nek
Naalor — AddrcMi
NOVA DOBA <117 Sl. Clair Ar«. Cleveland, Ohl«.
(Tel. Henderson 3889)
(NEW ERA)
Jii
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število,
toda 25,000 bi se slišalo še ltepše!
I
i
X
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Jjkred As Second Class Matter April 15th, 1926, at The Po9t Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing nt special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.		
41 — ŠTEV. 41	CLEVELAND, O., WEDNESDAY, OCTOBER 8TH 1930 — SREDA, 8. OKTOBRA 1930	VOL. VI. — LETNIK VI.
vseb! 3-aktr
jo
feTVENE IN DRUGE
slovenske vesti
jie!
'Vc društvo J. S. K. Jedno-
■ je začetkom tega meseca ^vilo v mestu Iiouyn, pro-5 Quebec, Canada. Dru-
e imenuje “Slovenski ruin iz glavnega urada je številko 217. Ustanov-! $ elanov je 16. Predsednik J^ fžanizator je Mark Ferder-.1 tajnik Matt Geshel, Box Bl, ^'agajnik Joe Weiss; vsi v ltl' Que., Canada.
rna.	*
^ ^Stvc George Washington, j-jj J. S. K. J. v Clevelandu, fllU* Wi ‘“barn dance” na večer Vt' »ktobra.
10	*
■^7 Kvelethu, Minn., vprizori ' A v« št. 25 J. S. K. J., na i—'-'' f19. oktobra zanimivo igro H Andrejček.” Vprizori-bo vršila v mestnem av-
Mu.
)A #ycnski Sokol v Clevelandu ^ ‘^e v nedeljo 19. oktobra j® 1 novo zastavo. Tozadevna i se prične ob dveh po-vensK* v avditoriju Slovenskega ^ega Doma na St. Clair
revo“e	*
JCV' Ho društva “Zvezda,” št.
■ S. K. Jednote v Chicagu, jati. ^ jesensko veselico v so-
*8. oktobra zvečer v šol-Nrani, na w. 22nd in S.
, v 0,11 Sts.
testni phad proti .fašisti-, O##1 111 divjanju v tistih sloven-.^ajih, ki so po vojni pri-daliji, se bo vršil v ne-12. oktobra v Milwaukee, Pričetek shoda o polu P8,	Popoldne, prostor South
(It ^ urn dvorana.
> t	«
J slovenski zobozdravnik,
I • Mramor, je odprl svoj ^ na 3501 E. 93rd St., Cleve-0. Mladi zobozdravnik lrr>a iz Loraina, Ohio.
j	#.
^ita vlada v Clevelandu je z* ^ oktobra imenovala vod-|VC ( °PaIišča, ki se nahaja na •air Ave., sredi slovenske n° ,foe, znanega in priljub-•ez ^ slovenskega mladeniča Martina	Antončiča.	Mr.
ip> . lc govori dobro slovenje }n je posebno aktiven v di	gibanju	naše sloven-
. Nadine. Za Cleveland ’T j S v angleškem jeziku pi-j,lst za tu rojeno slovensko ^	1'°> je Mr. Antončič šport-
^	^nik, in je kot tak znan
Imenom	“Heinie	Martin.”
j	Antončičem	je	bil
. °nienienega kopališča Mr. ^	^ Kalish.
^ h-	*
,r’ancije, in sicer iz mesta Moselle, smo dobili polj’ da so tamkajšni izseljen-lk* ijta,l0vili prvo Slovensko Ci-l' *	*
°rest City, Pa., se bo vr-.^testni shod proti fašistič-v ^v.ianju v Julijski Bene-^edeljo, 12. oktobra.
»o  ______________________
!)£žavljanom v
CLEVELANDU!
^ n j a dva registracijska I	1| 8ta petek in sobota, 10.
i/ °ktobra. Prvi dan je bil i	\ j °bra. Kdor se v enem
|^eh dni ne bo registriral, *nogei voliti v novembru, na to kdaj in koliko-je bil registriran. Ta J/	V re^istracija bo trajna
^	Stj ° v bodoče prosti te sit-
'll^ Vs*> ki se ne bodo pre- 
KRATEK TEDENSKI PREGLED
BREZPOSELNOST postaja tako občutna, da so industrijski krogi v raznih mestih prišli do prepričanja, da je treba nekaj ukreniti. Iz Detroita se poroča, da je vrsta avtomobilskih družb sklenila dati delo večjemu številu delavcev na ta način, da bodo tisti delavci, ki so dozdaj delali vsak dan, v bodoče delali le po štiri dni na teden. V poštev bodo prišli le tisti delavci, ki so že najmanj eno leto v Detroitu, in med temi najprej oni, ki so oženjeni.
V San Franciscu so se združili trgovski, delavski in indu-strijelni krogi v prizadevanju, da dobijo v tamkajšne ladjedelnice gradnjo štirih novih parnikov za Panama Mail Steamship Co. Direktorji trgovske zbornice zahtevajo takojšno gradnjo Golden Gate mosta, ki bo vezal mesto San Francisco z Marin, countyjem. Olympic Club v San Franciscu je dobil dovoljenje za zgradbo 23-nad-stropnega poslopja, ki bo stalo od tri do pet milijonov dolarjev.
Mestna zbornica v Clevelandu je na svoji seji 6. septembra soglasno sklenila izdati za §200,000 bondov, katera svota se porabi za razne izboljšave v mestnih parkih, kjer bodo dobili delo najpotrebnejši izmed nezaposlenih.
ITENRY FORD ,fe izdal knjigo, v kateri prorokuje, da v letu 1950 bo najnižja plača ameriškega delavca 27 dolarjev na dan. Da bi le bilo res! Mi vsi imamo najboljši namen dočakati tiste zlate čase!
LIGA NARODOV, zborujoča v Genevi, je sprejela konvencijo, ki določa finančno pomoč državi, katero bi z oboroženo silo napadla kakšna druga država. To pogodbo so podpisali zastopniki Avstralije, Avstrije, Anglije, Albanije, Bolivije, Bolgarije, Cube, Danske, Estonije, Eti jopije, Češkoslovaške, Grške, Francije, Finske, Holandske, Litvinske, Latvije, Irske, Jugoslavije, Norveške, Perzije, Peru, Poljske, Portugalske, Ru-munske in Švedske.
PROBLEMI PRISELJENCA
EROS NAS OBIŠČE
PREDSEDNIK HOOVER je dne 2. oktobra posetil Cleveland, da govori na konvenciji ameriških bankirjev in finančnikov. Od postaje na E. 55th St. in Euclid Ave. se je s svojo soprogo vozil do hotela Cleveland v odprtem avtomobilu. Na prosto-’ lih American Legion je bilo oddanih 21 pozdravnih topovskih strelov, stotisočeri gledalci, ki so stali ob straneh Euclid Avenue, pa so mestoma živahno ploskali prvemu državljanu in prvi dami dežele.
KOMUNISTI so vprizorili malo demonstracijo na večer, ko se je nahajal v Clevelandu predsednik Hoover. Skupina, ki je štela morda do tisoč oseb, se je zbrala na Public Square, odkoder je v precej lepem redu odkorakala po Ontario in Euclid Ave. Policija jih ni nadlegovala, ampak jim je še skrbela za odprto pot. Ko pa so pozneje demonstranti prikorakali od vzhodne 12. ceste po St. Clair Ave., z namero obkoliti Public Auditorium, jih je policija razpršila. Demonstranti so nosili mnogo napisov. Najbolj zanimivi so bili: Doli s kapitalizmom! Doli s socializmom! Mi hočemo dela!
.1 ' ■<' r ...
(Dalje na 2. strani).
Povratek v Združene države
VPRAŠANJE: Moj brat je odpotoval v Evropo pred enim letom. Ostal je tam dalje kot je nameraval. Med tem je.nje-gov “permit” iztekel. Ali se more povrniti v Združene države?
ODGOVOR: Vaš brat bi se bil moral pobrigati za podaljšanje svojega permita, predno je potekel čas, do kadar je bil izdan. To se vrši s tem, da se pošlje prošnjo s pristojbino $3.00 na najbližji ameriški konzulat. Navadno se permit podaljša za nadaljnih šest mesecev. Ker pa je doba permita med tem iztekla, edino, kar vaš brat more storiti je to, da se poda k ameriškemu konzulu, doprinese dobre dokaze, zakaj se ni mogel pravočasno vrniti in da se ni za stalno nastanil v starem kraju ter da je bil vedno njegov namen, da se vrne v Združene države. Ako ni posebnih ovir, vaš brat bo dobil izvenkvotno priseljeniško vizo kot priseljenec na povratku. Plačati bo moral za vizo $10.
“Narodnost” prosilcev za naturalizacijo
VPRAŠANJE: Tiskovine za “prvi” in “drugi” državljanski papir zahtevajo odgovor na vprašanje o narodnosti in državni pripadnosti prosilca. Pravzaprav prvo vprašanje je, h kaki “race” on spada, in drugo h kaki “nationality.*’ Kako naj Slovenec iz Jugoslavije’ odgovori na to vprašanje?
ODGOVOR: “Race” pomenja pravzaprav pleme, ali v ameriških statistikah se rabi v istem pomenu, kot jo ima pri nas izraz “narodnost.” “Nationality” pa pomenja v tem pogledu ne “narodnost,” ampak državno pripadništvo. Bilo je radi tega veliko zmešnjav v teh odgovorih in zato je Secretary of Labor odredil, naj se odgovori na ‘race’ oziroma narodnost sploh izpuste. Od sedaj naprej je treba samo odgovoriti na vprašanje “nationality,” t. j. državno pripadništvo.
Naturalizacija veteranov
VPRAŠANJE: Ali je še vedno v veljavi olajšano naturalizacijsko postopanje za inozem-ce, ki so služili v ameriški vojski tekom svetovne vojne?
ODGOVOR: Pravica inozemskih veteranov, ki so služili v vojski ali mornarici Združenih držav med 5. aprilom 1917 in 12. novembrom 1918, da postanejo državljani potom olajšanega postopanja, je bila podaljšana do 4. marca 1931. Za te inozem-ce ni treba ni “prvega papirja” ni “spričevala o prihodu.” Oni morejo vložiti svojo prošnjo za naturalizacijo vsak čas pred dnem 4. marca 1931.
Sprememba imena
VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države leta 1907 pod krivim imenom, ker sem ime! potni list nekoga drugega. Tukaj sem vedno rabil svoje pravo ime. Sedaj hočem zaprositi za državljanstvo. Ali naj navedem v prošnji ime, pod katerim sem prišel, ali svoje pravo ime?
ODGOVOR: Tiskovina, ki jo morate izpolniti za naturalizacijo, zahteva informacijo o vašem pravem imenu, kakor tudi o imenu, pod katerim ste prišli. Ako ne navedete, pod katerim imenom ste prišli, bi ne mogli seveda najti zapisnika o vašem prihodu. Ne boste imeli nika-kih težkoč dobiti državljanske papirje pod svojim pravim ime-
Eros je bil e|en prvovrstnih bogov grške mitologije. Glasom ene legende je bil porojen iz jajčeca, katero je 'izlegla Noč, po drugi verziji pa je bil sin in spremljevalec biginje Afrodite. Ta boginja je bila po eni pripovedki hčerka Žeusa in Dione, po drugi pa je bila porojena iz morske pene. Bila je boginja lepote, ljubezni! in rodovitosti, ter je baje poseBno ljubila golobice in grlice, labude in delfine, izmed rastlin pa. mirto, jabolka in vrtnice. V rfsort bogovanja njenega odličnega sinka Erosa je tudi spadala ljubezen.
Pa ne mislite,| da nas obišče grški bog ljubezni, dasi bi bilo morda zaželjivo, Kajti baš prave ljubezni današnjemu svetu tako zelo primanjkuj*. Pokazat se pride v “bližino*? 16 milijonov milj “asteroid” feros, eden izmed številnih malih planetov, ki krožijo v našem golnčnem sistemu. Ko bo naj bližje naše zemlje, ga bo mogoče videti z navadnim daljnogledom. Približevati se je pričal precej hitro naši zemlji v rnesecu oktobru in bo najbližje proti koncu januarja 1931. Tarnali planetek, katerega premer|meri le kakih 17 milj, pride iznted vseh nebesnih teles, z izjemi) lune, najbližje naši zemlji, zato ga morejo astronomi opazovati, dasi je tako zelo majhen. ;To nam postane bolj očito, če;:, pomislimo, da premer zemlje ziiaša 8000 milj, premer Erosa p di samo, 17 milj.
Mali asteroid Eros je odkril nemški astronom dr. G. Witt v Berlinu dne 13. avgusta 1898, ko je bil zemlji tako blizu kot bo to jesen in začetkom prihodnjega leta. Eros ni posebno družaben nebesni pritlikovec, ker pride bolj od “blizu” pogledat nas zemljane komaj vsakega pol stoletja, oziroma še na nekoliko daljšo dobo. Razume se, da ga bodo pri sedanjem obisku astronomi zelo radovedno in pozorno ogledovali, posebno še zato, ker imajo dandanes boljše tozadevne pripomočke, kot so jih imeli leta 1898. Od njih bomo pa seveda tudi mi kaj več izvedeli o tem malem nebesnem sosedu.
LOV NA S0LNČNI MRK
-0-
Vse se porabi
Izdelovalci gasolina bodo v bodoče koristno vporabili celo njegov smrad. S posebnim procesom se smrdljiva tvarina izloči iz gasolina in spravi v steklenicah. Ta ujeti in v tekočino spremenjeni smrad se da porabiti za kurjavo in razsvetljavo.
PREBIVALSTVO SVETA
Mednarodni statistični institut v Hague na Holandskem izjavlja, da znaša prebivalstvo sveta nad dva tisoč milijonov oseb. Ena dvajsetina svetovnega prebivalstva živi v Zedinjenih državah. Ako bi se zbral svetovni kongres 100 zastopnikov na podlagi števila prebivalstva, bi Zedinjene države imele 5 zastopnikov, ves ameriški kontinent skupaj pa 13. Evropejcev bi bilo 29, Afrikancev 8, Azijatov pa 50. Avstralija ima tako malo prebivalstva, da bi ostala brez zastopnika.
------O* —
nom.
F.L.I.S.
BIVŠI GLAVNI ODBORNIK JSKJ UMRL
Glasom kratkega brzojavnega poročila je umrl v Denverju, Co!o., sobrat Frank Škrabec, bivši glavni nadzornik J. S. K. Jednote in svoječasno glavni tajnik Zapadne Slovanske Zveze. Obširneje poročilo bo priobčeno pozneje.
Daleč doli v južnem Pacifiku se nahaja majhen koralni otok, katerega ni najti na zemljevidu. Oficijelno ime otoka je Niaufou, toda mornarjem in trgovcem je bolj znan pod imenom Tin Can Island, kar pomeni “otok pločevinastih škatelj.” Otok je dobil to nenavadno ime vsled tega, ker ob njem ne more nobena ladja pristati, pa “odda” otočanom namenjeno pošto in razne potrebščine v dobro z a prti h pločevinastih škatljah, katere zmečejo v morje, medtem ko ladja stoji na odprtem morju. Otočani priplavajo ali priveslajo v čolnih in polove te škatlje.
Niuafou otok pripada skupini Tonga otočja, katero je sloveči kapitan Cook leta 1775 odkril in imenoval “Prijateljske otoke,” ker je našel na istih zelo prijazne in gostoljubne domačine Polineze. Vseh otokov te skupine je okrog 150; nahajajo se nekako 600 milj od severnega dela Avstralije.
Na “otoku pločevinastih škatelj” biva okoli en tisoč domačinov, to je Polinezov in mešancev. Beli osebi sta bili do zadnjega časa tam samo dve. Zdaj pa so tam kar štiri ekspedicije znanstvenikov, namreč dve ameriški in po ena iz Avstralije in Nove Zelandije. Vse te štiri ekspedicije bodo dne 21. oktobra tam opazovale in fotografirale popolni solnčni mrk. Omenjeni otok je edina suha točka, kjer bo solnčni mrk popoln. Za ta pojav, ki je za znanstvenike vselej velike važnosti, se pripravljajo že več mesecev, dasi bo popolni solnčni mrk trajal le 92 sekund.
Na otoku so izkrcali 115 zabojev, ki vsebujejo instrumente in priprave znanstvenikov za opazovanje solnčnega mrka, poleg tega tudi mnogo stavbenega lesa in hrane za dva meseca.
Zanimivo je, da leži otok Niaufou na 174; meridijanu, torej tam, kjer se vleče mednarodna črta datuma, “kjer je danes jutri.” Vsak potnik potujoč preko Pacifika od zapa-da proti vzhodu, izgubi en dan. Solnčni mrk se bo pričel na omenjenem otoku dopoldne 22. oktobra po orientalskem času, in bo prešel v 21. oktober po našem datumu.
Tonga otočje, kateremu pripada tudi “otok pločevinastih škatelj,” je pod angleškim protektoratom in administracijo. Tam rastejo najfinejši kokosovi orehi in orehi neke druge palme, imenovane pandamus. Trgovski parniki zakladajo otok z moko' rižem, čajem, kavo in drugim luksusom. V vodah, ki obkrožajo otok je polno rib, rakov in druge vodne “div* jačine.” Nekako sredi otoka je jezero ali nekak morski zaliv, pod vodo katerega je 30 vulkanov ali vulkanskih odprtin, ki od časa do časa vodo razgreje-jo, da se ribe dobesedno skuhajo. Voda pa se kmalu ohladi in iz morja priplavajo druge ribe.
Polnokrvni domačini tega in sosednih otokov spadajo med najlepše ljudi na svetu. Visokorasli so, krasno razviti, svetlo rjave kože, črnih las, izrazitih oči in krasnih belih zob. Žive v kočah spletenih z vej pandamovih palm. Po naravi so dobri, prijazni in gostoljubni. Civilizacija in izpreobrača-nje belih ljudi pa jih je mno-gokje pokvarilo, zaneslo med nje bolezni in jih na tisoče prezgodaj spravilo s sveta.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
VSAK PO SVOJE
Dne 12. septembra je umrl v Mariboru senijor slovenskih novinarjev g. Makso Cotič, bivši glavni urednik tržaške “Edinosti,” v 76. letu starosti. Pokojnik je bil rojen 7. decembra 1. 1854, v solnčni Vipavi, že kot dijak realke v Gorici je začel dopisovati v slovenske liste. Po vojaških letih si je sam izpopolnil izobrazbo in se nato popolnoma posvetil novinarskemu poklicu. Leta 1890. je vstopil v uredništvo tržaške “Edinosti” in urejeval ta list celih 37 let i velikim uspehom na vseh poljih. Pokojni Cotič se je udejstvoval zelo živahno tudi politično in društveno. Njegovo neomajno zaupanje v silo in vera v veliko bodočnost našega naroda ga nista niti v najtežjih tr^putkih, ko so Italijani zasedli in anektirali naše Primorje, zapustila. Leta 1926. je ob 50-letnici dnevnika “Edinosti” še izdal veliko slavnostno številko, kmalu zatem pa je stopil v pokoj in se preselil s svojo rodbino v Maribor. S pokojnim Cotičem lega v grob eden najzaslužnejših voditeljev jugoslovenskega življa v Primorju.
V najkrajšem času bo dograjen veliki most preko Save med Klenkom in šabcem. Ta most je največji v Jugoslaviji. Dolg je 680 metrov in širok 6 metrov ter postavljen na štirih rečnih in dveh obalnih stebrih s štirimi odprtinami po 126 metrov; srednja odprtina pa znaša 180 metrov. Sredi mosta je položen železniški tir. O b najvišjem stanju vode bodo pod mostom lahko največje ladje plovile. Konstrukcijo mosta je dobavila Nemčija na račun reparacij. Skupni stroški za zgradbo tega mostu znašajo okroglo 130 milijonov dinarjev.
Ford zgradi tovarno v Baru. Kakor doznava beograjsko “Vreme,” je vprašanje zgradbe tovarne avtomobilov v Baru (v zetski banovini) dospelo v končno fazo. Fordovi zastopniki, ki so si natančno ogledali kraj in ugotovili, da se tamkaj lahko zgradi tovarna, so o rezultatu obvestili Forda ter dobili od njega pritrdilen odgovor. V kratkem se bodo napotili v Beograd, kjer bodo z merodajnimi faktorji končnove-1 javno pretresali projekt ter si izposlovali potrebno dovoljenje za gradbo.
Meštrovič odpotuje v Ameriko. Naš slavni kipar Ivan Meštrovič se mudi te dni v Beogradu. V pogovoru z beograjskimi novinarji je izjavil, da odpotuje v začetku prihodnjega leta v Ameriko, kjer ostane dalj časa, da opremi s svojimi umetninami impozantno cerkev v New Yorku.
Tam na Mirju stoji, prav nasproti tehnične srednje šole, “fižolov grad.” Ko prideš z Gorupove ulice ali Cojzovega grabna ga že ugledaš. Kot kos starinskega vrta izgleda ali obrasla stena zidu razpadajočega gradu. Pa je le medvojna vojaška baraka, vsa zakrita v zelenju. Včasi so stale dve, vojaške delavnice so bile nameščene v njih. Po prevratu so kmalu eno podrli, drugo so dobili invalidi in so si notri opremili protezno delavnico. Pred tremi leti je kupil od njih barako železničar Jurij Senegačnik iz Most in se vanjo vselil. Pa še (Dal]e na 5. strani)
Prihodnjo nedeljo preteče 438 let, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko, toda šele pred enajstimi leti smo uvedli prohibicijo. Je res čudež, da dežela ni šla po gobe v dolgih 427 letih, ko ni imela prohibicije.
*
Pri kršitvi prohibicije sta dva rojaka debatirala o odkritju Amerike, in eden je menil, da je bil Kolumb vsekakor znamenit mož, na katerega bi še danes vsi zrli z občudovanjem.
“Seveda,” mu je pritrdil drugi, “vsi bi zrli nanj z občudovanjem, saj bi bil nad 400 let star!”
❖
Vsaka točka pravil in vsaka državna postava se zamore razlagat; na stotero različnih načinov. In ker ima vsaka glava svojo pamet, vsak posameznik razlaga postavo po svoje. Pri tem je zanimivo, da je vsak prepričan, da je njegova razlaga edino pravilna. Razlaga vsake instance drži toliko časa, dokler je višja instanca ne ovrže.
*
Najbolj elastična izmed vseh postav na svetu pa mora vsekakor biti naša prohibicijska postava. Razlag o tej postavi je legijon, pisanih in nepisanih. Nekatere so suhe, da se lomijo, druge mokre, da se cedi od njih.
Najnovejša razlaga je prišla te dni iz Washingtona; podal jo je sam zvezni prohibicijski ravnatelj, Amos W. W. Woodcock,
V tej razlagi zagotavlja svoje drage sodržavljane, da napravljati mošt iz grozdja ni protipo-stavno. Vsak ga lahko napravi za lastno porabo in nihče ga ne bo nadlegoval, kajti grozdni sok ni alkoholna pijača. (Med vrsticami pa se lahko čita zagotovilo: kaj postane iz tega grozdnega soka, ko je enkrat v kleti, nikogar nič ne briga, samo, da se ga ne prodaja. Dalje je t razlagi tiha, indirektna prošnja, da naj cenjeni državljani za božjo voljo vendar kupujejo grozdje in delajo grozdni sok, kajti vinogradniki potrebujejo denar.)
*
Kdo ve, če je Mr. Gozdni Petelin (Woodcock) tako naiven, da je mislil, da so žejni državljani, ki imajo denarna sredstva, čakali na njegovo razlago!
*
Prijatelj Okolish piše, da se je na lovu strategično in iz zdravstvenih razlogov umaknil razjarjenemu, rogatemu biku. Jaz se najrajše izognem ali umaknem še takim, ki nimajo rogov.
*
Londonsko časopisje poroča, da so nedavno transjordanski šejki ponudili frančiškanom na prodaj goro Nebo za $7500, da pa so frančiškani ponudbo odklonili. Glasom biblije je bilo Mojzesu z gore Nebo dovoljeno pogledati obljubljeno deželo, v kateri se je cedil med in mleko. Morda so studenci medu in mleka že davno usahnili.
*
V teh razburkanih časih, ko se toliko sliši in čita o vojnih nevarnostih in oboroževanju, je razveseljivo s 1 i š a t i, da se na ameriškem kontinentu nahaja suverena država, katere edina oborožena sila je vojaška godba. Ta srečna, država je republika Costa Rica. Če pride sovražnik, mu enostavno eno zagodejo, pa gre.
Francija gradi nov prekooceanski parnik, katerega bodo kr-(Dalje na 2. atranll
Jr
"JVo-da Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for inembers $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VI.
<fjgg*,83
NO. 41
Neugnani ljudje
Dne 12. oktobra praznujemo Kolumbov dan, na čast možu, ki je odkril ameriški kontinent 12. oktobra 1492. Sicer novejši zgodovinarji in znanstveniki s k o r o soglasno priznavajo, da je leta 1000 prišel s svojimi ladjami do severne ameriške obali sin evropskega severa, Leif Ericson, toda iz neznanih vzrokov ta zveza Evrope z Ameriko ni ostala trajna in ni privabila naseljevanja v novi svet. To prvo odkritje Amerike je ostalo neizrabljeni in se je v teku stoletij pozabilo. Za pravega odkritelja Amerike se mora torej smatrati Kolumba, kajti on je odprl pot naseljevanju belih ljudi, in s tem se je začel razvoj tega velikega kontinenta. Pač je gotovo, da bi bil Ameriko odkril kdo drugi, če tega ne bi bil storil Kolumb, toda ta reč bi se bila morda zavlekla še desetletja ali stoletja, in razvoj te dežele bi bil nemara čisto drugačen kot je.
Krištof Kolumb je bil eden tistih neugnanih duhov, ki jih najdemo v vseh časih in pri vseh narodih. Hotel je priti preko Atlantika v Indijo, ker pač ni vedel, da leži vmes še drugi kontinent, in je na ta način odkril Ameriko. Večina takratnih izobražencev ga je imela za sanjača in se mu je posmehovala. K sreči je živelo takrat v Španiji nekoliko vplivnih ljudi, ki so verovali, da je mogoče nekaj, kar se je večini .zdelo nemogoče. Tako je Kolumb dobil potrebna sredstva za podvzetje, ki je uspelo.
V vseh dobah so bili nasvetu neugnani ljudje, ki se niso zadovoljlii z obstoječimi razmerami, ki so vedno hoteli nekaj več, nekaj novega in boljšega, in baš ti ljudje so največ pripomogli k splošnemu napredku človeštva. Potrebni so ljudje, ki vestno in ljubeče obdelujejo zemljo, katero so obdelovali že njihovi pradedi, potrebni so ljudje, ki vdano in mehanično izvršujejo ponavljajoča se dnevna dela, toda, če ne bi bilo vedno nekaj ljudi, ki so hrepeneli po nečem boljšem, ki so iskali nova pota in nove načine eksistence, bi človeški rod še danes delal družbo opicam v tropičnih pra-gozdih.
Neugnani duhovi, ki ne visijo trdovratno na šegah in tradicijah preteklosti, so pionirji vsega napredka. Pri tem pa je trpka resnica, da pionirji malokdaj uživajo sadove svojega dela, uživajo pa jih tisti, ki pridejo za njimi.
Veliko lažje je hoditi po uglajenih potih, po katerih hodijo stotisoči, kot pa iskati ali utirati nove steze. To velja na polju znanosti prav tako kot v vsakdanjih življenskih prilikah povprečnih ljudi.
Ljudje, ki so sledili Kolumbu v novo, neznano deželo, niso bili slabiči, niso bili zapečjaki; ki si ne upajo preko domačega praga. To so bili odločni in samozavestni ljudje, katerim je postala rodna hiša in vas pretesna, pa so si upali napraviti eksistenco v tuji deželi, v deželi, kjer ni obzid ja pri vsaki sušilnici, ograje pri vsaki brvi in paragrafa s cesarskim ali kraljevskim trnkom pri vsaki svobodni misli. Če bi takih ljudi ne bilo, ne bi bil nikoli naseljen novi svet Desetletja in stoletja za Kolumbom so prihajali v to deželo taki neugnani ljudje, in iz tega je nastala posebna neugnana rasa, katere ne morejo razumeti penzijonisti starega sveta, ki zadovoljno sede in dremljejo na kapitalu ali penziji, ko bi morali še ustvarjati. Potomci neugnanih ameriških naselnikov so vedno aktivni. Življenja ne vidijo v počivanju, ampak v neprestanem delu in aktivnosti.
Tudi ameriški Slovenci pripadamo tej rasi neugnan-cev. Pretesno nam je bilo v starem kraju, ki je bil ves ograjen s trnjem paragrafov in pokorščine, pa smo šli v novi svet, kjer smo si kljub neznanju jezika, nepoznanju razmer in kljub stoterim drugim neprilikam napravili eksistenco. Pa ne le to, ustanovili smo si tudi razne kulturne in gospodarske ogranizacije, ki so nam v čast in ponos, ki pa vedno zahtevajo tudi precejšnjo mero aktivnosti.
Posebno velja to za naše podporne organizacije, med katerimi zavzema odlično mesto naša J. S. K. Jednota. Naseljevanje je ustavljeno, toda že smo našli pota za nadaljni napredek J. S. K. Jednote, in še jih bomo. Nismo in ne maramo biti penzijonisti, ampak neugnani Američani, katerih življenje je neprestana aktivnost!
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
stili na ime “Mir.” Parnik pa bo zgrajen tako, da ga bo mogoče z malimi predelavami v teku par dni izpremeniti v križarko!
*
Predsedniku Hooverju očitajo njegovi nasprotniki nezmožnost, brezbrižnost in ne vem, kaj še. Ne pomislijo pa, da še noben ameriški predsednik pred njim ni imel tako nerodnega stališča kot ga ima on. Hoover ima namreč istočasno na rokah pomožno akcijo proti povodnji in proti suši.
*
Nedavno sem na naši slavni St. Clair cesti šel mimo restavracije, nad vratmi katere je napis : “Eat the New Way!” Pogledal sem bolj natančno in opazil, da je restavracija zaprta in prazna. To dokazuje, da so mnogi bivši gostje prisiljeni jesti na nov način.”
*
Hladnega nedeljskega popoldneva je prišel rojak obiskat prijatelja in ga je našel sedečega na verandi.
“Zakaj sediš zunaj v takem hladnem vremenu?” ga je vprašal.
“Saj slišiš,” odvrne ta mrko, žena sedi pri klavirju in poje!”
“Pa bi vendar malo potrpel, naj bo petje še tako,” ga pogovarja prijatelj, “tukaj zunaj se še lahko prehladiš.”
“Oh, saj ni tisto,” odvrne hišni gospodar, “ampak ne maram, da bi sosedje mislili, da svojo ženo pretepam!” A. J. T. ----------------o--------
KRATEK TEDENSKI PREGLED
(Nadaljevanje s prve strani)
Volite za komuniste! Mi ne maramo državnega zavarovanja!
STRATEGIČEN UMIK
NA CUBI se bodo vršile volitve v kongres 1. novembra. Predsedniku Gerardu je bila za slučaj potrebe od kongresa poverjena pravica diktaturi do izvršenih volitev.
AMERIŠKIM POSLANIKOM v Mehiki je imenovan J. Rueben Clark iz Salt Lake City, po poklicu odvetnik mednarodnega slovesa, bivši državni podtajnik in ožji prijatelj prejšnega poslanika v Mehiki, Dwight W. Morrowa. Kot znano, je Morrow resigniral, ker kandidira za zveznega senatorja iz države New York.
BOLGARSKI KRALJ Boris se v kratkem poroči s princezo Giovanno, hčerko italijanske kraljeve dvojice. Tako se glasi poročilo iz Rima. Princeza je stara 22 let, kralj Boris pa 36. Ta ženitev utegne biti nadaljni povod za italijansko vmešavanje v balkanske .zadeve.
Cvetko Golar:
SAMO SANJE
Moja deklica je Majda, lepa ko pomladni sen — v čisti rosi majskih šmarnic se blesti obrazek njen.
Trgal, trgal bi do jutra njenih usten rdeči cvet, dihal sladki vonj dekliški, v mrežo njenih las ujet. '
Gledal bi in verno ljubil njene žametne oči — in bi mislila planina, da pri meni zarja spi.
ZRAČNI PROMET je zopet zahteval svoje žrtve. To pot je bila prizateda Anglija. Njena naj večja zračna ladja, sploh nsj-Večja zračna ladja na svetu, R-101, je na poletu preko Francije treščila na tla in zgorela'do kovinskega ogrodja. Nesreča -se je pripetila nedaleč otl francoske vasice Allonne. Velika večina posadke in potnikov je našla takoj šno smrt v plamenih. Pri življenju je ostalo samo 7 mož, in še tisti so skoro vsi bolj ali manj poškodovani ali ožgani. Po zadnjih poročilih je nesreča zahtevala 47 smrtnih žrtev. Med mr tvimi je tudi angleški zračni minister Lord Thomson in več drugih odličnih ekspertov 'zrako-plovstva. Zračni orjak R-101 je bil na poletu iz Anglije v Indijo. Nesreča se je zgodila tekom viharja v noči od sobote na nedeljo. Angleške in francoske oblasti preiskujejo kaj je povzročilo silno katastrofo.
O REVOLUCIJI v naj večji južnoameriški republiki Braziliji se poroča iz Uruguaya. Revolucija se je začela na okrajnem jugu republike in se širi proti severu. Uporniki baje kontrolirajo že pet držav.
(Anton Okolish.)
Gotovo je pri naši Jednoti precejšnje število sobratov, kateri imajo težko ozdravljivo bolezen, ki ji pravimo lovska strast. Ko pride lovcu redek trenutek, ko more o tem trezno premišljevati, ni niti enega pametnega razloga mogoče najti, ki bi nas, vsaj kar nas je tukaj v Ohio, ko imamo samo uboge zajčke (cotton-tail rabbits), par veveric (red-squirrel in fox-squirel) in nekaj fazanov (ringnecked pheasant), opravičeval tavati po travnikih in gozdih cel božji dan in večkrat pri tem trpeti žejo, lakoto in se skoro do smrti utruditi. Namesto, da bi bili doma in se pošteno naspali in spočili, vstajamo ob štirih zjutraj, v času, ko še vsi pametni ljudje spe in počivajo. Ob prvem znamenju budilke plane-i mo iz postelje, kot bi zapazili ogenj v hiši, in zapremo budilko, še predno se more ista pripraviti k zvonenju.
Da ni nekaj v redu z nami lovci in ribiči, najbolj kaže to, da ko ista budilka v isti sobi in poleg tega še dve ali kaj ur pozneje začne buditi in nas klicati k delu, se najprvo zaspano pretegnemo in obrnemo na dru go stran, želeč dobiti še nekaj minut spanja. Ko v tem drugem slučaju le ne jen ja zvoniti, nas prijemlje skušnjava jo zgrabiti in zdrobiti na drobne kose. Le še spoznanje, da moramo delati, ako hočemo jesti in sploh živeti, ji pridobi bolj tolerantno zadržanje od naše strani in jo obvaruje pred uničenjem. Vseeno in kljub temu pa nehote rentačimo na kapitaliste, na njih tovarne in na svojo revščino in nas prijemlje želja postati najbolj fanatičen komunist in celo anarhist, in kar bi bilo še lepše, postati bogat in vživati lepše življenje.
Da, tako je. Ako meni ne verjamete, poslušajte vaše žene. Ali ne slišite vi, ki imate to strast, več ali manj pogosto nekako tako-le: “Ja, mrha (ali kar že) kadar greš po svojem veselju, svojih zabavah, ti ni nič težko vstati. Nič te ni treba klica ti po dvakrat, trikrat in te celo vleči iz postelje. Skočiš iz postelje in pri tem delaš ropot po hiši, da vso družino zbudiš iz spanja. Kadar te pa prosim, da bi vstal namesto mene, ako se ne počutim dobro, te pa vse boli. Kosti te bolijo. Zaspan si. Truden si od dela. Ako te le prosim, me začneš sumničiti, da nimam do tebe nobenega obzira. Da sc nam niŽ ne smiliš. Da te nimamo kot moža in očeta, ampak le kot kmet svojo vprežno živino. Samo za delati!”
Problemi lovca tukaj niso tako enostavni, kot si nekateri mislijo. Prvo je: kam gremo zjutraj? Ko je to rešeno, pride na vrsto farmar. Bo li on pustil vstop na njegovo posest? In če eden dovoli, nanese potreba, da. prestopimo njegovo mejo in ka rad se kmalu potem prikaže možic s kozjo brado, katera se po navadi neelegantno in energično premika gori in doli, ko farmar žveči tobak, in vam že od daleč kliče: “Get-thc-hell out off my land!”
Pa niso samo farmer ji, katerih se je treba ogibati kot kužnih bolezni. Je še drugo. So ovce na paši, katere se kaj rade splašijo, ako greš preblizu. Je goveja živina. Je nadalje bik, ki prav pogosto ne pozna nobene šale in tolerance, kar sva jaz in moj tovariš in sobrat Milan pred par dnevi občutila. Sedel srsm pod drevesom in bil zatele-ban v veje bukovega drevesa nasproti meni in pazil, kje da bo smuknila veverica, ko zapazim krave, ki so prihajale skozi gozd na pašnik. Prav ponižno in nekam sramežljivo so šle zraven mene kot se pač spodobi vsem stvarem ženskega spola, to je tistim, katere se še niso modernizirale in postale enakopravne moškemu spolu. Zadaj za njimi pa jo primaha tudi bik kot zadnja straža. Ustavi se kakih de-
set korakov od mene in me ogleduje. Najprvo nekam začudeno, potem jezno, in jaz njega nejevoljno. Ko se le nisem premaknil, je stopil par korakov bližje, sklonil glavo k tlom in začel puhati. Ker le še nisem hotel vstati, je začel s prvimi nogami kopati po zemlji. To mi je bilo znamenje, da je najbolje, da do njega pokažem malo več rešpekta in da se mu umaknem ter grem proč od njegovega harema. šel sem počasi in tudi bik je šel počasi. Začel sem iti hitro in tudi bik je šel hitro. Ko sem začel teči, je začel tudi bik teči za menoj. Bila pa je tam precejšnja goščava in sem se mu kmalu izgubil. Uverjen, da je odšel nazaj h kravam, sem šel nazaj po ovinku, da poiščem tovariša. Ko ga n a j d e m, ga vprašam, ako je videl bika. Glej ga, tam-le je na robu gozda in se pase. Komaj pa sva spregovorila te besede, naju je že opazil in začel iti proti nama. Prijela me je jeza, ker nerad bi bežal še enkrat. Odlomil sem suho vejo in jo zalučal proti njemu in mu povedal, kaj je. To ga je šele ujezilo in da nama pokaže svojo moč in korajžo, je šel k naj bližjemu porobku posekanega drevesa in ga izruval z rogovi iz zemlje, čas je, da greva, je pripomnil tovariš. Začela sva se sramotno umikati, morda še bolj in bolj hitro kot Italijani s soške fronte proti reki Pijavi. Sprva počasi, potem pa čedalje bolj hitro. Ko sva bila v varni daljavi, sva se ustavila in skoro ob istem času se je oglasil z vrha hribčka tudi bik in z zmagoslavnim “muuuu” naznanjal vsem živim stvarem naokoli popolno zmago nad dvema, nad “those dern city-fel-lows,” kot nas ne ravno s prijaznim naglasom imenujejo farmarji.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. L., Wildhorse, Idaho.—Zdi
se, da glede tega ni nikakih
predpisov. V splošnem pa se vedno bolj uveljavlja načelo, da naj se krajevna imena pišejo tako, kot se pišejo uradno v jeziku in pravopisu dotične dežele. Tako pišemo Cleveland, ne Kleveland (ali Klivlend) ; New York, ne Nju Jork; Ely, ne Ili; Salt Lake City, ne Solt Lejk Siti; Phoenix, ne Feniks; Utah, ne pa Juta; Maine, ne pa Mejn; Ohio, ne pa Ohajo; Pennsylvania, ne pa Pensilve-nja; Idaho, ne pa Ajdaho; Tennessee, ne pa Tenesi; Iowa, ne pa Ajova (ali Ajovej), itd. Logično je potem pravilno Colorado, ne pa Koloredo; California, ne pa Kalifornija; Massachusetts, ne pa Mesečusec; Connecticut, ne pa Konetikut; New Jersey, ne pa Nju Džerzi, itd. Take spačenke bi bile naravnost smešne. Poleglega pa tudi, kdo bi jih razumel?
Še bolj neumestno bi pa bilo pisati Zapadna Viržinija, mesto West Virginia, ali Južna Karolina, mesto South Carolina ; po tej logiki bi morali državo Georgia imenovati Jur-jevka.
Pisati Trst, mesto Trieste, Gorica, mesto Gorizia, Postojna, mesto Postumia, Celovec, mesto Klagenfurt, imamo Slovenci medsebojno pač pravico, ker so to stara slovenska imena, ki so bila in so še v rabi pri velikem številu domačega prebivalstva; za poštne pošiljke pa se moramo seveda posluževati uradnih krajevnih imen.
Glede pravilnega pisanja tujih krajevnih imen nam ameriški znanstveniki sami dajejo dober vzgled. V uredništvu visi na steni zemljevid Evrope, katerega je izdala svetovno znana ameriška geografska družba, znana pod imenom National Geographic Society. Na tem zemljevidu so označena razna evropska mesta tako, kot jih dotični narod sam piše. Tako je tam Wien, Praha, Bratislava, Kutna Hora, Plzen, Dresden, Leipzig, Braunschweig, Warszawa, Lwow, Szczebrzeszyn (na Poljskem), Roma, Milano,
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Kat Jednota
Inkorporlrana 1. 1<W1
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 418 East Camp ft., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P«-
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago, I11’
Porotni «dborf
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošili*^1 naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf»“' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jln bolni**’ spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in I*Pr®" membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 8117 St. Clair Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan0"! za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se M1*3; tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev »e r. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko listarovi z 8 člani *" članicami.
Leningrad, Dnepropetrovsk, Krivoi Rog, Bucuresti (na Ru-munskem), Beograd, Boka Kotorska, Dubrovnik, Banjaluka, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Kranj, Vode, Brežice, Kočevje, Bled, itd.
Nihče nam sicer ne brani, če hočemo po svoje pačiti in zavijati krajevna in druga lastna imena, toda najlepše je, da jih pustimo taka in jih pišemo tako, kot jih piše narod dotične dežele. Tako se izognemo ne-številnim zmešnjavam in nesporazumom. Končno je tudi res, da če spoštujemo pri vsakem narodu tisto, kar smatra za svoje, delamo v smislu bratstva in boljšega medsebojnega razumevanja med vsemi narodi.
Za stalno obrambno organizacijo
Na jugoslovanskem protestnem shodu, ki se je vršil v nedeljo 28. septembra v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, je bila z velikim navdušenjem sprejeta resolucija, s katero zborovalci pooblaščajo pripravljalni odbor, da sestavi načrt in organizira stalno obrambno organizacijo Jugoslovanov v Ameriki.
To resolucijo je predložil “Slovenski Sokol” v Clevelandu, in se glasi:
“Slovenski Sokol” v Clevelandu, O., slehernemu Slovencu in Slovenki ter ostalim Jugoslovanom poznana narodno napredna in zavedna skupina, ki se že 33 let udejstvuje med našim narodom v Clevelandu, ima v svojih načelih zapisano tudi deklaracijo Jugoslovanskega Sokolstva, ki se glasi:
Jug oslov ensko Sokolstvo izraža svoje simpatije tlačenim in zarobljenim delom našega naroda in se hoče pobrigati za njih telesno, duševno, nravno, gospodarsko in politično povzdigo, neodvisnost in svobodo.
Tako raziimevano Sokolstvo jc svobodna in samostojna ideja naše lastne nacionalne iniciative, na katero ne deluje noben zunanji činitelj in ki sledi edino načelu telesne, nravne in duševne krepitve naroda v znamenju večnega gibanja in nadela, da nismo z doseženim nikdar zadovoljni, temveč ležimo vedno za onim, kar je najboljše in najlepše, stopajoč od Jugosloven-siva k Slovanstvu, od Slovanstva k človečanstvu.
In ker Sokolstvo priznava svobodo prepričanja in mišljenja vsakega posameznika, in ker spoštuje vsako iskreno mišljenje in pošteno prepričanje in mišljenje drugih, stopa odbor društva Slovenski Sokol pred vas zborovalce v težkih in resnih časih naših zasužnjenih bra-
k
iv
k k
   • cU- 51
tov v Italiji, da se opozori	6t
hernega Jugoslovana na	te
šlcem ozemlju o krivicah, ^ .: lu godijo našim trpečim bratoM : sestram, da postane naš r0 j t glasnik in zagovornik.	.	h
Nadalje Slovenski Sokol‘i veliko upanje v potrebno °1" j I niziranje Jugoslovanov v A riki, v stalno jugoslovansko rambno organizacijo, lcateTC I men in delovanje bi bilo, .fJ formira predvsem ameriško ^ ^ v Ameriki pisano tujezertl časopisje o današnji siti^ _ , naših Jugoslovanov v /®^f 0 (( skem režimu. Nadalje sku&a j možnosti opozoriti vse a,n J( ške skupine, ki nosijo v sV A i, načelih obrambno misel do števanega človečanstvu•	jr
pa bi ta organizacija obveSC ^ j, tudi naše državne in vU^ne. ^ stopnike in urade, da bi nj,i formirani o krivičnem ravr>f.a0 z našimi Jugoslovani od s ■ fašistov. Vršila bi ta °r^^ zacije vsa druga dela, ki J la mogoča v njenem podrocJ j danih razmerah in časih- > Zato Slovenski Sokol	;
ča temu zborovanju, cin n ^ sedanjemu od,boru za	j
protestnega shoda, da se>i ^ j načrt in organizira	:
rambno organizacijo Jud0* nov v Ameriki, da po svoft : nih razmerah, okoliščinah 1110 j su pomaga razjasniti tra9e , primorskih Slovencev —' pj riki in ostalem svetu. ^e. zbrane skupine po razn'^ , stih ameriške zemlje, ki xC.^ lujejo po isti poti, bi se 'Pr1 ^ žile temu gibanju, tako bilo jugoslovanske nas	■
Ameriki, ki bi ne imela c te organizacije.
Ako hočemo imeti del^e he za rešitev naših bratov ^ ster, moramo biti orgo'n\* vsi Jugoslovani v Amerik?• ^ Odbor Slovenskega Sok0^^. li, da se njegovim željoM ^ že ter je pripravljen s vanje.	_	,/; ]
Za društvo “Slovenski s ^ Vinko Levstik, starosta! jj. : Černe, podstarosta; 1 jlfl' Rogelj, tajnik; Frank ^<J gajnik; Rudolph Ferda11’ zornilc.
Pogozdovanje
V Zedinjenih državah* se je do zadnjih let san10^ valo gozdove, ne da bi	I
resno mislil na P°£. se polagoma v tem oZ*rU3nl le^ na bolje. Samo v lanske ::e je obsadilo z mladim1 sci nad 111,0000 akrovv .r0V Od tega odpade 31 t]s°^r0v na državne in 25 tisoč ^ ^ jjjjo industrijelne organizaclie’-24 tisoč akrov sveta s° P go' li farmer ji, drugo pa ia le, mesta, okraji i*1 P°sa
i
PLEMEN
Edited by Louis M. Kolar.
Current Thought.
Wonder What the Other Lodge Is Doing?
Recently three members from Cleveland, 0., journeyed to !{>urgh, Pa., for a friendly visit. From Pittsburgh the quar-•ttembers traveled to Canonsburg, Pa., to attend the first llversary dance of the Jefferson Collegians Lodge, No. 205. As a result a closer bond of friendship exists between merii-°f the three lodges; other members of the state of Ohio Pennsylvania will follow suit and do likewise, which will ethe distance between these two states appear shorter than ^heretofore. As a general rule the majority of people travel but little outside of their own state have an exag-*‘ed idea of the distance separating them from cities of other That city is in a different state” becomes a sort o[ ?boo, and, of course, the proposed visit is dropped, not !2‘tig that few hours of driving would bring them to their Nation.
^embers become attached to each other through contacts ^ht about by f riendly visits. Activities sponsored by dif-lodges hold an attraction for visiting members, for they il feeling that the dance, drama, or perhaps a picnic will !'%e\vhat different than what they had been accustomed to "'S* A natural curiosity to see and experience the efforts Mother group prompts a number of individuals to make |Med trips. In this way members’ get to know each other ‘er and cultivate something more than just a “speaking '^intance.”
Naturally, each lodge cherishes an inner desire to excel efforts of the other lodge, knowing that members thereof ^Pay the visit. Ideas are exchanged in which each lodge jts, and as a result the activities sponsored by these groups Jitter than the ones sponsored by dormant lodges. “Ex-!eilce is a great teacher” holds true in the accomplishments dges.
National Star News
Added Advantages Enjoyed by Members
^hich goes to show that members of S. S. C. U. have er advantage at their disposal, that of making extended dfi ls. When the surroundings become tiresome to the eye and ^aily routine becomes monotonous, and sometimes bore-What could be pleasanter than to drive to a different city exPerience new sights; or perhaps attend a dance given by ^2e of that city. And by being a member of the S. S. C. U. PW*’esthe traveler of a cordial welcome by his fellow-members. IHore lodges should plan to attend affairs conducted by laboring or even distant lodges. A certain amount of satis-'°n is gained by the two lodges in knowing th:lt the members Peking each others’ acquaintance. Then again, it affords 0lJtlet for efforts of the lodge members to keep up the test of its members.
Members, travel and see what the other members arc
0nday night, Sept. 29, saw George Washington girls' °tball team go into prac-^ the Willson Junior High J0! gym. Julia Bouha, Au-^Terbovec, Angela Hlabse, .? Jaklich and Jennie Go-ifc made their initial ap-Ijj. Ce of the season; all but le Gorencic played last year.
/arik Faletič and Sammy . ar> coaches, were en-over the first night’s ,^8, and especially over-Gorencic’s ability to - the ball. All the girls ) ed hard so as to be in tip-4 8bap° for the Inter-Frat I 116 games. The coaches are |,:^ined to put a classy team ;j,e floor that will finish in rst division. For this rea-ey want as many girls to °ut for practice as pos-(v a*id thus strengthen the
!C(w
on, girls, be on' the (Ij aild ready for some bas-k*' thi’owing. Who knows t^ at the George Washing-k 0(lge has a number of star undiscovered. All it re-13 nerve to don a basket-Sl)it and some conscien-^ ^actice, and presto! you ) a good player, j Monday night the girl?
^autiful chaperon with "|j hair, bine eyes and a ^dollar smile. Who is lo0, 6 Willson Junior High >l5 officials do not permit V practice without a so the beautiful v °f the George Washing-:j^Gl^bers acted in that ca-' She is none other than j eHa Maykszak.
ny (Lefty) Merhar, °rge Washington, SSCU,
V
Mz Begin Practice
with
V Mle
th,
!|
Lose Fina! Tilt, 8 to 7
Win 19, Lose 13, Tie 1 During 1930 Baseball Season
Waukegan, 111. — Comrades Lodge baseball season came to a close Sunday, Sept. 28, by dropping the final tilt of the 1930 campaign to the Waukegan Maytags to the tune of 8 to 7. The Comrades won 19 of their 32 starts and tying 1 during the season. Following are the scores and games played:
Comrades 4, Lake Zurich 4 (7 innings, rain).
Comrades 7, Colored Athletes 2.
Comrades 18, Great Lakes 6.
Comrades 8, Colored Athletes 5.
Comrades 20, Des Plaines Cardinals 3.
Comrades 2, Waukegan Majors 6.
Comrades 10, North Chicago Aces 3.
Comrades 3, Waukegan Majors 10.
Comrades 3, Colored Athletes 2.
Comrades 14, Colored Athletes 10.
Comrades 7, American Legion 1.
Comrades 22, Croatian Boosters 10.
Comrades 13, Grayslake 1.
Comrades 6, Lake Forest 7.
Comrades 17, Kenosha 18 (11 innings).
Comrades 10, Collegiates 13.
Comrades 1, Old-Timers 4.
Comrades-Racine, rain.
Comrades 5, North Chicago West Side A. C. 6.
Comrades 4, Kenosha 17.
Comrades-Lake Zurich, rain.
Comrades 4, Waukegan West Side A. C. 2.
Comrades 3, Barrington 2 (12 innings).
Basketball, Bowling, Golf, Etc.
Conemaugh, Pa. — Preparations for a fast basketball team are under consideration; some difficulty will be experienced in securing a gymnasium for home games, unless Franklin’s boro new municipal building can be obtained. This gym is one of the best in the vicinity of Johns town.
The National Star basketball team will consist of several former high school stars and church league players. Joseph Govekar, member of Sacred Heart Catholic League champion team of Pennsylvania for two seasons, will probably be the coach. Practice sessions will be undertaken shortly.
A fast girls’ basketball team is expected in the near future. Discussions among the fair sex favor basketball, as several members are excellent performers.
Bowling will becomc a major sport in the National Star camp, there being discussions on the formation of a fraternal league in this vicinity. Both the boys and girls are included in this program.
Miniature Gcdf
About 14 couples, including our lodge organizer, Joseph Turk and his wife Frances, betook themselves to the Moose County Home off Somerset Pike to attend the miniature golf party. Mrs. Turk seemed to chase the ball all over the ,Moose Country Home, but didn’t mind the exercise. Rose Kropina was the brilliant performer, making a hole-in-one several times. Margaret Thomas, Josephine Beltz, Mary Swi-ge, Amos (Kos) Sidekick, Mees Kruzovich, Betts Babyali, Ella Pristow, all took part in the party.
But lo, poor me, what an awful game I put up. If the tramps from Ohio ever got a chance to play me that night then “the Pennsylvania’s claim to the champion golf title would be somewhat shaky.
The National Star Lodge is going to hold a dance soon, followed with several Hallowe’en parties. Jimmie Cannin and his broadcasting Pennsylvanian Travelers will furnish the strains of music. The dates of future events will be published
soon.	Joe Kapler Jr.
(To be Continued)
^Comrades Plan Bowling Teams
Slovenski Rudar is the name of the latest branch lodge to join the South Slavonic Catholic Union and will be known as No. 217. It is situated in Iiouyn, Quebec, Canada. Mark Ferder-ber is president and organizer.
Rudy Pristow of Johnstown, Pa., scored the only touchdown for his alma mater, the Johnstown (Pa.) Catholic High School, in a football game played recently against Blaus-ville High, final score being 6 to' 2.
The Echo, Eveleth (Minn.) Junior High School publication, has Molly Pouchnik for its editor-in-chief, Tom Petrich one of the feature editors, Joe Turk sports editor, Anne Pave-lich and Anna Stanasich literary. The Echo will be published four times during the coming semester.
Mary Okorn is business manager and Frank Mancina circulation manager of The Open Pit, Eveleth (Minn.) High School publication. Mandie Pa-velich is feature editor.
Line-up of the Chisholm (Minn.) football team included the following during a recent game:	Pustovarh, Kimidar,
Malkovich, Cvar and Rukavina.
Slovenian Merchants, Class
I) baseball team' of Cleveland,
O.. staged a ten-run rally in the seventh inning to defeat the Dunn Field Billiards nine. The win gave the Merchants the right to meet the Mlinar Sweets for the class champinship.
Masquarade And D a n c e Given By National Star
A masquerade and dance will be given by the National Star ba.sketeers (Lodge No. 213) of Conemaugh, Pa., on Saturday, Oct. 18. Jimmi« Cannin and his Broadcasting Keystone Travelers will furnish the music. S. S. C. U. members of Conemaugh and Johnstown, Pa., should make it their special effort to be on hand and bring their friends along. All are invited to attend.
Comi-adas 15, Vernon A. C. 10.
Comrades 10, S. N. P. J. 2. Comrades 11, Crystal Lake 9. Comrades 7, Lake Forest 5 Comrades 8, Grayslake 20. Comrades 4, Waukegan West Side A. C. 7.
Comrades 10, Maytags 4. Comrades 7, KSKJ Joes 9. Comrades 6, KSKJ Joes 8. Comrades 9, S. N. P. J. 5. Comrades 7, Johnson Motors 2.
Comrades 7. Maytags 8.
John Petrovič, No. 193, SSCU.
Loyalites (S. N. P. J.) indoor team of Cleveland, O., was crowned the Inter-Lodge League champion by virtue of its victory over S. Y. M. C. (S. D. Z.) Sunday, Oct. 5. The final score was 5 to 4. Loyalites have won two out of three games played for the championship. As usual,’ a large crowd was on hand to witness the contest.
Men and Women to Each Have
Quintet; Petrovič Seeking Game for Next Sunday
(Reprint Frcm Waukegan (111.) Daily News-Sun)
The W’aukegan Comrades pin five will officially open its bowling season next Sunday and would like to meet a local five in their initial contest. Teams not exceeding 900 team average are asked to get in touch with John Petrovič, phone Majestic 2844.
The following keglers will represent the Comrades bowling pin five, all members of the South Slavonic Catholic Union: Andy Skoff, Albert Korenin, Jseph Zorc, Walter Tubec, Larry Petrovič and Frankie Petrovič.
The Comrades Lodge will be also represented by a girls’ bowling team consisting of the following keglers: Mary (Darling) Rode, Rose Chuck, Tossie Brespalec, Frances Petrovič and Mary Petrovič.
Managers and captains desiring games with the fair sex should get in touch with Mary (Darling Rode, Phone North Chicago 2556.
Editor’s Note: Every week the activities of Comrades Lodge (No. 193) of Waukegan, 111., appear in the New Era Supplement written by John Petrovič, manager and treasurer. Lately an article reprinted above was published in the Waukegan Daily News-Sun, bearing the'name of J. Petrovič. Which goes to show how thoroughly this manager of Comrades carries his ideas through. The article itself is most appropriate at this time, of the year, inasmuch as all lodges are organizing and planning on bowl ing teams.
Slovenc Given High Post
Slovenes of Cleveland, O., were agreeably surprised to learn that Heinie Martin (Antončič), sports editor of the Cleveland J&urnal and president of the Inter-Lodge League, was appointed superintendent of the St. Clair Bathhouse.
Heinie Martin has been very active in promoting the Inter-Lodge League, which brought together Cleveland lodge teams sponsored by Slovenian and Croatian fraternal organizations of Cleveland. A very successful indoor baseball season has just been completed, which included nine lodge teams. Under the careful guidance of tl\is young superintendent the Inter-Lodge League has been steadily growing, more lodges taking interest in its work. For the bowling season fourteen lodges will be entered and perhaps more.
There is no doubt but that Heinie Martin will serve the community to the satisfaction of all. Always a hard worker, he is liked by all. The Slovenes of Cleveland are proud of him and his achievements.
Minutes of the S. S. C. U. Athletic Conference
Lightest Substance Known
Hydrogen, which is an element, is the ligest substance known to science. Its specific gravity, compared with air, is 0.0695.
Collegians Get Surprise
Canonsburg, Pa.—Jefferson Collegians’ (Lodge No. 206) first anniversary dance, held on Sept. 27, was a huge success and everybody present had a good time. Everything was handled in fine fashion by the members.
The members of the Collegians were agreeably surprised (especially myself) when F. J. Kress of Pittsburgh, Pa., and Joseph Jarc, Stanley Vessel and Frank “Samson’’ Drobnič of Cleveland, O.. stepped into the ballroom. This unexpected visit by the out-of-towners certainly is appreciated by the Collegians, who hope to repay them some day with a return visit.
Already a group of young folks are planning on going to the dance to be held on Oct. 18 in the Slovenian National Home on Butler, St., Pittsburgh, Pa., when the Pittsburgher Lodge (No. 196) will hold a Sports Dance. We hope that this affair is put over in great style, just like the Collegians’, or much greater.
It is hoped that we meet many new faces and get acquainted with each other. The Jefferson Collegians’ membership is gradually increasing each month and is hoping to be among the leading English-con ducted lodges before long.
Louis Polaski.
Chicago JSKJ Lodges Notice
Representatives of all JSKJ lodges of Chicago are requested to attend the special meeting cf the SSCU Athletic Club of Chicago, 111., to be held Saturday, Oct. 11, 8 p. m. at 1845 W. 22d St.
Held in Cleveland, O., Sept. 12 and 13
SECOND MEETING (Held on Friday, Sept. 12)
Meeting called to order at 1:30 p. m. by Chairman Kolar. Call of the role showed that all delegates were present. Our supreme vice president Paid Bartel sent the following message of greeting :
“Louis M. Kolar (>117 St. Clair Ave.
Please extend my personal greetings to all delegates of our little convention. May success attend your efforts for SSCU.
\	Paul	Bartel,	vice	president.”
Dr. F. J. Arch, supreme medical examiner, sent the following letter.
“To the members of the SSCU athletics board conference. Gentlemen:
Greeting and best wishes for a very successful conference. That there will be many valuable suggestions made, and, much work done, is a foregone conclusion when such an active group of young SSCU members meets for the first time in this type of conference.
Wishing you success in all your deliberations, an increase in sports activity, and hoping this meeting stimulates all lodges of The SSCU to become active in sports, I remain,
Fraternally yours,
F. J. Arch.’’
A letter from Mr. F. M. Jaksic, sport Commissioner of the Slovenian Mutual Benefit Association, (Slovenska Dobrodelna Zveza) was received and reads as follows:
“Sport Convention of SSCU Cleveland, Ohio.
Gentlemen:
It is with great pleasure that I greet you upon your task of fostering an Athletic department in the South Slovanic Catholic Union.
Our younger generation, as we all know, needs encouragement and co-operation frdm the older members; this task is being nobly fulfilled by you.
May you at your meeting sow the seeds for a larger and healthier athletic organization of the SSCU.
Respectfully yours,
The Slovenian Mutual Benefit Ass’n.
By F. M. Jaksic, Sport Commissioner."
The two committees, one on rides and regulations, and the, other on schedules and formation of leagues, went into separate conferences. The entire delegation was included in these two committees. Committee on rules and regulations completed its work at 3:20 p. m. and joined the committee on schedules and formation of leagues.
During the course of the schedules and formation of leagues committee’s session a debate took place on what sports should be featured, inasmuch as all sports could not be given equal consideration, finances being the* limiting factor. The entire delegation took part in this debate evpressing the views and opinions of their fellow members.
Bro. Jevitz strongly advocated a bowling tournament. lie further insisted on adopting a uniform shirt for all lodge bonders, shirts to be furnished by the SSCU, claiming that, uniform shirts would advertise our Union to a good advantage. The general consensus of opinion of the members was that one team in each line of sports organized by the lodge was sufficient to be considered by the Union, insofar as finances were concerned, maintaining that if a lodge wished, to organize a number of teams in one field of sport, such a lodge could not expect financial assistance for all of the teams, but only one. In this way, it tras felt that the scope of the athletic work sponsored by the Union would benefit all lodges, with no preference shown to any one particular lodge.
A heated discussion took place on the advisability of holding a bowling tournament. The Pennsylvania delegation was concerned with duckpins, Ohio, Illinois and Minnesota delegation concerned itself with tenpins. Bro. Jevitz suggested a bonding tournament with two prizes offered; one for lodge bonding team winning the tenpin championship and one for lodge bowling team winning the duckpin championship.
Indoor baseball was strongly advocated by Bro. Jevitz, but the other delegates misrepresented the team “Indoor” to include both outdoor and indoor playing. Bro. Jevitz contended that Indoor was,played in gymnasiums, while the Ohio, Pennsylvania, part of Ilinoils and Minnesota delegations conteyided that “Indoor” referred to the soft ball game played on a regular diamond, otherwise known as playground ball. Finally, after a much heated debate, it was decided that “Indoor” baseball could not be featured by our Union, as only one lodge is interested in that sport. Recreation, picnic and, soft ball were referred to as one sport participated on an outside diamond. Bros. Launch, Jaklich, Kczlevchar and Zortz were in favor of featuring the play g rund baseball among SSCU lodges. Bro. Vessel informed the delegation that hard baseball was given the preference in Minnesota for the next year, ivith playground baseball given second choice.
Bros. Kopler, Polaski, Zortz and Vessel strongly favored hard baseball to be featured by the SSCU. All contended that hard baseball was favored the most in their sections. Bros. Jaklich. Kozlevchar and Kress were of the opinion that hard baseball should be featured by the Union at some future time, and that the delegation shoidd confine its energies to other sports. After much heated discussion hard baseball and playground baseball ivete sidetracked, the delegation arguing that the transportation expense would be too great to afford inter-lodge contests with distant cities. Bro. Kress strongly advocated the featuring of basketball stating that the delegation should confine itself to the featuring of only two major sports, basketball and bowling for the immediate season.
iTo be continued), ^
Sf MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
Manica:
VIŠARSKI ROMARJI
(Gorenjska narodnn pripovedka.)
Petelinček in putka sta se odpravljala na božjo pot na Sv. Višarje. Pa ju sreča tanka šivanka.
“Kam pa, kam, prijateljčka?”
“Ko, ko, ko, na božjo pot,” odgovarjata romarja.
“Hej, vzemita Sc mene s seboj,” zaprosi šivanka. “Hvaležna vama bom.” “Nu, pa pojdi, ko, ko, ko!"
In gredo. Ko pridejo do nekega zelnika, skoči izza debele zeljnate glave zajček in zvedavo vpraša:
“Hoj, kam ste namenjeni?”
“Ko, ko, ko, na Svete Višarje,” ponosno kodajsne petelin. “Če si dovolj junaka, greš lahko z nami?”
“Prav rad, prav rad,” hiti zajček in se jim pridruži.
Pa priromajo do velikega gozda. Tam skoči iz šume lisica ter jih pobara:
“Kod in kam, čestita družba?”
“Ko, ko. ko, na Sv. Višarje, če že hočeš vedeti,” se razkošati putka.
“Naj grem z vami,” začne moledovati zvitorepka. “Koristila vam bom.” “Kar pojdi, ko, ko, ko,” dovolita hkrati putka in petelinček.
Po dolgem, trudapolnem romanju je prišla naša družbica na Sv. Višarje. Vsi lačni in izmučeni so poiskali krčmo, se okrepčali in odpočili, nato pa krenili proti cerkvi. Mahoma pa stopi prednje copernik Brdavs, ki je bil napol človek, napol grdavž, in zatulil nanje:
“Ko pridete iz cerkve, vas vse pobijem. Le kar pripravite se!”
Komarčki so bili seveda zelo prestrašeni. Dobro pa je bilo, da je bila med njimi zvitorepka, ki jo je imenitno izpeljala. Po njenem nasvetu so šli v cerkev skozi glavna vrata, zapustili pa so svetišče pri malih stranskih vratih ter se neopaženo vrnili v krčmo. Tam so se poskrili. Zajček se je zakopal v pepel-njak, lisicg. se je potunkala v čeber, ki je bil napolnjen z vodo, šivanka se je zabodla v brisačo, putka in petelinček sta pa zletela na peč.
Grdavs Brdavs romarjev sicer ni zapazil, pač pa jih je zavohal. Takoj je bil za njimi in glejte—že je začel razkopavati pepel. Zajček pa, ne bodi len, buškne kvišku z vsemi štirimi naenkrat in pri tem puhne Brdavsu toliko pepela v obraz, da mu takoj vzame vid. Copernik gre potem tipaje do čebra, želeč se umiti. Toda komaj potegne z rokami po obrazu, že skoči iz čebra lisica in odgrizne Brdavsu nos. Ranjeni copernik nato sname s kljuke brisačo, da bi si očedil obraz, ali šivanka, ki je bila vbodena v brisačo, se mu s tako močjo zapiči v brado, da pošastnik od bolečine divje zatuli. Tisti hip pa na peči nekaj zafrfota in že skočita na' 'co-pernika putka in petelinček ter mu s kljuni predolbeta lobanjo.
S strašnim ropotom se je zvrnil grdavs Brdavs po tleh, naši romarčki so se pa vsi veseli in srečni odpravili domov.	(“Mlado	Jutro.”)
ŠEL JE MED CIGANE
Branko je plavolas deček in očke ima modre kot nebo. Velik siromaček je, zakaj mati mu je bila že pred leti umrla. Oče se je v drugič poročil in mačeha ni marala Branka. Mnogokrat je moral lačen leči spat in marsikdaj je bil po krivici kaznovan.
Pa oo prišli v vas cigani in Branko jih je gledal in občudoval. Opazoval je njihove konje in se igral z njihovimi umazanimi otroci, ki so bili vsi temnopolti in kodrolasasti. Cigani so si postavili pred vasjo na velikem travniku svoje šotore. Kmalu so zapazili Branka, kako jih je ogledoval in vprašali so ga, če ne bi hotel iti z njimi.
Branko je nekaj časa premišljeval. Doma je bilo vse tako žalostno, mačeha ga ni marala in očka je bil vedno tako zaposlen. Cigani pa so bili ljubeznivi in prijazni. Dali so mu kruha in stara ciganka ga je pobožala po laseh. Branko ni dolgo okleval. Sklenil je, da pojde z njimi po svetu.
In res; drugo jutro, ko sta oče in mačeha še spala, se je Branko tiho splazil iz sobe in odhitel v ciganski tabor. Tam so ga prisrčno sprejeli. Cigani- so pospravili svoje šatore, vpregli konje pred vozove in šli so. Pred njimi se je vila dolga bela cesta in solnce se je prijazno smejalo na nebu.
Med tem se je mačeha zbudila. Ko je pogledala na Brankovo posteljico, je videla, da je bila že prazna. "Bog ve, kje S2 potepa!" si je mislila in sklenila, da ga nabije, ko se vrne. A Branko se ni vrnil.
Ko se je zmračilo je vprašal oče: "Hej, žena, kje je moj sin? Nisem ga še vidci danes!”
Žena pa mu je odvrnila:	“Gotovo
p« .ie kje zakasnil. Nič prida ga ni. Če le more se potepe naokoli!”
Oče ni ničesar odgovoril. Gledal je pred se in tako tesno mu je bilo v srcu. Ure so minevale a Branka ni bilo od nikoder. Oče je vzel leščerbo ih se napotil v gozd, da poišče sina. Mačeha je stala pred hišo in zdaj pa zdaj zaklicala:	“Branko!”	Minula	je
noč in zvezde so počasi bledele na n;bu. Oče se je ves izmučen in obupan vrnil domov. A ko je odprl hišna vrata in zagledal mačeho sedeti cb mizi, mu je ugasnil zadnji up.
“Joj, da bi vedel, kje je moje dete!" je vzkliknil in solze so se zableščale v njegovih očeh. Mačeha pa je dejala:
“Kaj boš vzdihoval! Vesel bodi, da se rešiva nadlege! Kaj bi nama Branko: samo stroške imava z njim!” “Molči, brezsrčnica!” je zdajci zakričal oče. "Kaj bi nama, praviš? Moj sin je! Moja kri! Sramuj se za svoje besede. Zaslužila bi, da te na mestu spodim iz hfš°!”
Tisti mah so se odprla vrata in Branko je pal očetu okoli vratu. Oče go je objel in vprašal:
•Povej, kjo si bil? Zakaj si odšel?” Branko je glasno zaihtel in skrij obraz na očetovih prsih.
"Glej, očka,” je dejal Branko, “do-
The Story of Football
On a stone tablet set in the wall surrounding the athletic field at Ruby School in England is this inscription:
This stone commemorates the exploit of William Webb Ellis, who with fine disregard for the rules of football, as played at his time, took the ball in his arms and ran with it, thus originating the distinctive features of the Rugby game.
A. D. 1823 So, if it had not been for the daring initiative of this British aid, football, as we know it, would never have existed. Up to the time that Ellis staged his startling innovation carrying the ball was strictly prohi-ited. The new game became known as Rugby, and was much more complicated than before. It is the new game that Ellis put pep and action in that has been transplanted to this country; and from it our colleges have developed what is now the national game, with its forward pass-
er. The next time you are yelling yourself hoarse; throwing up your hat; pounding on the backs of those in reach, pause long enough to give a thought to that English boy, who dared to break the rules of the game, and incidentally gave us the spendid game of football.
The sport of kicking a ball is older than history, and has been played in some form or other, by pepple all over the world. When the white man came to this country, he found the Indians playing a game that resembled football; and the natives of the South Sea Islands have a game that is somewhat similar. There is something in a boy’s nature—you can hardly call it instinct, but it is just as irresistible, that impells him to kick a ball, whenever he has half a chance. He does it without thinking—the act is involuntary, but somehow, he always feels better after the kick.	’
In the Middle Ages when knights wore plumes in their helmets, and
Tf/r
if
c°<*
ing, massed plays, and other formations.
Without these changes, it is doubtful if the game would ever have appealed so powerfully to young America. American Rugby has a strange sound ot football players in the United States, but that is the correct name for the game they are playing.
The game was first brought to the Virginia colonists by the English, and along about 1830 it began to be played in a desultory, easy-going way by the students of some of the Eastern colleges—but it lacked action and vim, and failed to stir the blood of both players and spectators and attracted little attention. A few years later Yale inaugurated inter-class games, but they were played so roughly, that the college authorities put a stop to them.
The game was revived at Harvard, with rules that allowed running with the ball; while Yale, Columbia, Rutgers and Princeton were still playing the old time game, where the ball could only be kicked.
Football is no game for weaklings, molly-coddles, or “mother’s darlings,” though some of the more dangerous features have been eliminated. But oven as the game is now played, the wonder is that so many of the contestants come out alive. To be a good football player, one must have brains as well as brawn; he must be physically fit; as tough as rawhide; as active as a cat with the hang-on and tenacity of a bull-dog; he must be able to take punishment without loss of temper, and must ignore hard knocks and bruises.
Above all, he must be trained to think quickly—and to act even quick-
Jože Kovač:
PIJANČEK MODKIJANCEK
Zgodaj dopoldne se je pripeljalo na vozu žarečem solnce v nebo. Potlej pa kot bi na mestu obstalo pije iz polja in morja vodo.
“To ni prav, solnček, da si pijanček, popiješ vso vlago iz zemlje in mlak. Bolje bi bilo, da ši zaspanček, pa da se skriješ za temni oblak.
Preveč je vroče, kadar ti piješ, človek in cvetje in polje trpi.
A kadar za temne oblake se skriješ, senca poljane in nas ohladi.”
A solnce iz morja kapljice pije, v meglo jih spreminja in strne v oblak. Malo še—dež iz oblaka se vlije na žejne livade, in polja krotak.
“Zclaj te poznam, da nisi pijanček kar iz navade, da modro ravnaš. Zdaj te poznam, da si modrijanček; piješ, iz zemlje, da zemlji spet daš!"
rode about over the country looking for forlorn maidens that needed rescuing, the game of football was being played in England; not by picked teams, but by whole communities. There were no fixed rules, or any definite purpose in view—the only object was to kick the ball as far as possible.
The ball was followed as it was kicked, not only through the streets of cities and towns, but along country roads, and over gardens and cultivated fields, with utter disregard of the damage done.
When the entire male population of a /town turned out, for the sole object) of kicking the same ball, there were certain to be skinned shins and bruised fists, and the game often wound up in a free-for-all fight. The game became more and more unruly, and finally became such a disturbing element that laws were passed for-biding the gentle pastime.
It was not until the 10th century that football bloomed out into an organized game, with certain numbers on each side; with a well defined method of counting the score, and with a definite object in view.
BUTTERED BEETS
Cut off the tops of two bunches of beets.
Wash the beets in two changes of water.
Put them into a pan and cover with boiling water.
Boil till tender. This will take from 30 to GO minutes, according to the age and size of the beets. When you think the beets are about done, test with a sharp fork. If the beets are done the fork will easily prick into the center of the beet.
Take the beets from the fire and pour off the hot water.
Cover the beets with cold water— just enough to cool the skins but not enough to make the beets cold. This change of water will loosen the skins.
Rub off the skins and if necessary cut off the root tip and a bit of the rough top.
Slice into a vegetable dish.
Shake a teaspoonful of salt over the top.
Dot with butter and serve at once.
THE GYMNASIUM CIRCUS
Franka Lavrenčičcva:
OB KONCU POČITNIC
Zdaj je Jkonec lepih dnf, deci v šolo se mudi!
Ta vzdihuje, drugi joka, tretji veka, oni stoka.
Le korajžo, nič solza!
Kaj bi vedno le doma se igrali in vpili pravega se nič učili?
Če se boste le igrali, dobro jedli, pridno spali, iz vas nikoli nič ne bo, sojeno je že tako.
Kdor pa hoče kaj veljati ta ne sme se šole bati. Pridno mora se učiti, prav marljiv in dober biti!
Janez Logar:
V ŠOLO
Ko se zora zazori, ptiček v grmu gostoli:
Vstani, vstani, brž po dveh, jutro se drži na smeh,
Črne škornjice obuj, naglo v šolo odpotuj, priden bodi, cicipe, da boš prej znal abece!
Abeceda res je huda, in veliko treba truda, črke težko je poznati, in je lažje češnje brati.
 0-----------------
Miroslav Vilhar:
LIPA
Lipa zelenela je tam v dišečem gaji, s cvetjem me posipala, djal sem, da sem v raji.
A sedaj je revica skoraj ovenela; cvetje, perje ljubljeno ji jesen je vzela
Spavaj, draga ljubica!
Večno ne boš spala; nova pomlad ‘ zelena novi cvet bo gnala.
 0---------------
Jože Kovač:
V TEŽKIH DNEH
Včasi breme težkih dni materi izvije vzdih.
A če gledani ji v oči, samo solnce vidim V njih.
Nekaj upa, nekaj čuti, nekaj sluti nje srce.
Kaj pač lepšega naj sluti, kakor lepše dni za me?
--------O--------
NAJDRAGOCENEJŠI
KAMNI
Pred mnogimi leti je prišel neki plemič k francoskemu kralju in mu razkazal	svoj	plašč.	Ves	je	bil	posut
z dragimi	biseri	in	povezen	z	zlatimi
nitmi.
“To je prekrasno delo,” je rekel kralj, “a kakšne koristi imate od tega dragega kamenja?”
“Veličanstvo, ali ne veste, da je njegova vrednost ogromna in da je ta zavest lastniku v veliko veselje?” “Prav imate! Vendar vam jaz lahko pokažem dva kamna, ki sta mnogo večje vrednosti. A vkljub temu sem plačal zanje samo 50 frankov, neseta mi pa vsaj 500 frankov na leto.”
“Nu, to bi pa rad videl! Ali mi jih pokažete?”
“Da, prijatelj, pridite z menoj!”
In kralj je odvedel plemiča v mlin ter mu pokazal dva mlinska kamna, rekoč:
“Nu, zdaj povejte, ali vam prinašajo dragi kamni na, vašem plašču toliko koristi kakor meni ta mlinska 'tanina? In priznajte, ali nista ta :lva kamna mnogo dragocenejša?”
“Norm" Mullen has some pretty good ideas, and I’m not just saying this because he’s a friend of mine, either. It was Norm who first thought of having a Parent’s Night, so that our mothers and fathers could come down to the gymnasium and watch us go through our drill. He suggested the Radio Club and the class in Model Airplanes; and when our Scout Troop needed a camping outfit for the summer, it was Norm who had the brightest idea on how to pay for it.
“Chick,’ he said to me. “Why can’t we put on a circus?”
“Where’s the tent?” I asked.
“What do we need a tent for?” he retorted. “Can’t we have an indoor circus on the gymnasium floor? We can mark out a ring and spread it with sawdust. Then we can put the basketball bleachers around, charge 25 cents admission, blow a whistle and do our stuff!”
“What Stuff?”
That stumped Norm for a minute or two, but not for any longer. He'
everybody, and give the animals room!”
This was supposed to be one of our best acts, and it might have been, if Dookey Cook hadn’t backed into the elephant (two fellows with a painted skin over their heads) while the elephant was supposed to be balancing himself on a tub, and knocked him over. Some of the fellows in the audience were so disgusted that they hooted.
I raced over to Norm to tell him that he’d have to tell Dookey Cook to go take a shower or get arrested or do something to get away from the gymnasium; and as I came up to him, the Physical Director was just leaving.
“Too bad, Norm,” he was saying. “But do the best you can for tonight, and try to make expenses, anyhow.”
“Yes, sir,” answered Norm, but there wasn’t any spirit left in his voice, and I knew he didn’t have any hopes of raising enough money for even a camp chair. By this time the crowd was yelling again:
gMl# M
MLADINSKI DOPISI
Contributions from our Junior Members.
III.
• J°s!ncereiy|
I take great pleasure 111	chec^	:t, a
thanking you for the welcoi	,
which	I	had	recently recc	^ cei-
which I appreciate greatly-	• ^
tainly was a good surprise. h8ve wj I am again back in school ai. de. , “ been promoted to the seven ^slire 4 I spend most of my otl'!e5'wliQuire 8 3 Chi moments in studies whicli j near lot of concentration. In ^ an c0tne future	I	hope to find time to	^ I
article	to	the	interesting ^e	. vitz,
Anna ^.06., ha;
S. S. C. v.	«
-----------O—i «eliev
THE FIRST DAY ^	,
Everything was up-side ° , I „ Sept. 2, the first day of * ol for ,(y was going to Lorain High °	tatl
the first time!	fifteen
I rode	the	street car i°>	t
minutes, got off, walked 8D rEd, blocks and came to a very 1 hool \ brick building, that was the jnd was going to attend! Now on tl>e ls my room; slips were hanging sll0v- . <ni doors and after a great deal ^y ^ n ing, pushing and noise 1 finaliy ^ <■ name and room No. c-7.	1	^ v
found it on the third fl°or‘ us oUr u™ Miss Eddy, my teacher, SaV oi„g iw* schedule and said we were fc e^*1 st ? have ten-minute periods ° r flie ^ >-class to get our assignments ^d, ([ " next day. The gong having rj0d-every pupil went to his filS^,,e En* vJ I was in such a hurry and see ^ j glish written first on my s<?" . gaVe e' went to c-3. The teacher tnc s(Une e us our assignment, being tn tWo ot as it was in my ninth yea Wt I u,ai looking at my schedule, I s^M,en th®. ■ ‘r went to the wrong room. ffent 10 »rjS' ten-minute gong sounded I j^yin? « my Home Economics cIaS®:v	L.
missed ten- minutes alre c.'.nposc® teacher asked me if I was s but ,	<
to come there and I said J ’r0oin j. that I had gone to the	^
the first period.	-issi£nC	W
After going to all the ‘	^
rooms we were excused i°r laUgl>®. tt J My sister and girl friends all	^
when I told them about my ^aW ence ond the first day in High School.	fauns®’«
Johanna J- jj0. *•,
S. S. C. V-	*	fig
0	!te
AUTUMN tuinr '»biie
Summer days are over and int< the is here. The leaves are tm1’ beautiful colors which sll°
Summer is gone.	st0
The squirrels are busy tj)  acorns for the cold winter	'	«ai(j
they will not be hungry- . tn3® r asl The winds are also whist*1	tour
Autumn is here.	„ng	s°	,	^
The beautiful birds that g0jii!S, fo] sweetly during the summer ^ hi South to the country of wa’Lncic'„ v,ya
AN OLD DOLL AND A ^ ^ DOLL	^ joj ;i]Q j.
Once there were two dolls >* j 0® loo^ shop. One was an old doU t»'“ Jy i other was a new doll, f c»c* Jit y dolls had an argument abo pe-,ve i others complexion. Now tli	%
doll said to the other doll:	fj-oi'	' ^
“You have no teeth in "J.jy, t>* } bi and your back teeth are all o teetl>_
I have nice white, Peal, ije ^ V our cheeks are never rosy wn„	' jj,
are always as red as a rose.	^
The old doll was hurt, bu	W'
what she had to say:	t	\ >1
“I can’t help the fact tna	J'efl
old and if my teeth are S . ,-<)»• {L dirty, and if my cheeks are	,t	gi	^
You know that old people c‘	i ^
younger and neither can • s jj when you get as old as I, ,l.at	?	t5H ;
call you just the names 1 have called me.”	.	„ed	3,1	j	5r.
The new doll hung her n said:	“Oh I’m sorry I saw	*
did; I really didn’t mean it. .	\
So the two dolls kissed » forever after very dear t:fiei^ ' vcC-
Pauline LfV ^ * « S. S. C.	;k
Q————   .
FIRST DAY OF S^
My father called us at ®-?°0oi. -^Oi morning to get ready for sc 0{ v \ s sister got up first and then becai Si. but I was in an angry mooo I was still sleepy. We were	%
to school when suddenly we	pel j
a steep cliff. I stumbled 8:	mirf-	| 4s
to scream as I felt myself i	sis J	stt,
awoke just then to find. J	gift® ,y
pulling me out of bed. B°	0
was when I realized that n j a dream.	t0	S&,,t	fb	,
That day when we did 6°'	0	j\	*
there was no cliff to stun* and believe me I certainly rC.j anyone of my dreams any * ^ sister told everyone she 5 ^ (Continued on PaK®
outfit already!”	, 
“That was a good idea said iiw send in Dookey as a clown,	5	q «
Physical Director, proudly- -j »V e “Yes,” I put in. “All tf0, jde» rpi {t are that way, and one 6?, hilt servos another, you know'--' j*e fy. W didn’t hear my complimem- qqO j , turned away to speak wl^,f	W
who had just freed	%
crowd of people who wanted , ^ ^ hands with him.	,	he	au®	S
“How did I make out?	- j ‘ Vj
anxiously.	oriii^V	%	,
Norm looked at me and i(j; M k “You helped a lot,” h® v 8s ,jiO % the new clown laughed,	$	f k
one would who had sudde^tJe P out that what he always w. to ^ h a handicap had turned 0 m0t® M talent. Anyway, we made	^
enough money to buyj outlle' i g# outfit. Dookey joined Troop, and has been "ney since.	im	I
S(
iber Wghl »e’li 9gh t
Dookey Cook Backcd Into The Elephant And Knoclfcd Him Over
PEASE PORRIDGE HOT
knew that We couldn’t haVe bare-back riders or tightrope walkers, or anybody shot out of the mouth of a cannon as they have at real circuses; but he knew that we could tumble, build pyramids and do tricks on the high bar.
“Isn’t that enough?” he asked, when he had mentioned all these things and a few more besidees..
“Yes,” I agreed. “But how about a clown? You can’t have a circus without a clown.”
Tony Wescott can be the clown,” was the answer. “He’s only got to walk across the room and you split your side laughing.”	’	•
That was true, so I admitted that the whole idea was a good one, and I went with Norm while he talked with the Physical Director about the use of the gymnasium for two nights.
“Why two nights?” was the query.
“I’ve got it all figured out,” replied Norm. “One night to cover expenses, and the other to buy the camping outfit.”
“O. K., and good luck,” said the Director; and then Norm and I settled down to work. Everything went smoothly and the nearer the day came the more confident Norm felt.
“It’s going to be a big success,” he said. "Already I can hear the crowd clapping and cheering! I can almost see our Scout Troop on an overnight hike with the new tents!”
But on the first night of the cur-cus, he had to admit that maybe he had been counting his chickens before they were hatched. The crowd was there, all right, because it had come to see what an indoor circus was like. But it was neither cheering nor clapping. It was just sitting there without being interested, wondering when the clown was going to come oij.
‘Tell them,” I advised Norm. “After all, it’s not our fault that Tony got sick at the last minute and couldn’t come.”
“I know it isn’t,” Norm answered. “But we can’t tell the people that. Lots of them came here especially to see what kind of a clown we were going to have and then they find out out we’re not going to have any, no amount of excusing will make up for it.”
The absence of the clown was one reason why the circus was going what I heard one spectator call "sour.” The other reason was Dookev Cook.
‘“What’s the matter with you?" I asked him, after he had fallen off the parallel bars and made everybody groan at the flop he made of the trick he was trying to do. “Are you nervous, or something?"
“No,’ he answered. “I’m not nervous. Can’t you see I’m doing my best to help?”
But instead of helping, he was doing just the opposite, and he not only spoiled his own tricks, but he spoiled everyone else’s.
“Bring out the clown!” somebody shouted. “Where’s the clown to this circus?”
“Ladies and Gentlemen,’ said out Norm, not paying any attention to these shputs. "The next number will be the animal trainer’s act, imported for this special occasion from Africa, !wiUi real elephants! Stand back,
ma nisem imel več obstanka. Bil si vedno odsoten in zaposlen, a mačeha je grdo ravnala z menoj. Neštetokrat me je podila od hiše. Pa so prišli cigani v vas in rekli, naj gre z njim. In sem šel. A ko smo prišli do mesta se mi je stožilo po tebi in po domu. Poslovil sem se od ciganov in zdaj sem se vrnil domov. Joj, |qčka, odpusti mi, da som te s tem i razžalil. Pred vrati sem slišal, da ti je bilo hudo, ker me ni bilo domov!”
Očka je tesno privil Branka k sebi. Iztegnil je roko in velel mačehi:	“Še
tD uro zapustiš hišo. Kako si mogla mučiti mojega sina?!”
Branko pa je prosil:	“Nikar,	očka,
1 nikar’ Saj morda ni mislila take blabo!”
j In mačeha je padla na kolena in I preoila milosti. Obljubila ja, da bo odslej dobra z Brankom in očo ji je ; odpustil.
Od tistih dob S3 je mačeha vsa iz-j premenila. Vzljubila je Branka, ker j, |e bila spoznala njegovo dobro srce. | Tako so' živeli srečno in zadovoljno pod eno streho in v njihovem domu ata vladala mir in ljubezen.
(“Mlado Jutro.”)
It worried mother very much when .porridger made oi pease Was served, because ’twas hard for; her children all to please. John Henry liked it very hot, but Jimmy liked it col°>
And Anna liked it best when it was fully nine days old.
So, Mother, losing patience, cried at last:	“We'll	eat outside
Beneath the tree, where it is cool, and you must all decide To take this porridge while it's hot—or wait until its_ cold And Anita, let me tell you that it’s' only one day old!”
Bring on the clown! Where’s the funny part to this circus?”
For a moment Norm was lost. Already some people were putting on their coats and getting ready to leave the gymnasium in disgust, and we knew that if they went, others would follow them and soon the place would be empty.
Suddenly Norm caught Dookey by the arm and pulled him into the dressing room.
"Now, Dookey Cook, you listen to me,” he said. “You’re going to put on this yellow suit with the black dots. Hurry up, get into it. Now put on this hat, and these big shoes. Where's the paint. Chick? Daub a few red spots on his cheeks. There, you’re all ready for business!”
“G—Gosh, Norm!” gasped Dookey. “I can’t c—c—clown!”
“I know you can’t,” was the reply. "And I don’t want you to. If I see you trying to act funny for one minute, I’ll pull you off that floor so quickly that it won’t be gentle.”
“But w—w—what do you want mo to do?”
“What were you doing in the ring during that last act?’ demanded Norm.
“I was helping!” stammered Dookey.
“That’s what I thought,’ ’replied Norm, this time in a serious voice. "And that’s what I want you to keep on doing. Go out there and help the other fellows all you can. Don't wait for anybody to tell you what to do, but just do what you think will make things run smoother; and every once in a while do a little trick yourself.” Dookey went out on the floor and fell over Uie rope while trying to get into the ring, knocking over a bucket of water that was going to be used in the magician’s act.
The audience tittered. This was more like what it wanted.
Dookey got up from the wet floor and tried to help the fellow^ move a long padded gymnasium mat for the use of the tumblers; but he pulled the wrongway, let his fingers slip, and fell over backward. The audience began to laugh. Then he dropped a pair of electric dumbbells that Ken Taylor was going to swing in the dark, and pop! went the bulbs. A woman in the audience laughed so much that she slipped off the seat, and that got everybody roaring; and pretty soon the crowd was cheering and hollering at everything that Dookey did, right or wrong.
As a straight performer, Dookey was a failure, but as a clown, he was a howling success! When the last stunt was over, the people swarmed on to the floor and shook hands with us, saying that this circus was better than lost of real ones they had been I to. I heard one man order six tickets from Norm for the next night.
"I’m coming again myself,’ he said, still laughing as he thought of how funny Dookey had been. “And I’m going to bring five of my friends!"
Another man took three, and a woman said she wanted her two sons and two daughters to see the circus, so they could put one on like it at the school where they went.
“Gosh!’ said Norm. “I've almost sold enough to buy that camping
?«u
3
dinski dopisi
tibutions from Our Junior
Members (Continued from page 4)
[fwience and they cetrainly got S laugh out of it.
Josephine Chanko.
S. S. C. U., No. 66.
j   0-------------------
I SCHOOL BEGINS
^er, our school has started ®>8ht as well know.
. \e'll be trudging n|. ,, the rain and the snow.
'»sons are easy
5 > at first,
,nd > a few months from vacation,
“jr. • think you're dying of thirst.
ave f®1 school has just started,
.f fishing again for vacation.
1 r(, ‘ s°me teachers are hard-hearted f a >’t let us have a little run.
Lr Jwistmas will come, ie‘ ;t"ldren will all be happy again ^aie on the run,
*• 'mother or dad calls them, z,
* has started in earnest now.
? the sixth grade,
•'“eve me I have to study /°n we'll be having tests.
I ‘‘ls all right for ' can have fun,
you sit around and look sad,
" you expect to be glad. fL	Mary Chanko,
S. S. C. U„ No. 66.
  °-----------------
H	LOST
the .
0y. ^ small cottage out in the coun-my mother and I were kneeling ally 1 bedside of my grandmother is very ill and we were hoping 0ur "tying that she would still be to for awhile. Day after day ach ?other was getting weaker and tltf ®he was pale and thin and jed, ? Were no longer red. iod. hy her through the day and m- ’her watched at night. Mother », I Ppg tired and frail so I told iivs ; rest more and that I would iiiie °Ver grandmother, he" k °ther rushed to my grand-it I w. ar>d threw her arms about the ’’“bing:
to ’Mother! mother! don’t leave lV4	my mother hysterically.
[ “mother's eyes opened and her )Sc4 J,ari to move slowly, blit ilt cry dear, I will be better oo«1 ^hye.” Her faded eyes closed,
5- Was dead. The second dear ,ned	we lost.
day^	ancl 1 realize that she	is
,hcd '.ter off where she is now and |eri- ' thankful that she will suffer
Ana R. Govednik,
.»	S.	S. C. U., No. 30.
0.6,  0--------------------
^ STRANGE WOMAN
J Were three occupants in the uni' ““He which was going slowly int( lhe street. One of them hap-tMKn 0 took out of the window and W* |llleone that surprised him
• isn’t that the woman?iVhei tW The others looked out and 15lci something about a certain th^r asking for a Mr. King.
J3irse, it was a woman that >.»0 their attention. They, be-°’11 follow tier aqd were surprised
■ 1) ller turn directly into Mr. ic. 1. Vard. They stopped a short >.	. away, then got out of the
»that she wouldn’t be able to
fc^tked into the house without |8 and went directly in to Mr.
fjjel Dad,” was all she said. Mr. in'Ofiv1 up a bit surprised. cn»it 1 didn’t expect you today, cvetl, you were coming next week."
6 firt6" 1 •*ust chansed my mind,
.„iit| 5 to see you so badly. Do you
Vrs ?ere Ted ls?”
ftP'r m 1 won’t tell you just yet. #e14 told ller fathel' that some-I i following her all the way s tslMn father then told her of a ' Id*8 woman tllat was in town aH'fth everybody was suspicious of that is why she had been
6ct,IVfi went outside and was not jiitlj to see that the three fol-^iltf jJ'ere three men in his cm y°aI»il exPtained that ever:
§ . right and invited them in. fiiffti	him into the house
ji 11 l' King lead them to a door ? opened. There in the room ect lay a man sleeping. One Ik^en asked, who he was and cC. fifi!1 e replied that he was the 1SJf>s stranger.
1 ih en Mr. King’s daughter mt and when he saw the man I I'.y,?Ccl to her father and said: ttiflbL, . Mr. King shut the door * mcn was , uP’l?ti „ stranger, dressed as a „auSc}%80 that no one would recogn-i«®*, 1?c was accused of killing e S, his father, but it was all Ktng knew his son u, Iw^rading as a woman and ,(stejfwhy he had the men follow $ 1 anSe woman.
Chatherine J. Chanko,
I	S.	S. C. U„ No.	66
K#JjV  O----------------------
t0t'cli|	STRANGE GIRL
l—The Escape
fit ^»tonia Govekar, No. 'J4
m on the last floor of B J°e' bound to a chair, sat a torn t motionless with her eyes i's,ne I 0 the door, listening keenly <3 IWj sound of footsteps. It was •jjjliliw, before she heard them and de' I. Was carefully opened. A II* tKroci and just as carefully cloor- As he did this the !	to tug at	the ropes.
'Up ulind trying to get away Pot,, because if you do you will
■ IV every minute of the day.
vS anybody to free you it is n?11 ':now on what condition. i I'again where is your Un-I see you still prefer to ; j)'. Pok^soner, well I’ll get it from 0r later’”
; JJ 1 knowing her situation be-1y J i'tL f ic and began to cry. fir 11 g °td you again and again .pii* ,\t hot know	where the	will is
'gl#1,	1 haven’t	got it. If	I did
, ele	tell you.	When I get away
j J
A
from here you’ll suffer and suffer plenty.”
The man began to laugh. “Tell me how do you plan to get away? You know my men are watching this place.” He went to the door and called to a girl whose name was Jane. He told her to search the girl in the other room. She was led to the room, and while Jane was locking the door, the girl took a paper from her dress and hid it under the bed cover. Of course, Jane’s searching was in vain, and again while she was unlocking the door the paper was concealed in its former place which was in the hem of her dress.
The girl was then taken to a room which was to be her bedroom and was told that her meals would be brought to her. As soon as her door was looked she ran to the windows. Luck was with her when to her jov one of the windows opened very easily and revealed a fire escape, Here was her way to freedom. Supper was to be brought soon so the girl thought of waiting. Finally her chance came and quietly she began to climb out of the window. Slowly she started to climb down until finally she came to the bottom. Breathless and full of fear she started to run not knowing where she was going, up one alley and down another until she came to the railroad tracks. Then she knew that she was on the right road. How long she ran or stopped she didn’t know, but she knew she was safe. On and on she went until she came to a country road. Sounds of wheels were heard and fear again befell her. But it was only a farmer going to town.
•'What’s the matter girlie, are you lost?” asked the kind old farmer.
"Please, could you take me to the next town?” begged the girl.
“Why, yes, but wouldn’t you care to come home with me and get a bit to eat?”
Of course, the girl accepted and soon they were turning into a driveway. An old woman came to the door and greeted her good morning. After she had eaten she told them of her trouble and asked for their help.
“I would be ever so grateful if you just give me some food.”
Since she had not yet told them her name or residence, they were rather uncertain. Realizing this she told them that her name was Mary Agnes Hanover, and that she lived
at D .
All being settled now, the farmer even offered to take her with his wagon to the heme of the girl and so their journey began. She thanked the farmer and told him he would be well repaid. He left her off near her home and began back.
When Agnes Mary came to her home she was wondering why so many people were about and when she entered the house her mother fainted when she saw her. Everyone thought her a ghost and were afraid cf he.r when she came near them.
When her mother regained consciousness, she knew her daughter was not a ghost and was soon in her daughters arms. Agnes Mary began to tell cf what had happened to her since she was taken as prisoner and how she escaped.
“He wanted Uncle’s will, but I fooled him. I’ve got it right here— why it's gone. I was sure it was cafe here!” cried the girl. Just then the door bell rang and everybody became silent.
(To be continued.)
 0----------------
REMEMBER THIS
All articles submitted by the Juveniles to the New Era must contain the following:
1. Name of writer.
2. Address.
3. Age.
4. Lodge number.
Before an article is even considered for a prize it must meet the above requirements. So remember to put down your name, the place where you live, your age, and the number of the lodge that you belong to.
Original articles are the only ones given consideration. Copy articles are thrown into the waste basket.
--------o---------
NAGRADE
Za dopise, pribbčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca septembra, so bile nakazane mladinskim dopisnikom (sledeče no,g rade:
Mary Rezek, dr. št. 170, Chicago, lil., $3.00; John Zbašnik, dr. št. 2, Ely, Minn., $1.00. — Ča s t rio priznanje (honorable mention), sta zaslužili Justine Zbasnik in Amelia Peternel, obe članici mladinskega oddelka dr. št. 2, Ely, Minn.
--------o---------
DOPISI
Joliet, 111.
Zdaj ko nimam več skrivališč, ko so farmerji začeli koruzo pospravljati, se zopet pokažem na svetlo pred cenjene či-tatelje. Meseca avgusta je bila na obisku v Jolietu neka gospi-ca iz Chicaga in se je pri tej priliki tudi sestala s predsednikom društva št. 66 JSKJ, pa ga je vprašala, zakaj njegov sin nič več ne dopisuje v Novo Dobo. V odgovor je dobila, da še vedno pogosto piše, navadno vsak teden, toda v angleški del lista. Pač pa je bilo omenjeno, da sedanji tajnik nič več ne piše, ker da se je menda v koruzo skril. Tako, zdaj je koruza zrela in jaz nimam več skrivališča.
Vem, da ni posebno umestno pošiljati v list zapoznela poročila in novice, ki že niso več nove. Pa so mi v vzpodbudo članki našega sobrata urednika, da je boljše tudi pozno kaj dobrega storiti, kot pa nikoli. Zato poročam, da je piknik društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, kljub slabim delavskim razmeram povoljno izpadel. Izdatki društva so bili sicer veliki, vendar je ostalo čistega dobička $278.00. Za to gre hvala vsem tistim, ki so bili navzoči in pomagali na en ali drugi način. Posebej se moramo zahvaliti glavnemu nadzorniku, sobratu W. B. Laurichu in drugim sobratom, sosestram in prijateljem, ki so prišli iz Chicaga na našo veselico.
V razvedrilo naših kegljavcev in športnikov je bila na dan 24. avgusta prirejena v gozdni senci prijetna zabava, ki je vse posetnike zadovoljila. O tem je bilo podrobnejše poročano v angleški sekciji Nove Dobe.
Tudi od našega društva je bil na konvenciji zastopnikov športnih klubov JSKJ navzoč en zastopnik tukajšne športne aktivnosti. Kot znano, se je ta konvencija vršila v Clevelandu 12. in 13. septembra; in naš zastopnik se je na društveni seji prav pohvalno izrazil o glavnih odbornikih in delegatih, ki so bili navzoči na konvenciji. Raztolmačil je tudi glavne ukrepe omenjene konvencije in izrazil upanje, da bodo izvedeni sklepi mnogo pripomogli k napredku J. S. K. Jednote.
Na seji društva št. 66 JSKJ, ki se je vršila 21. septembra, je bilo zopet sprejetih nekaj novih članov v mladinski oddelek. Med njimi sta tudi dva, ki sta zagledala luč sveta šele v mesecu avgustu, bratec in sestrica (dvojčka), s katerima je štorklja obdarovala našega sobrata in sosestro Marka in Barbaro Plut. Frank Gale je prestopil iz mladinskega v odrasli oddelek in sicer v načrt B. Ta načrt “B” je jako priporočljiv, posebno za mlade člane. Vsaki, ki pristopi v načrt B, odraslega oddelka, bo plačeval le dvajset let svoj smrtninski prispevek. Po preteku dvajset let mu ne bo treba več plačevati asesmenta za smrtninski sklad, pa bo vendar ostal zavarovan do smrti za vso svoto. Marsikateremu nagovarjam za vstop po načrtu B, toda večinoma se vsak ustraši, ker je treba po načrtu B nekoliko več plačevati. Malokdo pomisli, da bi bilo boljše v mladosti par centov na mesec več plačevati, pa v poznih letih biti prost asesmenta, pri tem pa vendar zavarovan. Kdor spada v načrt B že nekaj let, tudi v slučaju brezdelja ne bo črtan, če nekaj mesecev ne plača asesmenta, ker se isti pokriva iz fonda, ki ga ima že vplačanega. Ako član potem dotično manjkajočo svoto povrne, ostane kar naprej dober član. Tega ni in ne myre biti v starem načrtu (A) ; kdor ne plača en ali dva meseca, je suspendiran, tretji mesec pa črtan iz Jednote, brez ozira na to koliko časa je prej plačeval. Ako hoče zopet priti v organizacijo, mora na novo pristopiti in plačevati višjo lestvico. Iz tega je razvidno, kako velike važnosti je na-
črt B za novo pristople člane, posebno za mlade.
Sezona piknikov in izletov v prosto naravo je minila za to leto. Izletniki in turisti se vračajo na svoje domove. Ptice se-lilke se zbirajo za polet v gor-kejše kraje. Hladnejši dnevi se končujejo v dolge večere, ki nas silijo v zakurjena stanovanja. Razna društva že sestavljajo programe za svoje jesenske in zimske veselice in razne druge zabavne prireditve. Tudi društvo sv. Petra in Pavla je sklenilo na svoji seji meseca septembra, da priredi na 27. novembra, to je na Zahvalni dan, veliko plesno veselico v Slovenia dvorani. To bo tako-zvani “ples v skednju” ali “barn dance,” kot ga vsako soboto oglaša radio-oddajna postaja WLS v Chicagu. Voditelji plesa in vsi tisti godbeniki, ki igrajo vsako soboto za WLS v Chicagu, bodo prišli na ta naš ples. Dvorana bo dekorirana tako, da bo sličila farmerskemu skednju in proizvajalo se bo vseh vrst plese: na desno, na levo, naprej, nazaj, s parom in brez para, vsi skupaj in vsaki posebej, itd. Nad vsem tem bo imel voditelj komando. Že zdaj se sliši, kako se farmerji zanimajo za to prireditev in oblju-bujejo, da bodo gotovo prišli na “ples v skednju.” Pa tudi Slovenci in ostali Jugoslovani v Jolietu težko pričakujejo “plesa v skednju,” na katerem se vsem in vsakem posebej obeta prvovrstna zabava. Bolj natančno bo še poročal predsednik našega veseličnega odbora v angleškem delu Nove Dobe. čitajte, in ne pozabite priti na naš “barn dance” na Zahvalni dan 27. novembra!, — Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ.
Cleveland, O.
Društvo Marije Vnebovzete. št. 103 JSKJ, je na zadnji redni mesečni seji sklenilo, da se korporativno udeležlittb korakanja gori na Euclidu na hrib. Zbirale se bomo točno o polu treh. Vse članice so prošene, da se udeleže, in vsaka naj prinese regalijo seboj. Prosim, da članice to vpoštevajo. — S sestrskim pozdravom,
Agnes Krall, predsednica.
Nosanko, kateri je več za spanje, kot za vse drugo na svetu. Tudi ona nas bo imenitno zabavala. Videli bomo tudi brhke lovce, katerim so bolj všeč dekleta kot pa srne. Dalje bo tam občinski sluga, ki si bo domišljeval, da je nekaj več, ker nosi britko sabljo in goni občinske reveže pred očeta župana. Marička, hči ponosnega župana, mnogo trpi, ker cče nikakor ne dovoli, da bi se poročila s hlapcem Francetom. Spodil jo je od hiše in revica se ne ve kam obrniti. Vsa obupana se poda na rob globokega brez-dna, odtam pa se še za kratek čas vrne k znamenju, kjer išče tolažbe in odpuščenja v molitvi. Več ne bom pravil, le toliko rečem, kdor bo to igro zamudil, bo zamudil nekaj, za kar mu bo lahko žal za_ vedno.
Nikogar naj ne plašijo tisti mali stroški. Vstopnina bo samo 50 centov za osebo. Zabava bo vredna mnogokrat te svote. Poleg tega boste s tem tudi pomagali društvu Sv. Ime Jezus, št. 25 J. S. K. Jednote. Naše društvo dozdaj še ni imelo nobene take prireditve, pomagali pa smo vselej radi drugim, zato upamo, da bo občinstvo to vpoštevalo.
Prijazno so vabljeni vsi člani in članice J. S. K. Jednote in sploh vsi Slovenci in Slovenke tega in okoliških mest, da pose-tijo našo prireditev. Igralci se bodo potrudili, da bodo posetnike po najboljši možnosti zadovoljili. Vsi posetniki so prošeni, da naj bodo točni, kajti igra se bo pričela točno ob 7:15 zvečer. To radi tega, ker je igra petde-janka in bo trajala približno dve uri in pol. Naši mladini pa moramo dati nekaj časa, da se ma lo zasuče.
člane in članice društva št. 25 JSKJ, mislim, da ni treba še posebej opozarjati, da je njihova dolžnost se te prireditve udeležiti in podpreti društveno blagajno. Izdatki so vedno, in od nekod je treba vzeti denar za društveno blagajno. Društvene naklade,, se. pa vsak boji. — Torej, na svidenje v nedeljo 19. oktobra zvečer v mestnem avditoriju v Evelethu!
John Nemgar, tajnik dr. št. 25 JSKJ.
zadev, zato je potrebna navzočnost vseh.
Kot je bilo že omenjeno, se naša veselica vrši v soboto 18. oktobra v spodnji šolski dvorani na W. 22nd in S. Lincoln Sts. Vljudno so vabljena vsa bratska društva, kakor tudi posamezni rojaki in prijatelji “Zvezde,” da nas posetijo omenjeni večer in pripomorejo, da bo zabava popolnejša. Vstopnina je tako nizka (samo 25 centov za osebo), da ni izgovora, da se kdo ne bi mogel udeležiti. Postrežba bo prvovrstna, istotako tudi godba. Odbor bo poskrbel, da bo vsak poset-nik v vseh ozirih zadovoljen, in pričakuje obile udeležbe na večer 18. oktobra.
Za odbor društva Zvezda, št. 170 J. S. K. Jednote:
Agnes Jurečič, tajnica.
umazano reko do prs več metrov proti sredini struge. Tedaj so valovi dečka zopet dvignili na površje in z zadnjimi napori se je mati zagnala naprej in zgrabila- otroka za obleko. Srečno je prebredla z njim do brega, kjer pa se je zgrudila od strahu in napora. Takoj so prihiteli sosedje, ki so ji odvzeli gotove smrti rešenega otroka ter tudi njo spravili na noge. Ves prizor so opazovali tudi potniki s perona postaje, ki pa niso mogli pomagati ne materi ne otroku. Ob srečni rešitvi so vsi občudovali junaško mater. Ko je rešeni Milan izbruhal umazano vodo, se je čez pol ure že zopet igral, sicer ne več ob Savi, temveč na trati pred hišo.
Eveleth, Minn.
Člane društva Sv. Ime Jezusa, št. 25 JSKJ, obveščam, da se bodo naše redne mesečne seje počenši z oktobrom zopet vršile vsako četrto nedeljo POPOLDNE o polu dveh, in ne več dopoldne kot dosedaj. Člani so prošeni, da se bolj številno udeležujejo sej. Žalostno je, da je pri tako velikem društvu večinoma sam odbor navzoč na sejah. Prihodnja seja se bo vršila četrto nedeljo, to je 26. oktobra o polu dveh PO POLDNE, katere naj se člani kar mogoče številno udeležijo Pozdrav!
John Nemgar, tajnik.
GLASOVIZRODNE GRUDE
Eveleth, Minn.
Poletna vročina je minila in približali so se mrzli jesenski dnevi. S tem so se začele tudi razne zabavne prireditve. Prva slovenska zabavna prireditev te sezone bo pri nas 10. oktobra v mestnem avditoriju. Vprizorje-na bo namreč omenjeni večer lepa igra iz kmečkega življenja, imenovana “Revček Andrejček.” Ker grem večkrat poslušat vaje, mi je nekoliko znana ta reč, zato jo bom skušal površno opisati.
Revček Andrejček je nekako gibalo te igre, nastopa takoj v začetku dejanja, navzoč je ves čas, pomaga vsakemu, ki je pošten, če pa vidi, da ne dela prav, ga pa tudi posvari. Revček Andrejček je star prevžitkar, ki ima vsak dan pri drugem kmetu svoj kot in hrano. Igra “Revček Andrejček” vsebuje take lastnosti, da se vsakemu priljubi. Bogata dejanja, resni prizori, komične scene za zabavo in smeh, mlada ljubezen, trpljenje starih, onemoglih občinskih revežev itd. Vsebuje odlične zmožnosti, ljubezen, jezo, solze, obup in smeh, vse v eni vlogi, kakor se tudi v življenju dostikrat zgodi.
Glavna vsebina prvega dejanja je ljubezen domače hčere Maričke do hlapca Franca, čemur pa se upira oče Hrastar. Drugo dejanje, ki teče vzporedno, vsebuje ljubezen Ane do mestnega škrica. Poleg tega imamo še bedastega Janeza, ki je čez ušesa zaljubljen v lepo gorenjsko špelico, toda revčeku drugi v škodo hodijo, kadar njega ni doma. Janez je tepček, Špelica pa prav na kratko prirezana, bolj robata kot vljudna; oba pa povzročata mnogo smeha. Poleg tega imamo zaspano
Barberton, O.
Vsem državljanom, kateri še ne vedo, se naznanja, da se mora letos vsak, kateri hoče voliti, iti registrirati. Prvi dan registracije je bil 2. oktobra in druga dva dneva določena za to sta 10. in 11. oktobra. Volilne koče bodo ta dva dneva odprte od ene ure popoldne do devete ure zvečer. Ta registracija bo trajna (permanent). Do sedaj smo se registrirali vsaka štiri leta, po novem pa bo zadostovala ena sama registracija za celo življenje. Le ako se preselite v drugo državo, se boste seveda morali tam ponovno registrirati. Ako se preselite v mestu samem iz enega kraja v drugi, je treba, da si preskrbite takozvani transfer. Ta nova postava zadene vsa mesta, katera imajo nad 16 tisoč prebivalcev v naši državi.
Večerna šola za pouk za državljanstvo se je v našem mestu začela dne 29. septembra. Poučuje se vsak ponedeljek in četrtek zvečer od sedme ure do devete, v Central High School.
V našem Summit county gre zelo trda za denar. Svota neplačanega davka je letos narasla nad 5 milijonov dolarjev. Deluje se na to, da bi se dala davkoplačevalcem prilfka plačevati davek na obroke.
Nadaljevanje s prve strani
za dve stranki je bilo prostora v njej. Sicer je baraka solidno zidana in je tudi po zimi bolj toplo notri kot v zidani hiši, ampak v vročih poletnih dneh je pa čez dan le preveč soparno. Zato je lani novi lastnik v&o zapadno stran barake zasadil s fižolom, ki je stene varoval pred žgočimi solčnimi žarki. Letos pa je vso obsadil sto žlahtno rastlino tako, da je od barake videti le malo strehe. Bohotno se je razrasla in po gnala v višino ta plemenita plezalka in zakrila za seboj vso leseno sled vojnih let. Gospoc Senegačnik pa ima ob vročih dneh v stanovanju prijeten hlad, v jeseni pa mernike fižola, za seme in gosto senco prihodnje poletje. Fižolov grad stoji na svetu nemškega viteškega reda in se je sedanji lastnik pogodil le za pet let. Ko se bo svet prodal bo moral tudi on barako prestaviti drugam in si napraviti novo senco s fižolom.
Anton Okolish, tajnik American-Slovenian Citizens kluba
Chicago, 111
Vsem članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ, naznanjam tem potom, da se bo vršila naša prihodnja seja v sredo 15. oktobra zvečer v navadnih prostorih. Ker se bo ta seja vršila dva dni pred našo veselico, so vse sosestre nujno prošene; da se iste udeležijo. Za ukrepati bomo imele glede več važnih
Vasica Sava s cerkvijo sv. Miklavža leži na desnem bregu reke Save nasproti železniške postaje v Hrastniku. Nekoč so bili v vasici trije posestniki, sedaj pa poseduje vsa tri posestva blagajnik TPD v Ljubljani g. Guera. Posestvo in stanovanja ima v najemu hrastniška steklarna, ki je oddala stanovanja poduradnikom in delavcem. Tu naseljene družine imajo dosti otrok, ki se vsak dan igrajo po tratah in na obrežju Save. Tako so se nedavno igrali na savskem obrežju trije dečki steklarskega delavca Emeršiča. Med tekanjem je najmlajšemu bratcu Milanu spodrsnilo na vlažni skali. Otrok je bil naenkrat v vodi, ki je tam globoka do dva metra. Valovi so odnesli petletnega Milana, starejša bratca pa sta klicala na pomoč. Nesrečo je opazila tudi savska brodnica. Milanova mati, ki stanuje v Vodopivčevi hiši, se je doma ravno preoblačila, ker je bila namenjena v trgovino po živež, ko je začula obupne klice na pomoč. Takoj je planila iz hiše ter rfa eni nogi bosa, na drugi pa obuta v nogavice brez čevljev in na pol oblečena zdirjala po strmem skalnatem bregu proti vodi. Med tekom je padla, a takoj zopet vstala in se zagnala v vodo. Bredla je
Kljub nemškim volitvam, ki so pritegnile na sebe pozornost vse Evrope, se evropsko časopisje še vedno bavi s tržaško tragedijo in še bolj z vzroki, ki so dovedli do nje. Vsi listi soglašajo v sodbi, da pade vsa krivda na fašistično zatiranje jugoslovanske narodne manjšine in v obsodbi metod, s katerimi hoče fašizem zatreti odpor te manjšine.
Dunajski list “Der Abend” objavlja pod naslovom “Fašistične hijene” članek, v katerem pravi med drugim: “čita-nje fašističnega tiska—drugega tiska v Italiji sploh ni—zahteva res mnogo samozatajeva-nja in premagovanja. To, kar pišejo Mussolinijevi listi je najbolj odvratno in najbolj podlo, kar je sploh mogel kdaj napisati pokvarjeni tisk. štirikratni umor v Trstu fašistom'še ni bil dovolj. Fašizem je moral še pljuvati na svoje žrtve in jih obmetavati z blatom. V tem, kar piše fašistični tisk o tržaškem umoru, se manifestira pravi duh fašizma. ‘Giornale d’ Italia’ n. pr. s posebnim ponosom poudarja, da je komandant tretje legije fašistične milice prosil, naj ga premeste na jugoslovensko mejo, kjer bo služboval na lastne stroške, samo da more poklati par ‘slovenskih psov.’ Zares plemenita in velikodušna ponudba, pravi ‘Giornale d’ Italia,’ ki dokazuje vnetost fašistične milice in nje* no željo, da zastraži jugoslovensko mejo in odstrani izrodke onega naroda, ki ga je treba že sedaj smatrati za sovražnika.”
“Der Abend” zaključuje svoj članek: “V osmih letih fašistične vlade je bilo aretiranih 20,000 Hrvatov in Slovencev, 2,172' so jih poklale in umorile fašistične bande, 3,200 šol, knjižnic in društvenih domov so požgali in porušili, 15 slovenskih listov so uničili, a 50 tisoč ljudi si je rešilo življenje le z begom preko meje. Strašna je propalost države, koje tisk se 12 let po svetovni vojni še na tak način ponaša.”
Italijanski odpravnik poslov je protestiral pri grški vladi proti pisanju grškega tiska o tržaškem procesu. Zastopnik ministra zunanjih zadev je izjavil italijanskemu odpravniku poslov, da je grški tisk svoboden in neodvisen, zato da ne more nanj vplivati.
Praški “Narodni Listy” objavljajo na čelu lista pod naslovom: “Zvestoba za zvestobo” brzojavko ljubljanskega župana dr. Puca, v kateri se zahvaljuje za simpatije, ki jih je izkazal češkoslovaški narod ju-goslovenskemu narodu o priliki tržaškega procesa. Brzojavka se glasi: “V globoki žalosti zaradi težke usode Jugoslovanov v Italiji in zaradi tržaške razsodbe nam je bilo v veliko uteho toplo sočustvovanje češkoslovaškega naroda in pravilna presoja celokupnega češkoslovaškega tiska. Zahvaljujem se vam za dokaz bratstva in solidarnosti ter vas prosim, da to objavite v listu. — Za društvo ‘Soča’ dr. Vinko Puc.”	'
V Nici objavlja list “Petit Nusoir” članek bivšega italijanskega narodnega poslanca Francesca Chicosija, v katerem (Dalie na t. strani).
[te
= Lea Fatur
V I Tj 111
I R
POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV
^/iMiniMHiiiiiiimnnnnimn n imiiiimiimiiiuimiiiiiinii ijii mirnim 11 n 1111”
(Nadalievtinl*'
Romar je pogledal devo, ki je stala s pecljem rože v roki. zamišljenja, neodločna. Stric je mignil—odšla je tiho. Romar je prekrižal zamrzle roke in se poklonil globoko:
“Zdrav, knez Radivoj Vladmirovič,!”
Živo se je dvignil vitez: “Ti si Bošnjak? Odkod prihajaš?"
“Iz večnega mesta. Trepetajoča duša, ki je na koncu zemske poti, me pošilja . . . Zaklel sem se, da se ne odpočijem, ne okrepčam v tvojem gradu, dokler ne sprejmeš lista od nesrečne Katarine. Ah kneže, naj se omehča tvoje trdo srce, pošlji besedo odpuščanja zdvajajoči—sprejmi pozdrav od nesrečne zadnje kraljice Bosne ...”
Bled kot zid je bil Radivoj, ko je sprejel v zeleni baržun zaviti list iz roke romarja.
“Idi, okrepčaj se.”
“Ne mudi z odgovorom, moj knez, odprta so vrata večnosti nesrečni Katarini ...”
Bledi vitez je odprl list. Pisane s tresočo r.oko so visele črke nerodno na popirju, črni madeži so kazali sledove solza, Radivoj je bral, da ga prosi nesrečnica odpuščanja, da se no upa pred sodni stol Stvarnika brez njegove oprostilne besede. Zaklinjala ga je pri spominu matere, križa v domači cerkvi, pred katerim sta klečala skupno v mladosti čarobnih dneh. Zaklinjala ga je pri svidenju onkraj groba . . .
Zdrknil je na kolena in skril lice v list. V uri, ko se je rodila kletev v duši, je prosila nesrečna, nekdaj goreče ljubljena, odpuščanja . . .
Zima je privela list iz daljnega kraja, pa je segrel mrzlo srce. Zbudil je spomin pomladi, življenja, čiste, prve ljubezni Otajal je led dolgih let: solza oproščenja je padla na list spo-korničin ...
Na dvorišču se je poslavljal romar od družine. Torba je bila napolnjena z brašnom, palica novo okovana, nov plašč ga je branil pred viharjem. Vedrega lica je šel v mrzli piš—nosil je mir obupajočemu srcu . . .
“Zvesti sluga Katarine, vrni se k meni, ko premine ona. Za mojo mizo bo tvoj prostor.” Tako mu je rekel knez pred odhodom. Poljubil je bledo roko, ki je bila sveta, ker je odpuščala. Naj ga le ustavlja piš, prežijo naj roparji, tulijo zveri —neutrudno pojde, kajti v mukah ga čaka umirajoča . . .
VIII.
Raz grič je donel slovesno rihenberški zvon. S kamnitega hriba Čavna, z visokih Skopic, iz vipavske doline so mu odgovarjali bratje zvonovi. Slovesno, zmagovito so bučali v Gorici, Korminu, Tolminu in Bovcu. Oglašali so se po vsi Goriški, zveneli po vseh posestvih Goričanov na Koroškem, Kranjskem. Štajerskem, Furlanskem in Istri.
Strmeli so plemiči po gradovih in mestih, bledele, solzile so se gospe in gospice. Kaj pomenjl ta mogočni glas zvonov? Bleda lica, solze! Gotovo naznanja smrt, gotovo javlja, da je preminul trudni goriški lev, prenehala biti slavna, mogočna rodbina Goričanov.
Smrt, svetu nerazumno smrt, oznanjajo glasniki z visokih stolpov. Javljajo, da je zapustila goriška grofica, prelepa Katarina, šumne veselice in skrila blesk solnčnih oči za redovniškim zagrinjalom. Po vsej Goriški je vrelo le eno bolestno vprašanje: Zakaj je zamenjala zaročenka cesarjevega sorodnika, svetni sijaj ljubeča Katarina, širne dvorane palač s tesno celico, bogastvo z uboštvom? Vsakdo je slutil, da jo je ponosno morala ukloniti le velika dušna bolečina—gotovega ni vedel nihče. Tisti edini, ki je vedel, se je zaprl pred svetom, kleca! pred slonokoščenim razpelom in ni jedel ne pil . . . In tista, ki je tudi slutila, je klečala pred sveto sliko, molila za mir Katarinine duše, za mir vseh duš, katere se ljubijo in morajo nositi na’ zemlji ločitve težko breme. Molila je, naj odvrne sveta Devica od nje tisto morje bolečine, ki je že ogrenilo življenje tolikim—, da bi ne vznemirjal nikoli blesk tujega očesa njenih čistih sanj, se ne prikradel vanje šepet sladkih besed, da bi ne bledela, kakor bledeva žeža, poprej tako vesela gozdna ptičica.
Uboga žeža! Njena vesela pesem je umolknila, ona rdi. trepeče, če le sliši znani korak ... O striček, koliko ptiček se je že ujelo v zanjko tvojega pogleda, pa ti ne veš ničesar o tem . . . In Tone, dobri Tone je tako zaljubljen v žežo—skoraj tako kakor v gospodarja. Po cele ure ji razklada gospodove junaške čine . . . Ona posluša žarečih lic . . . Prsti popuščajo prejo, kolovrat se ustavlja ... In Tone ne ve, komu velja rdečica, in žeža ne ve, da jo ljubi Tone ... O zmeda človeških src!
Rihenberški je bil jako miren po odhodu tistega romarja iz Rima. Blagi pokoj velike duše; ki čuti srečo zatajevanja, mu je seval iz očesa, njegova ljubeznivost je očarala vsakogar Smeh se je zibal na licu tlačanu in plemiču, ko je zapuščal Rihenberškega. Vitez je udaril na meč in se zaklel na viteško čast, da ni plemiča kot je Rihenberžan, tlačan se je udaril po kolenu in se zaklinjal na svojo vero, da ni pod solncem tacega gospoda . . . Udeleževal se je prask goriškega kapitana ? Benečani, urejal vse za svojo bližajočo se dolgo odsotnost, uredil vse tudi za slučaj smrti in čakal sela iz Turškega, Šenka
Mnogo je mislil na Romano. Ko se povrne s Turškega, zapojo zvonovi, zasvirajo gosli, zaplešejo svatje . . . Lep par bo to—Romana in Vilemir. A čudno—Romana nikoli ni mislila tako . . .
Vse je bilo pripravljeno za dolgo pot. Nova čelada in olclepnica, nabrušen meč, naostrena sulica. S skrbno roko je bila prikrojila Romana tenko platno lastne preje. Belo, vezeno je bilo perilo, usnjata, trpežna obleka, visoki škornji, svetle ostroge. Odpočiti, dobro krmljeni so bili konji, rumena kolesa, nova stremena, močne vajeti, udobno sedlo. Visoko na Skopicah si je bil urezal Tone novo gorjačo, sušila se je o Ivanjem in sv. Jakobu solncu; na letnem sejmu si je bil kupil novo dolgo-čopo kapo. Vitez, oproda in hlapec so bili pripravljeni. Toda odcvela je bila pomlad, odžarelo leto, odvela jesen—že zalezuje mrzlo zimo nova mlada vesna—a sela s Turškega ni in ni. Kaj čaka mogočni Ismail paša, ali so mu stričevi pogoji pretežki, ali ne mara posineka domov? O Janku prihajajo vesti, da nabira odkupnino. Truden posel v času, ko vlada revščina v gradu in koči. —
(Dalje prihodnjič)
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje iz 5. strani)
izraža v imenu vseh proskribi-ranih Italijanov svoje ogorčenje nad postopanjem fašistov v tržaškem procesu. V svojem članku izraža istočasno sožalje ne samo rodbinam ustreljenih Jugoslovenov, nego vsej Italiji, naglašajoč, da je ta justifikaci-ja zadela v živo moralo vse Italije, ki je sama nastala na temeljih nacionalizma in svobode, za katero so delovali tudi ustreljeni Jugosloveni. če so zločinci ti štirje Jugosloveni, potem so zločinci tudi vsi italijanski narodni heroji in mučeniki. Chicosi končuje svoj članek z besedami: “Zahtevamo od Društva narodov, da izreče besede stroge obsodbe proti zatiralcem narodnih manjšin in izzivačem iredentizma in iredentističnih manifestacij.” švicarski list “Zuericher Zei-tung” se bavi v svoji nedeljski številki z odmevom tržaškega procesa v Jugoslaviji in podčrtava miroljubnost Jugoslavije, ki je kljub splošnemu narodnemu ogorčenju ohranila mirno kri in trezen preudarek. List pravi, da je v nekaterih večjih centrih sicer prišlo do malih demonstracij mladinp, ki pa so jih oblasti z odločnim nastopom preprečile in ni nikjer prišlo do kakih resnejših incidentov. Dalje pravi: “Baš ta molk in nemi protest jugoslovenske narodne manjšine v Italiji so simptomatični znaki velikega ogorčenja vse jugoslovenske vlade. Ugotoviti pa je treba, da je drakonska obsodba v Trstu dosegla uspeh, kakršnega Italija ni ne želela, ne pričakovala: utrditev jugoslovenske misli. Nasprotja med Italijo in Jugoslavijo so se sicer zelo poglobila, toda fašizmu ni nikjer uspelo, izzvati dogodke, ki bi jih mogla Italija na to prikazati kot provokacijo z jugoslovenske strani. To se v tukajšnjih političnih krogih,” zaključuje list, “srm^fra kot zelo velika zasluga Jugoslavije za ohranitev miru.”
V Zagreb je prispela rodbina v Trstu na smrt obsojenega in ustreljenega Zvonimira Miloša. Zagrebški novinarji so se z očetom in materjo ustreljenega Miloša del j časa razgovarjali. Miloševi so želo pobiti ter pripovedujejo strašne stvari o fašističnem nasilju. Zvonimira Miloša so v zaporu pretepali do krvi. Grozili so mu s takojšnjim ustreljenjem, če ne prizna vsega, kar so od njega zahtevali. Obširno je pripovedoval oče tudi o tržaškem odvetniku Ze-nari, ki je prevzel zastopstvo Miloša in Valenčiča, za kar je naprej zahteval GO,000 lir. Na procesu pa je sam plediral za smrtno kazen. Kje so pokopane žrtve tržaškega procesa, drže fašistične oblasti v na j večji tajnosti. Niti najožjim sorodnikom niso hoteli povedati, kje so grobovi, da bi prižgali na njih vsaj eno svečko. Ob koncu sta mati in oče Miloša izrazila nado, da bosta našla v Jugoslaviji drugo, boljšo domovino ter da bosta vsaj ob koncu svojih dni po prestanem trpljenju mogla pozabiti težke udarce usode in strahote preteklosti.
Dunajska “Arbeiter Zeitung” piše med drugim: “Podeželsko prebivalstvo Istre tja do tržaškega predmestja Sv. Ivan je začelo noč pred usmrtitvijo s svojevrstnim obredom. Ob vsaki mizi, za katero so onega petka sedli k večerji, so bili pripravljeni še štirje prostori, ki pa so ostali prazni. In vse žu-ljave roke, ki so onega večera rezale in lomile svoj skromni kruh, so se sklenile k molitvi, ali stisnile v pest in oči vseh so bile obrnjene na ona štiri prazna mesta. Noč in naslednje jutro—ob šestih zjutraj je bila sodba izvršena—so ljudje prebili v molitvi. Je to skromen, od težkega garanja usločen narod, ki skoraj ne more poznati pravičnosti na tem svetu in se
zato v svojem trpljenju obrača k Bogu. Toda one noči je molil k onemu Bogu, ki pusti rasti tudi železo . . .
“šele sedaj tse vidi, koliko Slovencev je v Trstu. Kdor je še včeraj rekel: ‘Jaz sem Tržačan,’ ta danes mirno izpove: ‘Slovenec sem.’ Fašisti govore z zasmehom o solidarnosti peric, ker so Slovenci in Hrvati, ki prihajajo z dežele v mesto, večinoma proletarci in zavzemajo mesta nižjih nameščencev in služabnikov. Toda fašisti ne vidijo, kako strašen prepad se je odprl med vladajočim italijanskim razredom in med slovansko maso. Ne vidijo, kako visoko nad Italijane se naenkrat dvigajo ti zatiranci. V Trstu še verujejo, da predstavlja fašizem vso Italijo, in govore: ‘Italijani bodo pomorili vse Slovence ,ki se zavzemajo za svojo narodnost.’ Tako padata sovraštvo in zaničevanje, ki ju žanje fašizem, na vse Italijane v Trstu. Na ta način je nastala napačna sodba, kakor da bi bili Italijani zatiralci Slovencev, v resnici pa šo oboji, Italijani in Slovenci, zatirani po fašizmu.
“S čisto policijskotehnične-ga stališča je sedanji položaj v Trstu za vlado ugoden. Za njo je bolje, da obstojata dve medsebojno sovražni skupini protifašistov in da lahko svojo borbo proti opoziciji predstavlja kot borbo proti sovražnemu narodu. Vsak protifašist je danes v Ti'stu za vlado Slovan, toda tudi vsak italijanski protifašist je za Slovane zatiralec njihovega naroda. Tako zadene fašistična diktatura dve muhi na en mah: razdvaja svoje nasprotnike in svojo borbo proti opoziciji lahko odeva z nacijo-nalnim plaščem. Ta fašistični policijski trik pa ustvarja novo zgodovinsko situacijo: ospora-va Italijanom pravico do Trsta, Slovanom pa daje kot najbolj zatiranim moralno premoč v mestu in jim i^ovaja simpatije Italijanov, česar-niso mogli nikdar doseči Habsburžani. Demokratičnemu režimu v Italiji ne bo mogoče iti preko te pravice. Trst, ki je nekdaj težil k Italiji, stremi sedaj od Italije proč. To je uspeh fašističnega dela.
“Fašizem, ki se izdaja za evropsko obrambo proti ‘balkanizmu,’ zavzema k temu, kar je storil, svoje stališče v osebnem glasilu ministrskega predsednika Mussolinija. V tem glasilu se navajajo besede fašističnega naredbenika: ‘Še imamo svinca za druge hrbte.’ Pod temi besedami so naslikani štirje prazni stoli s pozivom: ‘Izvolite sesti!’ To je še daleč, daleč pod Balkanom. To je živinsko. Je pa tudi neumno, ker sloni na popolnem nerazumevanju pravega položaja. Vojna je dala Italiji Trst, fašizem ga ji je zopet vzel. On je zagrešil veleizdajo, ne oni štirje ustreljenci.”
Radivoj Peterlin-Pctruška:
DOBRI LJUDJE
Vrtovi iz močvirja
Nekaj milj zapadno od mesta Sacramento, ki je glavno mesto Californije, se je še nedavno razprostiralo veliko močvirje, imenovano “Delta lands.” To ozemlje je od časa do časa poplavilo vodovje rek Sacramento in San Joaquin. Inženirji so končno zgradili nasipe, da obdrže obe reki v strugah. Pozneje so bili napravljeni kanali in postavljene sesalke, kar je osušilo močvirska tla. Zemlja, ki je na ta način postala primerna za obdelovanje, je s i 1 n 0 rodovitna. Na nekdanjem močvirju stoje sedaj krasni domovi in se širijo bujne farme in vrtovi. Sadno drevje- sijajno uspeva, istotako različna zelenjava, sploh vse, kar se posadi. Saj v tistih krajih prave zime ne poznajo, rastline dobe dovolj solnca in gor-kote, zemlja je brezmejno rodovitna in za irigacijo potrebna voda je tudi pri rokah. Samo špargljev se je lani na nekdanjem ničvrednem močvirju pridelalo za deset milijonov dolarjev.
Človek si; torej ne brez greha, ker vsak človek ima svoje slabosti. To je znana stvar, Z dobrimi deli izbrišeš svoje grehe, poravnaš svoj dolg pred vestjo in Bogom. Največ 7 ljubeznijo do bližnjega. Ker, kdor veliko ljubi, temu bo veliko odpuščeno.—Pa ne mislite, da vas hočem učiti. To ni pridiga, to je le uvod v to, kar vam hočem povedati. A povedal vam bom o ljudeh, o par dobrih ljudeh, ki sem jih srečal na svojem potovanju po svetu.
Ko sem prvič zbežal v Crno goro in se nazadnje ves prezebel in lačen zatekel na avstrijski konzulat in na konzulovo prigovarjanje peljal nazaj v Kotor, sem se v poštnem vozu seznanil z Črnogorcema: z dr. Savlicem, poznejšim ministrom pravde, in z nečakom kralja Nikole, mladim vojvodo Stevom Petrovičem-Njegošem, tedanjim heidelberškim študentom. Prigovarjala sta mi, naj se vrnem in ker tega nisem hotel storiti, obljubila sta svojo pomoč, če bom moral vnovič zbežati. To obljubo sta drugo leto izpolnila, mi preskrbela črnogorski potni list, zbrala precejšnjo vsoto denarja in mi dala polno priporočilnih pisem na pot v Carigrad in v Rusijo.
V kotorski garnizijski ječi, kjer sem presedel osem mesecev, se je zavzel zame sam jet-ničar, štabni profos Anton Bi-ščan, zagorski Hrvat, sicer strog, toda prava poštena slo vanska duša. Vzel me je k sebi v pisarno, kjer sem mu pomagal, in ko so me na večer zaprli v samotno celico, so večkrat zarožljali ključi, vrata so se odprla in profosova roka mi je pomolila vrč dobrega dal-matinca in kos belega kruha s sirom ali pečenko.
Na potu v Rusijo sem živci delj časa v Carigradu, ker mi je bilo to velikansko, čisto ju-trovo mesto s svojo krasno lego ob morskem prelivu Bosporu in s svoji nji sultanovimi palačami in vrtovi in s stotinami minaretov zelo po godu. Spal sem v Galati na ravni strehi nekega židovskega “hotela,” toda začelo mi je primanjkovati denarja. Zato sem se splazil zadnjo noč pred odhodom v Rusijo na neki turški vrt in legel tam meni nič, tebi nič kar pod drevje na klop. Ne vem koliko časa sem spal, ko me zbudi tiha človeška hoja v moji bližini. Odprem oči in vidim, kako gre od mene visoka postava Turka s turbanom na glavi. Bil je najbrže gospodar sam. Slišal je bil škripanje klopi pod menoj, pa je prišel pogledat, če niso kakšni tatovi. Videl je mene spečega, pa sem se mu zasmilil in pustil me je, ne da bi me zbudil.
Na potu iz Odese v Krim. Na velikem čolnu se peljem zvečer iz Hersona čez “Dnjeper široki” v trg Aleški. V čolnu sedi še par ruskih “mužikov.” Razgovorimo se. Dobre volje so in eden me povabi k sebi no-čevat. Prideva domov, povečerjava. Meni postelje gospodinja kar v kuhinji na klopi, sama pa gresta spat v sosednjo sobo. Nimata pa miru. Slišim, kako hodi starka po sobi sem ter tja ter venomer godrnja in govori. Čez eno uro se pa odpro vrata in na pragu stoji “mužik” na pol oblečen in bos in pravi:	“Prijatelj-popot-
ni. Vidiš, moja starka mi ne da miru, ker sem te pripeljal v hišo, ne da bi te poznal, kdo in odkod si. Boji se, da nam ne bi kaj zlega naredil. Menda naju ne misliš zaklati?” . . .
“Nič se me ne bojta. Ako hočeta, grem lahko drugam spat.”
“Ah, Bog ne daj, kar ostani. Pa odpusti nama, veš, vse polno nepridipravov je tod okrog, pa se starka boji.”
“Nata tukaj potni list in na-
hrbtnik in palico in vse, kar imam, mi bosta pa jutri zjutraj vrnila, ko vstanemo!”
Zjutraj, ko se začne svitati, je že gospodinja na nogah. “Le leži še, saj se ti nikamor ne mudi,” mi prigovarja. Zakuri v peči-in napeče polno skledo maslenih blinov, jih polije s smetano in jih postavi predme na mizo:	“Na	jej, da boš laže
hodil!” Gospodar mi pa naliva vodko (žganje) kozarček za kozarčkom:	“Na, pij na zdravje,
da poj deš bolj vese! na dolgo pot!” . . .
Včasi bi potnik rad malo hitreje naprej prišel. Pa kupi vozni listek in se pelje z vlakom od mesta do mesta. Jaz pa, ki nimam denarja, počakam zvečer pri kakšni postaji na tovorni vlak in ko se že premika, skočim hitro na stopnjišče praznega vagona ter se peljem do sledeče postaje, dvajset kilometrov daleč, in preden se vlak ustavi, tičim že kje v grmovju. Na Estonskem, na postaji Valk, me pa enkrat ujamejo in nadsprevodnik me pelje. k postajenačelniku, da napiše zapisnik in me preda žan-darmeriji. “Boš videl, kaj se pravi skakati ponoči brez dovoljenja na tovorne vlake!” Ko sva že čisto blizu vrat, pa me izpusti:	“Le beži za enkrat,
pa glej, da te več ne dobim v roke!” . . .
Na severnem Švedskem in Norveškem ni skoraj nikakih cest, okrog in okrog, kamor seže oko, pa močvirna ravnina, kjer se zvijajo le domačinom znane stezice, ali pa v gorah zopet nepristopno skalovje, in tedaj se drži potnik najraje železniške proge, kjer ima vsaj trda tla pod seboj in železne mostove čez deroče reke. Grem iz Kirune v Narvik in sem že na najvišji točki pri postaji Riksgransen (520 metrov) na švedsko-norveški meji pa se spuščam po serpentinah in skozi nebroj predorov v dolino. Noč se bliža. Ves umazan pri-lezem zopet iz dolgega predora
Po
pri'
sobo
in zapazim na steni nad «,, , kim prepadom, odkoder Prl votlo bobnenje razjarjeni gorskega potoka, čuvajnico-v skalo vsekanih stopnicah dem gori. Ko stopim v me delavci začudeno po$e“a^,i “Odkod ste pa prišli semWN Pripovedujem jim o svoj čudnem potovanju iz Rus,le., sem in kar verjeti ne Povečerjamo imenitno. ZJu ^ mi dajo na pot velik kos in surovega masla—saj t0 pri nas poceni—in eden spremi na bližnjo železniško P| stajo Hundalen:	Srečno	P°	‘
(Konec prihodnjič)
L.,
ISKOVINE
od najmanj^ do največje za
društva
in posameznike izdeluje lično moderna slo-venska unijska tiskarn^
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVEj CLEVELAND,OHIO
V
fese
Zve
'ote
•er,
V
fešl
>as'
kdn
Ni
* 8( ?eč< Sle
GLAS NARODA
N A J.STAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slove-list v Ameriki; donaša vsp nje svetovne novosti, naj---izvirna poročila iz stare d°"Vj# vine; mnogo šale in PreV romanov najboljših pisatelj«’1
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljk' Vsa pisma naslovite na-
GLAS NARODA
216 W. 18th St., New
%
tat
Vi
Sle
fcvi
fe
‘ec!
%
4vc
Kil
V
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh,	P*
IrdcJiijc pooblastila, kupne pogodbe, pobotnico ‘vsako vrata, 9p*r°** JJj v.se druge v notarski pose! spadajoče dokumente, bodisi za Amert*® stari irrai. Pišite ali pridite osebno.
C
■5"
v
lik
b,
Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4>{. procentov, 110 vloge se obrestujejo že s prvini dnem vsakega meseca.	.n0
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev toC* v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potrdil*11' Naslovljenci prejmejo torej denar doma, brez zamude časa, Br nadaljnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpis° naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljatelj61 v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju lieSfe.Hi pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tu na sodniji v stari domovini.
■
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 ®en
Sakser State Bank
038°
82 Cortlandt St.
Tel. BARclay
NEW YORK, N. Y.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, Pf;
nudi rnjakmn pn'zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najrazliineji0 Pr — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa.
(Tel. 6211-B)
Najvačjo ln najatarajia slovanska ilatnraka trgovina t Aasarlk^.
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio vMD
in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
•0» St. Clair Ara. In II« E. Tlth 8t„ Clavalna«, 9.
Sl,
tv,
<1(
to
He]
tv
'<!(]
V
ti
S
•i
POZOR! MOŠT!	POZ O**'
Kdor želi imeti mošt iz najboljšega grozdja in na dn0 postavljen, po zmerni ceni, naj se obrne name pismeno ali oseu za nadaljna pojasnila.
7205 Butler St.
FRANK OBLAK
V
(Telefon:	Highland	0454-J)
Pittsburgh?
k
%
j'1