstvo ne more spo- razunicti in katerih nima posebnega za- upanja. IVejsnja zdravnika dr, Vasek pri okrajni bolnišnici in okrajn: zdraynik dr. Kotzinuth sta odpotovala, prvi v Celioslo- vaško in drugi v Jugoslavijo. Da je vlada odpovedala službo okrajnemu zdravniku dr. Kotzinuthu in da gotovo vsaj »n: za- drževala« dr. Kotzmutlia v Postojni jc po- polnoma v skladu z iijcnim programoni povspešenega poitalijančevanja naše de- žele. Pri tein pa ne smemo prezreti dej- stva, da se tudi od onieujcnih dvcli gospo- dov in od onili faktorjev, k: so poklicani, ali se pa vsaj smatrajo poklicane, da skrbe za »narodov blagor« ni nič ali pa skoraj nič storilo in žrtvovalo, da bi bil vsaj en slovenski zdravirk ostal v Postojni. Izgo- varjali se bodo, da so razmere neznosne! Da, ali pa bodo razmere za široke ljudskc sloje boljše, ako j ill zapuste vs: oni, ki bi jim liiogli in moraii poniagati? IZ 1DRIJE. Dar kraljici. Naša čipkarska sola je poklonila v to- rek kraljici Helen: umctcn izdelck tukaj- šnjili učenk vezano namizno pregrinjalo. Od višje strani se jc vprašalo, ali bi nc bilo umestno, če bi naša obrt pokazala visok: osebi kaj zmoremo z lastnimi močmi. Dasi je bilo le 14 dni časa za načrt in izdeljavo se jc vse pravočasno dovršilo. Uč!teljica nasega zavoda g.čna Ana Troha je zaini- slila načrt na en meter v kvadratu, nari- sala iz kirizantem in okraskov namizni prt v sredi cnibmein: Idrija 1922. Vodiielj:ca g.čna Sedej je takoj delo razdelila med najboljše učenke, ki so pod nadzorstvom drugih čipkarskih učitcljic izdclovale vse delo. Ko jc bilo 'zvršeiio sc jc na splošno žcljo razpostavilo v šoli prijateljem našc nbrti v vpogled. Veščalki so hodillij gledat in so s po- nosom potrdili, da je delo tako okusno za- mišljeno :n tako natančno izviscno, da je darilo res dostojno. Iz najtanjšega in naj- fitiejšega sukanca — cvirna — je posebno emblem v sredi tako matematično natan- čiio izpeljan, da se je vsaktcri čudil, kako jc mogoče na stotisoče luknjic do p'cice natanko edna drugi enakih zvezati in to prosto roko. Kaj če bi kateri s črtalom dc- lal tako množino na papir, bi se dobila kaka pomanjklj'vost. lJozna sc, da so sc mlade čipkarice, kakor tudi učitcljicc za- vcdale, da delajo dar oni visoki oscbi, ka- tera ravno taka dela v polncmu obscgu razume in da jih laliko kot nakit v svojem salonu jx)nosoni pokaže. Umotvor dela cast naš; soli, posebno šc radi tcga ker je vse prišlo in se zvršilo ob domačih sloven- skih idrijskih močch. Ko jc bila lansko leto v Udinah razstava, so bile tudi ;drij- ske čipke razložene. Vzbudile so pri vc- ščakih občno pozornost in sola je dobila najvcčje odlikovanje — zlato kolajno. A govorilo sc je takrat, to je nemško delo in naše učiteljicc se je predstavljalo kot Ncmkc in klanjalo in čestitalo se jim je kot Ncmkam. Bile so pa vse tu rojene klrij- čanskc pristne Slovenkc. Da sc tudi sedaj ne bode govorilo kot lansko leto v Udinah: »glejte kako daleč so Nemci pred nanr, kakšcn okus iinajo in kako spretnost ka- zcjo!« jxjnovimo sc enkrat: Vcs nacrt sc je zamislil le v slovcnskih glavali, narisala za čipkanje je Idrijčanka Slovenka, vsi delujoči :n nadzorujoči člani so bile le Slo- venke. IZ REŠKE DOLINE. — Sadie. lmn\c. Lctos se obeta pri na veliko sadja, vc- činoina jabolk, lirušk in češpelj. Kakor jc običajno pri nas, ga bomo tudi lctos veči- noina predelali v allkohol, kajti drugega sploh ne znamo, kakor iz jabolk in lirušk napraviti most, ki scveda ni popolnoma dober, ker ne znamo z njim ravnati; iz češpelj pa naredimo žganje, v tein smo pa mojstri. Nckaj se ga bo prodalo takoj za vsako ceno, a večinoma ga bomo doma iz- pili. Soscd bo liodil k soscdu in bodo po-- kušali, čegav jc boljši in včasih sc homo radi njegove dob rote tudi skregal: med sc- boj in stcpli. Da je to tako, laliko povem, in to je edini vzrok, ker ne zuanio druga- čc ravnati. Teniu mora biti konec in mi moramo začeti drugače ravnati z nasimi sadnimi pi idelki, da bomo res nekaj imeli od tega. Jabolka imaio najboljšo ccno ta- krat, ko jih jc malo na trgu, to je pozimi in pomladi. M: jih moramo začeti tako shranjevati, da se bodo obdržala več časa, kar dosežemo z skrbnim obiranjem in od- biranjem. Jabolka ali pa hruška mora biti zrela, vtrgana z roko ali pa z obiračem in ne is ko'lom sklatcna ikot sc dela pri nas. Odbrati jc treba take vrstc, katere dolgo ostancjo in jih hraniti na hladncm nc pre- svetilem prostoiru, na sta'lazali zložene eno zraven drugega. Iz češpclj bi bilo dobro, da sc zauie kuhati pekmec in da sc jih suši. Suhc češplje se laliko prodajo in so , V:> lažje, kakor sveže. Dobro bi bilo, da ;;e zopet goričani poprimejo lupljcnja in su- šcnja, kakor v prcjšnjih časih. Opozarjajo se kupc: na sveža jabolka in hruskc; tu je sadja skoraj vsako leto na izbiro in kdor sc zanima za to, se mu grc rado na roko z inforinacijami. Dobro bi bilo, da bi sc ustanovilo sadjarsko dništvo. ikatcro bi imelo nalogo vnovčili naše pridelke in pospcševati sadjercjo. Domače novice. -|- Ccrkvena oskrbnistva, pozor! Os- scrvatore Triestino jc prinesel z due 2. 12. 1921 št. 911-10239 - urad IX to le pojas- nilo glede cerkva: K javnim enotam pri- padajo razun župnih cerkva tudi vse ostale dušnopastirske cerkvc in sicer ena za vsa- ko duhovnijo( brez ozira, da so to vi\.i- rijske, kuracijske ali župnc. Tega pojasuila se ni spomnil kompilator zadujega odloka v Osservat. Triestino z due 19. 4. 1922, kljub temu, da jc ena in ista oseba vse to delala. F. Š. + M — učitelj. Draga »(loiiska Straža«! V naši vasi sc nahaja učitelj ita- lijanščine, slovenski renegat, ki naj utepa slovcnkim otrokom nov jezik v glavo. Svoj potrebni ugled si jc pridobil le s svo- jim samooblastnim postopanjem. Vsako mo jc v])rašcval: »Kdo sein jaz?« Otroji pa so moraii odgovarjati: »Učitelj!« Nc- kega due pride razburjen v solo. Hitro pokliče dečka, ki je nekoliko jecljal: »Kaj sem jaz?« Dečck: »M-m-m ...« Učitelj: »No — lc hitro!« Dečck: »M — učitelj«. Ta je dobra — lnučitclj! si jc misli! solnik in učenec je dobil zausnico. Koj nato je vprašal: »Kaj si pa ti?« Uceuec naglo: »M-učenec«. — Res, pravi miiccnci so naši otroci pri takih pedagogih. ^- Vojaški nabori. V Idriji sc te dni vrše vojaški nabori za jnesto in okolico. Potrjen je skoraj vsak. Cudijo se ital:jan- ski častniki, ko zna vsaki mladcnič brati in pisati. I^ed sc ne kali, iz okolicc pridejo nekteri z godbo na jutro, popoldne se žc vračajo domu s papirjein za klobukom, ki zc naprej naznanja, da je fant od fare — brez telcsue hibc. + Panji na racan vojne odskodnine so prispeli. Kdor je zapros'l zanje in ima prošnjo, označeno z vojno skodo v redu, naj se zglasi pri deželnemu kinetijskenui uradu in naj pride ponje. + Teca'i za cepljenje irl v zcleno. V tcku meseca junija se bo vršil na tukajsnj! kmetijski šoli dvodnevni tcčaj za cepljenjc trt v zeleno. Kdor se ga želi udelfžiti, naj napravi nemudoma prošnjo na deželui kmetijski. urad, kateri ga bode potem v silicaju ugoditve proisnji obvestil pismeno o sprejemu in dnevu pocctka. Nckatcriin obiskovalcem iz bolj oddaljenili krujcv sc bode podclila podpora 30 lir, če bodo za to zaprosMi. I Knjige naše založbe so zopci do- šle v eeli nakladi lin sc dobiva jo po vseh knj'igaruah. Sezite po njih. -I Volitev žunana v Kojskem. Hue 27. 5. 22. se je vršiila v Kojskem volitev župaiia. Gospod Trance Obliubck je bil euogilasno izvoljen za župaiia, podžupa- liov smo izvolili 7, tako da je dobila vsa- ka davčna občina encga. Za podžupanc so bili izvoljcn.i sledeci starešine: Sfiligoj Jamko za d. o. Kojsko Sirlk Anton za d. o. Višnjevih, Simčič Jožcf, Kovačev za d. o. Šmartno, Kmrtin Anton za ;«.-l- nega zaloga za upravni llet'i 1921 in 1922. 3. Skiepanje o prošnji za prednjm iiz dr- za'virili sredstev v znesku 1.250.0(10 lir za plačilo boliiiiškili tstroškov. 4. Predig solUkcga in gospodairtko-fiiiaucnega cdse- ka o uikrepili v korist upokojenega nči- teljstva in preostalili svojeev ue.iteljstva ljučlskili in meščanskih šol. 5. Načrt odlo- ka, s katerim se raztegne na okraje, nri- družene deželi goriško-g-radiščanskii, t>h- bins.ki red z due 7. aprila 1864 dež. zi»..k. in nkaz št. 8. u. Načrt oc(!oka, s katermi sc izpremenijo nekateri predpisii zakona z dne 25. jnnija 1906 dež. zak. in iikaz. št. 29 gilede doklad na pris.iiojbine za pre- ncs lastninske pravice iieprenučnin v Go- rjci (poročilo pravno-upravnega odseka). 7. Načrt odloika, s katerim se izprenieni člen 6. kr. odloka z dne 16. jnnija 1921 št. 920, k\ določa poisebne pristojbine v kodst dežeinili zalogov, ki j'ih upravlja ele- želni odbor gor-iško-gradiščanski. 9. Načrt odloka, s ika/ter-im ae raztcguejo deželni za'lconi glede pogozdovanja Krasa, veijav- iii v dežcli guriško-graidiščanski, na njej pridrnžene okraje. 9. Načrt odüoka, s kate- rim se raztegnejo na okraje, pridmžene dezelii goriško-giradiščansfai, a) zakou z due 21. marca 1913 dež. za'k. in ukaz St. 20 glede delitve sknpnili zeniljišč ni. Z oziirom na alarmantne Vesii, ki so :se ?)irMe o spo])adu na meji, pri Kaistvu. med italijaiiLskiimi 'in jujjoslovenskirni od- idelki, ])išejo »Primorske NovineUje- tega ptiča tožba« poje: meš. pevski zbor kat. slov. izobraževalnega društva iz Vrlipolja: po II. dej. 11.) K. Adamio: >,De- kletce podaj mi roko« poje nies. zbc-r- Slap: po ill. dej. — NB. Med tčkami igra: Tamburišlki zbor iz »Sturij«. Vstopnina: I. södez 4 Lire, II. sedez 3 lire, stojisčc 2 'Ijiiii, za otrolke od 12-15 Leta 1 liro. Ker je čisti dobiück namenjen za zgradbo nove- ga odra, ise preplačila hvalcžno spreje- majo. Po veselici rirosta zabava na lieu mesta, kjer bo preiliirblljeno z mrzlimi jc- dili in s pijačo. V slučaju silabega vremc- na se vrši vselica teden pozneje. K obilni udcilcžbi uljudno vabi odbor. d. Vabilo k slovcsneniu odkiitju in bla- ^slovu spomenika padlim vojakom v zup- niji šcbreljski — in k prosvetni prireditvi »Kmctskcga bralnega društva v Šebre- Ijali, ki se izvrši na binkoštni poncdeljek dne 5. junija po naslednjcm sporedu. Ju- tranji spored. Ob 9. uri sv. maša zadušni- ca za padle vojake sebreljske duhovnije. — Blagoslov spomenika. — Moški zbor zapoje žalostinko: Usliši nas, Gospod. — Govor padlim vojakom v spomin. — Me- san' zbor zapoje: Nad zvezdami. Popol- danski spored: Ob 2. uri spregovori g. dr- ' žavni poslancc Seek za »Kmetsko de- lay sko zvezo«. Sledila bo nrosvetna prire- ditev: 1. Bcnj. Ipavec: Na savskem bre- gu —• mcšani zbor. 2. »Stari Ilija«. Ljud- ska igra Ignaca Borštuika v treli dejanjili. — 3. I. Zajec: Poputnica Nikolc Jurišiča ' -— moški zbor. 4. Ivan Cankar: O domo- vina, ti si kakor zdravje — recitaeija. — 5. Mihacl Rožanc: Ali, ni li zcmljica kras- na? — inesani zbor. K udeležbi tiljudrio vabi Kmetsko bralno društvo v zvezi z obänskim siaresinstvom v ŠebreJjah. d. Vclika iiürodna slavnoFf se vrši i a Binkostni pondeijek dne 5. junija tega leta v Vrtovinu. Zraven domačcga pcvskega društva, bodo nastopila He sledeča pcvska društva: iz Sela, Cinič, Žempasa, Vrtojbe, Renč, Prvačine, Dornberga, Riliemberka, Brji, Sv. Križa in Sv. Tomaža. Začetck točno ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena sc vesclica vrši prihodnjo nc- deiijo. Za obilno udelcžbo prost odbor. Vojaški begunec. rcminisccuca. — Iz starih aJktov posnemarn, da je vsodnija v Podlkloštru v Ziljski ddini n^ Koroškem iskala z odldkom od 4. maja 1778. 23-leit- nega Jancza Werkeil, s/koraj 6 čevljev vi- sdke.ua, ker šcn, dočim sta zdravnik in prvi stroi- 'k utonila. /ej. s Charles Laveran, najditelj povzroči- Lj/a mularije, umrl. V Parizu je umrl (I llrles Laveran, nositelj Nobelove naj?ra- DrV^! zdravniško vedo iz lota 1907. Naj- je J ie bil Laveran vojaški zdravnik ter Dfg^'skoval vojaske in tropične bolezni, 51 |vscm malarijo. Posrečilo se mu je iz- %\ Parasstla malarije, od katereffa je je *'d\ štiri oblike. Povzročitelja bolezni itj ?^Scl v krvi pri skoraj tisočih bolnikih ^ ]c tudi dokazal, da izgine pod vplivom liuina iz krvi bolnika. »Lavcranova teles- ca« so našli kasneje tudi številni drugi znanstveniki — Celli, Gelgi, Mečnikov, Councilman, James — v krvi bolnikov. Tako so potrditi v načelu odkritje Lave- rana. Znanstvena utcmeljitcv terapije s kininom proti malariji je izšla od umrlega raziskovalca. Gospodarstvo. g Nova nevarna koniska bolezeii. Na južnem Čcškcm se je pojavila nova, do.se- daj popolnoma neznana konjska bolezen, katera je v 84 občinah zahtevala nič manj nego 670 žrtev. Žival oboli v črevesih in želodcu in že v nekaj dneh pogine. Ta bo- lez.en se vkljub strogim odredbam straho- viito naglo razširja in se je baje pojavilo n.elkai slučajev te kužne bolezni •- oad- nem Madžarskem. g. Modra galica, zajemcena 98-99 od- istotna se dobi nadrobno in nadebeb kg po 2 liri 45 st. pri Goriškem kmetijskem društvu v Gorici, ulici Contavallle 7. Od- daja se društvenikom, nedruštvenikorn in vinos radii ikom. g Ruska naročila v Neman in Šved- ski. Ruska vlada je naročila v Nemčiji 149 lokomotiv in ravno taliko na Šved- skem. 45 lokomotiv se je že izročilo. Prosveta. pr. Josip Ribičič-I. Vouk: Šest Jiüa- dinskih iger »Mladinska knjižnica« »Pro- svete«. 1. zvezek. Cena 5 L. Nova, mlada generacija nčiteljstva v Julijski Krajini se dviga nad staro stmjo, ki je ubila svoio energijo v predvojni politični strankarski borbi ali pa vpregla v tesni jarem šolske- ga pouka. — Mlada generacija se je otre- sla političnih borb, na katerih si ne more pridobivati lavorik, arnpak se je vrgla ua kulturno delo, ki edino je ponos stanu in korist naroda, katereinu služijo. — Na po- zornici kulturnih delavcev vidimo »gro- movnika« Hreščaka in tihega Pahorja, šLudirati socijalni problem in se poglob- ljati v krivično razdelitev pozemeljskih dobrin. Na glazbenem polju stoji kot in- terpret moderne glazbe Srečko Kumar, z drugimi zvestimi kolegi. Na dramatičncm polju pa nam je vže več časa znan mladinski pisatelj Josip Ri- bičič in njemu oh strani Ivan Vouk. Zadnje njihovo delo: Šest mladinskih iger bo vzbudilo zlasti v tej suši dramatske umet- nosti veliko senzacijo. In priznati moramo, da zadnji proizvodi ne zaostajajo za pr- venci, ampak jih po ideji in tvarini visoko prekašajo, Tudi tchnika je dobra, d.isi bodo igra zadele marsikje zaradi preveli- ke scenerije (Vraže) ob razne težkoče. Podeželski odri pa, katerim so te igrc v pi"vi vrsti namenjene, bodo radi segali po igrah in občinstvo bo vstalo od predstavc ob dobrem prednašanju gotovo z zado- voljstvom. Povdariti moram, da so igre res idejne in ne samo golo besedno igrač- kanje. In to je, kar daje mladinskim igram svojo vrcdnost. Sicer pa bi se pridevek »mladinske« brez škode lahko izpustil, kcr ta epitet samo zapeljuje, ki misli, da so tc igre za »nedoraslo« mladino. V knjižici je prostih 5 Ribičičevih in ena Vonkova igra. »Vraže« so fina in po- učna satira na še sedaj proslule vraže med našim narodom. Ni jih mogla izruti niti živa prepričevalna beseda dušnega pastirja, niti kulturni napredek, kdo ve, da ne bodo ravno »Vraže« k temu pripomo- gle. Sulio doktrino nadomešča živahnost dejanja. Zelo hvaležna za predstavo, dasi bo scencrija delala ovire. »Škrati« so pustna burka v dvch de- janjih brez izrazite ideje, ako ji ne dajo poleta glazbene točkc Ivana Grbca. Najboljša se mi zdi enodejanka »Ču- dodelna srajca«, ki je dobrozadet socijal- ni portret. Krščanske nazore o bogastvu in uboštvu, o življenju, sreči in večnosti je zavil pisatelj v pisano suknjo orijentaliz- ma, da tako še bolj plastično naslika mo- derne zablode človeštva glede njegovega bližnjega in zadnjega cilja. Z težkim kla- divom udarja po sedanjih socijalnih raz- merah, o katerih svet misli, da je Ie tisti srečen, ki se valja v baržuni in koplje v zlatu. Priprostost Dijogenova, mir vesti pastirja z z^akrivljeno palico v roki, ki kot kralj po planini visoki, občuduje božje stvarstvo, dela človeka srečnega. Ljudska sodba o miljonih in bogastvu ne izprerneni niti za las usode bogatašev, a se manj sodbe božje. Pred smrtjo ne obvaruje niti bogastvo, niti visokost stanu. Vsak prejme plačilo po svojih delih. Kratko in jedrnato je pisatelj pobil socijalne zablode. Slika »Mladje« ne bo učinkovala, kjub temu, da je nagajivost in iznajdlji- vost mladih glavic velika, vendar pogre- šamo pravnega vzgojnega momenta, ki ga je pisatelj imel pred očmi. Slika »Pri sv. Petru«. je prijetna, toda v verskem oziru malo ne protidogmatična. Ne bo se preJ stavljala, ker je težko izpeljiva. Šesti igrokaz so »Trije snubci« v treh slikah, kjer pa Vouk ne nastopa samoniklo, am- pak se idejno naslanja na našega najbolj- šega poznavalca mlade duše Milčinskega. Pri vprizoritvah bo smeha Ie, ako se dobe izvrstne moči, ki se znajo vglobiti v misel- no in etično stran igre, dmgači je zelo riz- kantna. Igra je težka po značajih in iz- peljivosti. To sem napisal z namenom, da opo- zorim naše podeželske odre na naše pro- izvode, kjer bo našlo tudi poslušalstvo samo sebe. Zadovoljni moramo biti, da ram povojna doba rodi take proizvoile v naši Julijski Krajini, kjer se je mislilo, da smo pokopali stari rod, a nam življenje kaže, da vstajamo k novemu življenju. Le eno bi še pripomnil: vse kulturno naše delovanje je preveč decentralizirano. Fr. Švara. pr Prosveta, St. 4 je izšla in prinaša sledečo vsebino: Zveza prosvetnih dm- štev v Gorici. — Pravila zveze prosvetnih dništcv v I tali ji. — Analiza Gregorčičevih poezij. — Društveno gibanje. — Sport. — Razno. — Književnost. pr. Dopisnica »Slovenske zapovediU Jezikovni krožek v Trstu je izdal in za- ložil »Deset slovenkih zapovedi v obliki dopisnice z geslom: »Naša slovenščina ie, prepričani smemo biti, eden najlepsih je- zikov na svetu (o. St. Skrabec.) Zunanjost je prav lična, tisk lep in snažen. Cena ko- madu 20 stotink. V Gorici razprodaja knjigarna KTD. Večja naročila sprejema Jezikovni krožek — Trst Cliiarbola zg. 11 (Stara policija.) — Priporočamo vsem izobraževalnim in bralnim društvom, ka- kor tudi posameznikom, da si dopisnico SI. z. preskrbe. Vsak Primorec jo mora imeti! Miadini zdravo zabavo. Bol nas prešinja, ko vidimo našo mla- dino, mladeniče in dekleta, kako posebno ob nedeljah drvijo tjavcndan in iščejo za- bave. In kam drvi navadno ta mladina? Morda na poštene veselice. Ne! Vse gre navadno na takozvane »Sala di balo«, po 1 plesih ,gostilnah, kinematografih, v tuje krožke in društva celo, shajajo se na ne- varnih in dvomljivih krajih. Komaj odra- steta dekle in deček materinemu krilu, že gre s tovariši v družbo, kjer preti nevar- nost njegovemu telesnemu in duševnemu zdravju. Naravno je to, posebno pri miadini, da išče družbe, da se razmahne, sicer ne naj- de pokoja. Ravno zato se mladina tako rada uda vsakemu razmahu in preje ne najde miru, naj se jo že zvabi, kamor hoče. Kako pa naj preprečimo, da mladina v tern hrepenenju po razmahu ne zaide v slabo družbo. Enostavno: nuditi ji mora- mo zdrave zabave. Posebno je to važno za mesto, ki nudi sto in sto slabih prilož- nosti..Nuditi bi morali dobre, poštene za- bave^posebno tisti miadini, ki se doteka z deželc v mesto in ki najtežje najde stika s pošteno družbo, a zelo pogosto zaide v slabo tovaršijo in sc izgubi moralno in na- rodno. Tudi tu je važno, prevažno polje za nas, čc hočemo delati. Tudi tu je kos na- rodnostnega in kulturnega vprašanja. Ce nam propade mladina, propade nam narod, vse tiste sile, ki jih sprejme mesto dan za dnem, gredo v nič. Tu je treba zasaditi plug in začeti orati. Dajmo miadini zdravo zabavo in strnimo jo. Dajmo ji svoje večerno in ne- deljsko zabavišče, čitalnico, knjižnico itd., kot imajo taka društva po velikih mcstih, da najde vsakdo, ki pride v mesto že pri- pravljen svoj drugi dom. Tudi z godbo bi se dalo mladino privabiti v sredo. Sploli bi bilo treba vporabiti vsa sredstva. Kadar se gre za našo bodocnost, za rcšitev naše mladine, mora pomagati sle- herni izmed nas in storiti po svoji moči vse. Na mladino zidajmo naš up, našo bodoc- nost. J. P. Raznoterosti. * Kondor odnesel otroka. V nekem švicarskem lokalnem listu se poroča, da je neki velik ptič, kondor, prijel in odnese! dojenčka neke švicarske kmetice. Mati je bila ravno zaposlena s tern, da očisti svoj vrt, nahajajoč se na obronku visoke Halis gore ter je pustila svojega otroka, scdeče- ga na travi. Njen mož, ki je videl. kako se je roparska ptica spustila navzdol ter zagrabila otroka, je prijel za svojo ar- madno puško ter ustrelil ptico, ki se je tako počasi pustila navzdol, da je bil otrok le malo poškodovan. Kondor je meril z razpetimi krili sedemnajst čevljev ter pet colov ter imel šestnajst colov dolg kljun. Da gre pri tern za resničnega kondorja, ki je doma v južno-ameriških Andah, je potrdil profesor Ochsenmaul z vseučilišča v Bernu. Ptico bodo nagačili ter izročili muzeju v Bernu. * Lenin. Vsak ve" dandanes, kdo je Lenin. To je današnji gospodar sovjetske Rusije. To ime pa ni njegovo pravo ime. Njegovo pravo ime je Uljanov. Ime »Le- nin« je njegov »psevdonim« ali nepravo ime. Kako pa je prišel do tega imena? Pripovedujejo, da je bil kot mlad student v Švici silno zaljubljen v neko Rusinjo, ki je Studirala v Ženevi kemijo. Tej je bilo ime Ilijana ali slovensko Helena. Ker je v družbi vedno govorit o tern dekletu, so mu dali prijatelji ime »Lenin« to je po naše »Lenčkin« (fant). — Tako razlaga ime »Lenin« časopis »Femina«. SVETA BIRMA se bo vršila kot navadno na binkoštno nedeljo in sicer v stolni cerkvi po sv. maši ob 10. uri :n a Travniku ob 5. uri popoldne V pondeljek je zopet v stolnici po sv. maš! ob 10. uri, popoldne pa v knezoškof. kape- lici. Istotako tudi eel teden ob 7. uri zjutraj v knezoškofijski kapeli. Svoboda slovenskega naroda, jezika kulhrre je v nevarnosti. Zadnji dogodki nam do'kazuiejo, da je narodna nevarnost tarn najvcčja, kjer mi še kmetsiko-deilav- skih zvez. Slovensko ljudstvo, braui sc! ft. Krisfina Mofiring roj. Liesfan Ivan Mofiring danes poročena. Stuttgart 27. maja 1922 Miren. Po zunanjosti pozna že večina naših gospodir. testenine „PEKATETE". Odločno zavračajo vsake druge, ker so spo- znale, da postrežejo z njimi najbolj svojo družino. B9RMANKE! B IRM ANC9 ! Racite VaSim materam, da edino pfi konfekcijski turdki IUST VUGA & C**. Corso Verdi 38 - QORICA - Corso Verdi 38 HI dobe vse potrebno za to priliko §H *:-\, binkoitni pondeliek vsi v Vrtovin na narödno slavnostl ! Vprašanja. Istih 15 invalidov, ki so bili "J.ie S. oktobra 1. 1921. na zdravniški preiskavi v Gorici, v svrho penzije, so uljudiio napro- šeni sporočiti podpisanemu, ali so že kaj dobili, oziroma kdaj bodo, in če ie treba še kakšnih prošenj-dokumentov in kam se .ie obrniti. Strošlki se povrnejo. Metod Tu- šai, Straža, p. Cerkiio. PRODA SE HARMON!.!, tvrdl e vLenarčič« v še razmcroma dobrcm sta- nu, po ujrodni ceni. Prašati e pri: Andreju Laoanja št. 51. JagerŠče ix. Cerkno. Županstvo Črniče. Razpisana je služba občinskega. taj- nika. Zahteva se zmožnost slov. in ita- lijanskeffa jezika._Plača po dogovoru. Po- nudbc se sprjemajo do 10. juuija t. 1. 1 : ¦ Župan: Lipovž Alojz. SOROJAKI! O vsaiki svečani priliki, ko rabite sli- ke, pcdužujte se odilikovanejja fotosraf- skega pod jet ja Antona Jerkiča v Oorici, Vrtna ulica, (Corso Verdi št. 36.) OKRA.1NA BOLNIŠKA BLAGAJNA v A j d o v š č i n I naznanja, da se bo vršil 30 redni občni zbor due 5. jurrija t. 1. t. j. na binkoštni pondeljek ob 9h dopoMne v blasajniskih prostorih v Ajdovšoini s sledcčim dnev- nirn redom: 1.) Sklepanje o ietnem poro- načelstva za leto 1921. 2.) Odobritev ra- čunskejja zaikljuöka za leto 192j^3.) Voli- tcv nadziralnejra odbcnra. 4.) Volitev raz- sodišča. 5.) Morcbitni prcdiogi in nasveti. Za okrajno botlniško bla^ajno v Aj- doščini Načelnik: Franc Bescdnjak. NA PRODA.I je močan konjski voz z dvojno upresro. Cena po dogovoru. Pe- Franc Pajntar št. 8. Podbrdo ob Bači. «».-.«»¦-»..v»!-.'« 11—»inn ¦!¦! ¦»¦¦¦—m^imiii—¦*——n i ¦«¦¦ »——•———————— NA PRODAJ je .več novih liannonik tvrdko »Lubas« po dogovorjeni ceni. I Pranc Pojntar št. 8. Podbrdo ob Bači. Naznanjein slav, občinstvu, da sem otvoril gostilno na postaji v Batuiali. To- čim najboljsa vina te-r vedn.o sveže pivo. Na razpolago imam tndi prenočisča. Pri- poročani se za obilen obisk Anton Zivic. NAZNANILO. Podpisani naznanja slav. obcinstvu, da se je preselil s svojo krojačUio iz Trav- nika na Piazza Nicolo Tomasco št. 26 (Fiazzute) ter se obencm pripornča Ivan Kumar, krojaski mojstcr. = Siovensko odlikovano podjetje — : SKASA KONRAD IN SIN : S. Ulrich Gröden Tirol — Venezia Trentina — se priporoča za izdelovanje ki- pov, svetih razpel, altarijev itd. llustrovani ceniki na zahtevo - zastonj in poštnine prosto - Lastnica dobroznane gostilne pri »Konjičku« (al »CavaiH.ino«) v Oprici, ul. Ciprcssi 2. naznanja slav. občinstvu. da ima züpet na razpolago hlev (šta!o) za ži- vino kot pred vojno. BIRMA. Kolači za birmance, okiiičani s pečenim sladikorjeni najfinejše vrste; bomboni, sladčice, čokolata itd. sladčičarna AVGUST KOS MA Gorica, na Travniku 10, tik skofije ZALOGA DVOKOLES IN ŠIVALNIH STROJEV. — Lastna mehanična delavni- ca za popravo dvokoles, pušk, šivalnih strojev vsakevrste n. t. d. Priporoua se Leonardo Olivo Via Mazziini 6 (prej V. Mimicipio). SREBRNE KRONE, GOLDINARTfl^ä- čuje po najvišjih dnevnih cenah, ter kupu- je staro zlato. Savorgnani zlatar, Nunska ul. 9. Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolez-ni ter negovanje kože. — Pcrfekcijoniran na du- najski kliniki. Sprejema od 9—11 in od 3—7 ure. (iorlca (Piazza crande) Travnik bi^s _____________Paternoli._____________ AMBULATORIJ ¦ za spolne, sifiliikr.e, kožne in otroške bolezni ' ~—- D.ra G. & A. DE LEO Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljonje Bililitično bolezni, zožeuja in rnetja cevi iD kapnvca. Prciikušnja krvi za ugotovitev sifiliticnih okuženj. Sprejemata od 10 do VA in od 14 do 17. GORICA, Piazza Nicolö Tommaseo (Piazzutta) N. 8 Drašiik Karol pek in sladčičar Via Carducci 21 spreje- ma različna naročila za birmo, n. pr. ša- tulje, običajne reste kolačev, torte, šar- teljne in vse v to stroko spadajoča dela. :: Priporoča se za mnoga naročila :: IŠČEM učenca za trgovino z mesanim blagom na deželi. Naslov: Stefan Bavdaž, Podgrad (Istra.) jjjrroiTterpThTiiTčomp. I nova zaloga manufakturnega blaga v Gorici, Via Rasteilo si 10 se priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. HT Cene brez konkurence. "^PB Na drobno ! Na debelo ! Mizarske Izdelke vsake vrste stare in nove se dobi po nižjih cenah v Raštelu št. 37. Zadružna zveza (prej Gorjška zveza v Gorici) vpisana zadruga z omejeno zavezo je osrednja organizadaa vseh goriških za- dirug. PIsarna v Gorici Corso Ver