Cospodsirsfvo. Fp<iti znišanju zsm^lSškega, Tajništvo Slov. kmetske zveze je prejelo doe26. julija ta le dopis: nGlasora proračuna za leto 1920—21, katerega je predložil finančni rainister Narodnemu predstav ništvu, bo vsak pla6oval toliko dinarjev zemljiškega in hišnega davka, kolikor je pred vojno plačeval kron. Zoper to nakano protestiramo podpisani najod-> loSneje iu prosimo vse poslanco, ki imajo srce za kmeta, da jo prepre8ijo. Res je, da dandanes dinar še niti od dale8 ni to, kar je bila nekda] krona. Al vpoštevati moramo, da do5im cene kmetskiin pridelkom in živini padajo, se knietske potrebščine prodajajo po oderuških cenah. Ako že država potrebuje ve8jih davkov, nai jih išče pri verižnikih, vojnih dobi8karjili in raznih milijonarjih, ki sedi^o na kuprh denarja, pa ne pri nas kmetih. 2e pred vojno so nae razni davki tlačili, sedaj nas ho8e'o naravnost zadušiti. — Prosimo odpomoči!" Krajevni odbor Slov. kraetske zveze pri Sv. Lanartu nad Laškim, dne 11. julija 1920. Sledijo podpisi. JugosloTanskl klub za našega kmeta. Velifco se je že pisalo o letošnji bogati letini zgodnjega sadja, kalerega je pri nas toliko, da ga moramo izva*» žatr. Izvoz našega sadja je bil nekai 8asa onemogo;'en vsled previsoke carine. Ravno glede izvoza zgodnjega sadja, so priskoSili na pomoč kmetu poslanoi i-aše Kmetske zveze. Poslanca dr, Hohnjec in Vesea-» jak sta se tako dolgo zavzemaia za znižanje izvozn© carine zgodnjega sadja, da je izdal naš minister due 23. junija odredbo, ki znižuje izvozno carino za zgodnje sadje na 2 (dva) dinarja od 100 kg. Zopet velik iii za našega kmeta pomomben uspeh zastopnikov uašega kmetskega ljudstva. Obdarovanje in ogledovanje konj za maribor ski okoliš se vrši dno 3. avgusta 1920 v Mariboru ob 10- uri na živinskem sejmišču. V razdelitev pride :. državna darila v znesku 1500 K; darilo okrajnega zastopa Maribor 1000 K: skupaj 2500 K. Ker so o* v. gledovanja konj za konjerejo velev&Snega poniena, prosimo, da konjerejoi poskrbijo, da bo prigon okoliša kolikor najšteviluejši, Pripomnlmo, da bo pri imajiovanju mogel kako darilo dobiti le član konjerejske•ga odseka, t. j. tisti, ki plača 5 K udnine. Glanarino sprejema mariborska Kmetijska podružuica (prol. Majoen.) Zivinorejci, pozor! Vlo-da Je izdala naredbo, s katero določa, da .le prepovedano klanje goveje živiue iu ovc ženskega spola pod poldrugim letom starosti in raoških telet pod dvema mesecema starostL •Tudi je prepovedano klanje brejlh krav, telic,, ovc , koz in svinj. Izvzeto od te prepovedi je zasilno kla uje ter klanje telic in ovc pod poldrugiin letom in moškrh telet v starosti pod dvema meseeema v slu•Caju, ako imajo kako hibo, ali so slabo razvita, toda v tem slučaju je doprinesti lozadevno potrdilo od ži.vinozdravaika in je dovoljlo pripisaii ria živinskem potnem listu. .OznaCiti jje treba tudi dan in kraj ter dotično potrdilo opremiti s podpisom in uradnim pečatom. Isto vejja tudi za živali, ki se koFeJo za prebrajio vojaštva. Prepovedan je izvoz goved obo'ega spola in ovc ženskega spolapod štirirai leti starosti, volov .pod dvema letoma starosti in svinj pod enim le tom starosti. Tudi je prepovedan izvoz mršavih svinj. Izvoz koiij, ki so nerabni za plemensko re]o in za delo, je dovoijen. Za prestopke zoper to naredbo je do iočena globa od 800—4000 K. V drugič se kaznuje z Sg denurne stiske, ker bo moral vsak, ki jo n. pr. podpi&al 100.000 K vojnega posojila, še vplačati v gotovini 75,000 K ako bo hotel raesto ničvrednih vojnih j.K>sojil dobiti dobro obrestovaue obligacije čehoslovaSke države. ,,Gospodar" kot na Slov. Siajerskein jiajUilJ razširjen list med kmetskim ljudstvom si le stavil ualogo: naše vinogradnike natanč-io obvešeati o stanju vinogradov ia o viuskih coiiah. Ker je raviio vino imš gJtiviii pridolek iia Stajerskeni, ki je naineiijeu mdi za, izvoz, je nujna potreba, da so naši vinogradniki nataii&iio podučeni o stanju vinogradov in cucii ogibanju viaskih cen, sicer bodo zopet žrtev vinsioii irgovcev ter prekupcev. Radi vsestrauske in*ormacije je ,,Gospodar"' naprosil nekaj staluiii vinograduiškiii poročevalcev iz Slov. goric, Oi*raoža, Ljutomera ia Kaloz. Manjka nain še edino dopisuik iz Bizeijskega iii sploli Posavja. Povdar]amo, da so vinogradna ročila o vinskib. cenah na Slov. Stajerju zgolj gosporiarskega značaja in bi jiaj služila orientaoiji naših vinogradnikov brez ozira na političuo prepričanje iii pr-ipadnost. Vinogradiiega lista še nimamo, če ga dobimo, bo meseenik, ,,Gospodar" pa bi naj bil vsaktcdenski vinogradni in vinotržni 'iniormator. Iz gospo, darskega ozira vabimo torej vinograduike strokovnja- dvojno denarno globo, v tretjič se pa odlegne obrtna  j,-^ && niim pošiljajo vsaki teden iz razlionik vinoro- pravron, Dcnarne globe izreka poištiena oblast.  dnih*kra,|ev naše Staji NakupovaKje! plenieHske g-jvedi v Sloveniji. Te 8ni se po posebni komisiji nakupuie plsinenska živioa za Crnogoro. V poštev pridejo krave do štirih let, tsJice od enega leta naprej in biki v starosti od enega, do dveh let. Kupovalo se bo izklhično le živino encbarvnih pasem, t. j. montafonske, pomurske, muriške in marijadvorske pasme. Kraji, ki imajo odveft označene plemenske živine in kjer bi se laliko računalo vsaj na eden vagon živali, naj se prijavijo -takoj pc pristojni občini ali živinorejski zadrugi ria poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. Predviden jc cakup v okolici Sodražice, St. Jurij ob južni želez.. Planma in v velikovškem okraju. Nakap živine v Sloveniji. za Crnogoro. LDU. Beograd, 2(5. julija. Minister za lonetijstvo, dr. Velizar JankoviS je odredil, da se sestavi komisija, ki odpotiijo v Slovenijo in uakupi tu za en milijon di narjev plemeuske rogat'i živine, ki se bo razdelila mec! prebivalstvo v Crnigori deloma brezplačno, deloma pa po znižanih cenab. LJabijausIaii kreditna banka, podružnica Maribor, opozarja vse one stranke, katere so svojfias oddale booe 4% državnega posojila v vnovčenje oziroma v podaljšanje,, da so jira tozadevne svote oziroma novi poduljšani boni 6% državnega posojila proti izročitvi začasnega potrdila pri njeni blagajni na razpolago. NcmSke zavarovalrJce. Pred nekaj mesoci so pnnesli razni iisti vest, da ni treba plačevati zavarovalrrin nemškim zavarovalnicam, ker je tetim ctclo vanje v naši državi prepovedano. V zadnjem fiasu pa se nam porofia iz ljutomerskega okra"ia, da iztenujcjo nemške zavarovalnice t)o odvetnikili zaostale zavarovalnine, češ, da je nemškirn zavarovalnicain uo\oljeno delovanjo v Jugoslavijt. Kdorkoli jo pristopil k kaki slovensid zavarovalnici, akoravnb mu še doba pri nemški zavarovalnici ni potekla, na.j, takoj opozo ri slovensko zavarovabiico na to dejstvo in prosi. da ista zadevo uravr.a. Značilno je. da zaliteva odvot nik, ki terja stranko za 29 K zavarovalninc, 31 K opomiuskih stroškov. Hraelj. Na bmeljskem trgu v Zatou so cene za lanski hme>j nekoliko padle in se sedaj gibijejo mecl 4500 do 5000 K za 50 kilogramov, Na Ceškem je točf! uničila veliko število najlepših hmeljskih nasadov^ Sicer je pa stanje hmelja na Ceškem ugodno, ni pa ugodno na Moravskein, v Galiciji in na Madžarskem. Postara o vojnem posojilu v Cehoslovaški. V žohoslovaški državi, katcra je takoj po prevratu izjari'Ja, da n6 bo priznala uobenih vojnih posojil, kattv ro stališže so tudi pri nas prav glasno povdariali pristaši dr. Zorjava, se je pred kratkim sprejela posebna postava glede vojnili posojil. Glavne določbe te postave so: Razpiše se četrto državno posoilo, pri katerera lahko sodelujejo imetniki vojnili posojil. Ti imetniki se delijo v dve skupini: v prvi so zadrugc. •okraji, občine, razni londi, premoženje cerkev, ustonove cerkev, mladoletni, Vse te korporacije in mlado letni se lahko udeležijo podpisovanja državnega po sojila na ta način, da položijo obligacijo vojnega posojila ter plaCaJo dolo6en znesek v gotovini, za to pa dobe oMigacije novega državnega posojila. Za vsakih sto kron vojnega posojila se plača 75 K v gotovini, dobi m pa 75 K obligaoi], ki se obrestulejo po fi% in 75 K obligacij, ki se obrestujejo po 6% ter se v 45 letih izžrebaio. Po preteku 5 let se obrestovanjo prvo imenovanih obligacij zniža na%%, po preteku na<daljnili 10 let na 4%. Vse drugo osebe dobe pocl istimi pogoji kakor zgoraj 75 K y 354% obligaciji, ki se ne žreba, in 75 K v 5%% obligaciji, kaitera se izžreba v 45 letih, Obrestovanje drugo iinenovanih obligacii m po 15 letih zniža na 5%. S to postavo iji nikdo zadovolien in to opravičono, Ver moraio lastniki vojnih poSojil še velike vsote vplačati, da dobe ob- Zopet stojimo pred hmeljsko sezono in zopet bo treba hnielj prodajati. Nehote se spominjamo on& roilijonov kron, katere so lani vtaknile v svoj žep tuje — ne hmeljarjeve roke in nehote se nam vrine sklep, da hočemo letos pri prodaji limelja previdno postopati in vse opustiti, kar bi utegnilo biti v našo žkodo. Hmalj pridelovati že znamo, če tudi še bolj površno, a bmelj prodajati, tega pa še ne znamo in se menda tudi naučili ne bomo. Hmeljarsko drušlvo si štcje v svojo dolžnost, da opozori hmeljarje pred začetkom sezone na nekatera pravila umnega hmeljarstva. V boljšo iniormacijo svetoviiega polcžaja o stanju in kupčiji bmelja bo drušlveno vodstvo po časopisih razgiašalo^tozadcvna poročila iz vseh bmelj pridelujočili držav. Hmeijarji pa naj skrbe: 1. za pravočasno obiranje haielja — ne prezgodaj, ne prepozno, 2. za pravilno in čisfo obiranje — ne me5ite rjavih in plesnjivih kobul med zelene in zdrave, — predolge kobule pa razpolovite med obiraniem; 3. za pravilno sušenje — solnBna gorkota - > me hmelju lepo zeleno barvo — prehuda vročina v sušilnicah pokvari hmeljevo moko; 4. za pravočasno basanje hmelja v vrcfie — posušen hmelj v kupih ležati pustiti ni pravilno; 5. za najugodnejšo prodajo hmelja; v to svrho se priporoča, da prodaja hmelj ali gospodar, ali pa gospodinja; ako pa prvi brez dovoljenja druge hmeIja prodati ne sme — ali tudi narobe — potem pride navadno do Imdih prepirov; prodajo hmelja naj preskrbi v to svrho sposobnejši del. Hmeljarsko društvo bo te dni razpbšiljalo svojim zaupnikom in tudi drugim hmeljariem posebn9 lepake, katerih besedilo priporoča lepo in fiisto obiranje; le-ti lepaki se nai pritrdijo na hišah, kozolcih , drevesih, plotih itd. Obiranje hmelja se bo letos pričelo med 5. in 10. avgustom; natančno se bo to še objavilo. Za hmeljske obiralce se dobe pri društvenem vodstvu posebne legitimacije. s katerimi se dobe za polovioo inižane vozovnine po južni železnici. Hmeljarsko društvo v Zalcu. Letrna v Vo]Todini.. Po poročilili iz Beograda bo letos žetev v Vojvodini aelo dobra. Račuuajo, da se bo ietos pridclalo tamkaj okoli 110,000 vagonov ž;ta. Za domafio porabo bo zadostovalo 32.000 vagonov žita, za izvoz pa bo ostalo; okoli 80.000 vagonov razi ovrstnega žita. Izvozne cene za les. LDU. Beograd, 23. .julija. Za izvoz lesa in lesnih izdelkov jo dolofiila komisija luinistrstev nastopne eene: za Nemčijo, rezan in *esan les 1000 mark, okrogel les 600 mark; za Svico , n^zan in tesan les 90 švicarskih frankov, za Franci- ?4erske nataačna poročila o: poctnebju, rasti in napradovanju trte, o niorebitiih boieznih in nesrečah v vinogradih, o povpraševanju po vinu in vinskib cenali, ki so ravno v krajn, odkoder jo poroeevalec. Ciin ve6 poročil bo prejelo uredništvo tem bolj zanimiva m natančna vinogradna in vinotržna poročila bo priaašal ,,Gospodar" vsaki tedon . Vinarski sirokovnjaki na noge in pero v roke,, zadeva Je nujno gospodarskega značaja, dobiček od v: narskih poroč.l bo imel nas kmet vinogradnik, ki m bo več izročen larbarijain iu nemilosti v-nskiii raeselarjev in prekupcev. Upamo, da naš oldio ne bo zaman, kotiček v ,,Gospodarju," ki je priiiranien vmarskemu '»poroeilu, naj bi bil vsak teden poln važnih ia zanimivib poročil. razvidelo, da so nekatere tvrdke naznanite napačno število vaf»3nov, ki jih potrebujejo za les. Lesni od sek, ki je imel svojo odborovo sejo pod nadzorstvom vladnega komisarja, objavlja, da se rok za prijavo množine eksportnega lssa podaljša do 7. avgusta t. 1., do katerega časa naj vsi lesni produoenti, včlan jeni in nevčlanjeni, ki rellektirajo na eksport lesa, javijo Lesnemu odseku pri Zvezi industrijcev v Ljub.l.;an-, Šolmiburgova ulica 7-11, natančno množino lesa v svojih zalogah, rezanega in tesanega, ki se nahaja na skladišžih ali na žagah (v gozdih se innožine ne bodo vpoštevale) in tudi iiaznanijo to6no, kje se nahaja vsaka zaloga in skladišče, ker bo poseb na komisija kontrolirala napovedi. Pravico do vagonov imajo samo lesni producenti in legitirmii lesni frgovei. Obenem raora vsak naznaniti, koliko blaga je dosedaj izvozil. — Kdor ne bi do navedensga roka 7, avgusta t. 1. podal zahtevane izjave, ali kdor bi v. svoji izjavi podal neresnifine podatke, se pri razde litvi vagdnov tri mesce ne bo vpoštoval. — Opozarja se, da naj se prijavi sarao oni les, ki ga ima vsakdo pripravljenega za eksport v tuje države. — Losni odsek Zvez3 industrijc&v. Važuo za posestnike gozdov! Tukaišnjo okrajno gozdno nadzorništvo opozarja posestnike gozdov. na naredbo deželn.e vlade za Slovenijo z dne 19. inaa 1920, da je v bodoče vsako sekanje, ki bi se raZ" tezalo na površini čez 1 hektar ali če se namerava več kot ena četrtina za sekanje zrelega drevja posekati. prijave pol. oblasti, ter da bodo.le one prijave proste stroškov ogleda po gozdarskih organih, ki se jih vloži meseca a\-gusta za jesensko in ziinsko se-* kanje in meseca ianuar,|a3 lebruarja in marca za pomladausko sekanje. Prijave so obvezne za vse obftine, OHjrftčao železo. Po poročilu došlem trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani srne ,,Vojno-tehnični zavod" v Kragujevacu prodati iz svojega skladišča z ozirom na veliko pomanjkanje obročnega železa pri nterne množine takega železa, ki pa se sme porabiti izkljnfino le za izdelovanje sodov za izvoz pekmeza , sliv in drugih domačih pridelkov. Predmetno obvestilo je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. ligacije, katero se bodo izplafiale tekom 45 let, Veči-  3° 249 Irankov, za Italijo 300 Hr, za Holandijo 45 na zavodov, katsri imajo ranogo vojnih posojil se m-  frankov. Izvozna taksa znaša za tesan les 25%, za bo mogio udeložiti podpisovanja državnoga posojila .  okrogel les 35%. Drva za Avstrijo in Madžarsko se ker jim primanjkuie gotovina, katero so skoraj po -  pi'odajajo po 28.000 CeboslovaSkih kron za 10.000 kg, polnoma zabili v vojna posojila, Vprašanje vojnih po-  melika drva po 26.000 čehoslovaSkih kron. Za izvoz sojil je jako težko, čehoslovaška država je prva skleniia tozadevno postavo, a vidi se, da ta ne zadovoli Dikogar, temveft bo spravila denarne zavode še v hu]  se plafia 35% takss. Pozor, lesni producenti! Na seji lesnega od seka 24. julija se jo iz dosedanjih naznanil zalog