NOVO MESTO, LETO IX.
26. 12. 1983 ŠT. 18/19
LABOD izhaja Štirinajstdnevno v nakladi 2400 izvodov - Ureja ga uredniSki odbor — Odgovorna urednica: Lidija Jež. tehnično ureja: novinarski servis — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO
laeeeeeeeeei
taeeeeeeeee
Trud, ki smo ga v tekočem letu vlagali v naše delo, je rojeval uspehe in oh izteku leta 1983 smo z našimi sadovi lahko zadovoljni. Leto pred nami bo morda zahtevalo še večje napore, toda v Labodu se jih
ne bojimo. Zadovoljno in pogumno lahko zaplavamo v leto 1984, z željo, da bi bilo za vse SREČNO, ZDRAVO in USPEŠNO!
Uredništvo
zagotavljanje
izvoza
Z vprašanjem, kako je uspelo poslovno potovanje naših predstavnikov po Evropi, sem se obrnila na tov. Vodopivca, direktorja tozda Commerce.
„Na to dolgo in zahtevno pot smo šli z namenom, da se z našimi zunanjimi partnerji dogovorimo za izvozne posle v prihodnjem letu. Srečali smo se z mnogimi dolgoletnimi
sodelavci. Obiskali smo tudi firmo Glaser, s katero smo poslovno sodelovanje šele začeli.Za to firmo bo Delta izdelala mesečno 10.000 ženskih bluz, v tem naročilu pa so tudi dokaj široki nalogi, saj povprečno zajemajo 4000 do 5000 kosov. To bo omogočilo tudi primerno produktivnost.
Firma Lois, s katero smo tudi v klasičnem izvozu sodelovali vrsto let, je kupila na Portugalskem svojo tovarno srajc in tako bo v našem sodelovanju prišlo v drugi polovici prihodnjega leta do izpada 11000 srajc. Ta izpad (pogovori pa vendarle še niso povsem zaključeni in še obstaja možnost nadaljnjega sodelovanja) bomo nadomestili z izvozom
za holandsko firmo Dogfus. Sicer pa smo z naše poti prišli zadovoljni. Za prvo polovico prihodnjega leta smo uspeli zagotoviti izvoz vrhnjih oblačil v enakih količinah, kot smo ga imeli letos, v programu srajc in bluz pa smo ga uspeli povečati. Seveda smo se z našimi tujimi partnerji pogovarjali tudi o dosedanjem sodelovanju. Ocena našega dela — po kvaliteti in doseganju rokov — je bila v večini primerov dobra. Nekaj pripomb je šlo le še na finalni del proizvodnje, torej na likanje in zlaganje, kjer se očitkov v zadnjem času ne moremo znebiti. Morali se bomo potruditi in tudi v tem delu proizvodnje zagotoviti kvaliteto, kakršno
od nas pričakujejo zahtevni tuji kupci. Če smo uspeli doseči lepe ocene pri kvaliteti šivanja, nam ne sme biti težko zagotoviti kvaliteto tudi v finalnem delu proizvodnje.
Ob tem naj povem le še, da v programu srajc in bluz pričakujemo sklenitev kompenzacijskega posla z Alžirom, nekaj dogovorov pa teče za izvoz v programu vrhnih oblačil. Še precej sil bomo morali napeti, da bomo zagotovili izvoz, kot smo si ga zadali v planu.
Povečati izvoz v današnjem trenutku je težka naloga, zato si v sklenjenih poslih nikakor, ne moremo privoščiti odstopanj. Spoštovanje dogovorjenega nam mora biti prva in največja naloga."
delegatsko
vprašanje
in
predlogi iz libne
Delegacija za zaposlovanje iz Labodovega tozda „LIBNA” Krško je na svoji seji dne 7. 12. 1983 obravnavala gradivo za 7. sejo skupščine za zaposlovanje Krško in ga v celoti potrdila, obenem pa zastavlja nekatera vprašanja in predloge, kot sledijo:
1.	Kam se bodo in kako razporedila sredstva prihodkov — sklad za štipendiranje v višini 10,105.933,00 din in presežek prihodkov v višini 2.347.584,10 din, ki so izkazana po finančnem poročilu (po vsej verjetnosti bodo ti zneski koncem leta bistveno drugačni)?
2.	Kot tovarna s konfekcijsko proizvodnjo zaposlujemo dokaj veliko število NK delavcev preko krške skupnosti za zaposlovanje — usposabljanje za industrijsko šiviljo, poleg tega tudi delavce s končano poklicno šolo s prilagojenim programom Kočevje. S temi učenci si veliko prizadevamo, saj zaposlovanje le-teh zahteva dodatne napore. Predlagamo, da se za te učence in pa učence iz osnovnih šol s prilagojenim programom, kot npr. OŠ dr. Mi-hajlo Roštohar Krško, daje prednost pri zaposlovanju, in to naj bi veljalo za vse delovne organizacije, skupnosti za zaposlovanje kakor tudi za socialno skrbstvo Krško. Predvsem bi želeli seznam, koliko teh učencev (OŠ dr. Mihajlo Roštohar ali Center strokovnih šol Kočevje—konfekcijska šola) zaposlujejo druge organizacije v občini Krško in koliko teh učencev je še brezposelnih? Naj navedemo trenutno stanje v TOZD „L1BNA" Krško.
—	3 učenci s poklicne šole Center strokovnih šol Kočevje (šola s prilagojenim programom),
—	1 ()_ učencev (nekaj tudi teh iz OŠ dr. Mihajlo Roštohar Krško ter ostale posebne šole, ki pa se tako več ne imenujejo).
Skupaj torej 13 delavk, ki so v delovnem razmerju, ali 3,97% na 327 zaposlenih v TOZD „LIBNA” Krško.
Naj pri tem še navedemo podatek, da imamo z izobrazbo do 5 razredov osnovne šole 23 delavk ali 10,39% na 327 delavcev v TOZD, torej okoli 15% skupaj. Mnogo je tudi takih, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo dosegati rezultatov (invalidnost, zdravstveno stanje).
To so samo nekateri podatki, ki vas bodo morda navedli k razmišljanju, da kljub takšni kadrovski zasedbi, kot jo imamo, ne odklanjamo delavk iz navednih šol. Želeli bi, da bi se nam pridružile še ostale organizacije.
MARIJA ŠTAMPFELJ
prihranek
pri
električni
energiji
Zaostrene razmere v preskrbi z električno energijo smo čutili po vsej Jugoslaviji — eni manj, drugi bolj. Težkemu položaju smo se v Labodu hitro prilagodili. Naredili smo načrt varčevanja, ki ne bi preveč posegel v redno delo. Dnevno spremljanje porabe električne energije, največja pozornost na vsakem koraku, previdno razsvetljevanje, odstranitev vseh grelnih teles na elektriko, vseh (ilegalnih) kuhalnikov in skrajno previdna uporaba električnega štedilnika v kuhinji so nam omogočili prihranek kar 30 odstotkov.
Pred omejitvami je bila dnevna poraba električne energije v novomeškem delu Laboda 2224 KWh. Po omenjenem dogovoru pa smo dnevno porabili 1600 KWh, ne da bi pri tem trpelo naše redno delo (podatki veljajo za čas od 5. do 10. decembra). Tokrat je bilo varčevanje vsili, pokazalo pa se je, da bi lahko tudi sicer prihranili marsikatero dragoceno kilovatno uro, le doslednejši in bolj disciplinirani bi morali biti. Tov. Blažič in električarja iz tozda Ločna, ki so spremljali porabo in kon-taktirali z Elektro Novo mesto, pravijo, da smo bili pohvaljeni kot izredni varčevalci, saj 30% (načrtovano je bilo 10-odstot-no zmanjšanje) je zares velik uspeh.
Bomo uspeli tudi v bodoče tako ravnati z električno energijo?
obutev, primerna za naše delo
Primerno počutje na delovnem mestu predstavlja pomemben delež pri doseganju delovnih uspehov. Med vplive na počutje pa sodita tudi primerna delovna obleka in obutev. Po normativih pripada delavcem, ki opravljajo svoja dela in naloge, stoje, posebno, ortopetsko obuvalo. Tega pa zakon ne navaja posebej tudi za naše šivilje. J oda to ne pomeni, da se ne da o tem pogovarjati. V J'ip-topu so opozorili, da v zimskem času ostaja marsikatera delavka v visokih škornjih, ki so še
vlažni povrhu. Visoko in tesno obuvalo že tako ni zdravo in primerno za večurno bivanje v toplem prostoru, v našem primeru pa je še toliko bolj vprašljivo. Gotovo lahko tudi to vpliva na kvaliteto dela.
Temo, ki sojo načeli delavci T ip—topa in enote Commerce v Ljubljani, bi morali obravnavati še kje drugje. Dogovoriti bi se morali za rešitev. Pogovor z delavkami ne bi bil odveč. Saj gre konec koncev tudi za zdravje, za počutje, za lažje in manj ovirano delo. Ali se bodo tozdi odločili za nakup primernega obuvala, je drugo vprašanje. Kot rečeno, jih zakon ne zavezuje k temu, pa tudi znesek bi bil dokajšen. Velja pa pretehtati tudi to možnost oziroma osvetliti problem in osvestiti delavke, da za osem ur šivanja v toplem prostoru toplo in visoko obuvalo ni primerno.
nagrajenci predsedstva SFRJ
Predsedstvo SFRJ je z visokimi priznanji nagradilo 17 delavcev Delte. Podelitev je bila ob dnevu republike. Ob tej priložnosti so v Delti pripravili svečanost, ki so seje udeležili predstavniki občine in delovne organizacije Labod. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna.
Priznanje RED ZASLUG ZA NAROD Z BRONASJIM VENCEM je prejela Dragica Novak.
Priznanje RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO sta prejela:
Niko Cuhalov in Franc Kranjc.
Priznanja RED DELA S SREBRNIM VENCEM so prejeli: Franc Čeh, Terezija Košti, Elizabeta Kunstck in Cita Murko.
MEDALJE ZASLUG ZA NAROD so prejeli: Anica Bezjak, Marija Krničar, Marija Magdič in Slavko Žunkovič.
MEDALJE DELA so prejeli: Bariča FIrženjak, Anica Kokol, Dani Notersberg, Milica Petrovič, Josipa Petrovič in Zlatka Pevec.
V___________________________________________________
Sonja Kastelic, predsednica konference delegacij zbora združenega dela v novomeškem delu Laboda, in član delegacije DSSS, Rado Zupan.
povzetki z volilne konference 00 ZK v libni
OO ZK TOZD „LIBNA” Krško je imela v novembru svojo volilno konferenco, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo OO ZK:
sekretar: Voglar Vera, namestnik: Florjane Jože, referent za 1PU: Hruševar Marjana,
blagajnik inevidentičar: Lapuh Nuša.
Ti člani tvorijo sekretariat. Na konferenci je bilo podano poročilo delovanja OO ZK in poročilo o družbenoekonomskih in političnih ra-zmerha. Razprava je potekala dovolj široko. Sprašujemo se, kje so vzroki za počasno naraščanje članstva. Ali smo do mladih preveč kritični? Sklenili smo, da se moramo še bolj racionalno obnašati v vseh pogledih, da bomo dvignili raven proizvodnje in da bomo uresničili plan izvoza. Sc vedno moramo zaposlovati mlade ljudi, zato je potrebno, da ostajamo pri dvoizmenskem delu kot druge veje gospodarstva, da se bo celotno gospodarjenje v Jugoslaviji dvignilo. Vemo, da v tekstilni industriji delavci vlagajo dovolj dela za doseganje proizvodnje, a so zato premalo nagrajeni. V bližnji prihodnosti bi morali naredili korak naprej. Razpravljali smo tudi o doseganju devetmesečnega plana in o planu za leto 1984, ki je dovolj realno zastavljen. Menim, da je bila razprava na konferenci plodna, člani OO ZK pa bomo dogovor spoštovali.
sekretar OO Z K: VERA VOGLAR
delegacija
zbora
združenega
dela
Konferenca delegacij zbora združenega dela v novomeškem delu Laboda velja za najbolj delavno delegacijo. Predsednica je Sonja Kastelic, s katero sva se pogovarjali o delu delegatov, o prizadevnosti, o obveznostih...
Kakšen način dela imate, da ste tako uspešni?
..Mislim, da vsebina dela delegacije zbora združenega dela zahteva dokajšnjo aktivnost, so pa tudi taka vprašanja, ki se nas tičejo neposredno in tako ni težko zainteresirati delavce za delo. Precej je
sej zbora združenega dela in sej vseh zborov. Gradiva prihajajo redno in pravočasno, čeprav tudi pri nas ne moremo mimo nekaterih dodatkov in dopolnil, ki prihajajoše počasi po pošti ali jih dobimo na sejah samih. Gradivo za sejo kroži med delegati in tako se dobimo na seji konference z že oblikovanimi stališči, ki jih le še uskladimo. Vendar ne gre preveč hvaliti, saj moram priznati, da je delavnih le polovica delegatov. Precej je tudi porodniških in bolniških izostankov, nekaj delegatov pa je sicer prisotnih, vendar niso dovolj aktivni."
Misliš, da gre za nezainteresiranost ali za apatičnost?
..Mislim, da je prisotno kar oboje. Kot sem že omenila, nas predvsem zanimajo stvari okoli prevozov, preskrbe, manj zanimanja pa pokažemo pri širših nalogah. Jako gredo često mimo poglobljene razprave, marsikatero imenovanje, marsikatero področje. Smo še ozki, čeprav so že vidni premiki naprej. Je pa med nami tudi nekaj takih, ki se jim zdi vse sestankovanje odveč, češ da ne moramo bistveno vplivati na stvari.
Gradiva so primerno opremljena in dokaj razumljiva. So pa še vedno precej obsežna. Taki kupi včasih jemljejo voljo. Pohvaliti pa velja za nas uporabno obveščanje v časopisu Odločajmo. Tu so v zadnjem času že podani izvlečki iz gradiv, ki so poljudno pripravljeni oziroma novinarsko obdelani in s tem razumljivejši širšemu krogu bralcev...”
Ali ste postavili kakšno delegatsko vprašanje in kdaj ste dobili odgovor?
„Oblikovali smo več delegatskih vprašanj. Nekatera so bila vezana na prevoze, preskrbo, naše delegate pa so zanimali tudi sisi, kadrovske zasedbe višine osebnih dohodkov. To so področja, ki so zadnje čase bolj izpostavljena in tako tudi mi nismo šli tiho mimo. Če je vprašanje vezano na točko dnevnega reda, dobimo odgovor takoj, sicer pa na naslednji seji. Sicer pa tudi druge delegacije postavljajo precej vprašanj. Analiza dela delegacij, ki je bila narejena in smo jo tudi obravnavali na eni od naših sej, je pokazala, da aktivnosti posameznih delegacij močno nihajo. Nekatere so bile mnogo aktivnejše v preteklem mandatnem obdobju, druge se potrjujejo sedaj."
To kaže, daje tudi delo delegacij le odvisno tudi od prizadevnosti in osebne zagnanosti predsednika?
..Gotovo mora biti nekdo, ki je gonilna sila. Toda, kaj bi naredil le predsednik, če ne bi bilo zanimanja tudi med člani. Naj povem, da smo se mi pri nekaterih področjih obrnili tudi na strokovne službe, ki so nam ponudile pomoč, razlago (pravno, kadrovsko). Precej področij pokrivamo tudi sami člani delegacije. Prav sedaj smo.si razdelili naloge v zvezi z resolucijo. Vsak ima nalogo obdelati posamezno poglavje. Morda še to — sej se redno udeležujemo, in sicer po sistemu kroženja."
uspesno
zaključeno
delo
na Sromljah
Tudi letos je veliko gostov obiskalo Sromlje. Do decembra meseca je bilo v našem rekreacijskem centru 36 skupin, od tega kar 12 z gost j, ki niso zaposleni v Labodu. Če h gostinskim storitvam, ki jih radi poiščemo na Sromljah, prištejemo še delo okoli sadovnjaka in vinograda ter vzdrževanje obeh poslopij, vidimo, da vse to narekuje veliko dela, ki sta ga letos opravila le dva zaposlena na Sromljah, in sicer zakonca Bogolin. Kot vemo, je že na začetku leta s svojim gostinskim lokalom naša dolgoletna glavna kuharica Golobičeva. Tako sta od treh sistematiziranih del in nalog za Sromlje ostali zapolnjeni le dve. To pa je od obeh, Slavice in Toneta Bogolina, zahtevalo precej truda. Poleg postrežbe je bila na njunih ramah tudi nabava, oskrbovanje zemlje in izpeljava trgatve.
Sicer pa navedimo, kaj vse smo letos pridelali in koristno uporabili. Letos nam je prvič rodil nov sadovnjak in zato bera še ni mogla biti obilna. Vendar smo nabrali dovolj, da smo se po tozdih posladkali s svežim sadjem, nekaj svežega sadja pa je še v kleti. Ribeza smo nabrali okoli 110 kg, jabolk 1050 kg, grozdja 800 kg (od tega imamo 220 litrov vina), skuhali pa smo tudi 55 litrov žganja.
Naj oh izteku leta izrečemo obema delavcema na Sromljah javno pohvalo!
0
priučevanje v ločni
V oktobru smo sprejeli v Ločni na priučevanje 13 novih delavk. Pet med njimi ima ko-
■*'"* - si
Sromlje v decembru
nčano konfekcijsko šolo, ostale pa so končale osemletko. Priučevanje poteka po programu, ki je bil izdelan za našo temeljno organizacijo. Traja tri mesece, potem pa je predviden preizkus znanja, na podlagi katerega si delavka pridobi kvalifikacijo industrijske šivilje.
Najprej smo naše novinke seznanili z delovno organizacijo, z njeno organiziranostjo, obveznostmi in dolžnostmi. Sledil je praktični pouk, pri katerem spoznavajo šivalne stroje ter tehniko šivanja posameznih delovnih operacij. V teoretičnem delu spoznavajo tehnologijo materiala, modeliranje, samoupravno delovanje, psihologijo dela, področje SLO,
varstvo pri delu, strojeslovje in pa organizacijo naše proizvodnje Oba dela preizkusa znanja so že opravile delavke, ki so končale konfekcijsko šolo, ostale pa bodo teoretični in praktični del preizkusa znanja delale po končanem trimesečnem priučevanju. Povedati moram, da dnevno spremljamo njihove rezultate glede kvalitete in količine dela. V posameznih brigadah skrbe brigadirji skupaj z inštruktorico za to, da imajo dekleta dovolj in primerno delo in da niso prepuščene same sebi. Stalna skrb vseh okoli njih in seveda njih samih pa bo gotovo rodila primerne in skorajšnje uspehe.
MOJCA MOHAR
znak
60-letnice
laboda
Leto 1984 bo Labodovo jubilejno leto. Tradicija 60 let in pozicija Laboda v današnji slovenski in jugoslovanski konfekciji nam narekujeta nekatere akcije, s katerimi želimo obeležiti šestdesetletno rast in razvoj Laboda na vseh področjih življenja in dela.
la b©d
Gre za sklop akcij, ki so namenjene Labodovim delavcem, domačin in tujim sodelavcem. V prihodnjem letu zato pričakujemo večji delež Laboda v reklamah in propagandnih akcijah sploh.
Že z novim letom bo v osrednjih televizijskih poročilih ob uri tudi napis Labod. Poseben
Prve ure za šivalnim strojem — priučevanje novih delavk v Ločni.
poudarek ob naši 60-letnici bomo dali na sejemskih prireditvah, pri objavah v našem re-vialnem tisku in drugih komunikacijskih medijih.
Kot rečeno, z novim letom je naše ime na TV zaslonih, znak, ki opozarja na naših 60.let, pa nas bo spremljal skozi celo leto. S tem znakom so že izdelane značke, novoletna čestitka, opremljeni bodo z njim vsi dopisi, v glavi našega časopisa bo 60 let... Skratka, pred nami je jubilejno leto in potrudili se bomo, da ga bomo primerno obeležili.
NAŠ POGOVOR
Slavica
putrih:
posvet
o
obveščanju
Zveza sindikatov Jugoslavije je organizirala posvet na temo obveščanja v združenem delu, iz vsake republike in obeh pokrajin se ga je udeležilo po petnajst predstavnikov. V slovenski delegaciji pa je bila tudi Slavica Putrih iz naše delovne organizacije. V sindikatih so želeli tako sestavo delegacije, ki bi zagotavljala pisano strukturo tistih, ki se ukvarjajo s posrednim obveščanjem. To pa so delavci tajništev za samoupravne organe, člani uredniških odborov, komisij za obveščanje, novinarji ipd. Putrihova seje udeležila posveta kot članica uredniškega odbora in kot pri-pravljalka gradiv za organe upravljanja.
Gradiva za posvet so bila obširna in poslana deset dni pred posvetom. V njih so posamezne delovne organizacije iz vseh republik in pokrajin prikazale stopnjo razvitosti obveščanja, položaj delavcev, ki delajo na tem področju, možnosti razvoja in ureditev tega področja v samoupravnih
Stopamo v jubilejno l.abodo leto, v katerem pričakujemo tudi večje reklamne akcije
splošnih aktih. Pravzaprav se nikjer ne morejo pohvaliti, da je področje obveščanja povsem zadovoljivo. So sicer take delovne organizacije (npr. v SR Srbiji), ki zaposlujejo celo petnajst novinarjev, izdajajo dnevne informacije, skrbijo za primerno zastopanost v dnevnem tisku, izdajajo tedenski časopis in podobno, toda še vedno se kažejo določene pomanjkljivosti. V Sloveniji so posebne službe za obveščanje v delovni organizaciji redkejše, manj številne so celo redakcije, saj često delata na takih delih in nalogah samo dva ali le en sam delavec, na prizadevnosti in iznajdljivosti slednjega pa ponavadi leži vse potrebno za obveščanje.
Vprašanje: Ali je torej obveščanje v združenem delu le načelo, ki še ni prišlo dlje v prakso?
S.	Putrih: „Tako malo na tem področju vseeno ni storjenega, je pa vsekakor premalo. Zakčfj ni večjih rezultatov, je več vzrokov. Gotovo pa bi se morale s tem vprašanjem pogosteje soočiti tudi direktorske in druge ,višje’ strukture, v interesu katerih bi moralo biti dobro organizirano obveščanje. Iz referatov je razvidno, da so delavci v materialni proizvodnji najslabše obveščeni. Mnogi tarnajo, da večino informacij dobe šele po sprejeti odločitvi (SR Srbija), v Makedoniji so anketiranci (30% vprašanih) menih, da ni adekvatnega informiranja, prav toliko jih meni, da delavci niso zainteresirani za obveščanje, 40% pa kaže na nedelavnost
organov upravljanja. Delavci na Hrvaškem so opozorili tudi na slabo obveščanje o delu v repro verigi, slovenska raziskava pa je pokazala, da je v redno obveščanje zajetih le malo delavcev oziroma delovnih organizacij, da je premajhno obveščanje po delegatski poti in da so najučinkovitejše oblike neposredno obveščanje — zbori, sindikalne skupine."
Vprašanje: Vse to kaže na njunost temeljitejšega razvijanja sistemske, kadrovske, materialne in tudi tehnične osnove sistema obveščanja. Kakšne sklepe ste sprejeli s tem v zvezi?
S. Putrih: ..Danes vemo, da je informacija tista, ki daje moč. Kvalitetne, sprejemljive, takojšnje in realne informacije bi morah ponuditi delavcem, da bi lahko kvalitetno odločali. Za to pa bo nujno povezati vire informacij, urediti dotok in obdelavo teh, to bo nujno
Udeleženka zveznega posveta o obveščanju Slavica Putrih
urediti tudi normativno. Analizirati moramo funkcioniranje obstoječega sistema obveščanja in na osnovi tega oceniti, kako sistem samoupravnega obveščanja graditi naprej. Pri tem vloga in naloga osnovnih organizacij sindikata nista majhni in morali se je bomo bolj zavedati. Treba bo zagotoviti učinkovito politično akcijo za primerne pogoje za delo in ob tem za pravilne, takojšnje in realne informacije, za učinkovit sistem dela na tem področju, za odločno zoperstavljanje monopolu informacij, prilagajanju, skrajševanju, zadrževanju in selekcioniranju informacij za posamezne skupine, za podružblja-nje obveščanja. V sklepih paje med nalogami sindikata zapisano tudi: Zagotoviti informiranju tisto mesto, ki mu v sklopu samoupravljanja pripada, zagotoviti enakopravno vlogo z vsemi vzporednimi funkcijami in vsebinami v organizaciji združenega dela, saj je informiranje sestavni del samoupravnih delovnih obvez delavcev, in ne samo tistih, posebno zadolženih za obveščanje.
Vprašanje:	Torej je kar
povsod čutiti, da smo na področju obveščanja obstali na neki točki, od koder pa moramo naprej, in da je področje obveščanja v združenem delu zdrknilo na stran. Sicer pa ne gre obravnavati obveščanja ločeno, pač pa le v sklopu samoupravnih odnosov sploh.
(Nadaljevanje na 6. str.)
(Nadaljevanje s 5. str.)
Š. Putrih: „Na posvetu je bilo veliko slišati o škodljivosti nepravilnih in neažurnih informacij, pa o neinformira-nju tudi, enako o vlogi obveščanja v sklopu prizadevanj za boljše delovne dosežke, mobilizaciji delavcev, boljši povezanosti, razreševanja aktualnih vprašanj socialne politike, spodbujanja ustvarjalnosti. In še in še. Dober sistem posrednega in delegatskega obveščanja nudi velike možnosti in se lahko bogato obrestuje. Zato moramo spodbuditi to dejavnost, ji omogočiti razvoj, saj to hkrati pomeni tudi razvoj samoupravnih odnosov.”
Vprašanje: Je torej ta zvezni posvet o obveščanju dosegel svoj namen?
S. Putrih: „0 teh vprašanjih se bomo morali več pogovarjati v delovni organizacijah, v občinah in republiki, če bomo hoteli stvari spraviti naprej. Na posvetu smo bili iz raznih okolij, tudi predstavniki delovnih organizacij, ki štejejo na tisoče in tisoče zaposlenih in kjer je seveda informiranje povsem drugače izpeljano. Za naše razmere pa se bomo morali dogovoriti zopet drugače. Posvet je spodbudil dogovarjanje in opozoril na veliko težo, ki jo nosi obveščanje v združenem delu, kaj drugega pa seveda niti ni mogel narediti. Pa še nekaj je: prvič je bilo to področje obravnavano za celoten jugoslovanski prostor.”
vpliv in vloga prve zaposlitve na razvoj človekove ustvarjalnosti
Mlad človek običajno prične prvo zaposlitev kot pripravnik. Čas prve zaposlitve lahko sega v pozno puberteto ali pa v obdobje „mlade odraslosti”, ki naj bi trajalo od 17. do 30. leta. Pri usposabljanju pripravnikov je potrebno upoštevati njihove značilnosti, povezane z mladostjo, zato gre za vrsto načinov in oblik učenja, povezanih s konkretnim delom, pride
do prepletanja učnih sposobnosti pripravnika in andragoških sposobnosti mentorja.
Za razvoj ustvarjalnosti mlade osebnosti je zelo pomembno, kako seje nekdo že doslej uveljavljal v šoli, med vrstniki, v domačem okolju in drugje. Delovni položaji so bistveno drugačni, bolj konkretni, raznolikejši, za mladega človeka največkrat polni presenečenj, tudi neprijetnih, predvsem, če je mentorstvo prepovršno organizirano. Domnevamo lahko, da imajo v tozdih v večini primerov svoje mlade, ubogljive in poslušne ljudi, zlasti še, če imajo ti razvite delovne navade in vestno ter natančno izpolnijo naloge.
Samostojni in svojeglavi ljudje narede na delovno okolje in na manj ustvarjalnega mentorja slabši vtis. Večina pripravnikov veliko pričakuje od dela in so se pripravljeni prilagoditi delovnemu tempu, čeprav nemalokrat doživljajo prva razočaranja, ker tozdi ali DSSS ne izkoristijo dovolj njihovega mladostnega poleta in ustvarjalne energije.
Pripravniki so pri uveljavljanju svojih teženj še velikokrat nestrpni in neučakani. Oklešc jih šele delo. Vendar je v njihovih vrednotah zajeta dokajšnja mera pravičnosti in idealizma, kar jim daje moč za premagovanje začetnih težav.
Po sprejemu zakona o usmerjenem izobraževanju se že srečujemo s prvimi pripravniki z dvo- ali triletno srednjo šolo (III., IV. stopnja).
Pri teh še prej zasledimo mladostniški nemir, pretirano izraženo kritičnost in včasih celo kljubovalnost do napak sodelavcev. Upoštevati velja, da prikazujejo mladini v šolah delovni proces preveč enodimenzionalno in idealistično. Za začetnika je težnja po uveljavljanju v poklicu tesno povezana z načrtovanjem materialnih možnosti.
Mnenje, ki si ga delovni kolektiv ustvari o pripravniku, lahko prispeva h krepitvi ali pa k zaviranju njegovih odnosov z drugimi. Mlad človek, ki je bil pred tem prikrajšan za družinsko ljubezen, sedaj želi večjo naklonjenost kolektiva.
Na razvoj pripravnikove ustvarjalnosti pomembno vpliva poleg programa pripravništva in strukture dela zlasti odnos med mentorjem in pripravnikom. Mentor naj bi bil zrela ustvarjalna osebnost, pripravnika naj ne bi usposabljal le na podlagi lastnih delovnih izkušenj.
Zelo važno je, da mentor obvlada ustrezno vrednotenje znanja in kakovosti spoznanj, ki jih bo mlad človek uporabil pri svojem delu in ravnanju.
Samoupravni sistem predstavlja tudi ideološki sistem, v katerega mora mlad človek verjeti, da ga lahko nato s svojim delom uresničuje.
Pripravnik mora sprejeti samoupravne vrednosti kolektiva, vendar ne v absolutnem smislu, temveč le kot izhodišče za lastno samoupravno aktivnost.
Za vključevanje v samoupravno življenje v delovnem kolektivu potrebuje pripravnik mnogo ustreznih informacij, a te mu dostikrat niso na voljo.
Samoupravljanje lahko izrazimo tudi kot pravico do: biti ustvarjalen. Naši pripravniki bodo z intervjuji povedali še svoje vtise in počutje ter rezultate dela v času pripravništva in po njem.
DRAGICA NENADIČ

MISLI
Meč Ima samo dve ostrini, jezik jih ima na tisoče.
Neprijaznost, na katero naletimo, je ponavadi samo odmev.
Niti dnevi niti leta niso včasih tako odločilna, kot en sam trenutek.
Srečnež ima veliko' skrbi, bolnik eno samo.
Kdor je povsod, ta ni nikjer.
Če lahko piješ iz studenca, ne pij iz soda.
Velik človek je velik tudi v majhnih stvareh.
Prav ima le tisti, ki mu tega ni treba dokazovati.
Govori kakor molčiš.
Svoboden človek si misli in reče, kar hoče, in je, kar ima.
J
ponovno
o
kvaliteti
Zadnja seja poslovnega odbora in delavskega sveta naše delovne organizacije je ponovno opozorila na to, da je naša socialna varnost — brez pretiravanja — odvisna od kvalitete. Ime, ki si gaje uspel ustvariti Labod, mora prinesti najvišjo kvaliteto, kajti le ta bo tudi porok za naše nadaljnje uspešno delo.
O tem, da bo z novim letom začela delati služba kvalitete, ki bo sodila v tozd Commerce, smo že pisali. Širina dela te službe bo taka, da bo moral koncept razvoja zajemati postopno posamezne faze kontrole.
Vzporedno z ustanovitvijo službe kvalitete pa je dan v javno razpravo tudi zelo pomemben akt s tega področja, in sicer pravilnik o standardih in kvaliteti ter kontroli kvalitete del, izdelkov, storitev in opravil v DO Labod.
Oba pri zagotavljanju vse večje kvalitete naših izdelkov in našega dela ne smeta in ne moreta pomeniti ..revolucije”, saj končno stopamo po že načetih stopinjah, izvajali in dograjevali bomo le sistem kvalitete, ki smo si ga zadali in ki zahteva — glede na nove pogoje in zahtevnosti trga — tudi vse višji nivo.
Organiziranost, odgovornosti, povezave so zajete v omenjenem pravilniku in bodo morale dosledno zaživeti tudi v praksi. V javnih razpravah velja tudi aktu posvetiti največ pozornosti. Seveua pa naj tečejo razprave s ciljem: povečati oziroma zagotoviti najvišji nivo kvalitete ter s tem v zvezi iskati najkrajše možnosti odkrivanja napak že v procesu proizvodnje in ne šele na končnem izdelku.
Razmišljanja, že češ da imamo v tozdih na kontroli kvalitete predvsem starejše delavke in se sedaj posamezniki sprašujejo, kako je z njihovo socialno varnostjo, so odveč. Nihče ne bo prikrajšan pri osebnem dohodku ali sicer, saj končno moramo v sistemu najprej videti človeka. Kot že rečeno, pred službo kontrole kvalitete bo precej dela, ki ga bo morala postopno upeljeva-ti v naše delo in življenje.
Torej naj po tozdih izzvene poglobljene razprave o pravilniku!
oblike
kreditiranja
Delavci tozda Commerce so prosili Temeljno dolenjsko banko Novo mesto za nekaj pojasnil o stanovanjskem varčevanju in možnostih kreditiranja. Iz banke so se prijazno odzvali in poslali izčrpno informacijo z nazornim prikazom vseh možnosti, ki jo zaradi aktualnosti objavljamo tudi v našem glasilu:
OBLIKE KREDITIRAN-JAOBČANOV IN OZD ZA STANOVANJSKO GRADNJO V LJUBLJANSKI BANKI —TEMELJNI DOLENJSKI BANKI NOVO MESTO
Osnovna zakonska akta s področja stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji
(zakon o stanovanjskem gospodarstvu in stanovanjski družbeni dogovor) določata, da mora vsak občan, ki pridobiva stanovanjsko pravico za družbeno stanovanje, kupuje etažno stanovanje ali pa gradi stanovanjsko hišo, obvezno prispevati lastna sredstva oz. namensko varčevati.
Občan lahko namensko sta-nonovanjsko varčuje z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom od 2 do 10 let. V ta namen sklene z banko pogodbo, v kateri se določi predvsem višino privarčevanih sredstev in varčevalno dobo. Mesečni polog ne sme biti manjši od 1.000 din, najmanjši enkratni polog pa je 20.000 din. Po končani pogodbeni varčevalni dobi banka sprosti občanu lastna sredstva in mu odobri posojilo. Privarčevana sredstva banka obrestuje po 2-odstotni obrestni meri. Občan, ki namensko varčuje dinarska sredstva, po končani varčevalni dobi in vrača posojilo po naslednji lestvici:
varčevalna doba	posojilo izraž. s % od privarč. zneska (brez obresti)		doba vračanja posojila za	dej.doba izračun mesečne vrač.pos. anuitete prv. 5 let	
let	z rednimi mes. pologi	z enkrat, pologom	let	let mesecev
2	140	180	12	11
3	190	230	14	12 6
4	240	290	16	14
5	300	360	18	15	5
6	400	470	20	16	9
7	450	530	22	18 1
8	500	6(X)	23	18	9
9	550	700	24	19	2
10 in več	600	800	25	20
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki so prvih pet let odplačevanja nižje, po 5 letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
Posojilo daje banka po 5% obrestni meri.
Primeri namenskega varčevanja z rednimi mesečnimi pologi:
a)	polog 2.000 din, doba varčevanja 2 leti (24 mesecev), privarčevalni znesek 48.000 din, pripadajoče posojilo 67.200 din, skupaj privarčevana sredstva in posojilo 115.200 din, mesečno odplačilo posojila znaša 622 din,
b)	polog 2.000 din, doba varčevanja 3 leta, privarčevani znesek 72.000 din, pripadajoče posojilo 136.800 din, skupaj privačevana sredstva in posojilo 208.800 din, mesečno od-
plačilo posojila znaša 1.134 din,
c)	polog 3.000 din, doba varčevanja 2 leti, privarčevani znesek 72.000 din, pripadajoče posojilo 100.800 din, skupaj privarčevana sredstva in posojilo 172.800 din, mesečno odplačilo posojila znaša 933 din,
d)	polog 5.000 din, doba varčevanja 2 leti, privarčevana sredstva 120.000 din, pripadajoče posojilo 168.000 din, skupaj privarčevana sredstva in posojilo 288.000 din, mesečno odplačilo posojila znaša 1.554 din.
Primer varčevanja z enkratnim pologom:
polog 50.000, doba varčevanja 3 leta, pripadajoče posojilo 115.000 din, skupaj privarčevana sredstva in posojilo 165.000 din, mesečno odplačilo znaša 954 din.
Občan lahko dobi stanovanjsko posojilo pri banki tudi, če za določen čas veže dinarska sredstva ali če proda konvertibilne devize po nakupnem tečaju, ki velja na dan odkupa, ter nepreklicno veže njihovo dinarsko protivrednost. V ta namen sklene z banko pogodbo o vezavi. Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 16 let. Pogodbena doba vezave je za 1 leto daljša od dobe vračanja posojila.
Višina posojila znaša — 220 odstotkov vezanih dinarskih sredstev, — 300 odstotkov vezave dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz.
Vezana sredstva občana niso obrestovana, posojilo pa se daje po 5% obrestni meri. Banka izplača občanu vezana
sredstva po končani pogodbeno določeni dobi vezave in po odplačilu celotnega dolga.
Naslednja možna oblika pridoitve stanovanjskega posojila je predhodno varčevanje za vezavo sredstev. Občan dobi posojilo, če predhodno devizno varčuje najmanj 2 leti v konvertibilnih devizah z enkratnim ali z rednimi mesečnimi pologi, in po končani varčevalni dobi proda banki privarčevane devize. V ta namen sklene z banko pogodbo o predhodnem stanovanjskem varčevanju občana v konvertibilnih devizah, po končani varčevalni dobi pa pogodbo o vezavi dinarskih sredstev občana za stanovanjsko posojilo.
Posojilo banka dodeli po naslednji lestvici:
višina posojila, izražena z odstotkom od vezanega zneska dinarske protivrednosti od varčeval, doba	kupljenih konvertibilnih deviz
let	mesečni polog	enkratni polog
2	250	300
3	300	350
4	350	400
5	400	450
6	500	550
7	550	600
8	600	650
9	650	700
10 ali več	700	750
Banka obrestuje ■ privarčevana sredstva po 7,5% obrestni meri v isti valuti, kot je varčevanje. Pripisane obresti lahko občan dviga. Vezanih sredstev se ne obrestuje, posojilo pa se daje po 8% letni obrestni meri.
Banka daje stanovanjska posojila tudi organizacijam združenega dela in drugim družbenim pravnim osebam, ki vežejo svoja stanovanjska sredstva. Ta posojila lahko družbene pravne osebe porabijo za nakup novih stanovanj, za plačilo soudeležbe drugim organizacijam pri skupnem reševanju stanovanjskih problemov delavcev, ali pa družbene pravne osebe prenesejo pravico do posojila na svoje delavce.
Najdaljša doba vezave sredstev je 11 let, če porabi posojilo družbena pravna oseba, če pa prenaša pravico do posojila na svojega delavca, pa je najdaljša doba vezave 21 let. Doba vračanja posojila je vedno 1 leto krajša od dobe vezave sredstev.
Pri vezavi sredstev z enkratnim pologom je čakalna doba 10 mesecev in višina posojila 175% od zneska vezanih sredstev.
Pri vezavi sredstev z 12-mesečnimi pologi pa je višina posojila 140%. V primeru, če družbena pravna oseba prenaša pravico do posojila na svojega delavca, lahko sredstva veže tudi v obliki 24 mesečnih pologov, pri čemer je višina posojila 220%.
Obrestna mera za vezana sredstva je 2%, za posojilo pa 5%.
Poleg oblike kreditiranja družbenih oseb in njihovih delavcev na podlagi vezave sredstev opravlja banka na stanovanjskem področju tudi posle po pooblastilu. Družbena pravna oseba v tem primeru razdeli delavcem posojila iz sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del po določilih svojih pravilnikov, banko pa pooblasti za izvajanje vseh administrativno-tehničnih opravil v zvezi z urejanjem dokumentacije, sklenitvijo pogodb, porabe posojil, pa vse do celotnega odplačila dolga.
V LB—Temeljni dolenjski banki Novo mesto je za stanovanjsko področje zadolžena poslovna enota za stanovanjsko in komunalno kreditiranje, s sedežem na Trdinovi 2,
(Nadaljevanje na 8. str.)
(Nadaljevanje s 7. str.)
Novo mesto (tel. 25-210, 25-211), ter s svojimi strokovnimi službami v treh dolenjskih občinah — Trebnjem, Metliki
in Črnomlju. Poleg kreditiranja nudimo občanom in uporabnikom družbenih sredstev tudi informacije in strokovno pomoč pri pokrivanju finančnih konstrukcij v stanovanjski izgradnji.
ustanavljanje
aktivov
invalidov
—	socialno dejavnost v obliki raznih pomoči članom invalidom.
Izdelan letni in srednjeročni program dela Dl Novo mesto jasno usmerja nadaljnjo dejavnost društva.
Ena osnovnih nalogdruštva je ustanavljanje aktivov invalidov v DO. Prek občinskega sindikalnega sveta so bili vzpostavljeni kontakti v DO Labod, IMV, Novoteks, Krka in Iskra, z namenom, da se že 1983 v teh delovnih kolektivih ustanov aktive invalidov, za kar so izpolnjeni vsi pogoji. Srednjeročni program dela Dl Novo mesto predvideva, da se do 1985 ustanovijo aktivi invalidov še v preostalih delovnih kolektivih občine Novo mesto in v večjih krajevnih skupnostih
Naloge aktivov invalidov so predvsem:
—	sodelovanje pri usposabljanju, prekvalifikaciji in strokovnem izpopolnjevanju invalidov.
—	spodbujanje preventivnega zdravstvenega varstva in varstva pri delu,
—	sodelovanje pri urejanju ustreznih del in nalog za invalide,
—	aktivno sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih aktov, z upoštevanjem vseh pravic in dolžnosti invalidov,
—	informativna dejavnost med člani invalidi in ostalimi člani DO glede invalidske problematike,
—	razvijanje inventivne dejavnosti s posebnim poudarkom na humanizaciji dela in varstvo pri delu,
—	spodbujanje socialistične zavesti in samoupravnih socialističnih odnosov,
—	sodelovanje v dejavnosti Dl Novo mesto.
Aktivi invalidov imajo izdelan svoj pravilnik in program dela, ki sta v skladu s statutom in programom dela Dl Novo mesto in v skladu s samoupravnimi akti delovne organizacije.
Izvršni odbor Društva invalidov Novo mesto
PREDSTAVLJAMO VAM:
pavlica linger iz delte
✓
Te dni odhaja v pokoj Pavlica Linger. V Delti je zaposlena že 35 let in 6 mesecev. Zaposlila se je v Invalidskem podjetju, ki je takrat sodilo pod Ljubljano k Zvezi vojaških vojnih invalidov in je izdelovalo perilo. To je bil majhen kolektiv. Leto dni je Pavlica delala v skladišču, nato pa na obračunu osebnih dohodkov, kjer dela še danes.
Kako v spominja časov pral 35 Idi in pol?
..kljub temu, da jo bilo težko, so spomini najlepši, čeprav smo čakali v vrsti /a vse, tudi za najnujnejše prehrambeno artikle. Bili smo skromni. Naše malice so bile sestavljene iz koščka kruha in jabolk, kar smo prinašali od doma. Ko je bil kasneje v Delti organiziran bife, je to pomenilo že pravo razkošje. Imeli pa smo precej časa, a nismo ga trošili za povsem osebne namene. Udeleževali smo se raznih delovnih in udarniških akcij. Spominjam se čiščenja uiic, ko je zapadel sneg. nepozabni so spomini na vsakoletni prihod štafete, delavke smo bile kar pogosto med nosilkami štafetne palice. Obirali smo tudi sadje. Ob tisti priložnosti so nam obljubili za 20 opravljenih udarniških ur I kilogram sladkorja, a ga nismo dobili. Pa zato naslednjič nismo odpovedali sodelovanja! Pa tudi izobraževali smo se. Sama imam še shranjeno spričevalo, ki sem ga dobila ob zaključku uspešno opravljenega tečaja iz prve pomoči v protiletalski zaščiti."
Že drago Ido vaše zaposlitve ste začeli delati e pisarni. Kakšna je bila takrat razlika med režijskimi delavci in delavci iz neposredne proizvodnje'.’
..Razlika je bila v tem, da je imela šivilja 13,30 din plačila na uro, jaz pa sem imela 11,90
din na uro. Takrat pa je šivilja morala znati sešiti celo srajco. Delali pa smo seveda vse sobotote pa še marsikatero nedeljo."
I'a dopust, kako ste ga preživeli?
..Povedati moram, da sem s sodelavko iz Delte, Liziko Kovačič, ki je danes naša poslovna sekretarka, kar dve leti zapored preživela po 12 dni dopusta na morju. Na pobudo republiškega sindikata naj bi tudi naš kolektiv poslal na dopust v Baško na Krku svoje delavce. In ker ni bilo drugih interesentov, sva odšli medve. Plačali sva le prevoz, vse ostalo pa je bilo regresirano. Kopalke in ostalo poletno garderobo pa sva si sešili kar sami, saj tega ni bilo dobiti v trgovinah. Spominjam se, da sva za krojno polo pisali Naši ženi, in tako sva bili tisto poletje karse da moderni."
In kakšni so vaši občutki sedaj. ko po tolikih letilt odhajate t' pokoj?
..Delta je kot moja družina, in kljub temu da sem že nekoliko utrujena, bom seveda težko odšla. Vendar pa se bom rada vračala med svoje sodelavke, vezi moja upokojitev nikakor ne bo prekinila."
Novi zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prenaša pretežni del pravic in obveznosti glede reševanja problematike invalidnosti delavcev v OZD. Društva invalidov (Dl), ki so ustanovljena na nivoju posameznih občin v SR Sloveniji, v sedanji organiziranosti nimajo pravih možnosti da bi se uspešno vklopila v reševanje problematike invalidnosti v delovnih organizacijah. Zato je ustanovitev aktivov invalidov v posameznih OZD v okviru občinskega Dl koristen in bolj neposreden pristop k reševanju problematike delovnih invalidov znotraj OZD.
Društvo invalidov Novo mesto je bilo ustanovljeno z ustanovnim občnim zborom 24. 6. 1982 in je tedaj štelo 15 članov ustanoviteljev. Izvoljeni so bili organi upravljanja društva in sprejet program dela. V letu in pol delovanja se je društvo povečalo na blizu 350 članov, izvajalo je program, ki je v grobem obsegal tole:
—	organiziranje najprimernejših oblik včlanjevanja,
—	organiziranje strokovnih predavanj s področja invalidnosti in zakonodaje,
—	organiziranje izletov in srečanj z namenom ogleda kulturnozgodovinskih znamenitosti, naravnih lepot in medsebojnega sporazumevanja in zbliževanja,
—	organiziranje strokovnih predavanj s področja invalidnosti in zakonodaje,
—	razstavo ročnih izdelkov članov invalidov.
Pavlica Linger, zaposlena v Delti 35 let in pol.
® #
Otočec
vabi
Otočec je znano turistično središče, katerega osrednji biser je grad na otoku sredi Krke, zgrajen v 13. stoletju. Danes je preurejen v hotel, v sklopu katerega delujeta tudi garni hotel in motel. Ob zgodovinskih in naravnih lepotah ponujajo turistični delavci Otočca tudi veliko oblik rekreacije in zabave ter izbrano hrano. V času silvestrovanj ponujajo na Otočcu posebne ugodnosti za organizirane skupine, nudijo plesno glasbo, izbrane novoletne menuje... In ker je v tem času prav kvalitetna zabava osrednjega pomena, naj zapišemo, kdo vas bo na Otočcu lahko zabaval: v motelski restavraciji nastopa 5-članski ansambel s solistom (Orioni), v garni hotelu ansambel Slovenija, lahko pa se dogovorite tudi za disko glasbo ali samo harmonikarja.
Za vse, ki nameravate obiskati Otočec kasneje, pa velja, da boste lahko čolnarili, imeli na razpolago trimsko stezo, bazen, sauno, kegljišče. Sindikati lahko nabavijo karte za vse oblike rekreacije z 20-odstotnim popustom. Otočec pa ima na razpolago tudi prostore za organizacijo seminarjev. Torej, Otočec nas vabi. Pred durmi je silvestrovanje, in kdor se še ni odločil, kam in kako, bo gotovo sprejel prijazno in ugodno ponudbo z Otočca.
zdravljenje
alkoholikov
1.	Zdravljenje alkoholika in njegova popolna vrnitev v zdravo in ustvarjalno življenje je možno:
—	če se zdravljenje začne pravočasno, ko še ni preveč propadel (pozneje je alkoholizem neozdravljiv socialni „rak”),
—	če se skupaj z njim zdra-
vi njegova družina in ustrezno sodeluje delovno okolje,
— če se vključi v sodoben in uspešen način zdravljenja.
2.	Noben alkoholik se ne odloči za zdravljenje sam od sebe, ampak šele na pritisk domačih in delovne organizacije, ponavadi na postopek za razvezo zakona in disciplinsko prenehanje delovnega razmerja. Seveda mora biti tej neizprosni zahtevi, da se alkoholik zdravi, pridružena tudi dobrohotna pripravljenost pomagati mu pri zdravljenju. Ker je to dvoje edina pot, da čezmerni pivec ne propade popolnoma, je zelo kratkovidno in netovariško, če ga sodelavci in vodstvo ..ščitijo” in spregledujejo njegove prekrške. Med drugim je to tudi znak, da so sami naklonjeni čezmernemu pitju ali pa vsaj zelo neosveščeni za problematiko alkoholizma in njeno odklanjanje.
3.	Za zdravljenje alkoholizma ni zdravil. Sicer pa gre pri zdravljenju alkoholizma za zdravljenje v pravem pomenu besede le, če ima alkoholik načeto duševno zdravje in posamezne organe. S tem zdravljenjem pa še ni rešeno vprašanje alkoholizma in njegovih bistvenih posledic. Vse to je možno urejati samo z dolgotrajnim sodelovanjem v dobri skupini, kjer se prevzga-jajo zverižen alkoholikov značaj, njegovo vedenje in neskladni odnosi v njegovem zakonu, družini in delovni skupini. V marsičem pa si na novo vzgaja svoje zakrnele sposobnosti, ki so človeku potrebne za zdravo, trezno in ustvarjalno življenje ter za skladno sožitje z drugimi. To urejanje je možno začeti v posebni bolnišnici, ki ima za to primeren program, vendar pa je mnogo primerneje — pa tudi uspešnejše in cenejše — v družinski terapevtski skupini ob delu v prostem času. Zle posledice alkoholizma so namreč lahko odstranjujejo samo tam, kjer so nastale: to je v družini in delovni skupini. Take terapevtske skupine ob delu bi bilo potrebno formirati tudi po delovnih organizacijah.
4.	Najprimernejši čas za zdravljenje alkoholizma je zgodnje obdobje, ko se kažejo njegove posledice še pretežno v družini, ne pa še toliko na delovnem šestu in v javnosti. V tem obdobju alkoholik še ni preveč zdravstveno načet, alkohol mu še ni „pobil” preveč možganskih celic, ni se mu še prehudo iz.kvaril značaj pa tudi vezi z domačimi še niso tako
usodno raztrgane, da se ne bi dale več obnoviti. Čim bolj se posledice alkoholizma kažejo že tudi v javnosti in na delovnem mestu, tem težje ga je zdraviti, tem več posledic bo ostalo in tem manj verjetnosti je za uspeh.
5.	Skupaj z alkoholikom se mora vključiti v zdravljenje tudi njegova družina, navadno prek zakonskega tovariša ali drugega ključnega svojca. Samo tako se lahko urejajo njihovi razrvani odnosi in uspešno odstranjujejo vse posledice alkoholizma. Alkoholika samega ni mogoče zdraviti, saj sam niti ne ve, kakšen je bil kot alkoholik, niti kakšnega si želijo svojci, niti nima moči, da bi se spreminjal brez pomoči drugih. Samske alkoholike je zato zelo težko zdraviti. Nekaj možnosti je, če se z njim vključi kot nadomestni svojec kak primeren bližnji sorodnik ali znanec, ki je z njim tesno povezan.
6.	Delovna organizacija mora sodelovati pri zdravljenju tako, da od zdravljenega alkoholika dosledno zahteva uspešno zdravljenje, red in disciplino pri delu, njegovi predpostavljeni in socialna služba
—	pa tudi sodelavci — morajo biti dobro seznanjeni s potekom zdravljenja, deloma pa ga tudi spremljati in sodelovati. Samo neposredni predpostavljeni namreč lahko med zdravljenjem pokažejo nekdanjemu alkoholiku, kakšen je bil na delovnem mestu in v čem se mora spremeniti.
7.	Zdravljeni alkoholik mora vse življenje abstinirati. Odvisnost od alkohola se z zdravljenjem v njem samo pomiri in uspava, vsako ponovno
—	tudi najmanjše — pitje alkoholne pijače pa jo nanovo prebudi, tako da recidivist zelo hitro postane še slabši, kot je bil pred zdravljenim, in naglo propada.
8.	Zdravljeni alkoholik in njegova družina se ob začetku zdravljenja vključita v ustrezen klub zdravljenih alkoholikov (KZA), ki jim pomaga pri nadaljnji rehabilitaciji in ščiti pred vplivom javnega mnenja, kije naklonjeno pitju, da se zdravljeni alkoholik znova ne zapije. V dobrem klubu zdravljenih alkoholikov najdejo zdravljenec in njegova družina nove prijatelje, pozneje pa tudi sami veliko prispevajo pri družbenem boju proti alkoholizmu. Na nek način mora biti zdravljeni alkoholik v prijateljski povezavi z drugimi zdravljenimi alkoholiki vse življenje.
Z'	N
TEMA ALKOHOLIZEM
Danes zaključujemo serijo člankov na temo alkoholizma. Sestavki so bili vzeti iz knjige dr. J. Ruglja, priznanega strokovnjaka za zdravljenje alkoholikov. Pereč in boleč problem alkoholizma je bil pri nas predolgo ob strani. Posledice tega so številne, naj ponovno omenimo težke družinske razmere in motnje v delovnem procesu ter pogoste izostanke.
Kljub temu da neradi pri obveznostih, pravicah in dolžnostih ločujemo ženski in moški spol in da je alkohol poguben za oba, pa vendarle ne moremo mimo še posebno težkega vprašanja alkoholne zasvojenosti žensk. In ker smo pretežno ženski kolektiv, bi morali razmišljati tudi v tej smeri. Kako pomagati ženski, kije često tudi mati? Kako ji ponuditi roko v pomoč, saj se je bati, da je doma ne dobi. Pri zdravljenju alkoholika vemo, da mora sodelovati tudi partner. Če gre za zdravljenje moža, praksa kaže, da je žena vedno rada sodelovala pri zdravljenju, ko pa so pacientke žene, je razumevanje in pomoč mnogo redkejša. Ozdravljeni alkoholiki vedo povedati, da je zdravljenje težko, da mora človek začeti čisto na dnu in mnogokrat preiti samega sebe.
Zato je potrebno mnogo moči in volje. In za to dvoje je potrebno veliko razumevanja, spodbujanja in naklonjenosti.
Ce tega doma ni — inv primeru alkoholizma pri ženskah ponavadi ni razumevanja v družini — in če tega še v službi ne bo, bodo tudi rezultati temu primerni. Torej delovno okolje in posamezne odgovorne strukture se morajo zavedati širokega spleta, ki vpliva na to, ali bo alkoholik oziroma alkoholičarka uspela uiti zasvojenosti in se ponovno enakovredno vključiti v svoje delo in okolje.
( I a n k i iz preteklih številk so nas lahko marsikaj naučili, temu pa bomo morali dodati še precej volje, naklonjenosti in tople človečnosti, če se bomo hoteli skupaj z zasvojenko lotiti težke poti do ozdravljenja.
Uredništvo
V__________________________________________________J
naglica v letu 1910
Naglica nas vse stiska in nam greni dneve. Kolikokrat se nostalgično zazremo nazaj in vzdihnemo, kako mirno smo živeli nekoč. Za ilustracijo, da vsak čas prinaša svoj ..nemogoč” tempo, si prebe-
rimo misel, objavljeno decembra leta 1910 v takratni slovenski reviji Dom in svet: „Za vse vrste ustvarjanja so današnji časi tako neugodni. Ustvarjalec potrebuje samote, tihega opazovanja in mirnega premišljevanja. Dandanes pa je vrtinec življenja tako deroč, da vsakega potegne za sabo in dere s tako silo, da nam ne pusti niti trenutka za mirno opazovanje in razmišljanje. Ljudje zahtevajo toliko od življenja, da niso nikdar zadovoljni in boj z življenjem jim izčrpuje vse življenjske sile. Življenje samo je postalo tako bujno in razkošno, kričeče in nasilno, da človek vsa svoja leta porablja, da zbira vtiste in grmadi čustva, a ne pride nikdar do potrebnega miru, da bi premislil, uredil in umetniško obdelal to, kar je doživel...."
r
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
k
I
s
I
v
N
I
N
I
\
I
N
>
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
s
>
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s

najcenejše knjige
—	5 knjig
—	600 din broš.
—	1000 din vez.
—	obročno plačilo

1.	PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1984
2.	Mimi Malenšek:
JESEN V SOTESKI, povest
3.	Ivan Dolenc:
ZA DOLAR ČLOVEČNOSTI, pričevanje izseljenca
4.	NADA KRAIGHER:
IZ MOJE TRŽAŠKE MAPE, knjiga za mladino
5.	France Adamič:
SPOMINI IN PRIČEVANJA, o življenju in delu Louisa Adamiča
Naročilnica
Naročam redno letno knjižno zbirko Prešernove družbe:
a)	broširano — 600 din
b)	vezano — 1000 din Naročnino bom poravnal:
a)	v celoti, takoj ob prejemu knjig
b)	v treh zaporednih mesečnih obrokih
Ime in priimek naročnika: ------------------------
Polni naslov:
Zaposlen:
Datum:
Podpis:
'<%up$r	!
Izpolnite, odrežite in pošljite na naslov:
PREŠERNOVA DRUŽBA, 61000 Ljubljana, Borseto- j
s
I
N
*
S
I
\
I
>
S
I
s
I
>
I
v
I
s
I
N
I
V
I
s
I
N
I
S
va 27
N
osvežitev
teoretičnega
znanja
šoferjev
Nesreče na cestah zahtevajo vse več in vse težje žrtve. Analize avtomobilskih nesreč kažejo, da je posredi često ..človeški faktor”. Mnoge težke nesreče povzročajo nepoklicni šoferji in le med desetimi in petnajstimi odstotki krivcev prometnih nesreč je poklicnih šoferjev. Zakonodaja in zahtevnosti se ostrijo in s tem skušajo vplivati na zmanjšanje nesreč, človeških žrtev in materialne škode. Za doslednejše upoštevanje cestnopro-memnih pravil in s tem za zmanjševanje nesreč si prizadeva tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Na njihovo pobudo je v naši republiki stekla akcija za dodatno usposabljanje in na-
knadno preverjanje znanja poklicnih šoferjev. Samo v Novem mestu pričakujejo, da bo 500 poklicnih voznikov opravilo teste.
Dodatno usposabljanje ima namen podrobno seznaniti voznike z novostmi v cestnoprometnih predpisih, z dodatki v zakonodaji in seveda osvežiti teoretični del zahtevnih znanj. Tudi v Labodu je kadrovska služba poskrbela za organiziranje predavanj in testov za naše voznike. Skupno jih je 18, medtem ko jih 15 vozi tovornjake. Le-ti so lani prevozili 800.000 kilometrov. V sezoni prevozi povprečno vsak med njimi okoli 10.000 km, v ostalih mesecih pa nekoliko manj. Vozniki osebnih avtomobilov so prav tako prevozili mnoge kilometre. „Katrca", ki je namenjena vožnji po mestu, je opravila 9.863 km, oba večja osebna avtomobila, ki ju je pot peljala tudi po Lvropi, pa sta prevozila vsak okoli 50.000 km.

'/h,'ha/
Jur/je- A<c
/Ji**/	/m
^ fr fr £
■ /$("> frl &
TU/	'fa/ Ž&L-
im je naš ..striči”, kije leta in leta skrbel.
Letos so v Zali opravili nekaj vzdrževalnih del in s prostorsko ureditvijo tudi laže zadihali v proizvodnji
Posnetek z letošnje prireditve ob 8. marcu v Novem mestu — delavci Ločne, Commerca in DSSS, ki so se upokojili v preteklem letu.
labodovi dogodki v letu 1983
Kako je teklo leto 1983? Ko se človek ozre na preteklih dvanajst mesecev, se spomni nekaterih mejnikov, ki so sestavljali to leto. V časopisu Labod smo zabeležili naslednje:
Januar: Obisk predsednika ZSS, Zala je dobila razglasno postajo.
Februar: Delta je praznovala 10-letnico v sklopu Laboda, Labod je dobil novega tehničnega urednika, pevski zbor v Libni je prenehal peti.
Marec: Labod je dvajsetič (20.) praznoval 8. marec kot svoj praznik, na Zelenici smo organizirali smučarski tečaj, ki so se ga udeležili delavci iz vseh naših tozdov.
April: Po letu dni smo v DSSS uspeli dobiti direktorja, obiskala pa nas je v tem mesecu tudi smučarska reprezen-
N
S SEJE DELAVSKEGA SVETA DO
Člani centralnega delavskega sveta so z zadovoljstvom ugotovili, da smo naš finančni plan dosegli že konec letošnjega oktobra, plan proizvodnje pa v novembru. V razpravi je bilo poudarjeno, da je za tem uspehom veliko dela, veliko prizadevanj in posluha naših delavcev za skupne cilje. Ob tem je vidna tudi rast proizvodnje, ki seje v letu 1983 povečala za 2,5 odstotkov.
V_________________________J
tanca.
Maj: Naša konferenca sindikatov se je sestala na 2. seji in sprejela sklep o delu komisij za dograjevanje sistema nagrajevanja. V Temenici so začeli — ob reorganizaciji proizvodnje — izdelovati tudi krila.
Junij: V Temenici so začeli graditi prizidek, v Delti so
začeli ob moških srajcah izdelovati tudi bluze. Junij je tudi čas našega kviza — letos so zmagali predstavniki DSSS, ter obeležja dneva samoupra-vljalcev, ko razdelimo priznanja za naše najboljše delavce — samoupravljalce. In končno so se v juniju mesecu zbrali tudi vsi Labodovi štipendisti.
Julij: Tokrat so otroci Labodovih delavk letovali na Debelem Rtiču.
Avgust: Sestal seje odbor za pripravo obeležit ve 60-letnice in razdelil naloge.
September: Sestal seje uredniški odbor glasila Labod. V Tip-Topu so začeli z uro evidentirati delovni čas. Z delom je začela tudi priprava dela za program kril.
Oktober: Upokojenci Delte so se odpeljali na dvodnevni izlet na morje. Dosežena je bila najvišja mesečna devizna realizacija. V Ljubljani je bila akcija Golovec 83, novomeški del Laboda pa so obiskali predstavniki čeških sindikatov za področje tekstilne dejavnosti In končno je bila v tem pestrem mesecu še naša likovna prireditev — 5. Labodov ex-tempore.
November: Začel se je seminar za inštruktorje v proizvodnem delu. Tudi upokojenci iz novomeške Ločne, Commerca in DSSS ter Libne so se odpeljali na izlet na morje. Prvič v zgodovini Laboda smo dosegli realizacijo 200 starih milijard, podelili 17 priznanj SFRJ v Delti.
December: Obiskala sta nas predsednik skupščine SRS ter predsednik zbora združenega dela SRS (z visokim obiskom smo začeli leto in ga tudi zaključili). Ostale dejavnosti pa so bile v decembru posvečene izvozu, delu in skrbi za prijeten zaključek leta.
Letošnje leto pa si bomo zapomnili tudi po spreminjanju delovnega časa....
Nekaj dogodkov je zabeleženih, nekaj jih je gotovo izpuščenih (to je pa posledica tega, da ne sporočate, ne objavljate v časopisu, ne opozarjate), nekaj jih bo ostalo v našem spominu, nekaj pa jih bomo potisnili v stran in nanje pozabili. Zaželimo si, da bi bilo prihodnje leto veselo, delovno, uspešno, zadovoljno in zdravo!
V Libni prirode vsako leto ob prazniku naše delovne organizacije tudi razstavo ročnih del delav k Libne. Posnetek kaže letošnje sodelujoče, ki so za svoja dela prejele tudi skromno priznanje.
krvodajalci
v
tip-topu
Ob letošnji 30-letnici prostovoljnega krvodajalstva so se skozi vse leto vrstile slovesnosti. s katerimi smo želeli v Sloveniji obeležili jubilej, ki izpričuje visoko humanost in solidarnost.
I udi \ tozdu Tip-Top in enoti Commerce smo obeležili
30-letnico krvodajalstva. Priznanja krvodajalcem smo podelili na slovesnosti ob dnevu republike. Vsem krvodajalcem se še enkrat zahvaljujemo, hkrati pa pozivamo vse zdrave delavce naše delovne organizacije. naj se pridružijo vrstam nesebičnih krvodajalcev.
Priznanje za 5-kral darovano kri so prejeli:
\
S SEJE DELAVSKEGA SVETA
V razpravi je tudi predlog priznavanja bonifikacij. Čas je. da se do tega področja opredelimo zelo stvarno. Ob dobrih kolekcijah Laboda. ki jih beležimo iz sezone v sezono, se bomo morali začeti dogovarjati tudi za čim cenejšo izdelavo. Cene, na katere bi lahko vplivali tudi z nepre-tehtammi zahtevki za bonifikacije, so ob splošnih podražitvah (v repro verigi tekstilne industrije) že tako visoke. Zato se moramo boriti za čim ceneje izdelano. toda kvalitetno kolekcijo. Ob takem pristopu pa lagodnosti z neutemeljenimi bonifikacijami ne sme biti.
V_______________________
iz. tozda lip—top Hado Bajramovič, Alojz Bambič, Marija Bratuša, Majda Celič, Terezija Dolmovič, Stjepan Dokleja, Agnes Jug, Ivan Molnar, Zdenka Ristič, Lani Sopotnik, Ivan Ulčnik in Marinka Zvera,
za 15-krat darovano kri je prejela priznanje Frančiška Resnik.
iz tozda Commerce, enota Ljubljana, sta prejela z.a5-krat darovano kri priznanje Slavko Bojc in Jože Brank, za l()-krat darovano kri Anton Bratuž, za 15-krat ni odvzem paSlavko Koračin.
Ob tem pa naj navedem, da imamo tudi 25-kratnega darovalca krvi, Antona Bernika, l a je prejel priznanje na dan krvodajalcev, od poletja do sedaj pa je povečal število darovanj na 30.
ANA MILI NA CAŠPI.RŠIČ tozd l ip-top
C	'N
S SEJE DELAVSKEGA SVETA
Letos se v Labodu lahko pohvalimo z dejstvom, da smo uspeli izostanke zmanjšati in da so ti ob koncu novembra obstali na 10,85 odst. torej pod predvidenimi. Ta številka pa nam ne pove, ali smo bolj zdravi. Znižanje izostankov je le izraz dobro zastavljene akcije in tudi odraz primernega nagrajevanja, saj delavke že vedo, da beg v bolniško ni rešitev pred zahtevnim delom. Rezultate nam dajejo plan, roki. Zato smo ob dejstvu, da smo ženski kolektiv, ki seveda prinaša s seboj porodniške, nego, s samo 10,85% izgubljenih ur lahko zadovoljni!
V_____________________
OBISK
Konec decembra nas je obiskal Vinko Hafner, predsednik skupščine SRS. S predstavniki Laboda se je pogovarjal o gospodarjenju, zanimalo pa gaje tudi področje družbenega in osebnega standarda. Ob tej priložnosti je naš glavni direktor opozoril na dejstvo, da se tekstilci s 47-odstotnim razpolaganjem ustvarjenih deviz v reproverigi ne bomo mogli ..pokriti" in pričakujemo v prihodnjem letu težave. Beseda je tekla tudi o zastarelem strojnem parku in o težavah pri nabavi novih sodobnih strojev. Tudi o našem izvozu, ki ga nameravamo v prihodnjem letu še povečati in ki bo tako zastavljen dosegel mejo naših možnosti, so se prisotni pogovarjali. Domači trg, ki smo ga negovali in razvijali leta in leta, nam nalaga obveznosti, ki jim moramo slediti.
Po živahnem in pestrem pogovoru, v katerem pa je predsednik skupščine poudaril, da dobiva tekstilna industrija ob kreativnosti in vpetosti v današnji čas vse vidnejše in bolj priznano mesto, so si gostje ogledali tudi našo proizvodnjo in izmenjali nekaj besed tudi z delavkami Ločne.
V______________________________________________J
Jože Bračika
in nazadnje še to
Ob koncu leta kakor vedno tudi letos naj bo inventura.
Uspešni smo bili kot sam hudič in bolj kot PIK in AS in MURA.
Realizacija strašna nam grozi, če v AOP-ju kaj se ne zgodi.
Mil j ar de vrtoglave nasipljejo nam v žepe strgane ne marke,
ampak dinarčke taprave.
Najbolj pomembno vest vam na uho povem, prepričan nisem, če naglas to smem.
Smo v DSSS se končno odločili, kateri pravi bo, da za v naprej vedri nam OBLAČI nebo.
Imamo zdaj, kar smo hoteli čeprav ne vsi, a zgodovina nam pove kateri prav so imeli.
Nagrajevanje, ta tema veka,
neurejena že od pamtiveka,
kamene dobe,
lastnikov sužnjev,
nagrada dnevna
kos je kruha — zadnja peka,
tlačanstvo — desetina,
za žejnega graščaka
vse premalo vina,
upornega tlačana
biriča bič prepriča.
Kapitalizem, delavnik neskončen, zdaj konec temu je.
UKREP bo res dokončen.
Vprašanje je. kdo bo še tu ostal, kdo bo dokazal, da je družbi dosti dal.
In še nazadnje računalnik, ta krona stvarstva, pomete nam blagajno, pripelje nas do družbenega varstva.
Pozdravljeni za letos,
če ne bo drugače
napišem spet vam kaj ob letu,
če bom obdržal svoje prašne hlače.