• .iSuiiua plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto mama ■■■■■i Uredništvo in uorava Stros.majerjev trg 1. Telefon št. 73. Leto XXIII. Št. lO. Hrani, 11. marca 1939 Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40*- din, polletno 20*- din, četrtletno 101- din. „Po pravičnosti k miru" Ves kutoliški svet se je razveselil poročila, «k* je zasedel Petrov prestol eden izmed naj-bolj sposobnih mož cerkvene diplomacije, sam državni tajnik pokojnega papeža Pija XI.. kardinal Lvgcn Pacelli. Devet let jt vršil to vu-ime funkcijo in sedaj ga je božja milost poklicala U naslednika umrlega svetega očeta. Ob je bil sedanji sv. oče najožji sodelavec pokojnega papeža Pija XI., je s tem že podana smer njegove bodoče diplomacije. Kot je pokojni sv. oče bil velik branitelj miru, tako je tudi njegov naslednik Pij XII. začel stoje vladanje z besedami: po pravičnosti k •i rn. Da more priti sledili vedno klicu poglavarja Kristusove Cerkve, ki je posredovalki! med Bogom in nami. Gasilski kongres v Ljubljani (13. - 15. avgusta 1939) Gasilstvo je danes pri Slovencih tako ukore, aiujeno in tako razširjeno, da moramo imenovati njegovo organizacijo eno največjih in najmočnejših naših organizacij. Sedaj šteje naše gasilstvo v vseh svojih edinkah (četah) več kot 30.000 izvršujočih članov, ki so razdeljeni •a 955 čet oziroma društev. Člani teh društev so po veliki večini sami re6ni in zreli možje ter ravno radi tega predstavljajo pravo slovensko prostovoljno armado, ki je nimamo nikjer drugje. Ni ga kraja in nimamo pomembnejše »asi, kjer bi danes že ne bilo gasilcev. Imamo » Sloveniji nad 400 občin. Cc število čet ozi roña gasilskih društev primerjamo s številom občin vidimo, da je po nekaterih občinah po več gasilskih edinic in je res pri nas več občin, ki imajo po pet gasilskih čet (Mursko polje, Savinjska dolina). A ko upoštevamo statistiko, ki jo vsaj vsa. ko leto objavljajo naše gasilske edinice, moramo pač potrditi, da je delo, ki ga naši gasil-*\ opravljajo ogromno. Nešteti požari so v zad-ajih 20 letih in tudi prej uničevali naše na. todno premoženje, velikansko škodo so ti požari povzročili, ali moramo priznati, da bi tu ikodu mogla biti mnogo, mnogo večja, če b' »e bilo naših gasilcev. Dan za dnevom imamo priliko opazovati njihovo požriovalno delo, po dnevi in ponoči, v burji in dežju, v vročini in mrazu, vedno so takoj in brez pomisleka na razpolago zu pomoč, kjer je treba. Res je že t našem nurodnem bistvu, da drug drugemu pomagamo \ sili, ali orguniziruno in pripravljeno pomoč, v naših stiskah in ujmah imamo samo v naših gasilcih. Saj imajo naši gasilci -talne šole in tečaje, v katerih se za svoje človekoljubno delo vedno znova šolajo in urijo ter drug drugegu navdušujejo. Čuvarji na-S«'ga narodnega premoženja, ki je itak skromno, zaslužijo vso našo pažnjo in pomoč. Nekdaj smo se za svoje gasilstvo morda premalo briguli, morda smo imeli preveč predsod-kov napram njim. Moramo pn seveda tudi reči. da je bila podoba, kakor da za nas take reči niso. Mnogokrat so bile temu krive ne samo rezmere v gasilstvu, ampak tudi dogodki, ki smo jim bili dan za dnem priče. Tudi niso bili vsi možje, ki so pri vodstvu slovenskega gasilstva sodelovali, vselej taki, da bi 'mogli o njih imeti najlepšo sodbo. Pred vojno so ponekod pod vplivom vodilnih mož požarne brambe bile celice protinarodne propagande (na bivšem Štajerskem), ponekod so jih znali vpreči v strankarsko politični voz (gasilci so morali 1. 1931. in 1935. s svojimi gasilskimi vozovi voziti volilce na volišča). Danes je pa v vsakem pogledu boljše. Sedanje vodstvo slovenskih gasilcev se trudi in prizadeva, da vse slabo odpravi. Sledovi tega prizadevanja se že kažejo. Številni tečaji, sestanki, prireditve itd. kažejo, da se razmere hitro obračajo na bolje in prepričani smo, da bodo pod dobrim in modrim vodstvom kmalu urejene. Gotovo je, da danes ni več samo za šalo, ali za kratek čas biti slovenski gasilec. Za letos pripravljajo slovenski gasilci svoj veliki nastop v Ljubljani. S tem nastopom hočejo pokazati svoje resno prizadevanje za zboljšanje razmer v svoji organizaciji in tudi pokazati, da nameravajo pri izobrazbi svojih članov hoditi po novih potih, da se dobro pripravijo za vse velike naloge in dolžnosti, ki jih imajo in ki jih še čakajo. S tem velikim nastopom hočejo tudi dati korajžo drug drugemu pri resnem šolanju in >;rjenju v svojih domovih in pri resnih nastopih. Ko bi Slovenci pred 10. ali še več leti posvetili gasilstvu vsaj mulo tiste skrbi, kakor v zadnjem času, bi morda bili že daleč naprej. Kar še ni storjeno, še ni zamujeno. Se je čas! Bodimo zvesti podporniki našim vrlim gasil cem in pomagajmo jim vsi. da bo njihov letošnji kongres v Ljubljani prava manifestacija naše narodne zavesti, pa tudi i.-raz hvaležnosti za vso požrtvovalno delo. ki ga gasilci med nami opravljajo. Seja občinskega odbora v Kranju Zadnji petek je bila v občinski posvetovalnici seja občinskega odbora. C., župun Karol < «'scnj je s svojem predsedniškem poročilu povedal, da ji kakor znano nastopila 20. februarja v Kranju državna policija, ki je žarel« takoj vršiti svoje funkcije, pisarno pn bo prevzela od okrajnega' nučelstvta 15. marcu. Srdunju policija šteje 10 mol, vendar pričakujemo \ kratkem še 4 stražnike poleg pred- stojniku. V Stražišču še doslej ti i nastopila državna policija, ker se občina Stružišče iz nekih vzrokov upira sprejeti moštvo državne policije, dasi imu v ta namen že pripravljen prostor in četudi je stavila v proračun zu leto 1937/38 vsoto 5000 din za javno varnost. Sicer pa dosedanje moštvo niti zu Kranj ne zadostuje z ozirom nu veliko število brezposelnih in ker je že občina Kranj za to moštvo pre- velik rajon. Vendar bo tudi Stražišče gotovo dobilo moštvo državne policije ker je bil ustanovljen komisarijat za občino Kranj in Stražišče. — V zadnjem času je stopila v zakon nova uredba glede državne policije. Po tej uredbi mora v krajih, kjer je nujno potrebna državna policija, prevzeti hreme za državno policijo država sama. C. župan je izrazil, da upa, da se bo tudi občini Kranj posrečilo prenesti celotno breme državne policije na državo samo. Za komisarijat državne policije ne bo treba občini prekoračiti že v ta namen odobreno svoto 139.000 din. Za urejeni spoj občinskih cest v Kranj s preloženo državno cesto št. II. Labore—Kranj mora občinska uprava plačati tvrdki Adolf & Emest Ehrlich svoto 26.074.99 din, kar je odbor odobril. Na lesenem mostu če/. Kokro je bila druga obtežilna komisija. Preizkušnja mostu je v vsakem pogledu dobro izpadla. Vožnja čez most je dovoljena do 3 ton, hitrost avtomobilov čez most je dovoljena 6 km na uro, prepove naj se pa vožnja s težkimi tovornimi avtomobili. Glede gradnje ceste od novega kokrškegu mostu k novemu pokopališču v Kranju je imel g. župan pogajanja z lastniki zeanljišč, skozi katera je določena trasa nove ceste. Lastniki zemljišč so pripravljeni odstopiti zemljišče za ceno din 20.— od kvadratnega metra. Občinski odbor je odobril odkup 3.200 kvadratnih* metrov zemljišča po din 20. Izdelava ceste k novemu pokopališču bo skupno z zemljišče« stala občino ca 120.000 din. Občinski odbor je z ozirom na dražbo, ki se je pred kratkim vršila, oddal občinske mostne tehtnice g. Kosmaču za svoto 7200.-din, sej m n i no pa g. Somu za svoto 28.100 din. Odbor je dalje odobril nekaj naknadnih kreditov oziroma virmanov za leto 1937/38. Dalje je odobril računski zaključek ubožnega in občinskega sklada za leto 1937/38, in obračun mostu čez Kokro. Soglasno je bil sprejet za občinskega inženirja domačin g. inž. Brillv Henrik. Gradbena sekcija je predpisala občini za ruzširitev savskega mo-stu v Kranju prispevek iU.%0.70 din. Odbor je prispevek, ki je bil predviden v proračunu za leto 1937/38 odobril Ministrstvo za gradbe je pozvalo občinsko upravo, da do 3. aprila naloži pri Hipotekami banki svoto 418.304 din kot prispevek za modernizacijo Jelenovega klanca. Ta dan se bo namreč vršila licitacija za oddajo teh del. Odbor je tudi tu predlog finančnega odseka odobril, ker je že bil predviden v proračunu za leto 1937/58. Pred nedavnim časom je bil v Kranju ponoven pregled prostora, ki je določen za novo poštno poslopje. Komisija je ugotovila, da bo za gradnjo poštnega poslopja potrebno še 30 kvadratnih metrov zemljišča. Za gradnjo poštnega poslopja so že načrti odobreni in se bo v kratkem času začelo z gradnjo. Odbor je brezplačno odstopil za gradnjo potrebnih 30 m*. Damjan Vahen: Bodočnost esperanta Esperanto je živi jezik ne samo posameznikov, temveč vseh narodov in vseh plemen sveta: esperanto je mednarodni jezik! Poglejmo današnji svet. V dva tabora je razcepljen ta svet, v dva tabora, ki se ostro napadata in ki grozita svetu, da ga v tem sporu uničita. Vedno hujše je to nasprotje in vedno večja nevarnost je, da se bo to nasprotje izobličilo v novo svetovno vojno, še hujšo od zadnje. Zveza narodov, ki bi morala to veliko napetost ublažiti in nesoglasja izravnati pa je žal silno mnogo izgubila na svoji avtoriteti in ugledu in lahko rečem, spi ..spanje pravičnega". Posamezne države so začele izstopati iz Zveze narodov, ker nimajo več vere, da bi Zveza narodov mogla še kdaj uspešno posredovati med sprtimi narodi. Da je res tako, imamo več kot dovolj dokazov iz zadnje dobe, tako: Italija : Abesi-nija, Nemčija : Češka, Češka : Poljska, Japonska : Kitajska, Španija, itd. In tema skrajnima taboroma, ki razdvajata ves svet, je treba postaviti protisilo, idejno silo, da bo človeštvo našlo zopet pot k mirnemu ustvarjanju in s tem pot k blagostanju. Te velike idejne sile, ki naj dajo človeštvu nov razmah pa so. 'ideja miru, ideja bratstva. ideja mednarodne vzajemnosti! In zato, kadar govorimo o esperantu, ne smemo gledati nanj samo s stališča, da je esperanto samo jezik, ki naj bi se ga posluževali vsi narodi sveta v svrho medsebojnega sporazumevanja, temveč moramo tudi iskati vzroke njegovega postanka in idejne podlage, ki so ustvaritelja vodile pri njegovem delu. In klice do Zamenhofovega esperanta so prišle v plodni svet! Vse stremi danes k miru. k mednarodnemu sodelovanju tako v prometa, kulturi, znanstvu, trgovini itd. in v vse te svr-he se morejo posluževati le jezika, ki sr vzbnja odpora pri drugemu narodu, torej se morejo posluževati le jezika, ki ni lastnina nobenega naroda, to je mednarodnega jezika in to je esperanto, ker le esperanto so si vsi narodi privzeli za mednarodni jezik. Iz vsega tega torej jasno razvidimo, da ima esperanto bodočnost kakor nSti edlen izmed jezikov, ki streme za tem, da postane mednarodni jezik. In v bodočnosti bo esperanto služil vsakemu posamezniku, vsem narodom; v bodočnosti bo esperanto posredoval med narodi in njihovimi kulturami, v bodočnosti bo esperanto gibalo vseh mednarodnih odnošajev, tako političnih, kakor gospodarskih in kulturnih. Kje je mesto slovenskemu obrtniku Vsakemu slovenskemu obrtniku je gotovo /nano, du je v današnjem času silnu potreba po stanovski organizaciji, ki večkrat skoraj nevidno tira svoje članstvo v skupno borbo z« zboljšanje razmer obrtništva. Taka stanovska organizacij'/ je že v velikem obsegu izpeljana po vsej Sloveniji, kateri utvari tel j i se niso sramovali svoje narodne zave sti ter svojo matico označili z imenom ..Zveza slovenskih obrtnikov", ki ima svoj sedež, v Ljubljani. Vse druge organizacije obrtnega sta-ou, ki so še ostale po razpustu drugih I dnem d. januarju 1929. si niso upule odkrito priznati, da so članice slovenskega naroda, članice slovenskega obrtništva. Njih delo je bilo vse drugo, kot pa poltena borba za zboljšanje težkih razmer. \ katerih se večina obrtnikov nuhaju še dandanes. Zakaj je danes med obrtništvom mku razdvojenost f Zato. ker je večina obrtništva že situ Tržič, 8. marca 1939. tistih praznih povojnih obljub, ker se ni čutilo z narodom, se tudi ni čutilo s slovenskim obrtnikom Za dokaz naj nam bo borba za dosego avtonomije ob-tnega odseka pri zbornici zu T.O.I. v Ljubljani, pa še danes nimamo svojo lastne odločilne obrtne instance ter odločajo o naših težnjah vsi drugi kakor pa obrtniki. Tozadevno skoraj smemo že danes na tem mestu izjaviti, da morda ni več daleč čas, ko bo obrtništvo po tej težki borbi vendar prišlo do svojih pravic, ki mu gredo, to je, da bomo čim prej dosegli svojo lastno obrtno zbornico v kateri bo odločevalo v obrtniških vprašanjih res obrtništvo samo. Za pomoč slovenskemu obrtništvu je bilo /al od nekaterih obrtniških vodilnih krogov malo ali nič storjenega, ker je bilo le preveč besedičenja in obljub in malo uspeha ali pa skoraj nič. Zato je zavedno slovensko obrtništvo priče- STRAIN ž »GORENJEC« to obračati hrbet takim neuspehom in takim voditeljem, ki jim ostane vedno vse le na Jeziku, ter se pričelo organizirati v res pravi ■esebični stanovski organizaciji »Zvezi slovenskih obrtnikov", ki je res stanovsko zavedna in slovenska, ter je šla v pošteno borbo, da dohiti s svojim začrtanim programom tisto, kar se je do danes zamudilo, in ki gre po poti, po kateri danes koraka ves slovenski narod Ozadje dosedanjega zavlačevanja za stanovske pravice je nam predobro znano. Slovenski obrtniki, ki se dobro zavedate, da ste udje slovenskega naroda, zavedajte se tudi, da je pot slovenskega obrtnika edino prava ta, po katetri gre danes ves slovenski narod. Tovariši obrtniki — obrtnice! Pristopite v svojo stanovsko organizacijo v »Društvo slovenskih obrtnikov", ki ima že dve leti obstoja tudi v Tržiču ter se čimprej naročite na stanovsko glasilo »Slovenski obrtnik", ki stane letno din 18.—, ki je za vsakega zavednega obrtn.ka največja stanovska opora in kažipot v bodočnost. Stanovsko glasilo »Slovenski obrtnik" ne do-aaša nikakih stanovskih in osebnih prepirov, temveč je vsa njegova vsebina namenjena le splošni koristi obrtniškega etanu. Tedenske novice k KAN j Mladinska prireditev ..Pastirček Peter in kralj Briljantin". Preteklo soboto in nedeljo je nastopila naša mladina s svojo prvo igro v tej sezoni. Igra je bila zelo dobro uprizorjena in zasluži splošno priznanje, za kar gre priznanje igralcem kot seveda tudi režiserju g. Rogaču Jankotu, ki se je stvari lotil in jo spravil na oder. Reči moramo, da take višine nismo pričakovali in vidi se, da prihaja zopet dobra generacija igralcev na naš oder. To je vse hvalevredno, vendar moramo pa to grajati, da je bilo zanimanje od strani občinstva zelo majhno, posebno v soboto, v nedeljo je namreč pritisnila okolica. Najbrže se nekaterim ni zdelo vredno, da bi šli gledati mladinsko igro. Bodimo drugič vsaj toliko zavedni, da bomo s svojo navzočnostjo odobravali delo in trud ■aše mladine in ne vdajajmo se le predsodkom, da morejo le nekatere igre biti dobre. Novo akademsko katoliško društvo „Svit". Kot smo izvedeli, je pripravljalni odbor za novo katoliško akademsko društvo v Kranju že vložil svoja nova pravila in upamo, da bo že pred Veliko nočjo ustanovni občni zbor. Pojasnila in prijave sprejema akademik Murnik Ciril, Krajj, Blago za obleke, krasne športne u> vsakovrstne druge obleke, damski kostumi, obleke za birmanee in prvoobhajance, nepremočljivi jopiči v veliki izbiri pri ALB. JAZBECU V KRANJU. Esperantsko društvo „Zelena zvezda" v Kranju imn v nedeljo 12. marca ob 10. uri dopoldne \, kranjski gimnaziji svoj drugi redni občni zbor. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Vabljeni pa so tudi drugi, vsi ki slede pismenemu tečaju v našem listu, pa tudi oni, ki se zanimajo za esperanto sploh. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Solea krema je najboljše sredstvo, da obvaruje Vašo kožo in Vaš obraz ob vsakem vremenu: soncu, dežju in snegu! Cena Din i., 5-., 10- H1NKO - KRANJ. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in sumovo-začev motornih vozil, se bodo vršili za okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loka v četrtek, dne 6. aprila 1939 ob 8. uri pri okrajnem na-čelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načel-stvu v Kranju. Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično nrejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Skupno združenje obrtnikov obvešča svoje člane, da so sedaj uradne ure za stranke v ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure popoldne, vse druge dni, razen nedelj in praznikov pa za stranke od 8. do 12 .ure. Popoldne je zaprto. Da bo mogoče točno in vsestransko uspešno poslovanje se člani lepo naprošajo, da v svojem lastnem interesu to upoštevajo ter se točno po navodilu ravnajo. V skrajno neodložljivih slučajih pa se je oglasiti pri predsedniku. Dežurna slnžba zdravnikov OUZD v Kranju. Od. 1. marca dalje opravljajo zdravniki OUZD za splošno prakso v Kranju dežurno službo ob nedeljah in praznikih od polnoči do polnoči. Dežurni zdravnik je na razpolago vsem član- nom in svojcem OUZD na področju občine Kranj in Stražišče. Ordinira pa tudi za ostale bolnike. Dežurni zdravnik ordinira v svoji privatni ordinaciji oziroma na svojem domu. V nujnih primerih intervenira tudi na domovih zavarovancev odnosno izven ordinacije, ako ga člani ali svojci kličejo. Naslov dežurnega zdravnika je objavljen aa vidnem mestu pred vhodom v ambulacijske prostore. V mescu marcu imajo dežurno službo: dne 12. marca dr. Pance Pavel, 19. marca dT. Vrbnjak Vinko, 26. marca dr. Bežič Josip. Solea krema 3.-, 5-, 10.-, milo 7.50: Za trgovce po originalni tovarniški ceni. Glavno zastopstvo za Gorenjsko HINKO PODJAVOR-SEK, KRANJ, Strossmajerjev trg 4. Obrtni dom. Ze zadnjič je ..Gorenjec" opozoril na zbiralno akcijo deležev za zadrugo Obrtni dom. Deleži so po 100 din. Vse pobrob-nosti in pojasnila se dobijo med uradnimi urami na Združenju Jurtnikov. — Pripravljalni odbor. Društvo slovenskih obrtnikov obvešča svoje člane, da se bo vršil občni zbor koncem mesca marca, zato se obrača na nje s prošnjo, da urede svojo članarino za leto 1939., ki je 12 di in pa naročnino za list »Slovenski obrtnik" v znesku 18 din, torej skupaj 30 din. Plačilu sprejema blagajnik tov. Bohorič in predsednik Pollak. Vse poverjenike prosimo, da po!x'-ro poslane jim pristopnice in jih oddajo pravilno izpolnjene tajniku tov. Sinku. Pogreli pok. ge. Lukman Ivane zadnjo nide-1 jo je pokazal, koliko spoštovanja je pokojni-ca uživala pri kranjskih meščanih. Mnogi so njen spomin počastili z venci. V nedeljo popoldne se je zbrala pred hišo žalosti velika množica ljudi, ki je želela izkazati pokojnici zadnjo čast s spremstvom na njeni poti k zadnjemu počitku. Pevski odsek Prosve'nega društva je pod vodstvom g. Liparja zapel ža-lostinko »Človek glej!". Pogreba se je udeležilo z velikim številom članov Prosvetno društvo, častno je bil zastopan tudi Fantovski odsek in Dekliški krožek. V sprevodu je igrala godba Kranjskega gla benega društva žalo-stinke. Pred odprtim grobom je v slovo rajnici zopet zapel pevski zbor Riharjevo: »Jamica", godba pa žalostinko. Pokojnica naj uživa večni mir, žalujočim pa naše sožalje! Vse cenj. čitatelje opozarjamo na pisebno ugoden nakup manulaktumega blaga pri znani tvrdki Logar & Kalan. Beg mikrobov. £SS5 ^TnK nič romanu ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije} so povsod. Tudi v ustih med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob s Chlorodontom prežene mikrobov iz ust. Toda le stalna nega varuje zol>e po kvare. Chlorodont zjutraj — Chlorodont predvsem zvečer! Potem ostanejo zobje zdravi* Domači proizvod. Potovalna pisarna M. Okcrn, Ljubljana priredi od 24. do 26. marca izlet v Trst (din 12'J v Gorico (din 130.-) in Idrijo (din 105.—). Prijava sprejemu do 18. marca trafika Mrak Kranj. Ob lepo uspeli nabiralni akciji za spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne pri Mariji Pomagaj na Brezjah izreka podružnica Zveze bojevnikov v Kranju vsem plemenitim darovalcem najiskrenejšo zahvalo. Bog plačaj! Občni zbor podružnice Zveze bojevnikov t Kranju se vrši v nedeljo 12. marca ob poli 10. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi, ki ste bili v svetovni vojni in vsi tisti, ki st» odslužili v Jugoslaviji kndrski rok. PREDDVOR Restavriranje Layerjevih fresk. Marsikdo bi niti vedel, da imamo v Preddvoru znamenite Lavarjeve freske, ki so bile v zadnjih letih skoro v propadu. Nahajajo se na obzidju vrtn g. Jocifa, šol. upravitelja. Znanemu našemu dobrotniku so se freske zasmilile in je »prida il večjo svoto denarja, da se freske restavrirajo. Z znano požrtovalnostjo in smislom za lepoto se je lotil dela čg. župnik Sitar. Ta teden je bil napravljen zunanji okvir, ki je iz rezanega kamna. Restavracijo fresk bo izvršil znani cerkveni restavrnter g. Zeleznik Peter z Ljubljane. Freska, ki je še precej ohranjena, predstavlja sv. Trojico v oblakih, ko krona Marijo. Pod to sliko je na sredini farni potron sv. Peter na prestolu z žezlom in ključi v roki. Ska-da je le, da sta stranski sliki na sosednjih stebrih toliko pokvarjeni, da se ne moreta popraviti. Ako bi bilo znamenje nasproti cerkve restavrirano vsaj pred 10 leti, bi bile sliko lahko ohranjene take, kot jih je napravil mojster Layer. Kljub temu pa smo hvaležni darovalcu, kakor tudi čg. svetniku, ki je dal pobudo, da se ta redka zanimivost Preddvora ohrani. Pred Križnarjem niso pričeli popravljati ovinka ta teden pač pa ga bodo popravili, k* KAZIMIR CEGNAR: „Kino Šmartinski dom" Vam ima priliko prikazati: Pozorl Kdor želi, da prikažemo njegov reklamni diapozitiv, naj »e zglasi na Cojzovi cesti št. 3. Največji češki film borbe, volje in duha v premagovanju samega sebe Rolf Vanka Ji fina Stepu i e ko \ a PATER VOJTEH Film je vzet iz duhovnega življenja, v b .rbi proti slabi strani ljubezni, v_ moči samozatajevanja. — Ne zamudite, kajti to je zadnja prilika, da si ogledate ta krasni lilm. Blagajna se odpre uro in pol pred predstavo. Danes teden: Čarovnica \t, Salema. PREDSTAVE, z rednimi cenami: V soboto, dne 11. marca 1939 ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 12. marca 1939 Samo ob 6. in 8. uri pop. Mímica Zagorska: 7 Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časo*.) (Dalje.) »Kaj je napisano' Odkod je?" so vsi hkrati silili vanj. »Ne vem," se jih je otresal. »Pisanje bom nesel mestnemu vicedomu v Radovljico. Vi pa vzemite mrliča in ga odnesite v mrtvašnico. Naj tam preleži par dni, po.eni bomo že dognali kdo je in kaj nam je z njim storiti." Tlučani so hitro naredili preprosto nosilnico iz ga-brovih vej, nanjo so položili mladega mrtveca. »Človek bi dejal, da je sluga kakega imenitnega gospoda," so se menili, ko so gledali meč in oblačila. Nekdo je odpel konju lepo izdelano sedlo in gu hotel kar odne -ii. Vilibald pa mu je u.ranil. »Ti, ali smo Turki' Ce se oglasi kateri njegovih svojcev, mu moramo izročili vsaj to, kar je ostalo od njegove zupuščiue." »Kdo neki se bo oglasil," je mrmral oni. Sedlo je pa le položil na nosilnico in sram ga je bilo. Čudni sprevod se je počusi pom.kul proti cerkvi. V mrtvašnici so odložili truplo, župan je razložil vso zadevo župniku, ki je ukazal mrtvašnico zakleniti. Ljudje so se razšli. Vilibald je pa jezdil k podružnični cerkvi sv. B ne-dikta, ki se je je prijelo ime Tahor. Nekaj delavcev je bilo gori, ti so popravljali obzidje. Župnik, ki je spri mil župana do sem, mu je razlagal težave. »Delavcev ni. Letos nisem porabil odmerjene mi tlake za župnijsko polje, tlačane sem po lul sem gori." »Kako pa župnijski grunt''" je hitro vprašal župan. .Vse je zanemarjeno. Bilo je poč daleč od radivljiške graščine, oskrbnik Leopold se pu za tako oddaljena posestva ne more brigati." »Toliko se je pu le pobrigal, da se je obešal po vneli kočah, kjer so dekleta." »Bog mu grehe odpusti," j« vziiihnil župnik. »Če mu jih ho. Leopold bi v čevljih umrl, če bi bil jaz na Goruzdovem met tu »Bog varuj! Uboj je smrtni greh." »Skrunitev nedolžnosti pa nič manjši, častiti gospod." »Bog ga bo sodil." Vilibald je hotel reči svojo, vendar se z duhovnim go- spodom ni upal in tudi ne maral prepirati. Zato je raje poiskal prejšnjo misel. »Pravite, da delavcev manjka?" »In še kako zelo." »Prav," je sklenil župan. »Za jutri zvečer bom sklical večo. Pravico imamo prisiliti jih, da bodo pomagali pri popravljanju." »Nikar jih preveč ne silite, župan," je prosil župnik. »Pomlad ;e, vreme je negotovo, še doma imajo preveč opravila." »Četudi! Vsaka hiša bo dala neki j. Tlačan enega delavca, praznik dva, svobodnjak dva delavca, voz, vole in voenika. Tako, npam, se bo razvaljeno zidovje hitro dvignilo." »Ljudje bodo godrnjali, župan." »Naj godrnjajo, da bodo le delali. Ko bodo delali, bom tudi sum večkrat prišel pogledat. Mene se boje." »Zupan, mar se res tako mudi?" »Kdo i.i mogel reči? Letos bomo plačali dvojno davščino za to, da se bo oborožila vojska zoper Turke. Le kaj vse pride na misel Viljemu Turjačanul Preden bodo deželni sianovi oborožili vojsko bo Turek prišel in odšel * plenom!" »Pa utegne res priti?" »Pruvijo." Kuj meniš ti sam, župan?" »Kuj meniti vi, g. župnik?" , »To, da smo zmeraj in povsod \ božjih rokah." »Amen," je končal Vilibuld. Župnik in svobodnjak sta šla v cerkev. Na glavnem oltarju je kraljeval sv. Benedikt, na levem stranskem Marija Sedemžalosti, nu desnem sv. Ana. Cerkev ni lili velika, vendar je v sili šlo vanjo mnogo ljudi in tudi blaga, Bilu pa je na pripravnem griču in skoro nezav-zetna. Ko sta prišla i/, cerkve, je župnik smehljaje dejal županu: »Ljudje sv. Benedikta nekam premalo časte. Vse bolj se zatekajo k Mariji Sedemžalosti." „Onn je pač zavetniea v turški sili. G. župnik, a I i mislite, da bomo mogli spraviti sem ljudi, blago in m >rdu še nekaj živine? Vsaj toliko, du bi jo klali, če nam živeža primunjka." — »Turki Se nikjer ne mudijo dolgo." »Vendar je vse mogoče. Ali bo dosti prostoru?" »Bo. Vsi ljudje tako ne bodo prišli sem. Nekateri ne zaupajo taborom, bolj se zanesejo na hosto." ..Snj je varnejša." »Jaz se čutim najvarnejšega pod Marijinim varstvom." Ogledovala sta si še nekaj časa razvaljeno obzidje. Potem sta se poslovila. Župnik je ostal pri delavcih, Viii-Ivald pu je zajahal konja in odjezdil domov. Doma je Vilibald dobil tujca, starega in razcapanega, da se ga Bog usmili. Sedel je za mizo, pil vino in pri-grizoval kruh, videti je bil zelo truden. »Odkod si ti?" ga je vprašal Vilibald. »Iz Vojne Krajine, domačine!" je odgovoril tujec v hrvaščini. »Iz katerega kraja?" »Od tamo, gde Kupa krvava teče." »Sedaj je doli mir." »Je, ali dok le?" »Kaj veš?" »Nista, ja sam siromak, pu znam samo to, šta ljudi govore. A dole narod trpi, neizmerno trpi!" »Kam potuješ?" »Šta znam? Gde me put vodi. Idem, dok jednog dana, nc umrem od umora. Samo ljudima moram javiti strašnu nesreču, koja se bliža." »Kakšno nesrečo?" »Upad Turukal" »Saj ne pridejo?" »Pridejo, pridejo, tako mi vere moje!" »Nič ne veš." »Da nista ne znam? Tako mi milostivog Boga, odmah neka oslepim, ako te vuram." »A kdo ti je to govoril?" »Tko?" se je zavzel tujec. »Treba li mi da tko ispriča, šta age i begi zbore, zovu vojsku. a janieari pripasuju jatagane, brzdajo konje? Polumesec se drami, hoče da potamni sjaj krsta častnoga, hoče da pogazi naš narod..." Vilibald je strmel in zaskrbelo ga je. »Ali moreš priseči na svoje besede?" »Tako mi vere moje i mojih dedova, pri Bogu i krstu se ti kunem, da sem govorio istinu!" Vilibald si je podprl glavo z rokama in je postal zamišljen. Bradač je popil vino, medel kiuh in se od-pravljal. »Bog plati, domačine." »Počakaj! Noč bo, kam boš hodil. Večerjo dobiš in na senu boš spal, jutri pa pojdeš dalje." »Hvala ti, domačine, ne mogu . .." »Zakaj ne?" »Daleko me još vodi put..." (Dalje prihodnjič.) STRAN 3 bo to mogoče, ker momentalno „nemu bad-žetsko mogučnosti." Na isti bolezni baje boleha vodovod Preddvor—Kranj. Dramatični odsek Prosvetna« društva ponovi krasno Ogrizovičevo dramo v tr«h dejanjih .Hasanaginico" v nedeljo, dne 12 marca eb poli štirih v Ljudskem domu v Preddvoru. Vse prijatelje, posebno pa tiste, ki jih je pre-tečeno nedeljo prestrašil sneg, vabimo, da si ogledajo to zanimivo delo. ŠMARTIN PRI KRANJU Ne pozabite rezervirati vstopnice za igro Stilmondski župan, ki jo ponovi po prvem odličnem vsestranskem uspehu pr. dr. v Smart-nem v nedeljo 12. marca ob 3. uri popoldne, ker je zanimanje za to igro izredno. Pater Vojteh! Kdo še ne pozna tega prvovrstnega filma, kdo še ni slišal o njem? Ta te. den ga bomo videli v Smartinskem domu. Ne zamudite izredne in zadnje prilike, da bi si ogledali ta film. Kajti film .Pater Vojteh" je film, ki je dobil glavno nagrado čehoslovaške vlade in prvo priznanje na binealu v Benetkah, kjer so posebno navdušile komisijo, prekrasne naravne slike, daljo globoko zajetje vsebino, čustveno podajanje mašniškega po-»večenja, posebno pa jih je navdušil govor .Očeta Vojteha" s prižnice v domači cerkvi. .Vsa zemeljska sreča je minljiva. Samo Bog in duša sta večna. Življenje je stalna borba med dobrim in zlim, med grehom in samoodpo-vedjo. Sreča je večinoma samo trenutno zadovoljenje strasti. Srce nas kliče toda nei smemo ga slišati. In kadar zavlada bol se nam rdi, da je žrtev samoodpovedi neznosna! Toda misel, da smo delali prav, zmunjšuje bol. Tako bomo lahko predali svoje srce v božje roke. Najlepša ljubezen je tista, ki je zmožna, da se odpove strasti." Ce hočete videti vso lepoto mašniškega po-svečenja, če hočete spoznati, kako se človeška duša usposablja z naravo in če hočete imeti v sebi zavest, da ste videli na filmskem platnu res nekaj lepega, si oglejte film: .Pater Vojteh" v kinu Smartinski dom. Krajevna organizacija J.R.Z. ima v Stražišču v nedeljo, dne 12. marca 1939. ob 9. uri dopoldan v 5martinskem domu svoj redni občni zbo". Vabijo se vsi člani in volilci JRZ k obilni udeležbi. Na občnem zboru poročata tudi zastopnik okrajnega odbora in poslanec g. Brodar Janez. Ugodno se kupijo razni ostanki manufakture. Oglejte si izložbe. Crobath - Kranj TR2IC Novi kaplan čg. Snoj Jože doma z Zagorja je nastopil svojo službo pri nas. Želimo mu prijetno bivanje med nami I Naš pevski odsek priredi v nedeljo 12. marca ob 8. uri zvečer v Našem domu koncert z izbranim sporedom. Upamo, da bo lepa prilika in dobro izvajanje istih privabilo obilo poslušalcev! V torek 28. februarja se je poslovil od nas č. g. Fortuna Franc, ki nam je štiri in pol leta kaplanoval v Tržiču. Kako se je vsem priljubil je pokazala udeležba v nedeljo pri njegovi sv. maši. Poslovil se je s prižnice in se priporočil v molitev. Marsikatero oko je bilo rosno. Na dan slovesa se je mnogo fara-nov, zlasti šolske mladine, udeležilo sv. maše in pristopilo k mizi Gospodovi ter darovalo sv. obhajilo za gospoda kateheta. Ko pa je gospod Restavracija pri „Peterčku" sprejema na dobro in priznano domačo hrano abónente, ki niso obvezni naročati pijače. Točijo se priznana štajerska vina kakor n. pr originalni ljutomerski burgundec, liutomerska žlahtnina, in ostala že priznana dolenjska in dalmatinska vina. Vsako nedeljo pečeni purani, pečene piske, piske v papriki - v obari z raznimi dobrimi prikuhami. Mrzli narezki, plošče, sandvvichi vedno na razpolago. Po naročilu se dostavlja tudi na dom. — Se priporočata Pavel in Anica Koncilija. Za moško obleko kupite dobro in poceni pri CROBATH - KRANJ odhajal v spremstvu g. župnika na kolodvor mu je šolska mladina napravila lep špalir. Dokler narod tako ljubi svoje dušne pastirje, se nam ni treba bati za bodočnost. V Našem domu na Skali se nam je predzadnjo nedeljo predstavila .Snegulčica". Igralci so zares izborno podali svoje vloge. Vse je poživila lepa pisana obleka igralcev in posebno še nova, nalašč za to pripravljena seeneri-ja. Med odmori, ki pa niso bili pred ilgi, nas je pa zabaval orkester, ki je sestavljen iz samih mladih ljudi, ki kljub temu že zelo ko-rnjžno igrajo prav lepe komade. Dvorana je bila nabito polna gledalcev. Igro so ponovili zadnjo nedeljo popoldne ob poli štirih. ŠFNCUR Na praznik sv. Jožefa t. j. 19. marca 1939. vabi vse prijatelje lepe igre Prosvetno društvo Šenčur v Prosvetni dom. Uprizorili bodo ob 3. uri popoldne narodno igro .Vislavina odpoved". Nastopi 20 igralcev v lepih viteških kostumih. Pismonoša z rdečimi nšesi. Ko je dostavljal naš pismonoša predzadnjega .Domoljuba", so mu naročniki prav pošteno nategnili ušesa, ker jim ni prinesel poleg .Domoljuba" tudi tako zaželjenega in težko pričakovanega dobitka. V vsem našem velikem poštnem okolišu je bil samo eden deležen te sreče, vsi drugi pa imamo upanje, da pridemo na vrsto drugo leto, aii pa pozneje enkrat. CERKLJE Časopisje. Število naročnikov naših listov se je pri nas v tem letu dvignilo. Redke so že hiše ali družine v katere bi ne prihajal ta ali oni nuš dnevnik, tednik ali mesečnik. Nad vsemi pa kraljuje .Domoljub", ki prihaja v 430 izvodih v faro. Lahko trdimo, da je od naročnikov časopisja 96°/o naročenih na naše časopise. Lepo je to. Tudi tukaj se vidi kakor smo že večkrat imeli priliko dokazati, da smo euot-ni v tem, da smo in ostanemo katoliški Slovenci. Zato pa bodimo tudi med letom tol ko nučelni in dosledni, da tudi v kolportaži ne bomo kupovali in dali iz našega žepa noben dinar za časopis, ki je nasproten in sovražen našemu prepričanju in ki ruši slovensko katoliško misel. Čebelarsko predavanje prejšnjo nedeljo je bilo od vseh čebelarjev polnoštevilno obiskano, kateri so z zanimanjem sledili beeedjim bano-vinskegu referenta g. Okorna. Tri mesečni kmetijski-gospodinjski tečaj se je v četrtek končal. Dekleta 25 po številu, so ga prav z veseljem obiskovale in so od njega tudi mnogo koristnega odnesle. „Gorenjca" od sedaj naprej lahko dobite pri g. Erženu, kateri je tudi že doslej prodajal .Slovenca". Sv. misijon. Po devetih letih se je v naši fari zopet oglasil misijonski zvon, ki nas ta teden vsaki dan trikrat vabi v cerkev k misijonski pobožnosti. Gorenjska kmetijska zadruga je zborovala Dne 2?. februarja t. 1. je imela Gorenjska kmetijska zadruga v Kranju svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo iziedno veliko članov, tako da je bila dvorana Ljudskega doma polna. Ob-10. uri je otvoril predsednik zadruge Lo-vro Novak občni zbor ter podal poročilo na-čelstva, iz katerega je razvidno, da je zadrugo uspešno delovala tudi v pretečenem poslovnem letu in če vzamemo v obzir težkoče pri izvozu, moramo biti pač z rezultati zadovoljni. Glavna nalogu zadruge je, da vnovčuje poljske pridelke svojim članom in to nalogo je tudi uspešno zvršila. Sedanja skladišča so sicer draga, vendar ne zadostujejo za velik o-brat, vsled česar so zadrugi brezpogojno potrebna lastna skladišča. Potrebna je torej čim večja zavednost vse članov, da bo zadruga dosegla svoj cilj. Narodni poslanec g. Janez Brodar je ugotovil, da bi zadruga z ozirom na veliko število članstva lahko pomenilo več, ako bi bili člani zavednejši. Koristi imajo člani že danes od zadruge, kar pač sleherni potrdi. G. banski svetnik Anton Umn'k je poročal, da je nadzorstvo večkrat pregledalo knjige in blugajno in našlo vse vedno v najlepšem redu. Tajnik g. Ivan Zupan je prečital in obrazložil bilanco za leto 1938, ki je bila soglasno sprejeta. V nadzorstvo so bili povečini izvoljeni dosedanji nadzorniki s predsednikom čg. Alojzijem Šarcem. Na novo so izvoljeni gospod Jnnez Ovsenik, Predoslje in g Jože Hartman, Suha. Nato je podal g. ravnatelj Lesjak izčrpno poročilo o blagovnem prometu. Zadruga je v pretečenem letu vnovčila svojim članom 317 • »»*,«■> vagonov krompirja, kakor tudi velike količine fižola ter drugih poljskih pridelkov. Skupni promet znaša 582 vagonov. Poseben 'uspeh je imela zadruga s semenskim krompirjem, ki ga jeodpošiljala v vse banovine, kakor tudi velike količine v inozemstvo. Tudi za letošnje 'e-to ima zadruga mnogo naročil na semenski krompir .Oneida". Za prihodnjo sezono ima zadruga zasigurano večjo dobavo fižola in semenskega krompirja za inozemstvo. Poleg semenskega krompirja .Oneida'* bo zadruga pridelala pri svojih članih okrog 20 vagonov semenskega krompirja rumene vrste, ki je določen samo za izvoz. Za potom oblasti for iran holandski krompir ni od strani odjemalcev v inozemstvu nobenega zanimanja. Zadruga z rumenim krompirjem ne dela nobenih riskan-tnih poskusov, ker ga že več let izvaža v inozemstvo in pride za inozemstvo samo ta krompir v poštev, ki ga bo zadruga pridelala pri svojih članih in je za ta krompir tržišče zasigurano tudi za bodoča leta. Nato je dal g. ravnatelj Lesjak navodila, katere vrste in koliko od vsake vrste fižola in krompirja naj člani letos sadijo. Navedel je uspehe zadrug v drugih državah in ker je tudi letos naša zadruga preživela čas sankcij, je sedaj v bodočih letih njena naloga, njeno delo, da poslovanje še zboijša. Iz poročila ravnateljstva je tudi razvidno, da je pri Gorenjski kmetijski zadrugi včlanjenih 32 gorenjskih zadrug, s katerimi je zadrugu v najožjem poslovanju, tako da je Gorenjska kmetijska zadruga v resnici že več let centralna zadruga za Gorenjsko in bo tudi to skupno delo z zadrugami v bodoče razširila in izboljšala. Vnovčevanje kmetijskih pridelkov bo letos po načrtih razširjeno tudi v kamniški okraj in se tako zadruga razširja počasi, ampak sigurno. Postavitev zadruž nega centralnega skladišča v Kranju je zasi-gurana. H koncu je imel predavanje gospod ing. Ter. žan o pridelovanju krompirja in je ob tej priliki pokazal zelo zanimiv film. Celo uro in pol so člani z zanimanjem sledili predavanju in so bili očividno zadovoljni. Delo Gorenjske kmetijske zadruge kaže pravo obliko kakšna mora biti kmetska zadruga, namreč vnočevalna in produktivna, tako, da so gorenjski kmetje s svojo zadrugo na prvem mestu v Sloveniji. Čebelarski kotiček Čebelarska podružnica v Kranju opozarja vse člane na zvezino okrožnico št. 4. s katero vabi vse člune podružnic, du se poslužijo strokovnega tečaja. 1.) Tečaj se bo vršil več dni in bodo na njem predavali naši najboljši čebelarski strokovnjaki s sodelovanjem bakteriološkega zavoda v Ljubljani. Tečaj bo trajal po skrbno sestavljenem programu ca 18 dni ter se bodo vršila teoretična predavanja in praktično deJo pri vzornih če-be'njakih, porazdeljeno na več mescev, v sobotah popoldne, nedeljah in praznikih. Določeno je, da se v ta tečaj sprejme »• rudi precejšnjih izdatkov kakor tudi vsled teh-uičnih ovir 12 tečajnikov v starosti do 35 leta. Obiskovanje tečaja je brezplačno, vendar obvezno za vsakega priglašenca. Stroške za hrano in ev. prenočevanje za 12 tečajnikov bo po možnosti prevzela in plačala Zveza. Potne stroške pa mora nositi vsak tečajnik sam. Dostop k predavanjem ta tem tečaju je dovoljen tudi vsem onim čebelarjem, ki želijo svoje znanje izpopolniti, vendar nosi stroške vsak sam. Prednost pri udeležbi predavanj, ki se bodo vršila pri vzornih čebelnjakih, imajo predvsem tečajniki. Po končanih predavanjih bodo tečajniki polagali tečajni izpit. 2.) Za oni, ki se gori omenjenega tečaja ae žele ali ne morejo udeležiti, se bodo priredili specialni dvodnevni strokovni tečaji. Tozadevne prijave z navedbo, v čem si želi prijavljenec svoje čebelarsko znanje izpopolniti, je dostaviti tajniku do 16. marca 1939. Zveza gorenjskih čebelarskih podružnic Antona Janše v Kranju ima v nedeljo, dne 12. marca ob 9.30 uri dopoldne svoj redni letni občni zbor v dvorani restavracije Tancar na Jesenicah po dnevnem redu, ki je bil med tem že dostavljen vsem njenim članicam. Ker bo občni zbor zelo zanimiv in važen, se je zanj pričelo med gorenjskimi čebelarji is-redno veliko zanimanje in obeta, da se ga bo do poleg delegatov udeležili tudi ostali člani čebelarskih podružnic. To je zelo razve eljiv pojav, da so se gorenjski čebelarji pričeli a tako vnemo zanimati za svojo mlado strokovno organizacijo, ki si je postavila za glavni cilj: izpopolnitev strokovnega znanja naših čebelarjev v umnem čebelarstvu in kvalitativno i*-boljšanje naše svetovno znane čebeljne pasme. Ko bo to delo izvedeno z gotovostjo lahko pričakujemo, da nam bo rodilo stoteren sad ter ne bo več veljala dosedanja čebelarska poslo-vica, da .muha ne da kruha!" Razpis! Uprava občine na Jezerskem razpisuje mesto pogodbene OBČINSKE BABICE Prosilke naj vlože prošnje na občinski nr«d na Jezerskem do 31. marca 1939. Prošnji je pri lotiti dokaz, da je prosilka izprašana babica. Podrobni pogoji se zvedo v upravi občine Jezersko. Na Jezerskem, dne 5. marca 1939. Železnikar, L r. Franc Muri, l. r. delovodja predsednik STKAN 4 »GORENJKC« ESPERANTO Tečaj vodi Damjan Tahen. (Nadaljevanje.) VI). Vzajemni ali karelativni sestav: Kakor \ vseli drugih jezikih) tako imamo tudi v cspe-rantu vzajemni sestav zaimkov in prislovov, ki jih delimo v nedoločne, vprašalne in oziralne, bazalne, splošne ni nikalne. Tako imamo debla M nedoločne- korelative: vprašalne in oziralne i ki kazalne: ti — splošne: či iu za nikalne: neni Ce hočemo stvorili korelative Za osebe ali določen, stvari, dodamo korenom končnico n, tako: in nekdo: neki. -a. -o; kdorkoli kiu kateri, -a. -o?: ki: kdor tiu ta, tu, to: oni. -a, -o čiu \sak. -a. -o: vsakd:> neniu nihče; nikdo; nobeden, -a, -o. Korelativi, ki se končujejo na -u imajo značaj zaimka v sebi in se lahko rabijo sumi, ali pa \ zvezi s samostalnikom ter imajo množino in se ujemajo s samostalnikom \ sklonu in številu. io homo. iuj homoj, čiu umiko, neniu libro. tiuj songoj, kiu j vortoj? čiuj fratoj. (viu miu umiko iros kun mi? Kateri moj prijatelj bo Sel / menoj'!' Tin domo, kiu estas bela, estas domo de miti patro. Ta hiša. ki je lepa. je hiša mojega očeta. Ce i>a hočemo storiti korelative za nedoločene stvari, dodamo korenom končnico -O, tako: io nekaj: karkoli kio kaj?: kar tio to; ono čio vse nenio nič Korelativi. ki se končujejo ua "O imajo značaj samostalnika in se sklanjajo samo v ednini: lahko stoje sami, ker imajo značaj samostalnika, zato tudi značaj osebka in luliko sloje sumi. . Kio estas tio, kion vi doniš al ml? Kaj jr to. kur si mi dal? Cio tio estas nenio. Vse to je nič. Ce pa hočemo stvoriti korelative Za kakovost, dodamo deblom pridevniško končnico -n. tako: ia nekak -a. -o: nekakšen, -a, -O ! kakr. šenkoli kia kakšen, -a. -o?: kakršen, -a. -o tia tak, -a, -o: takšen, -a. -o čia vsakršen, -a. -o nenia nikak. -a, -o; nikakršen, -u. -D. Korelativi. ki se končujejo na -a, imajo značaj pridevnika in se ujemajo s samostalnikom, pred katerim stoje v sklonu in številu. Kia estas via amiko, tia estas anketi vi! Kakšen je tvoj prijatelj, tak si tudi ti! Krajevne korelative pa tvorimo, če deblom dodajamo končnico -e, tako: ie - nekje, kjerkoli kie ■ kje?, kjer tie, - tam, tu čie povsod nenie ■ nikjer. Korelativi. ki se končujejo na -e imajo značaj prislova, vendar se v I, in 4. sklonu ednine sklanjajo tako: Klen vi iras? kam greš- De kie vi venis? ■ Odkod si prišel- Mi iras nenien. - Ne greni nikamor. Tie, kie la suno brilas, estas bele. Tam. kjer sonce sije je lepo. BESEDE: monto - gora, valo dolina, ri-vero - reka, roko - skala, herbo 1 trava, herbejo travnik, deklivo " pobočje, pasti pasti (pasem), paštejo ■ pašnik, tonto " vrelec, izvir, abismo - prepad, vojo pot. kruta strm. -u. -o, gvidi ■ voditi, vojeto » steza. Snr la deklivo de la monto estas paštetoj. kie la paštistoj pastas bestojn. Na pobočju goro so pušniki. kjer pastirji pasejo živali. Snr la monton gvidas kruta j vojetoj. " Na goro vodijo strme steze. Danjternj estas abismoj dela monto. Nevarni so prepadi gore. Ponovi vse! Napiši kratek spis. \ katerem boš uporabil dosedaj znane besede v najrazličnejših obli kah! (Ce pošlješ spis voditelju tečaja, priloži znamko /n odgovor.) ek : je predponka, ki zuači začetek de-janju ali pa trenutno dejanje, tako: dornii spati, ekdormi zaspati krii kričati : ekkrii vzklikniti'" dolori boleti : ekdolori zaboleli Intnno vespere ekdormas. Otrok zvečer zaspi. Se io vin ekdolorus. vi ekkrias. Ce le kaj zaboli, vzklikneš (Se bo nadaljevalo.! Vodna sila mlin, žaga, stanovan ska hiša bodo prodani na Dupici pri Kamniku, na javni dražbi pri okrajnem sodišču v Kamniku, 21. III. 1939. ob 8. uri. Prva skupina: mlin, opremljen z modernimi vaički, vodna naprava z vzidano turbino, žaga, garaža. Cenilna vrednost . din 398.521 -Najmanjši ponudek . din 199 260"-Mlin leži ob industrijskem kanalu s stalno vodo. Vodna sila sama je bila ocenjena na din 90.000"— Druga skupila: stanovanjska hiša, o-cenjena na din 65 940-, najmanšji ponudek din 32.970-. Tretja skupina: vrt s površino 3409 m-, ocenjen na 34.090"--, najmanjši ponudek znaša din 27.727"—-. Poleg mlina je na razpolago travnik s površino 39.000 m-, last Mestne hranilnice v Kamniku, ki je naprodaj v celoti ali delno, pod zelo ugodnimi pogoji. informacije daje odvetnik drB Žvokelj v Kamniku telefon štev. 9. Kmetovalci! Čas setve je žel Pesa Eckendorfer rumena in rdeča — Črna detelja, lucerna (nemška detelja) — oves, čebulček kakor tudi vsa vrtna semena. Zanesljiva kaljivosti DRAGO FUCHS preje J. A. MAJDIČ - KRANJ MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0'50. Najmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomane, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Proda se travnik. 2 km od Kranja. Naslov v upravi. Nemščino poučuje odrasle in otrok* po lahki metodi in zajamčenim uspehom. Poizve se v novi trgovini, Jahučev prelaz I. Kovaški meh, dobro ohranjen, poceni prodam. Bukovnik Janez. Zg. Bela 4. Frizersko vajenko iz boljše hiše sprejme lakoj sulon Šimunae. šest uodrlnih okeii iz. mecesnovegti lesu se proda. Izve se pri Semen, gimnazija. Parcela zu 8 stavb ob Jezerski cesti. 5200 m' se Ugodno produ. Naslov \ upravi. Iščem gospodično, ki bi me poučevala v nemški stenografiji. Odgovor na upravo pod ..Dvakrat tedensko". l/.fcu! ila se je v nedeljo proti večeru ua cesti od Šenčurja do Sp. Urnikov aktovka z. večjo množino raznih načrtov in fotografij. Pošten najditelj se vljudno naproša, da najdeno odda proti nagradi lastniku, katerega naslov se nahaja poleg v poslovni knjigi. Šivalni jrtroj Singer se produ. Cirčiče št. 41. po zelo ugodni Tr{stanovanjska hiš« se po zelo ugodni r-eni proda. Naslov \ upravi. Trgovski lokal, primeren tudi za brivca in stanovanje se odda lakoj on prometni točki v Cerkljah št. 94, Išče se praz.ua soba v sredini mesta z.a 1 april. Ponudbe na ii|>ruvo. Strojno mizarstvo MAKKIČ MATEVŽ NAKLO izvršuje vse vrste pohištva in stavbna deia po nizkih cenah. Hotel Stara pošta Kranj Vsaki petek sveže morske in sladkovodne ribe. Po želji se dostavi tudi na dom. Toči se izbrana slovenska vina ter original „D;ngač", Viška special črnina, Opolc. Za vsa vina se pristnost jamči. Čez ulico 2 - do 4"- din ceneje. Za cenj. obisk se vljudno priporočata F. F. Lieber. -o-;->o—o-—o-!-o—o—o-l-o—— o—o- Priporoča se v Kranju JANKO RANT špecerija in trgovina z deželnimi pridelki. TELEFON štev. 6 5. Slike za nove delavske knjižice dobite najlepše in naice-cenejše pri Foto Jug - Kranj Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarat v Ljubljani, Krankopanska ulica 11. Prepričaj e se pred nakupom ur, zlatnine, srebrnine, kristala, očal, toplomerov, vseh optičnih predmetov, nalivnih peres „Haro* itd. pri znani domači tvrdki B. R A N G U S anaaaBaaaBnmaaamm zlatar in sodni cenilec v KRANJU ki Vas postreže z domačin delom in nizkimi cenami. — Zahtevajte cenik! Staro zlato in srebro najboljše plačam. Zahvala Za mnogoštevilne izraze prisrčnega sočustvovanja ob izgubi moje nad vse ljubljene soproge Nežke Lavtar kakor tudi za spremstvo na njeni zadnji poti se vsem znancem, prijateljem in sorodnikom iskreno zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem čč. duhovščini, g. dr. Božidarju Fajdigi za pomoč v bolezni ter g. načelniku postaje in železničarjem, ki so spremili blago pokojnico k zadnjemu počitku. Posebno zahvalo sem dolžan ge. in g. Brulcu ter ge. Marenčič za veliko naklonjenost, enako Kranjskemu glasbenemu društvu za lepe žalostinke. — Vsem iskren Bog plačaj! KRANJ, dne 8. marca 1939. Žalujoči soprog Jurij Lavtar želez, skladiščnik Zahvala Vsem, ki so me v dneh polnih bridkosti, ob smrli moje ljubljene mame Lukman Ivane tolažili, jo v tako častnem številu spremili na zadnji zemeljski poti, ji poklonili toliko vencev in cvetja, Izrekam najprisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se preeastiti duhovščini, posebno pa čg. vikarju Hlaju, ki je pokojno mamo krepčal g tolažili sv. vere. Prav posebno pa so zahvaljujem g. sreskemu zdravniku dr. Pajdigi za skrbno nego tekom bolezni. Srčna bvaln Prosvetnemu društvu, Fantovskemu odseku, Dekliškemu krožku, godbi Glasbenega društva in Pevskemu zboru za lepe žnlostinke ob hiši žalosti in ol> odprtem grobu. Vsem I5og plačaj! KRANJ, dne lu. marca 1939. Lukman Ivanka. £ji urednik« in ¡zda.jutel.ju odgovarja VeHovšok Milan v Kranj |U. Tisku tiskoma Tiskovnega društvu v Kranju.