NOVOTEHNA PRODAJA VOZIL Novo mesto* 25-088* Trebče:* 44-025 • Metlika: 158-197 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Visoke ocene za skrb za begunce V Novem mestu bili delegaciji mednarodnega komiteja RK in visokega komisariata OZN za begunce in UNICEF — Energijo porazdeliti, ker bo še potrebna! IU O NOVO MESTO — Prvi begunci pred krvavo vojno so prišli v novomeško občino že sredi avgusta, zdaj pa daje ta občina zatočišče blizu 1.900 beguncem s Hrvaške. Večina jih je pri sorodnikih in znancih, 35 v domu za ostarele, 600 pa v begunskem centru na Otočcu, kije začel delovati 20. septembra, v Šmarjeških in polenjskih Toplicah ter v Novem mestu. Novomeško skrb za te nesrečne ljudi, med katerimi prevladujejo ženske, otroci in ostareli, so med obiskoma v Novem mestu in na Otočcu pretekli teden zelo pohvalno ocenili predstavniki mednarodnega RK in visokega komisariata OZN za begunce. * 10 DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIS DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST LOJZE PETERLE NA JAVNI TRIBUNI ČRNOMELJ — V torek, 19. no-Vembra, bo obiskal Črnomelj Lojze Pe-j^je. Ob 18. uri se bo srečal s krajani v ^lici Mirana Jarca, ob 18.30 pa bo gost jj^e javne tribune iz ciklusa Samostojni ^loveniji na pot, ki bo imela naslov Bela 'fajina v samostojni Sloveniji. Črnomaljski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov prisrčno vabi vse “člokranjce na javno tribuno. V. S. ODKRILI PONARJENE TOLARJE KRŠKO — 8. novembra so v Krškem neznanci vnovčili dva ponujana bankova po tisoč tolaijev. “ankovca sta bila ponarejena tako, “3 sta bila desettolarskima bankov-Cema prilepljeni dve ničli. En tak ponaredek so odkrili v Osnovni šoli Jur-’Ja Dalmatina, drugega pa v prodajalni Mercator Preskrbe. Iz UNZ Krško sPoročajo, da so storilcem za petami. Paul Loosli, član mednarodnega komiteja Rdečega križa iz Ženeve, je v Novo mesto in v begunski center na Otočec prišel preteklo sredo popoldne skupaj s predsednikom slovenskega Rdečega križa Mirkom Jeleničem in načelnikom republiškega štaba za civilno zaščito Slavkom Rajhom. Hotel seje prepričati, ali je za begunce pri nas poskrbljeno, kot velevajo mednarodni standardi, in da bi videl, ali je v skrbi za begunce potrebna pomoč. Na končuje izjavil, da tako dobre skrbi za begunce, s toliko srca, pa brez velikih dodatnih stroškov, ni videl še nikjer. Pohval za dobro in domiselno delo z begunci so bili Novomeščani deležni tudi s strani republike, v četrtek pa še od predstavnikov visokega komisariata za begunce pri OZN in UNICEF iz Ženeve. Delegacijo je vodil Daniel Bcllamy iz komisariata, v njej pa so bili še Donald Allan, J.M. Castro-MaglufT iz istega komisariata ter Bent Aillaud in Danielle Vuia-novith iz UNICEF. Kako tudi ne. Begunski center na Otočcu je vzoren primer dobre organizacije in najrazličnejših aktivnosti. V sejni sobi hotela, kjer živijo begunci, je v dopoldanskem času vrtec za okrog 40 otrok, popoldne pa šola za 32 šolarjev nižjih razredov. 38 šolarjev višjih razredov imajo nekaj ur pouka popoldne v osnovni šoli v Otočcu. V šolo je vključenih tudi 35 srednješolcev ter še 48 osnovnošolcev v različne osnovne šole v občini, najbližje kraju pribežališča. Otroke v glavnem varujejo in učijo vzgojiteljice in učiteljice, ki so prav tako pribegnile iz vojnih območij Hrvaške, nekatere s celo skupino otrok. Igrače, kredo, zvezke in tudi knjige so zbrali novomeški otroci, iz Zagreba namreč ni niti obljubljenih učbenikov. Zagreb kot daje tudi sicer povsem pozabil na svoje ljudi, kar begunce zelo boli. Na Otočcu (Nadaljevanje na 2. strani) PAJČEVINA TUDI V POSAVJU KRŠKO — Prejšnji teden, točneje v petek okoli 13. ure, je tudi del Obrežja prekrila skrivnostna pajčevina, ki jo po sosednji Hrvaški spuščajo vojna letala jugoslovanske vojske. Med krajani je povzročila precej preplaha, še posebej, ker je bila na pajčevino prilepljena množica pajkov in drugih insektov, toda bojazen pred morebitno zastrupitvijo je po zadnjih analizah Centra za kriminalistično- tehnične preiskave in Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani odveč. Gre za neš- kodljivo snov, ki jo letala uporabljajo za obrambo pred vodenimi izstrelki, saj sprošča toploto, ki te izstrelke moti. V SLOGU MARTINA — V pestrem kulturno-umetniškem in zabavnem sporedu so sodelovale številne skupine in posamezniki, pretežno iz litijske in trebanjske občine. Podelili so tudi Levstikove diplome za pomemben prispevek pri urejanju in uveljavljanju Levstikove poti, in to Rudiju Bregarju, Niku Boršt-narju, Mirku Kaplji. ZKO Litija, TEM dd Čatež in dr. Matjažu Kmeclu. Kot veleva običaj, je predsednica čateške krajevne skupnosti Mija Benedičič (na posnetku)podarila slavnostnemu go vorniku majoliko, seveda, kot se za Martinovo soboto spodobi, napolnjeno z dolenjsko kapljico in z njo sta si nazdravila z Zlobcem. (Foto: P. Perc) Begunci še vedno prihajajo Manj kot v oktobru METLIKA, ČRNOMELJ — V začetku tega tedna je bilo v metliški občini skoraj 700 beguncev iz Hrvaške, zadnje čase pa jih prihaja precej manj kot pretekli mesec. V metliško občino se je zateklo tudi veliko mlajših ljudi, ki nimajo statusa begunca. Ti hodijo v službo v Karlovec, prenočujejo pa v Metli-Se vedno pa ima Rdeč ki. Se vedno pa ima Rdeči križ organizirano dežurno službo; pri reševanju problemov beguncev sodelujeta tudi občinski štab Civilne zaščite in Center za socialno delo. V zadnjih tednih prihaja veliko pomoči za begunce v metliški občini od drugod. Tako so pretekli teden pripeljalli že drugi tovornjak pomoči metliški pobratimi iz italijanskih Ronk, na pomoč pa so priskočili tudi pobratimi iz avstrijske Wagne ter zdomci iz ZRN in Kranjčani. V črnomaljski občini je bilo v začetku tega tedna 846 beguncev; vsak dan jih pride vsaj še 20 s statusom, medtem ko je bilo samo v zadnjem tednu 64 pribežnikov brez statusa begunca. Odšlo jih je iz črnomaljske občine v vsem času le 84. Sicer pa si Črnomaljci pri oskrbi pomagajo predvsem sami. Res so dobili nekaj denarja od republiške- ga štaba Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije, precej denarja pa so zbrali z zbiralnimi akcijami, ki sta jih organizirala občinski odbor Rdečega križa in skupščina občine. Izkazala seje tudi Karitas, ki ima po trgovinah košare, v katere dajejo občani živila za begunce. Delegati občinske skupščine so namenili zanje dve sejnini. Z novo zbirko proslavili jubilej Ob 40. obletnici Belo-kranjskega muzeja METLIKA — Ni naključje, daje Belokranjski muzej v Metkiki praznoval svojo 40. obletnico prav 11. novembra, na Martinovo. Ob jubileju so namreč v grajski kleti odprli vinogradniški in vinarski oddelek, ki bi ga, kot je dejal slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, Belokranjci — ki niso zadnji ne med vinogradniki ne med pivci — zaslužili že veliko prej. Pa tudi zato, ker je njihovo življenje povezano z vinom od rojstva do smrti. Ravnatelj muzeja prof. Zvonko Rus je v svojem nagovoru poudaril, daje bilo v štirih desetletjih v Belokranjskem muzeju narejeno ogromno delo, za kar ima veliko zaslug prof. Jože Dular, 30 let duša in vodja muzeja. Potarnal pa je, da mora že nekaj let, odkar poskušajo določiti status muzejev v okviru muzejske mreže Slovenije, Belokranjski muzej dokazovati, da pokriva območje samosvoje pokrajine in da Bela krajina ni enostavno privesek Dolenjske niti v geografskem niti narodopisnem niti v etničnem in ne v zgodovinskem pogledu in daje zaradi tega muzej v Metliki pokrajinski. Član Predsedstva Republike Slovenije, dr. Matjaž. Kmecl, je ob čestitkah muzeju dodal, da je njegovo delovanje namenjeno ohranitvi kulturnega in zgodovinskega spomina Bele krajine ter njenemu kulturnemu samozavedanju. Za potrditev Rusovih besed, daje bila Bela krajina od nekdaj republika zase, pa sije od obiskovalcev praznovanja, ki so dodobra napolnili grajsko dvorišče, prislužil gromek aplavz. Pohvalil pa je vse belokranjske vinogradnike, ki so jim v zahvalo za darovane predmete, nasvete in spodbude namenili novo muzejsko zbirko. »Na to zbirko so se Kučan in horvat s POSAVCI SEVNICA — Ob sevniškem občinskem prazniku bo v petek, 15. novembra, ob 11. uri v sevniški kultni dvorani GD razgovor posavskih gospodarstvenikov s predsednikom Predsedstva Republike Slovenije, Milanom Kučanom, in predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije, Ferijem Horvatom. V soboto bodo Sevničani ob prazniku °dprli v Lokah odsek posodobljene regionalke Impoljca—Zavratec, zalem prizidek gasilskega doma na Studencu, zvečer ob 18. uri pa bo v sevniški župnijski cerkvi orgelski koncert na obnovljenih orglah. ! I //////////////////////zr//^^^ Danes v Dolenjskem listu na 3. strani • Lahko žalujemo za ig< na 5. strani: ^ • Z mejo se je treba sprijazniU4T;]^r:- na 6. strani: • Neodgovorne obtožbe Jutranji« na 7. strani: • Brežičani o odpadkih z Jese na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista na 11. strani: • Otroci kot izvozni artikli'' ^ na 12. strani: • Razveljavljena povojna obs na 14. in 15. strani: • Pisma in odmevi 1 Tisoči na Levstikovi poti Tudi letos med pohodniki Milan Kučan — Govornik pripravljali precej dolgo, saj so eksponate shranjevali že (t Martinovo cerkvi- Ciril Zlobec: Levstikovo sporočilo je še aktualno ČATEŽ — V čudovitem, sončnem jesenskem vremenu seje preteklo soboto pred Tovarno elektromateriala na Čatežu zbrala množica okrog 5000 pohodnikov, ki so letos krenili na 5. pohod po Levstikovi poti iz Litije do Čateža. Med temi je bil tudi predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in tako izpolnil lanskoletno obljubo, da bo letos spet prišel na pohod, da bi poskusil izboljšati svoj čas 3 ure in 59 minut. Kučanu je načrt uspel, saj je letos porabil za 25 km dolgo peš pot 3 ure in 38 Levstik vpeljal v literaturo in narodove zadeve najstrožji vrednostni kriterij. P. P. co, ker so menili, da je to pravi patron za takšne stvari. Pozneje seje pokazalo, da sv. Martin s tem ni bil prav zadovoljen, kajti vlaga in plesen sta načela predmete in potrebno je bilo urediti pravo muzejsko klet,« je dr. Kmecl nanizal kanček zgodovine, predenje z velikim ključem odklenil težka vrata grajske zidanice. M. BEZEK—JAKŠE Z- minut. Imel pa je še precej rezerve, saj se 'Z//////////////////////////////////////////////^^^ Z je med pohodom precej časa zadržal v Z kramljanju s številnimi pohodniki, ki so pač hoteli spregovoriti vsaj besedo ali m s*» * mm* ’ iflsnMiii _ £aJ se je zgodilo nekaterim kmetom na Gorenjskem, v manjši meri pa .ui našim? Spomladi so za velike denarje (2 nemški marki za kilogram) Pili prvovrstno seme, jeseni pa ostali skorajda brez pridelka. Natančneje, ^elekje bil, vendar je večina gomoljev vsebovala pod lupino tako obilne Jave pegCi nekroze, da niso uporabni za človeško prehrano. Po dva tolarja "ugram sojih prodajali za živinsko krmo. Seveda seje začelo prerekanje o tem, kdo je zakrivil sramoto. Za sorto "tland squire, ki izvira iz Irske, seje sicer prej vedelo, daje zelo občutljiva Pregnojenost z dušičnimi gnojili pa tudi za sušo, ni pa tega nihče posebej »i V^a*vsem kmetom ob nakupu semena. Dr. Miloš Kus, kije doktoriral 9d •,mP'ria<<> fd*. da so pege fiziološka napaka in da so nastale zaradi Pmske ponovitve zime. če seje še spominjate. Seme je bilo v mrzli zemlji, J^PIZODA NA SODIŠČU? — Kot kaže, bodo nekateri kmetje iskali za-■ “enje na sodišču, češ da so bili s krompirjevim semenom prevarani. Ali sodišče ugotovilo krivca, o tem rahlo dvomimo, ne dvomimo pa, da bo "°va ugotovilo, kako težavna je od neba odvisna kmetijska pridelava in , °rda tudi, kaj jemlje tako potrebno samozavest kmetijskim strokovnja-0|n, ki se ukvarjajo z njo. Ne morejo se zanesti zgolj na svoje znanje, pa naj .^Premorejo še toliko.________________________________________ astJc bila nasilno prekinjena ter podvržena velikim temperaturnim sprc-embam. Ker se take rastne razmere lahko ponovijo, dr. Kus te sorte ne ^'Puroča in dodaja, da ji strokovnjaki že spomladi niso bili posebno Inž. M. LEGAN Od 20.000 ha rodnih vinogradov so nekateri tudi že precej stari, če bi hoteli obdržati vsaj sedanje površine, bi morali vsako leto obnoviti 750 ha vinogradov, a jih le 400 ha. Poudaril je, da samostojna Slovenija ne bo smela dovoliti nobenemu vinskemu trgovcu, da ne bi odvajal v slovensko blagajno denarja za obnovo slovenskih vinogradov. Država bo morala sprejeti takšne ukrepe, da bo slovenski vinogradnik lahko ran-tabilno delal. Vendar se bodo morali tudi vinogradniki sprijazniti s tem, da jih ne bo nihče pestoval. Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc je dejal, da vinogradništvo omogoča preživetje na sorazmerno majhnih kmetijskih površinah. To pa je hkrati NAJBOLJŠE MLADO VINO — Na martinovanju, ki ga je pripravila semiš -ka podružnica Društva vinogradnikov Bele krajine, so podelili priznanja za mlada vina le drugič zapored je dobil najvišjo oceno (17,57) rumeni muškat Jožeta Prusa s Krmačine. Na fotografiji: Prus (na desni) prejema priznanje iz rok enologa Tonete Pezdirca UVELJAVITE POPUSTE PRI NAFTI LJUBLJANA — Na predlog ministrstva za kmetijstvo je republiška vlada sprejela odlok o regresiranju nafte za kmetijstvo. Ker nekateri kmetje še ne vedo za merilo pri regresiranju, ponavljamo, da je količina regresiranega goriva določena na osnovi prodanih tržnih presežkov kmetijskih pridelkov in prireje, za kar pa mora imeti kmet tudi ustrezna dokazila. Za tono prodane pšenice ima pridelovalec pravico do 45 regresiranih (za petino cenejših) litrov goriva, za tono sladkorne pese do 12, za tono sadja do 14, za tono koruze do 36, za tono grozdja do 58 in za tono krompirja do 23 litrov regresiranega goriva. Regres je mogoče uveljaviti tudi pri mesu, in sicer: pri prireji z domačo krmo dobi rejec za tono žive teže regres za 294 litrov, pri prireji s kupljeno krmo pa za 47 litrov. Pri prašičih znaša prva številka 244, druga pa 38. Za naše kmete bo še posebej zanimivo, da lahko dobijo za 1000 litrov mleka 41 litrov cenejše nafte. Ne gre na boljše Kmetijske razmere ocenjuje poslanec ZZD Miro Krajec KOČEVJE — Miro Krajec je poslanec ZZD republiške skupščine za kmetijsko področje občin Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Vrhnika, Logatec in območje Ljubljane. O novem predlogu zakona o gozdovih pa še o delu sedanje vlade ter sporih v kmečki stranki meni naslednje: Na čisto kmetijskem področju od volitev sem še ni opaziti posebnih uspehov in rezultatov. Le na socialnem področju so zakoni zdaj bolj ugodni za kmete. Ob predlaganem novem gozdarskem zakonu je čutiti precejšen pritisk operativcev, ki so delali po dosedanjih zakonih, vlada pa kot da jim ne želi nasprotovati. V zakonu me ne moti odkazilo za posek lesa, pač pa dejstvo, da lastnik gozda ne bo imel dovolj vpliva na sečnjo. Zaradi zgornje meje odkazila in obveznega poseka bo namreč kmetu onemogočeno varčevanje z lesom v gozdu, se pravi, da bi les uporabil takrat, ko bi ga nujno potreboval v raznih stiskah zaradi nesreč itd. Vse pa kaže, da bo po novem zakonu gospodarjenje z gozdom še dražje, kot je bilo doslej. Odločno se zavzemam, da mora vlada pred sprejemom zakona napraviti izračun, kolikšna bo obdavčitev lesa, kolikd od tega bo šlo za stroške državne uprave in koliko za gozdne ceste, vlake in drugo. Kočevsko občino, Miro Krajec kjer je zdaj 89 odstotkov gozdov družbenih, pa bo novi zakon sploh najbolj prizadel. Ti gozdovi bodo postali državni in ves njihov prihodek bo šel v proračun Slovenije. V kmečki stranki čutimo, da vlada ni sposobna izpeljati določenih sprememb v kmetijstvu. Nimamo tudi programa razvoja slovenskega kmetijstva. Moteče so tudi nekatere zadeve znotraj naše stranke. J. PRIMC eden od načinov za blaginjo na slovenskem podeželju. Problem pa so veliki izdatki pri obnovi vinogradov, in vprašanje je, če jih bo Slovenija zmogla. Upa, da bo naša država po priznanju znala pritegniti tuji kapital za tovrstne naložbe. Res pa je, da ima Evropa vina povprečne kakovosti dovolj in da za • Belokranjski vinogradniki so opozorili, naj bi bile trsne cepljenke še naprej regresirane, kar je minister Osterc obljubil. V Belo krajino naj bi prišlo več nepovratnega denarja in sredstev za demografsko ogrožene, saj se je letos republika na tem področju slabo odrezala. Pri obnovi vinogradov, ki jo imajo vsi tako radi na ustih, bi morali več pozornosti posvetiti preskrbi trga z ustreznimi stroji, omogočiti ugodnejša posojila za obnovo ter ublažiti cenovna neskladja. Na republiki se že dogovarjajo o uvozu umetnih gnojil, ki bi jim zmanjšali carinske dajatve. Sicer pa bi v Beli krajini morali narediti več za povezavo tradicije, dobrega vina in turizma in to ne le na papirju. Dobro zamišljen projekt vinske ceste je na primer obležal v predalih. pridelavo takšnega vina Slovenija gotovo ne bo dobila pomoči. Predsednik zadružne zveze Slovenije inž. Leo Frelih je govoril predvsem o zadružništvu, ki se mu ob pozitivnem odnosu države do njega obeta renesansa. Predvsem pa bodo kmetje odločali, kakšno zadrugo hočejo. Ob tem je namestnik direktorja poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo inž. Jože Novak pripomnil, da takšne zadruge, kot si jo želimo, zagotovo ne bo: da bi drago odkupila pridelek, ga poceni prodala, ob tem dobro zaslužila pa še plačala vse prispevke. Predsednik društev slovenskih vinogradnikov Štefan Kuhar pa je pristavil, da je treba vinogradnikom dati enake možnosti kot ostalim kmetijcem. Česar pa tudi v zadnjih dveh letih nove vladavine niso dobili. M. BEZEK-JAKŠE • Če nam vse propade, nam še vedno ostaneta riž in ribolov. (Japonski pregovor) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag Juli) Nemanič 0 martinovanju Občutek imam, da letos častijo sv. Martina bolj opazno in množično kot prejšnja leta. Delno sem sodeloval pri programu v Semiču v Beli krajini in pri »Treh lučkah« na Sremiču v Posavju. Pridni organizatorji so v obeh krajih organizirali tudi strokovno ocenjevanje moštov (mladih vin). Tako bomo ljubitelji dobrega vina že ob Martinu vedeli, kje se nahajajo najboljša vina. Vinogradniki, ki niso imeli dovolj sreče, da bi bilo njihovo vino že sedaj brezhibno, imajo priložnost odstraniti napako, saj mlado vino prenese brez posledic postopke čiščenja. Oživljanje tega ljudskega običaja ima pa danes tudi večji tržni pomen, saj gre za predstavitev novega letnika, informacijo gostinstvu in istočasno pospeševanje širjenja vinske kulture in poudarjanje kakovosti vina. Bodimo veseli, ker so vinogradniki pokazali, da so sposobni pridelati dobro vino in da se zavedajo pomena vinskega marketinga. Pomagajmo jim! Ne bi bilo dobro, da bi se zatekali pri mnogih martinovskih in vinsih krstih k cenenim »skečem«, ki z ljudskim izročilom nimajo nič skupnega. Prav bi bilo, da bi v vsakem vinogradniškem kraju pobrskali po lastni kulturni zakladnici in na osnovi najdenega z današnjimi možnostmi in spoznanji izdelali programe martinovanja. Mogoče je to priložnost za naše kulturnike in zanimiv izziv. Martin velja za prvega vinskega patrona, jih je pa več. Poleg Martina je najbolj znan Urban; ta naj bi po nekem sporazumu bil zaščitnik vinogradnikov, Martin pa vina. Za vse šege in navade, ki so se nabrale okoli martinovega, velja stari ljudski rek, da je martinovo »jesenski pust«. Sam svetnik Martin pa ima pri tem najmanjši delež, saj seje vse, kar se je ob martinovem dogajalo v preteklosti, s časi dopolnjevalo ter se ohranilo do današnjih dni. Zgodilo se je pač z mnogimi poganskimi praznovanji, da je priljubljen svetnik, katerega god je cerkev postavila v primeren čas, prevzel pogansko praznovanje in šege, ki jih ni bilo moč zatreti. V novembrskem času so pogani v tem podnebnem okolju obhajali zahvalo za letino. Do današnjih dni so se ohranila za martinovo pastirska obredna slavja. Martinovanje je zato praznovanje, ki ni vezano samo na vinorodne kraje. Na Koroškem in Gorenjskem, ki nimata vinske tradicije, je martinovo predvsem zahvalni praznik (zahvalna nedelja), ko prinašajo v cerkev pridelke m se zahvalijo Bogu za letino. V teh krajih je martinovo pastirski obredni praznik. Obred je potekal kar na pašniku, kjer so pastirji pripravili skupno pojedino, ki jo na Gorenjskem imenujejo Martinova kaša. Po jedi so se razveselili. Ohranila se je ljudska pesmica: Počakaj me, Mina, do svetega Martina: krave popasem, pol tem pa vzel! Posebej veselo in obredno praznovanje je bilo seveda v vinorodnih krajih. Navajam besedilo vinskega krsta: Vinček naš, ki si v poliču, posvečeno naj bo tvoje ime, razveseli in razsvetli našo pamet, pridi k nam tvoja aroma, bodi dobre volje, tak doma kot v zidanici, tako v želodcu kot v glavi. Daj nam danes moči krit zjutraj in ne odpravi nas od polnega Štefana, kot mi ne odpuščamo nikogar od polnega kozarca, in ne zapelji nas v prazno klet. Reši nas vinske žeje in vsega hudega, kar bi lahko škodilo našemu želodcu. mag. (Dalje prihodnjič) , JULIJ NEMANIČ Vino ne bo letnik stoletja Vendar bo po ocenah mladega vina solidne kakovosti SEMIČ — Na tradicionalno ocenjevanje mladih vin ob semiškem martinovanju se vsako leto odzove več vinogradnikov. Vse bolj namreč prodira spoznanje, da je dobro kletarjenje eden osnovnih pogojev za kvalitna vina. Kot je ob ocenjevanju letošnjega let- ZAKAJ KZ ČRNOMELJ ZAMUJA Z IZPLAČILOM GROZDJA? ČRNOMELJ — Vinogradniki iz črnomaljske občine so se zelo razhudili, ko so zvedeli, da je metliška kmetijska zadruga začela Metličanom že pretekli teden izplačevati grozdje, medtem ko iz črnomaljske zadruge ni bilo denarja, četudi je bilo dogovoijeno, da bosta zadrugi pričeli izplačevati hkrati. V črnomaljski kmetijski zadrugi so pojasnili, da so dobili v četrtek, 7. novembra, od metliške zadruge za grozdje manj kot polovico denarja, ki bi ga sicer morali izplačati. Zato so se znašli v nerodnem položaju, ker niso vedeli, komu naj bi denar dali, da se ne bi drugi čutili prikrajšane. Odločili so se, da bodo pripravili sezname, po katerih bodo izplačevali, denar pa bo začel prihajati v roke vinogradnikov te dni. nika zapisal predsednik ocenjevalne komisije mag. Julij Nemanič, letošnji letnik po kakovosti sicer ne sodi med letnike stoletja, bo pa vseeno solidne kakovosti. Pohvalil pa je vinogradnike, ki so letos ponudili v oceno že lepo zbirko belih sortnih vin, med njimi tudi zelo kakovostna, kot so laški rizling, beli pinot, zeleni silvanec, renski rizling, sauvignon, sivi pinot in rumeni muškat. Te sorte v Beli krajini brez težav tudi v takšnem letu, kot je letošnje, dosežejo sladkorno stopnjo, kije pogoj za vrhunski razred. To pa naj bi bil pomemben napotek pri prihodnjih obnovah vinogradov, da bi najboljše lege zasadili z vrhunskimi belimi sortami. Sicer pa so na ocenjevanje vinogradniki še vedno prinesli največ vzorcev mešanega belega vina in metliške črnine. M.B.—J. Oman o zaletavcih Iz intervjuja Ivana Omana, predsednika SKZ-LS, v Kmečkem glasu • Trdim, da smo prvo napako naredili mi v naši stranki in da je krivda za zaplet na naši strani • Večina naših poslancev je prepričana, da Osterc mora oditi, zakaj mora oditi, o tem pa se naše mnenje precej razlikuje. • Ti naši zaleta vci v stranki delujejo res naivno, saj jim ni jasno niti to, da zamenjava predsednika vlade ni isto kot zamenjava resornega ministra. • Ko sem se ob mlečnem štrajku želel pogovoriti tudi s takratno SZDL, so me skoraj razglasili za izdajalca. • Če moji pogledi v stranki nič ne veljajo, potem seveda ne morem biti več predsednik take stranke. Z VEČZNANJA ZA BOLJŠE ORANJE—Na Srednji kmetijski šoli Grm pod Trško goro je minuli petek potekal enodnevni tečaj, ki se ga je udeležilo 40 mlajših kmetovalcev iz vseh štirih dolenjskih občin. Tečaj je pripravila šola skupaj s Kmetijskim zavodom, njegov namen pa je bil lastnike traktorjev Zetor podučiti o uporabi hidravlike pri oranju. Kmetovalci so se najprej seznanili s teorijo v učilnici (na sliki), zatem pa tudi s traktorji na Šolskih njivah. (Foto: J. Pavlin) gospodinjski kotiček Perutnina v naši prehrani K domači perutnini prištevamo kokoši, petcline, jarčke, piščance, kopune, race in golobe. Na voljo nam je največ farmsko vzrejene perutnine, v domači ali kmečki vzreji imamo približno le 10% perutnine. Meso mladih živali, to je piščancev, je precej nizko kalorično, saj vsebuje le 3% — 9% maščobe. Meso gosi, rac in puranov ima več maščob, tudi do 30%. Perutninsko meso se pogosto pojavlja v naši vsakodnevni prehrani, ker ima določene prednosti pred ostalimi vrstami mesa. Meso perutnine je še vedno najcenejše. Ker je meso zelo lahko prebavljivo, je njegova uporabnost zelo široka v zdravi in dietni prehrani. Čas priprave perutninskih jedi je kratek in preprost. Najbolj sočno je meso mladih kokoši, ko pa te začno nesti, postane meso bolj čvrsto in ga je potrebno pred pečenjem kuhati ali dušiti. V vodo damo nekaj kapljic alkohola, da se meso hitreje zmehča. S kokošjo juho so že od nekdaj postregli za vse večje praznike in z njo hranili oslabele bolnike. Pa tudi danes ni prave kmečke gostije, če ni na mizi lepo zapečena kokoš. Piščance pečemo, cvremo, pripravljamo nadete, v ragujih, obarah in rižotah. Pazljivi moramo biti predvsem pri peki in cvrenju, saj je meso, ki je pri kosti še rdeče zelo neokusno. Meso lahko pripravimo tudi dietno, če ga spečemo zavitega v alufolijo. Če pa hočemo, da se pri navadnem pečenju površina sočno oskorji, jo premažemo z mešanico olja in medu ali pokapljamo z limoninim sokom. Če imamo zamrznjeno perutnino, jo je potrebno pred toplotno obdelavo vedno odtaliti. V zamrzovalni skrinji nikoli ne pustimo dlje časa velikih in mastnih kokoši. Takšne zavzamejo tudi veliko prostora. Če zakoljemo več perutnine naenkrat, jo razkosamo in shranimo posamezne enake dele, kot so noge, prsni koši, peruti in hrbti. Le tako bomo kasneje imeli pregled nad shranki. Če hočemo pripraviti izdatnejšo pečenko, jo nadevamo. Kaj vse uporabimo za nadev? Zrežemo vso drobovino, to je srce, jetra in želodček, 2 — 3 člice kruhovih drobtin, malo mleka, 2 jajci, sesekljan peteršilj, sol, poper in limonin sok. Vse sestavine zmešamo in napolnimo trup ter podkožje na nogah. Kokoš bo še posebno okusna, če jo spečemo v krušni peči. HELENA MRZLIKAR B 1 IZ NtkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN G Do konca leta je dela dovolj Trenutno zaposlenih v tujini 40 odst. zmogljivosti GIP Pionir —Nadaljevanje sa-nacije: zmanjšanje stroškov — Brez kreditov so težko konkurenčni NOVO MESTO — Do konca letošnjega leta ima novomeški GIP Pionir dovolj dela za polno zaposlenost svojih gradbenih zmogljivosti, projektive in dopolnilnih specializiranih dejavnosti, ki dajejo kruh skoraj četrtini od okrog 3.300 zaposlenih. Za to se ima zahvaliti delu na tujem, kjer je angažiranih 40 odst. Pionirjevih kapacitet ter celo 60 odst. projektivnih. Pionir bo letos naredil za predvidenih 2,5 milijarde tolaijev, od tega so do konca septembra na tujem naredili za 23 milijonov mark. Tujina, kjer sije Pionir poiskal prvo delo že daljnega leta 1973, ko je bilo dela za gradbenike doma več kot dovolj, ostaja tudi upanje za obstanek sicer nekoliko zmanjšanega, prilagodljivejšega, kadrovsko primerno zasedenega in ekonomsko učinkovitejšega podjetja. Za še večjo uspešnost pri iskanju del v tujini nameravajo zunaj tudi v bodoče ustanavljati mešana podjetja in narediti vse za kompletno ponudbo. Dejstvo pa je, da bi jim bilo v veliko pomoč, če bi mlada slovenska država čimprej shodila. V Nemčiji na primer bi se zdaj po združitvi dalo dobiti delo, čeprav je trg razvite Evrope gradbeniško zaprt, a že kar nekaj časa traja trud, da bi Slovenija dobila samostojna dovoljenja za delo, ker Beograd dobljenih ni hotel razdeliti. Gre tudi za probleme finančne spremljave gradbenih del v Vzhodni Evropi. Če bi jo imeli, bi lahko tam takoj aktivirali projekte v vrednosti 162 milijonov ntark! Trenutno Pionir dela na osmih gradbiščih v republikah Sovjetske zveze, na Poljskem, Madžarskem in v Libiji. Zunaj dela zdaj povprečno 420 gradbenih delavcev, tuji projekti pa seveda »živijo« še sorazmeren delež proizvodnega in strokovnega kadra, ki dela zanje doma. Ostale republike nekdanje Jugoslavije, ki so bile za Pionirja pomembno tržišče, so zaenkrat praktično izgubljene. Le na Hrvaškem, kjer ima Pionir celo svoj profitni center, ima zaposlenih 3 odst. zmogljivosti. Da bi ta nedvomno perspektivni trg zadržal, Pionir kot na- slednico profitnega centra v Zagrebu ustanavlja delniško družbo. V Pionirju ocenjujejo, da bi s temi ukrepi že do konca leta znižali stroške za prek 100 milijonov tolarjev in pridobili več kot 200 milijonov tolarjev gotovine, kar bi tudi ublažilo likvidnostne POGOVOR O POKOJNINAH NOVO MESTO — Liberalno-de-mokratska stranka Novo mesto v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri spet organizira svobodno katedro v novomeškem hotelu Metropol. Beseda bo tekla o upokojencih in pokojninah v starem in predlogu novega pokojninskega zakona. Gost katedre bo mag. Janko Černetič, predsednik stranke Sivi panterji. Vabljeni! probleme. Nelikvidnost, ki je v veliki meri posledica kasnitve plačil, povzroča motnje v preskrbi z repromateriali in opremo. Te so zdaj močno povečali še pretrgani blagovni in plačilni tokovi, zaradi česar so prisiljeni materiale ku- • Kljub temu da ima Pionir v glavnem dovolj dela, težav ne manjka.Za-radi njih so že pred dobrim letom naredili sanacijski program. Pionir je v tem letu za polovico zmanjšal zadolženost, povečal trajni kapital in samo-finaneiranje, podvojil izvoz in povečal delež v panogi gradbeništva. V Pionirju pa so prepričani, da v prihodnje ne bo večje konkurenčnosti brez ukrepov za znižanje lastne cene. Med ukrepi predvidevajo tudi tako neljube in vprašljive, kot je zamrznitev plač, pa znižanje materialnih stroškov in zmanjšanje števila zaposlenih. Po zakonski poti o trajnih presežkih naj bi dobilo knjižico 560 ljudi. povati na tujem. Slovenskih ni dovolj ali pa so jim nenormalno porasle cene. Z. L.-D. Stanovanja v lasti Zarje Novomeška podjetja so v stanovanjsko podjetje prenesla že za 70 milijonov mark stanovanj — DEŽURNE TRGOVINE V soboto; 16. novembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto; Market na Kristanovi • Šentjernej: Samopostrežba Mercator • Dolenjske Toplice: prodajalna Vrelec • Žužemberk: Market Dolenjka • Straža: Samopostrežba KZ. •Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna KZ na Glavnem trgu 4. NOVO MESTO — 30. oktobra je bil v Novem mestu slavnostni podpis pogodbe o ustanovitvi stanovanjskega podjetja Zarja, ki naj bi začelo delovati s 1. januarjem 1992. Gre za prvo podjetje te vrste v Sloveniji, zaradi česar naj bi »novomeški model« celo prodajali. Projekt oblikovanja stanovanjskega podjetja je nastajal hkrati z nastajanjem novega stanovanjskega zakona, tako da je nared vsega štirinajst dni po sprejetju zakona v republiški skupščini. Urejanje tega področja na podjetniški način pa je novomeška vlada pod vodstvom mag. Boštjana Kovačiča predvidela že z vladnim programom. Stanovanjsko podjetje Zarja je kapitalska delniška družba. Po besedah njenega direktorja Stojana Horvata naj bi bila to edina oblika, ki omogoča pravilno razporeditev moči lastnikov stano--vanj pri upravljanju podjetja. Sama pogodba o ustanovitvi podjetja pa naj bi zagotavljala kakovostno upravljanje na kapitalski osnovi lastnikom stanovanj ali vloženega denarja. Že v kratkem bo družba namreč objavila javni razpis delnic, ki se jih bo dalo pridobiti z vložkom stanovanj ali denarja in s lem postati solastnik stanovanjskega podjetja. Ta ima seveda na področju stanovanj- skega gospodarstva velike načrte, zato računa, da bo javni razpis delnic poleg novomeških privabil tudi delničarje od drugod. Ustanovitelji novomeškega stanovanjskega podjetja Zarja so: GIP Pionir, IMV, Ljubljanska banka—Dolenjska banka. Gozdno gospodarstvo in Cestno podjetje. Vrednost podjetja je tako v obliki stanovanj že sedaj okrog 70 milijonov mark. V Žarji pa je 15 zaposlenih, ki so že doslej delali v stanovanjskem gospodarstvu. Kakšen bo grb? NOVO MESTO — Na prvi naslednji seji naj bi novomeška občinska skupščina obravnavala in dala v javno razpravo osnutek odloka o grbu in zastavi občine Novo mesto. Pričakovati je, da bo o njem mnogo različnih mnenj. Osnutek odloka predvideva, naj bi za grb Novega mesta, ki bo med drugim uporabljen na registrskih avtomobilskih tablicah, sprejeli podobo ustanovitelja mesta, vojvode Rudolfa IV. na ščitu. Predvidena je podoba Rudolfa IV. na belem polju, in sicer sedi na klopi s prekrižanimi nogami, na glavi ima vojvodsko kapo, v desni roki drži državniško jabolko, v levi pa vojvodsko zastavo. Kapa in obleka sta rdeče, jabolko in zastava pa rumene barve. Grb je barvno in oblikovno po naročilu obdelal dr. Božo Otorepec, ki je izhajal iz zgodovinskih pečatov Novega mesta. Z zastavo so večji problemi. Ni namreč znano, ali jo je Novo mesto v zgodovini, ki je občasno tako aktualna, sploh imelo. Zato je kot osnova bodoče občinske zastave predvidena zastava novomeške meščanske garde iz leta 1875, ki jo imajo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Na zastavi naj bi bila enaka podoba Rudolfa IV., kot je predvidena za grb. Grb in zastavo naj bi spravili v uporabo v pol leta po sprejetju odloka, stroški za to so zaenkrat ocenjeni na pol milijona tolarjev. Odlok z. grožnjo denarnih kazni predvideva strogo namensko uporabo grba in zastave za identifikacijo občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti. Ker obstaja še vrsta priložnosti, ko gre za graditev splošne podobe o občini, grba in zastave pa ni moč uporabiti, naj bi imeli še znak, ki bi postal »zaščitna znamka« novomeške občine. Pred leti je natečaj že prinesel en tak znak, raster novomeškega starega mestnega jedra z značilnim okljukom Krke. Ta znak sicer nikoli ni bil pravno formalno sprejet za znak občine, bil pa je večkrat uporabljen in v javnosti sprejet. Nič več po »balkansko« OTOČEC — Združenje gostinstva in turizma Slovenije že tretje leto zapored pripravlja seminarje po slovenskih regijah, ki so namenjeni predstavnikom živilske industrije, vodjem kuhinj in strežb v hotelih, restavracijah in v obratih družbene prehrane, bolnišnicah, domovih za ostarele občane, vrtcih in drugje. Seminarja v motelu Otočec, ki gaje vodil priznani strokovnjak Anton Strajnar, seje minulo sredo udeležilo 80 slušateljev, med katerimi so bili tudi vsi najvplivnejši predstavniki živilstva Slovenije in sosednje Hrvaške. »Namen naših skupnih srečanj je povezan z najaktualnejšimi temami iz gostinsko-hotelske stroke ter sodobnimi vidiki prehranjevanja. Našo prehrano in ponudbo moramo dvigniti nad balkansko in se prizadevati za višjo kulturno raven. V letošnjem letu nameravamo pripraviti še dva seminarja, ki bosta namenjena izobraževanju dveh vrst gostinskih strokovnjakov, ki jih slovensko gostinstvo še ne pozna: to sta vinski svetovalec in vodja prodaje v gostinskih podjetjih,« je po seminarju povedal Anton Strajnar, ki se ga mnogi novomeški starejši gostinci spomnijo tudi kot vodje Kuhinje v otoškem gradu in kot rojaka, doma s Težke vode pri Stopičah. Na koncu seminarja so se s svojimi proizvodi predstavili domala vsi slovenski proizvajalci živil. O tem je Strajnar povedal naslednje: »Veselimo se napredka živilske industrije. Se posebej velja pohvaliti napredek novomeške mesarije KZ Krke z Grabna in dolenjskih Pekarn, od ostalih pa tudi Mesarije iz Kočevja. Letos so se prvič predstavili tudi vinarji iz Brežic, Metlike, Maribora in drugih slovenskih kleti.« J. P. KULINA RIČNE POSEBNOSTI — Udeleženci enodnevnega seminarja na Otočcu so ob koncu lahko poskusili proizvode živilske industrije Slovenije, ki jih je predstavil Anton Strajnar. (Foto: J. Pavlin) NOVO MESTO — Po oktobrski podražitvi vrtcev za četrtino naj bi se novomeški vrtci s prvim novembrom podražili še za 23 odst. Občinska vlada zahtevka Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto ni sprejela, ampak je pristala na 14-odstotno podražitev, za kar mora VVO še pripraviti nov izračun cen storitev. Sprejet pa je bil zahtevek Doma starejših občanov Novo mesto po 12-odstotni podražitvi cen oskrbe s 1. novembrom. VVO Novo mesto je v prvih devetih mesecih letos prigospodarila za dobrih 3,8 milijona tolarjev izgube. Zapisali so jo na račun izpada prihodkov zaradi neskladja med rastjo cen vrtcev in stroškov. Zaradi dvemesečne kasnitve zadnje podražitve, zaradi česar so bili novomeški vrtci septembra najcenejši med podobnimi v republiki, naj bi bili vrtci ob skoraj 2,6 milijona tolarjev. Približno toliko naj bi bilo kljub podražitvi izgube ob koncu leta, ko naj bi Novoles spet ustvarja dobiček Stečaja dveh podjetij pred zaključkom STRAŽA — Pisali smo že, daje Novoles v septembru po dolgem času prvič spet posloval brez izgube. Vsa Novoles-ova podjetja so ustvarila za 11 milijonov tolarjev dobička. V oktobru so se pozitivni poslovni trendi nadaljevali. Rezultate, ki sojih v Novolesu pričakovali šele v decembru, so tako dosegli dva meseca preje. Proizvodnjo sta toliko uredili, da dela brez izgube, tudi podjetji Drobno pohištvo in Novi ambient, ki sta v stečaju. Zaradi tega naj bi oba stečaja kmalu zaključili. Za obe podjetji je že dan predlog stečajnega upravitelja predsedniku stečajnega senata o zaključku stečajnega postopka konec letošnjega leta. Ali bo predlog o prisilni poravnavi 60 odst. terjatev v dveh letih z obrestmi s strani upnikov sprejet, pa se bo še videlo. • Spra vo so nekateri razumeli kot absolutno politično rehabilitacijo, ne pa kot klic k očiščenju. (S. Hribar) BLAGOSLOVITEV PRENOVLJENE CERKVE SMOLENJA VAS — V Smolenji vasi pri Novem mestu bo v nedeljo, 17. novembra, blagoslovitev prenovljene cerkve. Slovesnost se bo pričela ob 14. uri, vodil pa jo bo ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas. Po maši in blagoslovitvi prenovljene cerkve in novega oltarja bo pred cerkvijo v Smolenji vasi še družabno srečanje. Doklej še brzdanje cen? Novomeška vlada pristala le na 14-odstotno podra-žitev vrtcev — Izgubi navkljub finančno trdna VVO povprečne plače v VVO še precej več od dosedanjih 16 odst. zaostajale za povprečjem negospodarstva v občini. 23-odstotna podražitev naj bi sicer omogočila poravnavo vseh tekočih stroškov, nastalih s poslovanjem v novembru in decembru, deloma pa tudi pokritje stare izgube, vendar le, če inflacije ne bi bilo. Tega pa seveda ni realno pričakovati. Kljub vsemu je vlada sprejela v začetku omenjeni sklep. V sekretariatu za družbeni razvoj so namreč ugotovili, da poslovni kazalci navkljub izgubi kažejo na veliko finančno trdnost VVO. Ta za povrh ni pripravila programa racionalizacije in reorganizacije vzgojnovarstvene dejavnosti, ki bi zadovoljil vlado in ki bi kot utemeljeno prikazal zahtevano podražitev. Ali VVO res ima rezerve, ki jih je sposobna in pripravljena izkoristiti, ali pa ji bo prej ko slej uspela prepričati vlado, da že zdaj posluje kar se da racionalno, bo kmalu videno. OBNOVA CERKVE V ŠMARJU — Že lani je šentjernejska župnija začela obnavljati podružnično cerkev Marijinega rojstva v Šmarju pri Pleterjah, eno od 14 podružničnih cerkva te velike župnije. V obnovo te cerkve, ki jo viri omenjajo že v 12. stoletju, se je vključil tudi novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zunanja dela naj bi zaključili prihodnjo pomlad, v načrtu pa so tudi dela in izkopavanja v notranjosti cerkve. Zlasti od izkopavanj si obetajo še več podatkov o tej cerkvi Temeljite obnove sta v šentjemejski župniji potrebni vsaj še cerkvi v Polho-vici in Gornji Stari vasi, ostale pa manjših popravil in vzdrževalnih dei (Tekst in foto: A. B.) Nove lokacije za obrt na Cikavi S pomočjo novomeških obveznic naj bi do srede prihodnjega leta uredili prve lokacije za obrt v industrijsko-obrtni coni Cikava NOVO MESTO — Območje Cikave na obrobju Novega mesta je bilo že leta 1973 namenjeno obrtno-industrijski coni. Spodnji del je zdaj v glavnem že pozidan, po nedavno sprejeti spremembi načrta bodo na voljo še štiri lokacije. Zdaj pa je do konca meseca javno razgrnjen osnutek sprememb zazidalnega načrta zgornjega dela obrtno-industrijske cone Cikava. To območje bo urejeno tudi s pomočjo dveh milijonov mark od prodaje novomeških obveznic, prve lokacije pa naj bi bile po okvirnih cenah 55 mark po m2 naprodaj sredi prihodnjega leta. Za ureditev tega dela Cikave je bilo že več poskusov. Nazadnje se je leta 1986 Obrtna zadruga Hrast Novo mesto odločila sodelovati pri urejanju obrtne cone in na tem območju organizirati gradnjo skupinskih obrtnih delavnic. Ker pa se želja investitorjev ni dalo uskladiti, predvsem pa. ker ni bilo denarja, na tej osnovi narejen zazidalni načrt območja iz leta 1989 ni bil uresničen. Zaradi skromne ponudbe komunalno opremljenih zemljišč v mestu, namenjenih obrtnim dejavnostim, pa so se v novomeškem Skladu stavbnih zemljišč pri Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora nedavno odločili, da posežejo na Cikavi v gozd nad Komunalo, Novotehnino prodajalno plina, hladilnico KZ Krka in Iskro Tenel z novim programom. Nova idejna zasnova izkorišča vse naravne prostorske možnosti območja, predvideva pa lokacije za nemoteče obrti v kombinaciji s stanovanjsko-poslovnimi gradnjami. Slednje bo od izključno obrtnih lokacij, krožno razporejenih okrog večnamenskih objektov v osrednjem delu, ločeval ohranjen širši gozndi pas. V manjšem obsegu bodo, če bo zanimanje, ohranjene tudi skupinske obrtne delavnice, predvidene z zazidalnim načrtom za Hrast. Na območju zazidalnega načrta obrtne cone Cikava je — upoštevaje obstoječe in še projektirane zmogljivosti komunalne opreme — predvidenih 35 lokacij. Povprečna velikost parcele je 1.660 m2, površina objekta od 300 do 1.300 m2, predvidena povprečna bruto etažna površina objekta pa 440 m2. Lokacijski pogoji za gradnjo bodo omogočali fleksibilnost zunanjih gabaritov objektov, obvezni bodo le opredeljeni odmiki objektov, odmiki od dovoznih cest ipd. Zdaj, ko je projekt javno razgrnjen, je čas, da interesente za lokacijo v zgornjem delu obrtne cone Cikava vključijo v prostorsko izvedbene načrte kot znane investitorje. Lokacijo bo tako • Sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto pa ima na voljo za prodajo še več komunalno opremljenih parcel za gradnjo stanovanjske hiše, in sicer 34 na Regrških košenicah v Novem mestu, 14 v Žužemberku, po eno pa v Stopičah in v Otočcu. Lokacije skratka niso več takšen problem kot včasih, treba pa je seveda imeti nekaj cvenka. moč zasnovati po individualnih potrebah, naj gre za velikost delavnice in obliko objekta ali za število telefonskih priključkov ipd. Z. L.-D. SRAKIN DOBRODELNI KONCERT NOVO MESTO — Danes ob 19. uri bo v športni dvorani spel dobrodelni koncert, ki sta je pri' pravila glasbeno-produkcijska in založniška hiša Sraka skupaj z radijsko postajo Studio D in Športno zvezo ter Občinski odbor Rdečega križa. Prihodek od dve uri trajajoč« humoristično-glasbene prireditve bo namenjen begunskim otrokom, k’ so začasno nastanjeni na Dolenjskem in v Beli krajini. Program bo veder in kakovosten, glavni ton p8 mu bo s humorjem in glasbo dajala ekipa Modre kronike. Njena kaseta Vojna Modra kronika je v tem čas u najbolj prodajana kaseta v Sloveniji. Nastopili bodo še: Irena Vrčkovnik, Ukrajinski kozaki, Tonček Plut, Karli Gradišnik ter narodnozabavni ansambli Nagelj, Slavka Pluta, Ivana Puglja in Tonija Iskre-Iz sosednje Hrvaške bosta pri5la Tajči in Drago Mlinarec. Prireditev bo povezovala Renata Mikec lZ Studia D. PISANJE — Novomeški župan Marjan Dvornik je po nekaj omembah svojega imena v povezavi z nerodnostmi, ki jih je izrekel ali naredil, odpovedal časopise. Zdaj vsaj za javnost tovrstnih bodic ne jemlje več za zlo. Z dr. Leopoldom Kocutarjem iz Žužemberka je nekoliko drugače. Sam pravi, da je začel brati Dolenjski list zato, da je na tekočem z gonjo, ki smo jo začeli proti njemu. Tako je namreč prepričan. Če iz skupščine, v kateri je dr. Kocutar predsednik zbora krajevnih skupnosti, preneseš Ijudem javno izrečeno kritiko na račun njegovega vodenja sej, pomoč pri kadrovanju, ki se ga ne bi sramovali v boljševistični preteklosti, namige ljudi o neslužbeni uporabi službenega avta ipd., si pripadnik se ve katere stranke in mu rušiš osebno integriteto. To dela kar sam, kot I nosilec javne funkcije je pač na očeh javnosti. Sc res novinarji krivi, če se ljudje hahljajo njegovemu najnovejšemu dele- i gatskemu vprašanju, zakaj ne dobi sejnin? »Njegova« skupščina se jim je odpovedala z. javnim glasovanjem v korist socialnega programa. SMETI — Ne gre, da bi v kroniki to- ! krat pozabili na župana. Nastop sije za- j služil s pismom, v katerem sporoča, daje sprejel pobudo Komunale in vabi na ogled komunalnih objektov v občini. Duhovniki iz novomeške občine, sekretar sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, direktor Komunale in novinarji. ki jih je (po tem vrstnem redu) povabil na ogled, naj bi prispevali dragocen kamenček v mozaik prizadevanj za boljši jutri na I področju odnosa do okolja. Za kar je se- i veda potrebno znanje, nič pa ni boljšega | od učne ure v naravi. NAPAKE — Novinarka, ki je bila navzoča pri slovesnem podpisu pogodbe o ustanovitvi stanovanjskega podjetja Zarja, je med ustanovitelje pozabila zapisati PTT podjetje. Verjetno zato, ker direktorja k podpisu ni bilo. Ostali so se pošalili, da prihaja na Breg tako, kot bi šel prek svoje telefonske centrale. Sicer pa novinarkina pozabljivost ni bila opažena- I Montažer je ob sestavljanju strani v tis- i karni namreč odrezal pol poročila in ga vrgel v koš. Če gre nekaj narobe, gre zares- Ena gospa je rekla, da čaka, kaj naj bi se zgodilo z novomeško Vzgojno-varstveno organizacijo. Zadnje obravnave vrtcev v občinski vladi seje namreč udeležil tudi župan, ki sicer le redko sedi na vladnih sejah. PREDAVANJE MARKA POGAČNIKA NOVO MESTO — Jutri, 15. novembra, bo ob 18.30 v kripti kapiteljske cerkve zanimivo predavanje akademskega kiparja Marka Pogačnika pod naslovom »Notranje sile mesta«. P« tem bo osvetlil delovanje tako imenovanih involucijskih sil pri razvoju mesta z domačimi in tujimi primeri, še posebej pa pri tem obravnaval Novo mesto-Vabljeni, vstop je prost! RELIEFI, OBJEKTI IN SKULPTURE B. ŠUSTRA NOVO MESTO — V mali dvora«' Dolenjskega muzeja bodo jutri, v petek. 15. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del (reliefov, objektom skulptur) Branka Šustra, diplomiranega pedagoga in učitelja likovne vzgoje n* OŠ Grm. V programu ob otvoritvi bodo sodelovali fotograf Danijel Brezov" ar, glasbenik in filozof Andrej Graba« umetnostni zgodovinar Jožef Matijev1« in Branko Šuster. Črnomaljski drobir dinarji še vedno strašijo ~~ Tolar se očitno še vedno ni dodobra Prijel. Marsikje, kjer je govor o denarju. Pogosto omenjajo dinarje. Tako je tudi Predsednik izvršnega odbora Društva vinogradnikov Bele krajine na okrogli mizi 0 vinogradništvu in gostinstvu minuli petek v Semiču vztrajno ponavljal cene v dinarjih. Prišepetavanje, da so pri nas v veljavi tolarji, ni nič pomagalo. Prav nasprotno, marsikdaj so se mu cene zarekle celo v precej čudni valuti, saj je govoril 0 vrednosti litra vina v toliko in toliko tisočih dinarjev. Morda ne bi bil odveč hiter tečaj z bančniki. OGREVANJE — Čeprav seje konec ntinulega tedna v semiškem hotelu Smuk *bralo precej ljudi, pa jih je potem, ko so tlve ali tri ure presedeli na okroglih mizah, ^čelo kar pošteno zebsti. V hotelu je bilo namreč težko najti topel radiator. Gotovo '° gostitelji mislili, da bo goste pač ogrelo ''■no. Nerodno je bilo le to, da so na sonetni okrogli mizi ugledni gostje iz Ljub-Jjane imeli pred seboj le radensko, domačinom pa je bilo nerodno, da bi se branili Pfed ozeblinami z vinom, četudi je bilo martinovanje. Nekoliko korajže sta jim si-t*r dala član predsedstva RS dr. Dušan ™t*t in minister za informiranje Jelko Ka-C|n, ki sta prišla na okroglo mizo s kozarci vina v rokah, toda kaj, ko sta to storila šele (akrat, ko so bile roke in noge poslušalstva ^ Premrle. NEDOLŽNEGA DELEGATA TOŽ-“A -- Ob nenehnem preverjanju sklepčnosti na zadnji seji občinske skupščine in ngotovitvah, da enkrat ni sklepčen en zhor, drugič zopet drug, je nad dogaja-Pjem potarnal semiški delegat Jože Vidmar— Na«:, sicer starosta v črnomaljski skupš-č>ni. »je res moja krivda, če sem star Približno sto let, se redno udeležujem žaganj, sedaj pa nič kriv nič dolžan poslu-^■n pridige na račun tistih, ki jih ni?« je vPrašal. Odgovora, razumljivo, ni dobil. ogrevanje — Ko so v izvršnem Syetu govorili o racionalizaciji ogrevanja, 50 Priporočili ljudem, naj, če je prevroče, raje zaprejo radiatorje, kot pa da odpirajo °kna. Globoka misel! Sprehod po Metliki PREBRISANI GRADITELJI hiš in Počitniških hišic so pogruntali, da se da v metliški občini zidati — na črno. Med kršitelji zakona je najti tudi nekdanje občinske funkcionarje, ki črko zakona dobro Poznajo, a se sprenevedajo, samo da dojijo svoje. Metliški občinski vladarji “odo morali črnograditeljsko prakso pre-sekati, če ne drugače, pa z rušenjem črnih gradenj. Barbarstva na tem področju je vse preveč, tudi po zaslugi popuščanja in ledoslcdnosti. . metliška knjižnica bo od l Januarja 1992 samostojni zavod, v kate-retn bosta zaposleni vodja knjižnice in knjižničarka. Obe si že dalj časa prizadevata urediti izposojevališča na Radoviči, Suhorju in v Gradcu. V teh krajih so pros-*ori na razpolago, zdaj bo treba zavihati rokave in postoriti še vse potrebno. Knjiž-n'ca bo vodila tudi posle kino dvorane, Zaposleni pa bosta zadolženi še za drugo i Pjbrrno dejavnost. Od začetka prihajajočega leta Centra za kulturno prosvetno ejavnost ne bo več, saj se je izkazal kot nenčinkovit. usode kulturnega doma, ki rjveč ne imenuje po Edvardu Kardelju, ”°rio deležne tudi nekatere ulice, trgi in JjSJanove. V Metliki prevladuje mnenje, b° treba poiskati nova, z ideologijo neobremenjena imena. Obstaja pa tudi Pfedlog po ukinitvi imen in uvedbi številk, • Prenesejo vse politične barve. Pri iskan-J rešitev bodo vključeni vsi krajani. Trebanjske iveri čULAVA — Pesnik Ciril Zlobec je na ^*težu rekel, da kdor nima v glavi, ima pa n°gah, in s tem malo podražil svojega Prednika Milana Kučana, kije po Lev-^‘kovi poti od Litije do Čateža že pešačil, .m Pa Zlobcu niso pri srcu ne višine niti Zijava, še ni bil peš na Triglavu niti na J^vstikovi poti. Je pa brž dodal, daje bolj Slovencev, pri katerih sta moč in »°drost razporejena tako skladno kot pri ■fčanu. Nazadnje pa je Zlobec, s tem da 1^ Je s svojo soprogo prvi zavrtel ob zvokih , [monike ter s svojim zgledom potegnil Kučana in nekatere pohodnike, demanti; da bi bil zares tako slab v nogah, k JJ“AD — Zavoljo popravila trebanjs-!>a gradu in njegove celovite ureditve sta ^ 'z nJega kar sc da hitro izselili tiste Snovalce, ki so vanj prišli »na črno«, po-0m Pa še ostale. Trebanjci so se tega Pravila lotili malce pozno, saj je zima ^ed durmi, nadomestnih stanovanj pa ni ^ UEKARNA — Na Mirni pogrešajo le-rio. V tisti, v sosednjem Mokronogu, je macevtka sicer zelo prijazna, toda ob Uj nedeljkih dopoldne ni dobro motiti JJjPega bioritma, kajti tedaj verjetno nar-jJl lova, manjkajoča zdravila in drugo j, a8° po telefonu. Čakajoči v lekarni lah-® spremljajo to naporno početje kot: »Ja, ^osim. Ne. Prosim, ja« itd. V lekarni bi don-em strankam lahko brezplačno raz-1 ' ' kakšna domača pomirjevala, da bi Jc dočakale prijazno postrežbo. "S?] II IZ NKŠIH OBČIN IZ NN.ŠIH OBČIN E Z mejo se je treba sprijazniti Iz obmejnih krajevnih skupnosti v črnomaljski občini opozarjajo na težave, ki jih imajo zaradi državne me e — Potrebno se bo pač navaditi — Kakšne oznake? ČRNOMELJ — Čeprav so nekateri v črnomaljski občini že nekaj mesecev pričakovali, da bo meja z Hrvaško bolj trda, kot so sprva govorili, je mnoge okrobra precej presenetila. Prav tako pa mejni prehod v Vinici, za katerega so najodgovornejši občinski možje zvedeli šele teden prej, preden je bil odprt. Prav zaradi težav, kijih imajo s tem prehodom, saj si želijo, da ne bi bil meddržavni, ampak mednarodni, so poslali Črnomaljci dopise na različne naslove, vendar nanje niso dobili nikakršnega odgovora. tega nimaš pri sebi, vendar...« je na zasedanju skupščine pojasnjeval Viničan Sicer pa to ni edini problem, ki ga imajo Črnomaljci z novo mejo. Iz Radencev, največje vasi v starostrški krajevni skupnosti, opozarjajo na morebitne težave, ki bi lahko nastale, ker dobivajo elektriko iz Hrvaške. Viničani trdijo, da so zaradi meje tepeni vsi po vrsti, od trgovin do občanov. »Nismo navajeni, da nam na viniškem mostu pregledujejo denarnice, avtomobile. Miličniki hočejo, da imamo na traktorjih kabine, s seboj pa vozniško in prometno dovoljenje. Saj je greh, če vsega Rude Trempus. Iz adlešiške krajevne skupnosti zatrjujejo, da imajo težave pri nakupih, saj so prej po dobrine, kijih ni bilo v Črnomlju, hodili v Karlovac, sedaj pa se bodo morali v domači občini potruditi, da bodo zadovoljili potrošnike. Okrog 50—metrskega pasu ob meji, v katerem se, kolje slišati, po novem ne bi smeli gibati brez dovoljenja, pa bo nastal problem zato, ker imajo Adleši-čani prav v tem pasu najlepša polja. Jih Dober spanec za tolažbo Črnomaljska občinska skupščina ne pozna recepta za sklepčnost zasedanj — Prepogosta čakanja ČRNOMELJ—Prvo vprašanje med čakanjem, da bodo vsi trije zbori črnomaljske občinske skupščine, ki so zasedali pred tednom dni. sklepčni, je bilo, ali je mogoče, da skupščina sprejema sklepe, tudi če ni polnopravna. Delegat, ki je vprašanje postavil, je tudi predlagal, naj bi si za zgled vzeli karjugopred-sedstvo, ki sklepa tudi v polovični zasedbi Seveda se Črnomaljci niso hoteli zgledovati po pučističnem predsedstvu, ampak so strpno čakali da se je poja vilo do volj delegato v, ki so jih prej klicali po telefonu. Čakanje je trajalo 56 minut. Lahko bi se odločili tudi za preložitev skupščine, kar so v zadnjem letu in pol dvakrat že storili Očitno pa jim je bolj prešlo v navado čakanje nerednih in neresnih delegatov, saj v letošnjem letu skoraj ni bilo zasedanja brez predhodnega čakanja. Pri tem so seveda kaznovani tisti najbolj Vestni, ki ne zamudijo nobene seje. Zato gotovo ne bi bilo napak, če bi v skuščini občine pripravili pregled obiskovanja sej. Ob vsem tem pa se postavlja še eno vprašanje: komu so delegati sploh odgovorni? Naj jih zaradi neudeležbe grajajo volilna baza, klubi poslancev ali stranke? A li pa naj bi preprosto po veda-li, da na seje skupščin ne nameravajo več hoditi in stranke bodo izgubile nekaj delegatskih mest. Očitno strankam niti ni več kaj prida mar, koliko glasov bodo imele, kajti prav delegati družbenopolitičnega zbora so najmanj vestni, medtem ko se poslanci zbora krajevnih skupnosti vedno zberejo skoraj polnoštevilno. Sicer pa bi morda kdo celo rekel, da je klicanje na odgovornost preveč realsocialistično. Zato pa naj delegate, ki so se samovoljno odrekli delegatskim dolžnostim, peče vsaj njihova slaba vest in pesti nemiren spanec. M. BEZEK-JAKŠE naj pustijo neobdelana ali pa bo vsakega kmeta na polje spremljal miličnik? Še večje so težave s cestnimi povezavami, da o mostovih niti ne govorimo. Če bo torej meja takšna, kot je sedaj, se bodo ljudje ob njej gotovo še bolj izseljevali. Iz Semiča, kjer meje ne občutijo tako neposredno, pa je bilo slišati pomirjevalne besede, naj bi državno mejo čim bolj izkoristili sebi v prid, saj je razumljivo, da bodo Belokranjci ob njej morali živeti. Temu je pritegnil tudi predsednik izvršnega sveta Tone Horvat, ki je dejal, da seje meja z Zahodno Evropo • Črnomaljski delegati so sprejeli sklep, da v Beli krajini, ki si prizadeva, da bi bila samostojna regija, po novem ne bi imeli na avtomobilskih registrskih taklicah oznake Novega mesta in njihovega grba, ampak belokranjsko oznako in grb Metlike ali Črnomlja. Takšen sklep, ki gaje pred tem sprejela tudi metliška skupščina občine, so Črnomaljci poslali ministrstvu za notranje zadeve. pač preselila na Kolpo, zato morajo tukaj nadzorovati promet z denarjem, blagom, ljudmi ter hkrati varovati integriteto slovenske države. Sedaj je takšen nadzor nujno potreben, ko pa bo na Hrvaškem mir in bosta obe državi priznani, bo lahko meja bolj mehka, liberalna. M. BEZEK-JAKŠE OSUMLJENA TATVINE ČRNOMELJ — Alenka M. iz Semiča je utemeljeno osumljena, da je 28. oktobra iz stanovanjske hiše Marije Legat v Črnomlju ukradla plinsko jeklenko, 3 kilograme pralnega praška in nekaj dimnih cevi. Legatovo je tako oškodovala za 4.000 tolarjev. Kaj bo z bivšo črnomaljsko vojašnico? Najprej zavarovati pred propadanjem ČRNOMELJ — Tukajšnja Libe-ralno-demokratska stranka že nekaj časa zahteva, naj nekdanje črnomaljske vojašnice ne uporabljajo več v vojaške namene. Tej zahtevi se je nedavno pridružil še Demos. Na zadnjem zasedanju skupščine pa so iz LDS predlagali še, naj sc pooblastila o razpolaganju s temi objekti prenesejo tudi na občine. Socialisti so sicer oporekali liberalnim demokratom, češ da bi se morali najprej dogovoriti, čemu bi ti prostori sploh služili, kajti obrambno ministrstvo zanje ni zainteresirano, občani pa zanje tudi najbrž ne bodo stali v vrstah. Poleg tega socialisti menijo, da bi povsem drugače gledali na slovensko vojsko v teh objektih, kot so na jugoslovansko. In ker je tudi drugod po občini veliko civilnih objektov, ki bi bili lahko koristni, a propadajo, ne gre, da bi sedaj »vlekli« na kup še vojaške stavbe, potem pa ne bi vedeli, kaj z njimi. Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da bodo dokončno vedeli, kaj bo z vojašnico, šele, ko bo končana delitvena bilanca, kdaj bo to, pa je veliko vprašanje. Ker slovenska vojska v Črnomlju ne namerava imeti učnega centra, ministrstvo za obrambo pa je pozneje pripravljeno skleniti z občinami pogodbe, s katerimi bi opredelili tudi namembnost bivših vojaških zgradb, so sedaj odprte še vse možnosti za uporabo. Seveda bi bilo te prostore najbolje koristno uporabiti za razvoj gospodarstva, a to čim prej, ker so vsi objekti razen treh v tako slabem stanju, da bodo v letu dni propadli, če jih ne bodo začeli vzrževati. M.B.-J. TREBANJSKI GRAD BODO OBNOVILI TREBNJE — Pretekli teden so si trebanjski občinski možje na čelu z županom Cirilom Pungartnikom in predsednikom vlade Jožetom Reboljem v spremstvu Jova Gro-bovška z novomeškega zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter ljubljanskega arhitekta Vladimirja Mušiča, ki je imel na skrbi tudi obnovo ljubljanskega gradu, ogledali trebanjski grad. Kot je znano, je ta grad močno načel zob časa, saj zanj niso primemo poskrbeli, ker za to pač ni bilo nikoli na voljo dovolj volje in predvsem ne dosti denatja. Pred kratkim seje porušil celo del Baragovega stolpa. Da ne bi med zimo grad še hitreje propadal in da ne bi ogrožal mimoidočih ljudi, ga bodo v enem tednu vsaj za silo podprli in napravili zaščitno ograjo. Ko bodo strokovnjaki pregledali statiko, se bodo odločili za nadaljnje obnovitve oz. gradbene posege, ki naj bi jih izvajalo Gradbeništvo Zupančič. p p Osamljenost — nadloga starejših Reševanje problemov starejših ima pri metliškem Centru za socialno delo prednost — Z organiziranjem pomoči na domu manj osamljenih METLIKA — Na tukajšnjem Centru za socialno delo dajejo reševanju problemov ostarelih občanov prednost pred vsemi ostalimi področji dela. Mnogokrat tudi zato, ker je prav probleme teh ljudi potrebno rešiti takoj, brez odlašanja, predvsem še, ko gre za namestitev ostarelih v dom starejših občanov. Sicer pa so najpogostejše težave starejših v metliški občini materialna ogroženost, stanovanjska problematika, bolezni in osamljenost. V večini primerov pa gre za kombinacijo bolezni in starosti. Zaradi materialne ogroženosti prejema pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje 7 starejših občanov, in sicer 3.700 SLT na mesec, medtem kojih 43 prejema pomoč kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje. Seveda jim Center nudi tudi enkratne in začasne pomoči, plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v socialnih zavodih, zagotavlja zavodsko varstvo ter številne druge oblike pomoči kot so oprostitev participacije zdravstvenih storitev, subvencioniranje stanarin, pomaga pri uveljavljanju varstvenega dodatka ter organizira sosedsko pomoč. Še vedno pa ostaja problem osamljenost starostnikov, in to predvsem tistih, ki živijo sami v Metliki. Iz Centra te starejše občasno obiskujejo, zlasti jeseni, ko se z njimi pogovorijo tudi o začas- nem domskem varstvu čez zimo. Povezali so se tudi z metliškim krajevnim odborom Rdečega križa. Aktivisti te humanitarne organizacije s starejšimi vsaj pokramljajo. Gotovo pa bodo ti ljudje manj osamljeni, ko se bodo v Centru z novomeško enoto Zavoda za zaposlovanje dogovorili o organiziranju pomoči na domu, ki bi potekala v okviru programa dela s starostniki. Tovrstna pomoč bo zagotovo dobrodošla tudi Centru za socialno delo, kjer se zavedajo, da vseh starostnikov v občini ne morejo obiskati vsak teden, saj imajo za področje skrbstva na razpolago le delavca in pol. MB—J. BORNA TURISTIČNA TAKSA ČRNOMELJ — V Črnomlju so sprejeli osnutek odloka o krajevni turistični taksi. Postopek sprejemanja odloka bo zagotovo dražji, kot pa je Črnomaljcem uspelo iztržiti takse v letošnjem letu. Če pa bo meja s sosednjo Hrvaško takšna, kot se kaže sedaj, bo turizma in s tem cvenka od takse še znatno manj. Prav zanimivo pa bi bilo slišati, v kaj bodo Črnomaljci vložili 777 tolaijev, kolikor so gostje letos plačal takse: ali v ugodnosti, ki sojih gostje deležni brezplačno, v komunalne namene ali v promocijo turističnih krajev. Odločitev bo vse prej kot lahka. Zelena luč za občinske obveznice Pomisleki pri socialistih ČRNOMELJ — Čeprav so na seji občinske skupščine z večino sprejeli tako elaborat o izdaji občinskih obveznic kakor tudi predlog odloka, pa so predvsem iz Socialistične stranke imeli nekaj pomislekov glede elaborata. V njem bi po njihovem mnenju morali bolj poudariti odgovornost izvršnega sveta do skupščine ter natančneje opredeliti, za kaj bodo namenili denar. Za 5 milijonov DEM v protivrednosti slovenske denarne enote, za kolikor bodo natisnili obveznic, bo po mnenju socialistov gotovo veliko zanimanja, zato bi tudi delegati v skupščini smeli vedeti, za kakšne programe bo denar porabljen. Marsikdo pa bi se prav na osnovi teh programov lažje odločil za nakup obveznic. Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da so se hoteli — tako kot tudi drugod, kjer so pripravljali obveznice — izogniti prav tem pritiskom. Sedaj zadostuje samo splošna opredelitev, kam bo denar šel, programi pa so navadno predstavljeni na promociji. Član projektne skupine za izdajo obveznic je dodal, da bodo za programe razpisani natečaji, sedaj pa se še ne ve, kakšni bodo ti programi. M.B.—J. • Pravičnost je v tem, da nikomur ne vzamemo tega, kar mu pripada. (Hobbes) • Veličina je v tem, da imamo talent in da smo kljub temu skromni (Agate) • Pra v fizično čutim, da se pri nas spet ruši ravnovesje, čutim (tudi v odnosu do borcev NOV) nekakšno nepravičnost, ki me osebno boli (S. Hribar) ZAGORIČANI NE MARAJO ROMOV ZAGORICA PRI VELIKEM GABRU — Letos spomladi seje »na črno« priselila v to vas romska družina, kar je pri vaščanih povzročilo tolikšno razburjenje, ko so se začele vrstiti razne drobne kraje, da so Rome pregnali. Zdaj, pred zimo, so se Romi znova pojavili v Zagorici in vaščani so od pristojnih na trebanjskih občini zahtevali, naj ukrepajo. Trebanjska vlada je sklenila, da bodo Rome začasno preselili v naselje Gline, dokler ne bodo našli dokončne lokacije. JUTRI ROKOVSKA DELAVNICA MOKRONOG — Jutri ob 20. uri bo v Mokronogu v kulturnem domu prireditev z naslovom Rock delavnica 91. V konkurenci bo nastopilo 5 ansamblov, in sicer: »Minister Gregor« iz Novega mesta, logaški »Bel ami«, »Veneti« iz Ljubljane, »Barakuda« iz Novega mesta in ruški »Strogo zaupno«. Kot gost večera bo nastopil kantavtor Tomaž Pengov. Organizatoiji prireditve so kot obiskovalce mokronoške roc-kovske scene povabili številne priznane slovenske glasbene izvajalce. Romi so lahko kaj huda nadloga ____V trebanjski občini se ponekod zelo jezijo na Rome — Vseh je 193_ TREBNJE — V trebanjski občini je trenutno 193 Romov. Zvečine živijo v naseljih Hudeje, Mala Loka in Veliki Gaber, kjer je trebanjski izvršni svet maja 1988 dovolil naselitev. Na dovoljenih lokacijah je uradno prijavljenih 167 Romov, 30 Romov pa ima prijavljeno stalno prebivališče na manjših nedovoljenih lokacijah v Malem Gabru, Cvibljah in Koritih. GRAD BODO IZPRAZNILI — Trebanjski grad, kjer se je začel rušiti levi stolp (na sliki), bodo Trebanjci takoj začeli prazniti. Najprej bodo izselili stanovalce, ki nimajo ustreznih odločb, ko bodo našli druga stanovanja, pa še preostale stanovalce. Skladno z dokumentacijo, ki jo bo izdelal Zavod za varstvona-ravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, naj bi Gradbeništvo Zupančič v enem tednu popravilo in zaščitilo podrti stolp. Omenjeni zavod bo izdelal tudi ustrezno dokumentacijo o gradu, .spomočjo katere bo letos konkuriral za denar iz sklada za neposredno ogrožene spomenike. Arhitekt Vladimir Mušič bo te dni pripravil osnutek konkretnega programa za načrtovanje prenove Baragovega gradu. (Foto: P. Perc) Od Romov, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v trebanjski občini, jih dejansko 34 živi v kočevski in grosupeljski občini. Trebanjci že dlje časa ugotavljajo, da na območju njihove občine živijo Romi, ki niso njihovi občani, ustvarili pa so si domove oz. zakonske skupnosti s trebanjskimi Romi na Hudejah (28) in dva v Dobravi pri Dobrniču. Ti Romi uveljavljajo pravice do denarnih pomoči v matičnih občinah. »Glavno mesto« Romov v trebanjski občini so Hudeje, kjer živi kar 132 Romov. V tem naselju imajo večja gospodinjstva, ki premorejo celo zidane in »boljše« montažne objekte, tudi vodo in elektriko. Letos so utrdili celo osrednjo pot v tem naselju. 27 Romov je bližini naselja Mala Loka sicer dobilo pitno vodo, druge komunalne opremljenosti pa ne pozna- jo. Izrazito izstopa vprašanje sožitja s sosesko, ki Rome zaradi številnih kaznivih dejanj zavrača. Je pa res, da živijo tamkajšnji Romi izolirano in nimajo stikov niti z ostalimi rojaki v občini. Tudi v naselju Gline pri Velikem Gabru živi le 6 od skupno 28 prijavljenih Romov dokaj izolirano in ne dopuščajo naselitve ostalim Romom. Ti Romi imajo naselje opremljeno z vodo in elektriko, pri njih ni stalna zaposlitev redkost, kakor pri večini drugih Romov, njihovi otroci pa redno obiskujejo osnovno šolo. V trebanjski občini se večina Romov preživlja s priložnostnim delom, predvsem nabiranjem zelišč in zbiranjem odpadnih surovin, pa tudi s priložnostnimi opravili pri kmetih. Redno so zaposleni le štirje Romi, eden za določen čas pri javnih delih; pokojnine jih prejema 7, stalno denarno po- moč prejema 16 starejših Romov, začasno denarno pomoč pa eden. Romi pa se preživljajo tudi z beračenjem, tatvinami in vlomi, saj so lani trebanjski miličniki obravnavali 27 kaznivih dejanj, ki sojih storili Romi, to pa je kar okroglih 15 odstotkov od celotne kriminalitete! Nestrpnost okolja, v katerem živijo, pa Romi le še podžigajo s • V trebanjski občini so se lotili romske problematike celovito in poglobljeno. V koordinacijskem odboru za socializacijo Romov v občini sodelujejo poleg centra za socialno delo še številni drugi. Trebanjska vlada je sprejela pobudo tega odbora, da imenuje komisijo za ocenjevanje škode, ki jo povzročajo Romi, v občinskem proračunu pa naj bi tudi zagotovili nekaj denarja za povračilo prizadetim občanom. Seveda bo nujen tudi skupen nastop vseh slovenskih občin. tatvinami poljščin, nedovoljeno košnjo, sečnjo in pašo konj. p. p. ul Ul IZ NkŠIH OBČIN lili iti Obnova Ribnice Na razpolago še stano-vanja in lokali RIBNICA -• Obnova ribniškega mestnega jedra je potekala doslej in bo tudi v bodoče po smernicah Ljubljanskega regionalnega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine. Bistvena razlika pa bo zdaj ta, da je dosedanja obnova potekala predvsem z družbenimi sredstvi, poslej pa bo z zasebnim denarjem, vendar po konservatorskih smernicah, ki jih je dala izdelati za glavno ribniško (Šeškovo) ulico občinska skupščina. Doslej je potekala obnova v treh fazah. Najprej so prenovili in uredili tako imenovani »kare«, kjer je 5 lokalov in 13 stanovanj; vse je že oddano. V drugi fazi je prišla na vrsto Johanova hiša, kjer so 4 apartmaji in dvoje stanovanj. Trije apartmaji so že odkupljeni za pisarni in zobozdravstveno ordinacijo, ostalo pa je še na razpolago. Te dni pa je bil zaključen projekt »Oničeva hiša«, kamor se je že vselila Ljubljanska banka. Nekaj ostalih lokalov je tudi že oddanih. Naprodaj pa je še nekaj stanovanj in drugih prostorov, ki so primerni za ureditev v stanovanja, lokale, pisarne ali delavnice za mirno obrt. O vojaških stanovanjih in reševanju drugih aktualnih zadev s stanovanjskega področja pa je Jože Mihelič, ki pri občinski skupščini odgovarja za stanovanjsko področje, povedal, da je trenutno okoli 30 nerešenih vlog za dodelitev stanovanja. Vojaških stanovanj je 84, od tega je 40 praznih, ki sojih pred kratkim pregledali in zapečatili. Pri ogledu so ugotovili, da so nekatera v dobrem, druga pa v slabem stanju, odvisno od stanovalcev, njihovih navad in posegih ob izselitvi. Vloge za odkup so začeli sprejemati 11. novembra, ker je bilo treba prej razčistiti nekatere nejasnosti. J. P. Naivni kočevski trgovci Prodali blago na ponarejeno naročilnico KOČEVJE — Te dni so kočevski trgovci prijavili postaji milice dvoje goljufij, ki sta se zgodili že 30. oktobra. Tistega dne seje oglasil v kočevski trgovini Galanterije moški in se predstavil za Janeza Kosa, lastnika firme Kovinoplastika iz Domžal, Šolska ulica št. 2. Z njim je bila tudi neka ženska. Na naročilnico sta dvignila razno blago v skupni vrednosti preko 3.000 SLT. Izkazal se je tudi z obrtnim dovoljenjem. Ista dva »kupca« sta istega dne obiskala še kočevsko Namo, kjer sta spet na naročilnico kupila in prevzela za 32.000 SLT raznega blaga. Ko pa so trgovci izstavili račun, se je izkazalo, da omenjena firma v Domžalah sploh ne obstaja. Izmišljeno oz. ponarejeno pa je tudi obrtno dovoljenje, na osnovi katerega sta bila »kupca« oproščena prometnega davka. Miličniki menijo, da ti dve trgovini nista edini, ki sta nasedli goljufoma. Sumijo, da sta na podoben način »kupovala« tudi drugod, in pričakujejo še nove prijave oškodovancev. Doslej so dobili le skop opis obeh »kupcev«. Moški je okoli 180 cm visok, črnih, gladkih Jas, urejen in uglajenega nastopa. Ženska pa je mlajša blondinka, visoka 155 do 160 cm. Miličniki predlagajo, naj trgovci ne verjamejo vsakemu kupcu, ki ga ne poznajo, in naj poslujejo skladno s predpisi. Take »nakupe« oz. goljufije bi povsem lahko preprečili, če bi delali skladno z navodili in zahtevali od neznanih kupcev osebno izkaznico ali drug dokument, si izpisali naslov in seveda tudi preverili, če slika v izkaznici odgovarja videzu kupca. J. PRIMC IZ NkŠIH OBČIN E Veliko ostalo nedorečenega Družbena stanovanja bodo prodali — Očitki IS • Če bomo vsako vaško cerkev obravnavali kol vrhunec slovenske tradicije in kulture, nam bo Evropa nepotrebna in celo nevarna. (J. Zlobec) _ > DNI POKUŠNJA ZA POSLOVODJE— V kočevskem hotelu Pugled v Kočevju so v organizaciji tamkajšnjega M-Trgoprometapripravila kočevska živilska proizvodna podjetja Mesarija (uradno M-KG-PE Mesarija), Pekama in Mlekarna pokušnjo svojih proizvodov, na katero so povabila poslovodje prehrambenih trgovin in druge goste. Izbrana vina je za pokušnjo prispevala Vinska klet iz Vipave. Na fotografiji: s pokušnje. (Foto: Primc) Neodgovorne obtožbe Jutranjke Vodstvo podjetja zanika podtikanja SDZ—NDS in nekaterih upokojencev glede ______lastninjenja — Kaj bo z Jutrom d.d.? — Televizija ignorira zakon SEVNICA — Brezmejna je lahko človeška naivnost pa tudi zloba. Po konkretne primere za oboje ni potrebno kam daleč. Po zadnjih ognjevitih razpravah okoli lastninjenja v Sloveniji kaže, da se bomo Slovenci, čeprav smo že dostikrat dokazali, da smo trdoživ narod, »požrli« kar sami. Toliko netolerantnosti in podtikanj je izbruhnilo te dni prav zaradi domnevnih »divjih privatizacij« na Dolenjskem, ker sije sicer Pirnatova SDZ -Narodna demokratska stranka zastavila (upajmo, da ne zgolj zaradi poceni nabiranja političnih točk!) za sicer hvalevreden cilj, da obelodani nekatere primere domnevne kraje družbene lastnine. In tako seje na prangerju znašla tudi sevniška Jutranjka. Zaplet se je začel, ko je bila v prispevku novinarke Maje Nosan v 2. dnevniku Televizije Slovenije 6. novembra tudi Jutranjka navedena kot primer divje privatizacije, Anton Tomažič, predstavnik SDZ—NDS, pa je pripoved začinil s hudo pikantnim dodatkom, češ, da naj bi 11 vodilnih delavcev sevniškega družbenega podjetja Jutranjka ustanovilo zasebno podjetje Sonček d.d. in da naj bi si 11 delničarjev Sončka prisvojilo kar okrog 20 odst. družbenega kapitala Jutranjke. Nekaj podobnega je bilo slišati tistega dne še v večernem radijskem dnevniku. Iz Jutranjke so naslednji dan s faksom od RTV zaprosili za takojšnjo dostavo besedila obeh informacij, ker so hoteli preveriti njuno verodostojnost, saj utegneta močno škodovati ugledu podjetja. Kot so nam v ponedeljek povedali vodilni Jutranjke, so urgirali še enkrat s faksom, poslali so še priporočeno pismo z enako zahtevo, a iz bele Ljubljane ne duha ne sluha. Kakor da za to prej ko slej monopolno hišo, pod novim vodstvom, zakon o obveščanju ne obstaja več. In to ne prvič! Direktor Jutranjke, Drago Milinov-ič, je povedal, da so se za ustanovitev delniške družbe Jutro (ime Sonček je bilo že »zasedeno«) odločili, da v procesu sprejemanja lastninske zakonodaje, ki seje, očitno, zavlekel, 1300 delavcem omogočili, da odkupijo delnice, in sicer bi jih lahko plačevali oz. nakupovali mesečno, da bi bilo breme lažje. Na ta način naj bi tudi preprečili, da bi sc kapital, ki so ga ustvarili delavci Jutranjke, »izgubil« v državnih skladih, kot pred- videva zakon o lastninjenju, ki ga ponuja vlada. »Če bi imeli namen nekaj skrivati, ne bi šli med ljudi. Prof. dr. Gojko Stanič, avtor našega modela, je večkrat govoril delavcem, v delavskem svetu, sindikatu, sindikalnim poverjenikom, na zborih. Povabili smo tudi upokojence. Zvečine so z razumevanjem sprejeli ponujeni model. Pa še to: ustanovitelji Jutra d.d. smo štirje vodilni, ostali so vodstveni delavci ter predsednica sindikata in predsednik delavskega sveta. Vsak izmed 11 članov ustanovitvenega odbora je moral iz svojega žepa pač prispevati 5000 tolarjev za registracijo firme, ker bi sicer moral to kdo drug. Če bi bilo nekaterim upokojencem res toliko za KOČEVJE — Na zadnji skupni seji oz. skupnem zasedanju vseh treh zborov kočevske občinske skupščine, 5. novembra, so ponovno obravnavali tako problematiko dodeljevanja družbenih kadrovskih stanovanj kot rebalans občinskega proračuna za leto 1991. Na predhodni seji skupščine izražena zahteva, da izvršni svet izdela nov pra- podjetje, kakor bi radi prikazali, bi mu lani lahko pomagali z nakupom naših obveznic. Delavci pa so sami zbrali 93.200 dinarjev. Naj povem, da smo posodobili proizvodnjo, saj smo za 506.000 DEM nakupili 96 strojev, posodobili smo avtomatsko obdelavo po- • Janko Marušič, pomočnik direk-torja za finančno-računovodsko področje, pa je naposled ponazoril neresnost in neresničnost Tomažičeve izjave, da si je 11 ustanoviteljev Jutra d.d. prilastilo petino družbenega kapitala. To bi pomenilo kar blizu 40 milijonov tolarjev, to pa je sprto z zdravo pametjo, če vemo, da so vsi ustanovitelji prispevali skupaj 55.000 tolatjev. datkov, priključili smo se na plin itd.,« razlaga Milinovič. PAVEL PERC Spodnje Mladetiče dobile asfalt SPODNJE MLADETIČE — Pretekla sobota bo v kroniki Spodnjih Mladetič zapisana z veliki črkami. Vaščani 14 gospodinjstev, ki so konec letošnjega maja pričeli z deli za posodobitev 1650 metrov ceste, so se prešerno veselili asfalta. Predsednik gradbenega odbora, 34-letni ključavničar krmeljske Metalne Anton Gorenc, je povedal, da je med najbolj »krivimi« za to pomembno naložbo, po predračunu vredno 5,9 milijonov tolarjev, njihov rojak Rado Umek, upokojeni direktor sevniškega Gostinskega podjetja. Zato je Umeku v soboto tudi pripadla čast, da je prerezal vrvico ob otvoritvi ceste. »Vsako gospodinjstvo je prispevalo okrog 2000 DEM v tolarski protivrednosti, opravili pa smo tudi okrog 3500 ročnih in traktorskih ur. Položili smo 1000 m kanalizacijskih in 400 m drenažnih cevi. Tod je sama ilovka, zato je bilo doslej vzdrževanje ceste zelo zahtevno. Po vsakem večjem neuiju je bila cesta spet v obupnem stanju. Pri gradnji ceste je pri Juntezu potegnil plaz in smo samo tja zmetali okrog 200 m3 skal in betona. Izvajalec del je bilo novomeško cestno podjetje. Odpeljati je bilo treba okrog 2500 m3 zemlje in navoziti okrog 3500 m3 gramoza. Hkrati smo položili Anton Gorenc prek 1000 m zemeljskega elektroenergetskega kabla, za PTT omrežje pa smo prek ceste položili cevi, da ne bo treba pozneje razkopavati težko pridobljenega asfalta. Upamo, da se bo vendarle premaknila z mrtve točke telefonija, za katero smo tudi mi že zdavnaj prispevali po 1000 DEM v dinarski protivrednosti. Ker živimo tod polkmetje, bi radi dobili zbiralnico mleka, ker se ga voziti ali nositi v Gabrijele ali Pija-vice skoraj ne splača,« pravi Anton Gorenc. P. P. vilnik o dodeljevanju občinskih kadrovskih stanovanj, jc postala brezpredmetna. Medtem je bil namreč sprejet stanovanjski zakon, ki vsa ta stanovanja opredeljuje kot službena. Zato so poslanci izvršnemu svetu ponovno očitali nestrokovnost, nezakonitost, nekateri celo zlonamernost, pri izdelavi spornega pravilnika, češ da je izvršni svet vedel za pripravo zakona, po katerem že omenjeni pravilnik sploh ni več potreben. Poslanci se izvršnemu svetu za izrečeno kritiko o zlonamernosti niso opravičili, nasprotno, nekateri so bili celo užaljeni, da je izvršni svet takšno opravičilo od njih sploh zahteval. Prodaja stanovanj na Trgu zbora odposlancev št. 12—18 je možna, zato so nekateri poslanci predlagali, da se vsa stanovanja prodajo. Drugi spet so menili, da bi bilo potrebno vsa stanovanja opredeliti kot službena. Sprejet je bil predlog predsednika IS Alojza Petka, da se tri dvosobna stanovanja dodelijo upravičencem, zaposlenim v skupščini občine in Srednji šoli tehničnih usmeritev in družboslovja kot službena stanovanja, ostala pa se prodajo. Ker gospodarstvo v tem trenutku verjetno ni sposobno kupiti stanovanj za svoje kadre, bo omenjena stanovanja potrebno dati v najem. O tem bo odločala skupščina na eni prihodnjih sej, v kolikor odkup stanovanj ne bo možen. Po usklajevalnem postopku je bil sprejet tudi rebalans občinskega proračuna za leto 1991. KOČEVSKO DRŽAVLJANSTVO DRAŽJE KOČEVJE, NOVO MESTO — Te dni smo nosilci stanovanjskih pravic potrebovali za nakup stanovanj potrdilo o državljanstvu. Neki kočevski očka je v Kočevju lahko dvignil potrdilo za hčer, le plačati je moral kolek za 45 SLT in še za obrazec (polovičko) ali kaj dodatnih 6 SLT. Zase pa potrdila ni dobil, češ da mora v Novo mesto, ker je tam nekje rojen. Poizkus, da bi mu znanka v Novem mestu dobila potrdilo in mu tako privarčevala stroške in izgubljeni čas, ni uspel. Po telefonu maje znanka sporočila, da soji na novomeški občini dejali, da prvič v četrtek ni uradni dan, in drugič, da bi morala imeti uradno pooblastilo, da lahko dvigne zanj potrdilo. Tako mu ni ostalo drugega, kot da je naslednje jutro sedel v avtomobil, napravil preko 100 km, zapravil precej časa s čakanjem v raznih vrstah, a je končno potrdilo le dobil. A glej čudo! V Novem mestu je bilo treba za to potrdilo plačati za kolek le 30 SLT, za obrazec (na celem papirju) pa nič! MOTNJE OB MEJI OSILNICA, FARA — Poročali smo o zapletih, ki so nastali ob Kolpi zaradi meje in drugega v zvezi z njimi. Tako prebivalci na slovenski strani niso mogli kupovati na Hrvaškem, ker niso imeli dinarjev; Hrvatje pa ne v Sloveniji, ker niso imeli tolarjev. Prebivalci vasi Hrvatsko pri Osilnici so morali na primer po nakupih skozi Osilnico do Plcš-cev, se pravi dvakrat preko meje. Podobno je bilo tudi drugod. Zdaj takih zapletov ne bo več. Te dni je namreč kočevska podružnica Ljubljanske banke odprla v svojih izpostavah v Osilnici in Vasi menjalnici denarja, se pravi tolarjev in dinarjev. Pol stoletja izgnanstva Počastili krajevni praznik KS Šentjanž ŠENTJANŽ — Uvod v praznovanje sevniškega občinskega praznika, ki bo doseglo svoj vrhunec jutri s pogovorom predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana s posavskimi gospodarstveniki v Sevnici in njegovo udeležbo na slavnostnem zasedanju sevniške občinske skupščine na Studencu, je bil nedeljski krajevni praznik v Šentjanžu. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti so sc spomnili 50. obletnice izgnanstva ter herojske borbe Milana Majcna in Jančija Mevžlja v Murencah, predsednik sveta KS Alojz Keber pa je nanizal nekatere dosežke in zagate, s katerimi se soočajo zlasti pri komunalni ureditvi. KS Šentjanž ima zelo razvejeno omrežje krajevnih cest, saj jih je kar 142 km. Zato je razumljiva največja skrb posvečena prav obnavljanju in posodabljanju cest. Kot sta povedala Keber in predsednik skupščine KS Andrej Repše, so se dogovorili za usmeritev, da prej pridejo na vrsto tisti krajani oz. njihovi gradbeni odbori, ki so bolj sa-moinciativni. To je spodbudilo tekmovalnost, kakršne v vodstvu krajevne skupnosti niso pričakovali in jo le stežka dohajajo. Na skoraj 2 km dolgi odsek Bruna vas—Zdcvno so navozili več kot 3000 m3 gramoza, med večje akcije pa spada tudi cesta Hrušica- Brunk. Letos so položili približno kilometer asfalta proti Cerovcu in Homu. Pohvaliti velja tudi krajane Kladja, Gradca Kala in Breškega, ki so vložili že ogromno ročnih in strojnih ur za vzdrževanje in posodobitev cest. Še vedno neurejena telefonija, za katero je stotnija krajanov pred poltretjim letom prispevala po 1000 DEM v dinarski protivrednosti, onemogoča izvedbo referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Šentjanci bi želeli tolikšno podporo, da ne bi ljudje še naprej odhajali iz teh krajev. p p IZGNANCI IN PRIZNANJE — Slavnostni govornik Lado Kocjan, član predsedstva slovenske borčevske organizacije, je s številnimi primeri ponazoril trdoživost in odločnost slovenskega naroda v boju za njegovo samostojnost, saj nekateri vedno znova »vlečejo smrtno obsodbo slovenskemu narodu iz arhiva zgodovine«. Predsednica sevniške občinske skupščine Breda Mijovič pa je poudarila, da smo vedeli, da bo cena osamosvojitve visoka. V pestrem kulturnem sporedu proslave so učenci šentjanške šole izvedli zanimi v recital o trnovi poti izgnanstva po besedilu že pokojne izgnanke Betke Kos iz Birne vasi, prikupno so obeležili Martinovo nedeljo, zapel pa je tudi moški pevski zbor hrastniš-kih upokojencev. KS in OŠ Šentjanž pa sta podelili priznanje in umetniško sliko dolgoletnemu ravnatelju na tej šoli in ustvarjalnemu javnemu delavcu Jožetu Bavcu za njegov prispevek pri razvoju KS in šole v šestdestih in sedemdesetih letih (na sliki). (Foto: P. Perc) Drobne iz Kočevja VOLK SIT, KOZA CELA — Afera okoli dodeljevanja kadrovskih stanovanj v občini Kočevje je pred začetkom skupne seje vseh treh zborov kočevske občinske skupščine, ki je bila 5. novembra, dopuščala celo možnost padca občinske vlade. Nič kaj tako resnega se ni zgodilo. Čeprav so nekateri poslanci tudi na sami seji govorili o nestrokovnosti, nezakonitosti in celo zlonamernosti pri sprejemanju Pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj, pa so v sklepnem delu seje prešli na reševanje konkretnega problema. Gre za stanovanja v stavbi na Trgu zbora odposlancev št. 12—18. Skuščina je sprejela predlog predsednika vlade Alojza Petka, da se tri dvosobna stanovanja dodelijo upravičencem, ostala pa prodajo. S tem morda še ni bilo vse dorečeno, vendar pa je, vsaj v tem trenutku, volk sit, koza pa je ostala cela. RAČUNALNIKI BODO — Kočevski Oddelek za notranje zadeve je menda še edini oddelek v vsej občinski upravi, ki nima računalnikov. To je prav smešno in žalostno hkrati, saj vemo, da je njegovo delo zaradi tega oteženo, posebno odkar je bil sprejet zakon o državljanstvu. Verjetno so podobno mislili tudi nekateri odgovorni, saj bo oddelek za notranje zadeve računalnike dobil že v bližnji prihodnosti. ZBIRAJO ZA RAČUNALNIK? KOČEVJE — V Novem mestu so na občini začudeni, če prideš tja iz Kočevja po potrdilo o državljanstvu, češ da bi to lahko uredil v Kočevju na matičnem uradu, saj imajo tam gotovo računalnik in lahko vse potrebno preverijo. Pa ni tako? V Kočevju računalnika nimajo in moraš po potrdilo v Novo mesto, kar te samo ob upoštevanju minimalne kilometrine velja preko 700 din. Pa vendar je potrdilo o državljanstvu v Novem mestu z ozirom na koleke in plačilo za lisko vino skoraj pol cenejše kot v Kočevju-Sevedaje vse v Kočevju dražje gotovo le zato, ker nabirajo denar za računalnik- P-c Sevniški paberki Ribniški zobotrebci _______________________________' NEPOTREBNO DELO — Živimo v času sprejemanja novih zakonov — nekateri so že prejeti, drugod veljajo še .stari. To ustvarja zmedo in zahteva še več dela, ki ga v nekih normalnih razmerah ne bi bilo-Dokaz za to je sprejemanje novega statuta občine Ribnica. Stari, ki je še iz leta 1978, ni v skladu z že spremenjeno slovensko ustavo in sprejetimi novimi zakoni. Spremembe samo posameznih členov sstatuta upravnim in izvršnim organom občinske skupščine Ribnica ne bi pomenile nobenega prihranka, ne glede časa, ne vložene energije, zato so se odločili za izdelavo novega. Vendar je vse to delo v nekem smislu odveč, če verjamemo, da bo nova slovenska ustava že v kratkem sprejeta, in vemo. da bo potem, v nekem doglednem času. vendarle potrebno sprejeti nov statut. OBVESTILO VSEM VOZNIKOM — Postaja milice Ribnica obvešča vse voznike, da so urejeni novi parkirni prostori pred trgovino Izbira, okoli Oničeve hiše in na Gallusovem nabrežju. Parkirišča so povsod označena s parkirnimi črtami. Vozniki naj v bodoče ne parkirajo vec na pločniku v Šeškovi ulici in pred Miklo" vo hišo. Bolje se bo torej držati tega nasve; ta, saj bomo v nasprotnem primeru moral' plačevati kazni za nepravilno parkiranje- NEZASLIŠANO — Kaj bi naredili, & bi prišli na vaše dvorišče nepovabljen' gostje? Možnosti sta predvsem dve: če ne bodo sami povedali, kaj iščejo na vaš' zemlji, jih boste gotovo vprašali, kaj bi radi. In če ne bi bilo nobenega pravega odgovora, bi verjetno take vsiljivce odstrani; li, bodisi sami, s pomočjo sosedov ali pa b nemara poklicali varuhe reda. Zakaj nek' takole modrovanje? Iz preprostega razlo; ga, ker so se v podobnem položaju /naši' vaščani Gorenjega Leskovca in Poklek*; dveh sosednjih naselij v krški in sevnišk' občini, kjer so si gospodje iz Ljubljane’ domislili eno izmed možnih lokacij za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Konec tedna nan1 je namreč v imenu omenjenih vaščanu' telefoniral Pavle Zemljak. Povedal je. d" so bili ljudje močno zrevoltirani, ko f opazili, da se smuka po njihovih kraj'11 ducat neznancev in s kamero snema pokrajino proti dolini, in to celo z druge plošč* hiše v gradnji Gustija Gabriča, ne da h' koga kaj vprašali. Ljudje so bili tako razburjeni, da so pretili, češ da se bodo s sik’ postavili po robu. Naj spomnimo, da sej' poletnega protestnega zbora udeležilo td(’ ljudi, med njimi tudi župnik. Vaščani zahtevajo odgovor od sevniškega in krške?3 predsednika vlade, za kaj gre in kdo sC motovili po njihovi zemlji. ŠKROPILNICE Studenčani bodo' petek popoldne v središču pozornosti' sevniški občini. Po slavnostni seji zboro sevniške občinske skupščine bodo gosto1!1 prikazali gasilsko vajo s starimi škropil1”" cami, člani zelene bratovščine pa boo pripravili v lovski koči lovsko razstavo'n kostanjev piknik. Krške novice WC Pred dnevi je eden od domačinov glasno zaklel sredi Velikega Kamna, češ da je grdo, da tak kraj, kot je Veliki Kamen, ne premore javnega stranišča, Pod težo pomanjkanja pogrešane javne dobrine in še i/, drugih razlogov seje potlej zatekel za najbližji vogal, nakar je lažje prenašal kruto družbo, ki se ne ozira na človekove potrebe. Možakarjevi očitki so lahko celo upravičeni, vendar kake posebne zanemarjenosti kraja ne odkrivajo. Obstaja namreč veliko bolj mestni zaselek °d Kamna in v njem večja nesnaga. Tako, na primer, so imeli Novomeščani nedavno blizu mestne hiše kakih 66 dni na ogled kakec, pa se nanj nista ozrla ne pometač ne župan. EKOLOGIJA — Medtem ko v Brežicah robantijo, ker je njihova vlada hotela pripeljati v občino na začasno skladiščenje neke posebne odpadke, da bi z za to dobljenim denarjem zakrpala občinski Proračun, različni krški odpadki, izvzemši nuklearkin balast, ne povzročajo izjemno hude krvi. Toda nekaj jih menda je. Zadnjič so se v Brežicah učeni ljudje iz Ljubljane nekajkrat pridušali, daje pravi podivjani hudič v tesni kletki klor v krškem Vidmu. Bo že držalo. Ampak ni neopažen, da ne bi mislili. Občinski štab je v posebnem zapisu ljudem natančno pojasnil, kako bi bilo, če bi se s to snovjo zadušili, in razložil, kako lahko ta proces upočasnijo. MALO SE VIDI V Brestanici pri železniški postaji piše, da ljudje lahko od tam krenejo na pot na Bohor in daje nekje blizu ribnik z. zalogo plavajočega mesa z ribjimi očmi. Tako planinci kot tudi ribiči Pa morajo imeti zelo dobre oči, da napis razločijo, saj sta mu sonce in dež že vzela nekdanji blišč. Naj se Brestaničani ne čudijo, če bodo pohodniki imeli tudi lestve. S tem pomagalom bi hribolazci namreč zanesljiveje dosegli informacijo, če bi ga Prislonili k tabli in od blizu pogledali omenjeni napis na njej. ABRAMS V VITEZU KRŠKO Krški Duo Abrams s plesalci bo nastopil to soboto ob 23.30 v sevniški diskoteki Vitez. To bo hkrati Promocija maxi singl plošče Fill the Gab. Plošča bo ob tej priložnosti tudi naprodaj. Novo v Brežicah POSLUŠNI IN POZORNI Eden od razpravljavcev na nedavni seji občinske skupščine se je prisotnim zahvalil za »poslušnost«. Ciril Kolešnik, predsednik vlade, bi ga utegnil ostro zavrniti, saj izvršni svet na seji ni prodrl s predlogom o skladiščenju tistih odpadkov in tako o kaki delegatski poslušnosti vladi zdaj še ni ne duha ne sluha. BRADE IN DRUGO — Preteklo sredo so menda odkrili v Bregani neobrite carinike, ki so imeli za nameček še razpete srajce. Delov komentatorje v taki podobi carinikov odkril dokaz, da omenjenim državnim uslužbencem na meji primanjkuje slovenskega osamosvojitvenega zanosa. Sam vrag si ga vedi, katere carinike je mislil. Če slovenske, seje zmotil, kajti v Bregani so ti verjetno v manjšini, ker se Stotnija uradno konča v Obrežju, slednje pa je za območje državnega prehoda daleč bolj slovensko ime kot Bregana. Če so »bradači« vendarle bili uslužbenci slovenske države, so bili tolikanj nevoljni morda zavoljo prvih doživetij v Obrežju. Tam so se v prvih dneh meje pred dežjem lahko zatekli pod senčnike. Ce pa so hoteli pod Pravo streho, so se lahko stlačili v kontejner, kjer so imeli na voljo nekaj kvadratnih sežnjev veliko stajo. Če pa je kateri carinikov bradat, je morda pozabil doma brivski pribor. Ne bi bilo čudno, saj so nekateri izvedeli za svoj premik v Posavje na Hrvaško mejo komaj dva dni pred odhodom. JAGNJENTINA IN ČIPI — Vojaki so vozarili po okolici Brežic računalnike iz TRZ. Zanimivo, kot da bi občutljivim aParaturam premetavanje po takih cestah koristilo! Sicer dogajanje ne čudi, kvečjemu dokazuje, da se akterji dogajanja bolj kot na elektroniko spoznajo na ovce in Podobno blago, ki ga lahko po mili volji Prevažaš od Triglava do Gevgelije, pa mu ni nič. V času od 25. oktobra do 9. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Irena Klavžar iz Mrčnega sela — Karmen, Sonja Koca z Gorice — Darinko, Mihaela Tenadi iz Sobenje vasi Ines, Darja Germovšek iz Stare vasi Marka, Mojca Balon iz Drenovca — Martina, Zdenka Mihelin iz Gradišča - Jano, Sonja Žarn jz Podloga — Teo, Tatjana Gramc iz Suine dečka, Stanka Šavrič iz Gaberja — deklico, Branka Radanovič iz Vel. Obrežja — Majo, Bogdanka Mišič Novske — Gorana, Manja Manček-Žnideršič iz Krškega — Timoteja, Ljubica Svrtan iz Brežic —Andreja, Snježana Te nihaj iz Novakov — Martino, Branka Vis-kovič iz Zaprešiča — dečka, Sonja Lopai iz Zaprešiča Nino, Klavdija Račič iz Brežic Kajo, Ivica Dobravc iz Podsrede — deklico, Dragica Šimič iz Zagreb; Ano, Gabrijela Grdovič iz Breganskc-ga sela Denisa. Čestitamo! IZ NtkŠIH OBČIN Bodoči in sedanji cestni križ Zmanjšan pomen ceste Ljubljana—Zagreb KRŠKO, BREŽICE - Nič takega se ni zgodilo, kar bi dajalo upanje, da se bodo Brežičani in Krčani vozili iz Ljubljane v Posavje po novi avtomobilski cesti. Ravno nasprotno. Vse bolj oddaljen se zdi čas, ko naj bi prvi avtomobil zapeljal po tej nekdaj opevani in toliko želeni avtomobilski cesti proti Bregani. Že površno štetje namreč kaže, da je do Novega mesta proti Brežicam promet dosti redkejši, kot je bil včasih. Bolj ko primerjava drži, bolj bi se utegnila zazdeti Slo veniji no va cesta na tem odseku nepotrebna. Tudi praksa kaže, da mi in preostali svet v tem trenutku v prometnem pogledu lažje shajamo brez balkanske ozemeljske krpice, kijo je po dolgem in počez zabarikadirala jugoslovanska drža v-Ijanjska vojna, kot pa brez prehodnega ozemlja, kije pod Budimpešto. Če ta hip tovornjaki, namenjeni proti Istambulu in bližjemu Beogradu, ne bi smeli na madžarske ceste, bi verjetno usahnil še tisti skromni prevoz blaga, kar ga je ostalo. Temu bi nemara pritrdili tudi krški in brežiški prevozniki, kise včasih še odločijo za madžarsko obvoznico. Mimogrede: če tovornjak iz kake evropske prestolnice ubere pot preko Madžarske, se za to ne odloči šele kje pri Zagrebu, ampak bo zavil že prej. To pa bi lahko jemali kot dodaten argument, da je bodoča avtomobilska cesta na posavskem odseku vse bolj oddaljeno dejstvo, ker je večini uporabnikov sedanje ceste nova nekako nepotrebna. Toda nekaj ostaja oh omenjenem kot precej neugodna okoliščina. Sedanja glavna cesta proti Zagrebu je na neka- • Da bi se najbrž dalo shajati tudi brez nove avtomobilske ceste med Višnjo Goro in Bregano, država Slovenija po tihem že govori. Lepo je razložil prometni slovenski minister Marjan Krajnc: zaradi političnih razmer seje zmanjšal pomen ceste Ljubljana—Zagreb. Ker prometno ministrstvo hkrati poudarja, da je prednostna naloga gradnja slovenskega cestnega križa, je jasno, da ima v sedanjih razmerah prednost cestna povezava od Jadrana do madžarske prestolnice. terih odsekih, zlasti tistih, ki verjetno že spadajo v posavsko območje, v zelo slabem stanju. Evropejec na poti na vzhod se lahko ogne vojni, če zavije na Madžarsko. Kako naj se Posavec, ki potuje iz Ljubljane domov, reši pred slabo magistralko Ljubljana—Zagreb? M. LUZAR • • Sprava, kakršno zagovarjam, ni prizadevanje po prekritju razlik, temveč prizadevanje za priznanje razlik in iskanje sožitja med ljudmi kot ljudmi. (S. Hribar) Danes oni, kaj če bomo jutri mi?! Akcije Rdečega križa KOPRIVNICA Rdeči križ nekako znova stopa v ospredje. Množica drobnih opravil, s katerimi se na primer v Sloveniji ukvarja zlasti od trenutka, ko so v našo državo pribežali prvi hrvaški begunci, bi bila tudi za dobro organizirano humanitarno organizacijo pretežko breme, če bi ji zmanjkalo aktivistk. Silva Bohorč, ki je prejšnji teden »dežurala« na Velikem Kaninu, kjer so zbirali hrano in drug material za begunce, je ena od članic omenjene človekoljubne organizacije. Kakih pet let dela v koprivniški krajevni organizaciji RK, kjer je predsednica Malka Moškon. V Rdečem križu je v navadi, da se ob določenih priložnostih spomnijo nekaterih ljudi, in njegova ko-privniška podružnica se ne iznever-ja temu običaju. »Ob novem letu Silva Bohorč obdarimo starejše ljudi. Rdeči križ tudi pri nas sodeluje v zbiranju oblačil. So tudi še kakšne druge podobne akcije,« sc na hitro spomni Bohorčeva. Če te k akciji spodbudi bližajoči sc Silvester, je to nekaj dosti bolj prijetnega, kot če te vanjo primora vojna pri sosedu. Toda ni misliti, da ne bi poskrbeli za begunce, menijo v Rdečem križu. Tudi Bohorčeva se pridružuje takemu prepričanju. , ,, L.M. NA OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU KRŠKO Med razstavljalci na oktobrskem ljubljanskem sejmu Narava—Zdravje je nastopil tudi krški Videm. V okviru projekta Okolju prijazen dom II je predstavil naravi prijazne papirje in njihovo uporabnost. ZAPLETENO CARINJENJE KRŠKO — V tukajšnjem Transportu beležijo veliko zmanjšanje prometa. Do zastojev so med drugim pripeljali tudi zapleteni in zamudni postopki pri carinjenju blaga na slovensko—hrvaški meji ter nejasnosti o tem, s katerimi valutami se da plačevati na ozemlju bivše Jugoslavije. mil IZ NKŠIH OBČIN G Premalo denarja za vse ceste Cestno podjetje Novo mesto — Sektor VVC Krško obnavlja most pri Podbočju -Za podboškim kostanjeviška — 15. odst, sredstev — Črnoglede napovedi KRŠKO — Cestno podjetje Novo mesto — Sektor za varstvo in vzdrževanje cest Krško je že dodobra obnovil lesen most na Brodu pri Podbočju, čeprav uradno most še ni povsem gotov in primeren za promet. Po vsej verjetnosti ga bodo cestarji predali namenu pred zimo. Most na Brodu popravlja kakih deset ljudi že dobra dva meseca, kar ob takem posegu verjetno ni veliko. Na 112 metrov dolgem mostu čez Krko bo po zaključku sedanje obnove 200 kubikov novega lesa. Toliko materiala, ki so ga dobavili slavonski in karlovški gozdarji, pa pomeni že zelo temeljito obnovo, ki bi ob razmeroma normalnem prometu morala zadoščati za nekaj let. Ko bo ta most gotov, bo krško cestno vzdrževalno podjetje lahko začelo obnavljati lesena mostova v Kostanjevici. Tu bo predvidoma zamenjalo 160 kubičnih metrov lesa, pri čemer bo prvega, če gledamo iz krške smeri, povsem zamenjalo, drugega pa temeljito obnovilo. Poleg mostov, ki pomenijo ob vsakokratni obnovi velik finančni zalogaj, ima Cestno podjetje Novo mesto — Sektor VVC Krško na skrbi še precej kilometrov cest. »Pokriva« 200 km lokalnih cest, ob teh pa še za nekaj odsekov magistralk in regionalk. 625 SLT na kilometer ceste, kolikor dajejo za vzdrževanje cest republiške ustanove cestnemu podjetju, je veliko premalo za popravilo vseh dotrajanih cestišč. S tem tudi dobijo za redno vzdrževanje cest komaj kakih 15 odstotkov tega, kolikor bi jim pripadalo po normativih republiške uprave za ceste. Zaradi tega ostaja na cestah preneka-tera udarna jama in razpoko. Kaže pa, da bo stanje na cestah vsaj še nekaj časa podobno sedanjemu, kar so na primer napovedali tudi na nedavnem blejskem srečanju cestnih delavcev. Čeprav seje tam Emil Milan Pintar, predsednik vlade v senci, zavzel, da bi moralo biti financiranje cest prednostna naloga, so se udeleženci srečanja verjetno razšli v pritrjevanju Marjanu Krajncu. Prometni minister je na srečanju namreč sporočil, kajpak tudi Posavcem, da cestarji ne morejo načrtovati gradnje in obnove MALCE PO STAREM Prenekatera od slovenskih cest je dokaj slaba in tudi v Posavju bi se našla kaka taka. Razmeram se ne gre čuditi, kajti lahko bi bile celo slabše. Cestarji bi namreč lahko z vso pravico stali kri-žemrok in se hahljali, saj po zakonu sploh nimajo cestnovzdrževalnih obveznosti. Novi cestni zakon še ni bil sprejet, stari pa določa, da so ceste v lasti tozdov za vzdrževanje cest, kot se ve, pa je temeljnim organizacijam združenega dela rok trajanja pred časom potekel. cest, ker ne vedo, koliko denarja jim bo država pripravljena nameniti s proračunom. M. LUZAR Tek po ulicah Kostanjevice Že 11. tek po ulicah »do-lenjskih Benetk« KOSTANJEVICA - Pred kratkim so v Kostanjevici organizirali že 11. tek po ulicah »dolenjskih Benetk«. Pri cicibanih sta bila najhitrejša Tomaž Kupljenik in Ana Zajelšnik (oba Kostanjevica), pri ml. pionirjih Uroš Zupan (Trbovlje) in Petra Radišck (Sevnica) ter Marko Obradovič (Brežice) in Vesna Kukec (Sevnica), pri st. pionirjih Aleš Hribar in Misreta Ružič (oba Trbovlje), pri ml. mladincih Danilo Jazbec (Sevnica) in Mojca Žulič(Kostanjevica), pri st. mladincih pa Tomaž. Koželj (Trbovlje). Prehodni pokal Kostanjevice je v pionirski konkurenci osvojila ekipa Sevnice, druga je bila ekipa Kostanjevice. V množičnem teku na 4000 m so zmagovalci: pri pionirjih Vojko Imperl (Sevnica) in Malči Juvančič (Trbovlje); pri mladincih Fredi Mervar (Straža) in Mojca Žulič (Kostanjevica); pri članih Edi Hri-bšek (Trbovlje), kije zmagal tudi v absolutni konkurenci, in Mateja Drobne (Sevnica), ter pri veteranih Pavle Kreže (Trbovlje), Nace Mervar (Straža) in Fani Kovačič. Zmanjšan obseg naročil usoden? Sigmatovi težki časi — Tri mesece brez osebnih dohodkov — Pretekla usmerjenost na jugoslovansko tržišče jih spravlja na kolena — Lastniške dileme BRESTANICA — V tukajšnjem Sigmatu so že pred meseci ugotavljali, da podjetje nima denarja za plače vseh svojih delavcev. Že tedaj so v vodstvu preračunali, daje v firmi preveč zaposlenih glede na obseg dela. Sigmat dela manj kot prej, so ugotavljali, in sicer zato, ker pri njem ne naročajo ali pa se mu izdelka ne splača proizvesti za boglonaj. Do danes je Sigmatu kvečjemu pošlo šc nekaj dodatnih življenjskih moči. Z denarjem so v podjetju na psu, saj Sigmatovi zaposleni za avgust, september in oktober še niso prejeli osebnih dohodkov. Potni stroški za te tri mesece so bili izplačani 11. novembra. Kar je ob vsej stiski v tovarni še ostalo od delavskega standarda, je malica. Sigmatovi agoniji je ime »delamo v zmanjšanem obsegu«, kot je inž. Ivan Lubi, v.d. direktorja, pred dnevi milo poimenoval razmere, v katere je zabredel Sigmat. V sedanji meri se stiska bivše Novolesove brestaniške enote ne bi poglobila, če v preteklosti ne bi bilo slabih poslovnih odločitev in če Sigmat ne bi bil toliko usmerjen na jugoslovanski prostor. Ker pa je pretežno delal za jugoslovanske naročnike, ga je razpad države pomagal spraviti na kolena, če ni že kar odločilno prispeval k sedanjemu Sigmatovemu gospodarskemu položaju. »Veliko smo izgubili zaradi nedorečenega slovenskega poslovanja z drugimi deli Jugoslavije,« vidi Ivan Lu- bi vzroke Sigmatove plovbe proti stečaju tudi v državni gospodarski politiki in sedanjih političnih razmerah. Nedorečenost se kaže tudi v tem, da firme ne vedo zanesljivo, kako naj zaračunajo in plačajo opravljeno delo. V Sigmatovem primeru bi prišlo v poštev, da bi na primer kupci iz drugih republik plačali Brestaničanom z materialom. Toda, ima pomisleke Lubi, materiala imajo po bivši Jugoslaviji zmeraj manj, če pa je na voljo, se ga verjetno ne bi dalo pripeljati v Slovenijo. »Zmanjšan obseg« pomeni tudi to, da Sigmat trenutno dela za znane kupce in v 90 odst. primerov zahteva od naročnikov predplačilo. M. LUZAR * lo • V Sigmatu trenutno prihaja na de- lo 36 ljudi. 58 delavcev je na prisilnem dopustu in ti se bodo v začetku prihodnjega leta znašli na zavodu za zaposlovanje kot brezposelni. Z usodo tega t. i. tehnološkega presežka se v Sigmatu ukvarjajo že mesece, tako kot se dajejo okrog vprašanja, ali je Sigmat Novolesova last in če je, v kolikšnem deležu. Sigmat želi biti sam lastnik svojega premoženja, je stališče njegovih zaposlenih. Brežičani o odpadkih z Jesenic Občinska skupščina razpravljala o možnem začasnem skladiščenju posebnih odpadkov, ki so shran eni v vagonih na Gorenjskem — Brez sklepov — BREŽICE — Delegati brežiške občinske skupščine so 6. novembra razpravljali o predlogu brežiškega izvršnega sveta, da bi v občini Brežice začasno uskladiščili posebne odpadke, ki so zdaj v vagonih na jeseniški železniški postaji. Z vladnim predlogom niso soglašali, vendar ga tudi niso veljavno zavrnili, ker je bil parlament po peturni razpravi nesklepčen. Omenjeni odpadki so postali zanimivi v povezavi z brežiško občino v zadnjem času znova zato, ker seje brežiška občina prijavila na razpis za javno zbiranje ponudb za začasno komercialno skladiščenje teh odpadkov. Gre za odpadke v približno 4.700 sodih. Skladiščenje, za katero bi potrebovali 20 arov urejene površine, bi trajalo največ dve leti, sode pa naj bi pripeljali na deponijo 15. novembra. Brežičanom — tako delegatom v skupščini kot prebivalstvu nekaterih krajev, predvidenih za začasno deponijo omenjenega materiala — se zdi skladiščenje nesprejemljivo. Močno pa so vsaj na začetku vseh pogovorov o skladiščenju nasprotovali tudi incineraciji (sežigu), ki naj bi sčasoma stekla ob začasnem skladišču. Temu načinu uničevanja odpadkov z visoko temperaturo ob natančno določenih pogojih in strogem nadzoru so sc uprli v strahu, da bi sežiganje umazalo okolje s kakimi škodljivimi stranskimi učinki. Odpora, kije posebej močan med turističnimi delavci, ni docela premagalo niti zagotavljanje brežiškega izvršnega sveta, da bi z. začasnim skladiščenjem občina veliko zaslužila; država naj bi občini še letos plačala 983.020 DEM v bruto znesku. Zaleglo ni niti prepričevanje, da bi se občina, če bi sprejela začasno skladišče, lahko na ta način znebila tudi svojih posebnih odpadkov. Nasprotovanja in vztrajanja, da je potrebnih več jasnih informacij o celotni zadevi, niso mogli odpraviti niti sodelavci in strokovnjaki republiškega ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora, ki so na omenjeni skupščinski seji v Brežicah vložili veliko napora, da bi prisotne prepričali o neškodljivosti tako skladiščenja kot incineracije. So pa nekateri delegati proti koncu seje priznali, da jih zdaj ni več strah deponije ali incineracije. Na seji, kjer je razprava večinoma ostajala v okvirih skrbi za okolje, čeprav se je tudi oddaljila od dnevnega reda, so se o problematiki le informirali, čeprav je šlo v začetku za iskanje parlamentarnega soglasja k omenjenemu predlogu občinske vlade. Ta vsebinska sprememba na sredini seji bi utegnila biti spričo nekaterih rokov za sprejem posebnih odpadkov odločilna za to, da • Ponovno bomo morali predlagati skupščini to prcblematiko, je napovedal Ciril Kolešnik. Sodeč po tonu razprav na seji, pa bi utegnili v občini izpeljati tudi javne pogovore o začasnem skladiščenju omenjenih posebnih odpadkov. Nekateri od delegatov so namreč prepričani, da bi se morali s strokovno, vendar razumljivo besedo o skladišču in inceneraciji obrniti še neposredno na prebivalstvo krajev, predvidenih za skladišče. V brežiški občini so predvideli kot možne lokacije za omenjeno deponijo poleg Tehničnega remontnega zavoda v Breganskem selu še območje letališča v Cerkljah in Planino v KS Artiče. IS Brežice predlaga Planino. odpadkov ne bo v Brežice. Vladi ob tem očitno ni vseeno, saj so delegati pustili izvršni svet v negotovosti in na cedilu, kot je menil Ciril Kolešnik. M. LUZAR PREVOZ BREŽICE, p.o. Milavčeva 42, Brežice objavlja prosto delovno mesto PROMETNIKA ZA MEDNARODNO ŠPEDICIJO Pogoji: — V. stopnja prometne ali komercialne usmeritve, — 2 leti delovnih izkušenj, — aktivno znanje nemškega in vsaj pasivno znanje angleškega jezika — obvladanje strojepisja — poskusno delo 90 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po objavi. SOLIDARNOST — Prejšnji teden so v krški občini zbirali material za pomoč hrvaškim beguncem. Na 18 zbirnih mestih je okrog 1.100 darovalcev oddalo skupno 19.700 kg ži vil, približno L 000 kg oblačil, okrog 95 odej, okoli 40 kosov posteljnega perila in 2 kubika drv. Za nabavo kurjave so občani prispevali 5.700 SL T. Med tistimi, ki so ponudili usluge, omenja posebej Rdeči Križ Ko-močarjevo gostilno, Mlin Katič in G1P Pionir. V akciji je sodelovalo 150 aktivistov RK, v njej so si pomagali z raznimi vozili. Poleg 40 osebnih avtomobilov so vključili tovornjake IGM Save, Vidma in Matija Černiča, kombija krškega rokometnega kluba in Centra za socialno delo ter vozila gasilskih društev. Na sliki■ zbirno mesto na Velikem Kamnu. (Foto: M. Luzar) Novinarji Dolenjskega lista komentirajo 4 Novinarji Dolenjskega lista komentirajo Minister je polovil oficirje Medtem ko makedonski fantje in možje bežijo in se, kakor vedo in znajo, poskušajo izogniti pozivom na vojno in vojaški policiji, ki vdira v njihova lastna in tuja bivališča, da bijih na silo odpeljala v slavonsko, baranjsko ali dubrovniško klavnico, se mora slovenski obrambni minister zagovarjati pred obtožbami, da so njegovi možje prekoračili meje pooblastil, ko so aretirali osebe, ki so bile v Sloveniji prav tako pripravljene loviti slovenske fante in može za klavnice. Naključje je, da se oba dogodka časovno pokrivata, nikakor pa ni naključje, da se dogajata oba na ozemlju še pred kratkim ene in iste Jugosla vije. Med prvo Jugosla vijo in to drugo, če jo lahko sploh še tako imenujemo, je Slovenija preživela vojno in čas trimesečnega moratorija, pa tudi sicer se je že pred moratorijem ali tik po njem toliko osamosvojila, da lahko vsak trenutek pričakuje mednarodno priznanje, Makedonija pa je le deklarirala svojo suverenost Zato morajo makedonske matere molče opazovali, kako jim kri njihove krvi, tujci naganjajo na morišče in zato mora slovenski obrambni minister, najsi bo bolj ali manj vljudno in bolj ali manj rad ali nerad, zagotavljati, da se tujim vojaškim osebam, ki se dokazano niso gibale po našem ozemlju z dobrimi nameni, ni skrivil ob aretaciji niti las na glavi in da so bile prijete in nato izpuščene po vseh do sedaj veljavnih pravilih vojaškega in civilnega prava. Lahko torej rečemo, da je Slovenija, če lahko verjamemo ministrovim zagotavljanjem — in po tem, kar je bilo izrečenega in napisanega o zadevi, ni nobenega dokaza za to, da bi mu ne smeli verjeti — zares pravna država, zrela za priznanje in vstop v krog demokratičnih evropskih držav. Seveda pa preizkus pravnosti ni mogel biti neboleč. Ne za ministra, ki seje en teden obnašal kot lev v kletki, katerega obtožujejo, da je snedel soč- no kozico, on pa renči in kaže občinstvu, da je njen kožuh še cel, ne za stranko, ki se obnaša, kot da zato, ker se ona zanjo ni opredelila, vojne v Sloveniji sploh ni bilo. Lahko bi pričakovala protiudarec na ne dovolj konkretne obtožbe, in to takšnega, da mu bo poprečni Slovenec najbolj verjel in ga odobraval. Primerov o tistih, ki so bdi med drugo svetovno vojno do sovražnika tako ali tako kooperativni, je dovolj in na tako sveže asociacije ni težko obesili še obnašanje liberalnih demokratov pred in med zadnjo slovensko vojno, češ, prav tisti, ki so govorili, da je vsak odpor proti sovražniku za slovenski narod poguben, sedaj zahtevajo vse pravice za okupatorske oficirje, na lastne ljudi, ki so ostali v sovražnikovem ujetništvu zato, ker niso hoteli streljati na svoj narod, pa pozabljajo. Rezultat medsebojnega obtoževanja je užaljenost na obeh straneh. Minister Janša je užaljen, kerjih je kar nekaj podvomilo, da bi bil celo on, nekaj časa simbol slovenske borbe za demokracijo, sposoben potlačiti demokratične pravice drugih, liberalni demokrati pa zato, ker so za preizkus pravnih pravic kogarkoli v Sloveniji dobili pod nos svojo ogledal no podobo iz obdobja, na katerega nikakor ne morejo biti ponosni. In kaj iz tega lahko potegnemo poprečni Slovenci? Lahko smo veseli, da se vse to lahko odvija odprto pred našimi očmi. To je dokaz demokracije, h kateri so veliko prispevali Janša, liberalni demokrati in še nekateri Lahko pa smo tudi veseli, da nam sedaj vojaška policija ne naganja naših ljudi na vojskovališča. Kdo ima za to zasluge, pa se točno ve. T. JAKŠE Inšpektor naredil konec brezbrižnosti Med belokranjskimi vinogradniki je slišati veliko pripomb glede prodaje vina gostincem v deželici ob Kolpi. Vendar pa vinogradniki niso želeli nergati le sami sebi v brk, Tudi stari pečati so z nami Slovenci stopamo ta čas v Evropo kot narod v polnem pomenu te besede, kar pomeni, da ob vseh atributih sodobnega naroda, kot je celovito ozemlje, popoln nadzor nad njim itd., imamo tudi svojo zgodovino. Zaradi več razlogov, tuje in lastne krivde, se svoje zgodovine vselej ne zavedamo dovolj. Zal ne zadošča zgodovino le imeti, treba se je je zavedati, živeti mora z nami na najrazličnejše načine, če naj tvorno učinkuje na trdnost in samozavest naroda. Ena od oblik zavedanja zgodovine je vpetost vednosti o naši kulturni dediščini v vsakdanjost, predstavljanje in stalno uporabljanje nekaterih tovrstnih dejstev na nevsiljiv način. Lep primer takšnega ravnanja je izdajanje praktičnih publikacij, namenjenih najširšemu k rogu ljudi, ki hkrati oži vljajo in širijo vednost o naši kulturni dediščini. Letošnje sodelovanje Arhiva Slovenije z Založbo Mladika je bilo plodno v tem pogledu. Skupaj sta pripravila nekaj estetsko oblikovanih publikacij, ki so zanimive pričevalke naše preteklosti, imeli pa jih bomo lahko dan za dnem na očeh ali v rokah, in to ne samo mi, marveč tudi tujci, poslovni partnerji in znanci. Gre za poslovni rokovnik, ki so ga opremili z barvnimi ilustracijami iz grafično čudovito oblikovane Kronike Dizmove bratovščine, in za stenski koledar s srednjeveškimi pečati. Mladika je temu dodala še izbor starih božičnih voščilnic in natis male Pratike, ki nadaljuje tradicijo pratik, značilnih za alpski kulturni prostor, za Slovence pa vse od leta 174 L Koledar je pomagal pripra viti dr. Božo Otorepec, strokovnjak za stare pečate, ki je iz seznama bogatega arhivskega gradiva listin s pečati opravil zahteven in uspel izbor. Prelistavanje koledarja in prebiranje opomb mora presenetiti nepoznavalca, najverjetneje pa tudi dobrega zgodovinarja, saj koledar izpričuje, da imamo na naših tleh izredno bogato in evropsko pomembno tovrstno dediščino. Vzemimo za primer A uerspergerjev pečat, ki se je ohranil na listini iz kostanjeviškega samostana, v svetu pa slovi kot eden najzgodnejših pečatov z nemškim napisom, ali pečat ustanovitelja Novega mesta Rudolfa IV., ki velja za enega najlepših pečatov sploh, edina d va primerka pa sta se ohranila v dveh slovenskih samostanih. Tudi taka vsakdanja drobnarija, kot je stenski koledar, je torej lahko kaj več kot paša za oči. M. MARKEU ampak si hočejo pogledati z gostinci iz oči v oči in jim povedati, kar jih teži Za to so si izbrali dobro priložnost, že tradicionalno se-miško martino vanje. Zal razen sami sebi niso imeli komu govoriti. Od gostincev se je vabilu odzval le zakonski par, ki v gostinstvu šele orje prve brazde. Očitno se vinogradniki bolj kot gostinci zavedajo izgube južnega jugoslovanskega trga, na katerem so slednji nekdaj po nižjih cenah kot doma kupovali grozdje ter iz njega predelali vino, ki so ga prodajali kot belokranjsko. Zato društvo vinogradnikov meni, da je sedaj še kako pravi trenutek, da gostince opozorijo ali morda celo prevzgojijo, da bi končno začeli v Beli krajini zares prodajati domače vino z geografkim poreklom, torej iz belokranjskega grozdja. S tem vinom bi pred prišleki tudi predstavili delček vinorodne Slovenije pa še prav nič nerodno jim ne bi bilo potrebno biti, saj so belokranjski vinogradniki že ničkolikokratpokazali, da iz njihovih kleti prihajajo kakovostna in vrhunska vina. Tega za vino z juga ne bi bilo moč trditi In če bi konec preteklega tedna povabljeni gostinci prišli v Semič, bi lahko zvedeli tudi marsikaj podučnega o kletarjenju, posodi, ki jo pri tem uporabljajo in še marsičem, kar bi pripomoglo k prodaji kvalitetnih odprtih vin. Hkrati bi imeli tisti gostinci, ki se zavedajo pomembnosti dobrega vina v svoji gostilni, tudi izredno priložnost izvedeti, kje so pridelali najboljše vino. Ker pa ni dovolj, da zna vinogradnik samo obdelati svoj vinograd in pripra viti dobro vino, ampak je tega potrebno tudi dobro prodati, bi nemara gostinci skupaj z vinogradniki lahko zvedeli za kakšno skrivnost, kako se čim bolje znajti na trgu. A koliko je gostincem vsega tega mar, je pokazala njihova udeležba. • Morda je njihovi brezbrižnosti kriva tudi poldrugo leto dolga odsotnost kmetijskega inšpektorja, ki bi ugotavljal tudi ustreznost odprtih vin. To odsotnost so gostinci dobro izkoristili. Toda novi inšpektor za to področje je obljubil, da se bo potrudil, da bo zlorab pri točenju odprtih vin čim manj. Še več, to bo vsaj v začetku celo njegova prednostna naloga. Dela mu po vsem tistem, kar je bilo pred martinovanjem, čeprav v njihovi odsotnosti, slišati na račun gostincev, zagotovo ne bo tako hitro zmanjkalo. M. BEZEK—JAKŠE Smo pred bitko za vojaške objekte? V novomeški občini je imela bivša Jugoslovanska armada več pomembnih objektov. Gre za kasarno v Bršljinu z vojaškimi skladišči, območje vojaških skladišč v Češči vasi in prečenski hosti, območje skladišč in drugih objektov v Pogancih, območje letališča Prečna, območje radarskega in radiocentra na Gorjancih na Trdinovem vrhu, območje strelišča Gorenji Suhadol in za dom JLA v Novem mestu. Podatkov o celotni površini teh območij ni, saj so bila za javnost bolj kot ne zaprta, urbanistično pa obravnavana kot širša območja varnostnega pasu ali omejene rabe. Druge možnosti ni bilo, vojska je bila, skratka, tudi s svojimi objekti po občinah država v državi in nedotakljiva kot indijska sveta krava. V bodoče naj ne bi bilo tako, vojska pa naj bi bila tudi prostorsko mnogo bolj skromna. Ker tudi v Novem mestu vlada prepričanje, da vojska, četudi naša, slovenska, nima kaj iskati sredi mest, je že v pripravi predlog bodoče drugačne namembnosti Bivših objektov in prostora bivše JLA. Objekti v okviru bršljinske vojašnice so novejšega datuma, 'vojska jih je tudi dokaj redno in dobro vzdrževala. Območjeje v celoti komunalno opremljeno, podrobnejši kataster komunalnih napra v pa, kot sicer po vsod, ni poznan. Osrednji prostor vojašnice z glavno ploščadjo in obrobnimi objekti naj hi bil idealen za organizacijo sejemske in ostale trgovske dejavnosti skozi vse leto, za razne javne prireditve ipd. Glavna komandna stavba bi lahko bila uporabljena za osrednjo stavbo UNZ, ostale objekte, seveda adaptirane, bi se dalo uporabiti za obrt, brezcarinsko cono ipd. Vsekakor pa tega prostora nikakof ne bi smeli ponovno dovoliti uporabljati vojski, zahteva predlog namembnosti vojaških kompleksov. Območje vojaških skladišč v Bršljinu, ki so bila zgrajena pred okrog 30 leti in sorazmerno slabo vzdrževana, naj bi bilo še naprej namenjeno skladiščni dejavnosti Območje vojaških skladišč v Češči vasi in prečenski hosti naj bi v prvi vrsti ostalo v primarni rabi, torej naj bi ostal gozd kot rezervat za možno širitev industrijskega in obrtnega območja mesta ter stanovanjskega dela Cegelnice. Slabše objekte naj bi po kosih prodali oz. podarili, boljše pa izkoristili za skladiščenje neškodljivih materialov ali tudi za diskontno prodajo na primer gradbenega materiala-Pogance so Novomeščani pripravljeni prepustiti slovenski teritorialni obrambi za njene vojaške potrebe. V Prečni naj bi s postavitvijo letališkega stolpa omogočili izkoriščanje letališča v turistične in poslovne namene, ta prostor naj bi tudi sicer bil namenjen turistično-gostinski in športno-rekreacijski izrabi. Center na Trdinovem vrhu naj bi bil še naprej območje izključne in omejene rabe za potrebe obrambe, navsezadnje bi vsaka druga dejavnost, ki bi intenzivneje izkoriščala to območje, negativneje posegla v varovano območje vrha Gorjancev. V Gorenjem Suhadolu bi lahko ostalo strelišče za lahko pehotno ali lovsko orožje. Trenutno najbolj zanimiv je dom JLA v Novem mestu. • • Tak predlog namembnosti vojaških območij in objektov v občini je novomeška vlada že potrdila, svoje naj bi še ta mesec o njem rekli tudi delegati v občinski skupščini. Vse bolj pa je jasno, da bo bitka okrog njih še huda. Objekte ima f upravljanju slovensko obrambno ministrstvo in za novomeško kasarno je minister Janez Janša pred dnevi že dejal, da bo vsaj začasno učni center TO. Da ne b> vedel, da tega ljudje ne marajo, pa če so slovenski TO še tako hvaležni, ni verjeti- Z. LINDIČ-DRAGAŠ PS Ig >$ 50 <$ o< os ^ << 51 SSh zg >o ip= zavarovalnica triglav d.d. Poslovna enota Novo mesto Zavarovalnica Triglav, dd, daje velik poudarek na razvoj zavarovalstva, zato spremlja novosti na tem področju doma in v svetu. Tako je v lanskem letu s sprejetjem nove devizne zakonodaje uvedla življenjsko zavarovanje y tuji valuti S tem zavarovanjem omogoča svojim zavarovancem ekonomsko varnost tudi v času inflacije. Zavarovanje je mogoče skleniti v tuji valuti (DEM) za dobo 5, 7,10 in 12 let. Zavarovanec dobi po izteku zavarovalne pogodbe izplačano zavarovalno vsoto za doživetje, povečano za dobiček. Ves ta čas pa je tudi zavarovan zaradi nezgodne smrti, invalidnosti in dnevne odškodnine za čas, ko je zaradi nezgode nezmožen opravljati svoje delo. Obveznosti zavarovalnice kot tudi zavarovalna premija se plačuje y tolarski protivrednosti zbrane valute po veljavnem tečaju na dan plačila. Zavarovalno pogodbo je možno v dobi trajanja zavarovanja tudi preurediti na nižje vsote in nižjo premijo. To ugodnost nudi zavarovalnica tistim zavarovancem, ki zaradi kakršnegakoli vzroka ne bi bili več zmožni plačevati premije. O takem načinu preureditve življenjskega zavarovanja se zavarovanec dogovori sporazumno z zavarovalnico. Življenjsko zavarovanje je tudi v svetu najbolj razširjena oblika varčevanja, kiomogoča vsakomur finančno varnost po izteku zavarovalne pogodbe, med trajanjem zavarovanja pa omili posledice nezgod ZA VAROVALN1CA TR1GLA V— KER ŽIVUENJE POTREBUJE VARNOST Le kaj je to kovaški meh? Nekatere ankete, opravljene med ameriško velemestno mladino, so pokazale na zelo zanimive probleme, ki spremljajo odraščanje sodb nega človeka daleč od narave in v okolju, kisi je zaradi svoje specifike zgradilo povsem svoj spoznavni in kulturni svet. Kako daleč so že nekateri, kažejo tudi predstave poprečnega velemestnega otroka o krompirju. Precej ameriške mladine še nikoli ni videlo naravnega krompirjevega gomolja, pač pa pozna krompir le tak, kakršnega je moč dobiti v domači samopostrežbi, se pravi v hladilniku, zapakiran in narezan v kocke. In odgovorna vprašanje, kakšen je sadež krompirja, se seveda glasu krompirjev sadež ima obliko kocke. Pri nas se ob takih ugotovitvah le prizanesljivo nasmehnemo, saj ima mestni otrok še vedno le nekaj minut vožnje do najbližje kmetije, kjer lahko vsaj površno spozna tisto, kar je povezano s pridelovanjem hrane, hrano in vsem, kar še sodi zraven. Vendar je to premalo, kajti tudi mi nismo imuni za bolezni modernega časa. Te pa čedalje hitreje brišejo stvari, ki so sestavljale predstavni in materialni svet naših prednikov in so gradilejezik, kakršnega imamo. Če del teh stvari uide, postanemo revnejši. Že sedaj je izginilo ali pa neustavljivo izginja nekaj značilnih obrti, ki so bile tipične predstavnice minule dobe: oglarstvo, kovaštvo, kolarstvo, lončarstvo, čevljarstvo in še bi lahko naštevali S temi izginja iz našega jezikovnega in poznavnega sveta tudi kup izrazov za opravila, orodja in izdelke, ki so z njimi povezani Če je to na nek način žalostno, a neizbežno, pa vendarle ni treba, da je tudi povsem dokončno in tragično. Marsikaj se da s pametjo in dobro voljo rešiti našim potomcem, najti pa se da tudi način, kako te stvari predstaviti, da jim bodo dojemljive. Eden tistih, ki o tem precej razmišljajo, je tudi Milan Podgoršek, upokojeni kovač iz Pi-šec. Odkar je v pokoju, so udarci kladiva v njegovi delavnici čedalje redkejši, s tem pa ni rečeno, da je kovaško delo povsem odložil Predvsem iz lastnega veselja se še pomudi y delavnici in napravi ali popravi ta ali oni železni predmet, ki je potreben doma pri kmečkem ali vinogradniškem delu. Tako, iz lastne pobude in veselja, je pred petimi leti izdelal tudi traktor, sestavljen iz delov najrazličnejših avtomobilov: volan je nekoč pripadal oplovi olimpiji, diferencial kadetu, menjalnik škodi, ne manjka tudi delov od stoenke in drugih, vse skupaj pa poganja dizlov motor lamborginijeve kosilnice. To čudo pomaga Milanu pri vseh kmetijskih delih. Bolj kot na polju pa se upokojeni kovač seveda počuti v kovačnici Delavnica ima dva dela. Prvi prostor je opremljen s takimi stroji kot vsaka sodobna ključavničarska delavnica te vrste, zato pa je obiskovalec toliko bolj presenečen, ko vstopi v drugi prostor. Ta je počiščen, sveže pobeljen in poln najrazličnejših predmetov, ki so kovačem nekdaj služili pri njiho vem delu ali pa sojih znali sami izdelovati. Predmeti so razmeščeni po policah, klopeh in obešeni po stenah, v kotu pa kraljuje Staroda vni meh, ki ga je Milano v ded Miha kupil leta 1905 v prestolnici slovenskega kovaštva Kropi. Že takrat so znali izdelovalci MEH ŠE DELUJE — Malo je kovačnic v Sloveniji, kjer še delujejo pravi kovaški meh in kjer je moč videti toliko raznovrstnega orodja in izdelkov kot v zbirki upokojenega kovača Milana Podgorška v Pišecah. Zbirko rad pokaže mladim obiskovalcem. 8 DOLENJSKI LIST tega kovaškega pripomočka poskrbeti za N' k lamo, kajti na računu je pisalo: »Če vidW kovača, ki ima slabega pihača, povejte mu kje nov meh se dobi.« Ko vačija je v rodu že sto dve leti Prvi je ^ kovač ded Miha, potem oče Alojz, ki gaje na' sledil Milan. Milanov očeje umrl letos spom' ladi, star petindevetdeset let. Poleg tega, da]1 bil kovač, je popravljal tudi ure naj različne]', ših vrst, od cerkvenih pa do žepnih. Še Pr> dvaindevetdesetih letih je izdelal masiv'10 kombinirano ključavnico, ki sedaj krasi vN' ta delavnice. »Orodja in predmeti, ki so tukaj razstav; (jeni, so se desetletja pomikali po delavnic1. Nekako jih nisem mogel zavreči Sedaj mi n\ žal, kajti takole urejeni dajejo dober Pre$f.: nad tem, kaj smo kovači včasih znali nared'! in kakšno orodje smo pri tem upora vljait Precej je že stvari, ki jih še starejš ljudjene. poznajo več, ne po imenu ne po uporabi, M šele mlajši, ki jim to zbirko predvsem name' njam,« pravi Milan Podgoršek. V svoji kovaški zbirki ima več sto predme' tov. k vsakemu pa sodi tudi ime in zgodbe 0 tem, za kaj se uporablja. Ni dvoma, mladi"1’ k i se bodo preko šole ali kako drugače nap0' tili y njegovo delavnico, se bodo odprla vtmf v čas, ki neustavljivo izginja. Nič jim ne “ škodilo, če bodo začutili kovaški dim v nosW' cah, videli, kako prše iz meha ogljene isLN’ in slišali, kako na nakovalu zveni kovaS^j kladivo, ko oblikuje žareče železo. Radoviv' nih oči bo goto vo do volj, saj se Milan za ob$ že dogovarja z nekaterimi bližnjimi šolanih, T. JAKSb Št. 46 (2204) 14. novembra 199j Z OTVORITVE V MINI A RTU - Razstavo kiparskih del Martina Skoli-bra iz Črnomlja jc minuti petek zvečer v Miniartu odprl glasbenik Silvester Mihelčič, vodja likovnega programa v tej zasebni črnomaljski galeriji. Na posnetku: Silvester Mihelčič (prvi z desne) govori o kiparju Martinu Skoli-bru. ki stoji poleg njega (Foto: I. Zoran) Je kocka iz polen kip? ČRNOMELJ - Od petka, 8. novembra, se v črnomaljskem Miniartu, zasebni galeriji Silvestra Mihelčiča (najmlajšega), predstavlja s svojimi likovnimi stvaritvami belokranjski kipar Martin Skoliber, črnomaljski meščan metliškega porekla. Obiskovalec že ob vstopu na to razstavišče, kini večje od tajniške sobe v manjšem podjetju, ugotovi, da to ni ena tistih konvencionalnih razstav, ko je že po bežnem ogledu eksponatov v glavnem jasno, za kaj gre. Ne, Skoliber na mah umljivih in osvojljivih del nima na ogled, niti jih ne ustvarja, ker tudi samo kiparstvo pojmuje drugače kot, denimo, realisti. Zdi se, in tako je moč sklepati tudi ob ogledu razstavljenega, da kiparjeva ustvarjalna misel odkriva in zasleduje predvsem načine, kako danemu in priročnemu dati nove oblike, takšne, da to zaživi kot likovno delo, na višji stopnji estetskih vrednot. Naklona drva so npr. ta čas v vsaki drvarnici, ni pa v vsaki drvarnici kiparja, ki bi mu prišlo na misel, da bi iz polen za v peč sesta vil skulpturo. Skoliber pa je to storil: prav iz takih polen je npr. sestavil/ustvaril veliko leseno kocko, ki. okovana z železjem, da ne rafpade, prav lepo učinkuje. Iz polen je tudi stolp, okrog katerega se od spodaj na vzgor vije spiralasto železno ogrodje. Les in železo sta očitno osnovni tvarini za ostvarjanje Skolibrovih likovnih zamisli. Les je železu podrejen, na kar ne opozarja le sekira z grozečo ostrino. Oboje pa je v oblasti človeka. Človek lahko poseka s sekiro vse okrog sebe in smrtno rani naravo ali pa je do nje »nasilen« le v toliko, da lahko poteši svojo ustvarjalno slast in tisto, kar čuti v sebi, na neki način ostvari, sporoči še drugim. A lije potemtakem bistvo sporočila Skolibrovih del v Miniartu zakrito v takih mislih? Morda, je ali pa tudi ni, kakor kdo hoče. Saj tudi avtor ne zahteva, da bi po šolsko sledili njegovim zamislim in z njegovimi očmi gledali na eksponate. Sam govori bolj o oblikah, dojemanje ksc-bine, ki jo te zaobjemajo, in luščenje sporočila pa bolj ali manj prepušča obiskovalcem. Ti si bodo razstavo lahko ogledovali vse do 23. novembra. I. ZORAN »Festival« ljudskih viž V soboto na Vidmu pri Dobrepoljah tradiconalna pri-reditev Srečanje z ljudskimi pevci in godci DOBREPOLJE — Srečanje z ljudskimi pevci in godci, tradicionalna republiška prireditev, bo letos v grosupeljski občini, pripravljata pa jo Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Zveza kulturnih organizacij občine Grosuplje. Na prireditev, ki bo v soboto, 16. novembra, ob 18. uri v Jakličevi dvorani na Vidmu — Dobrepoljah, so po-yabili ljudske pevce in godce, ki sojih z iskanjem ali naključno odkrili v pokra- V SREDO BO PRVI ABONMAJSKI KONCERT ČRNOMELJ — V okviru tukajšnje koncertne poslovalnice in Glasbene mladine Bele krajine so se kljub finančnim težavam odločili za uvedbo glasbenega abonmaja v sezoni 1991/92. Abonmajski program sestavljajo trije koncerti, od katerih bo prvi v sredo, 20. novembra, ko bo v Kulturnem domu Črnomelj nastopil godalni kvartet En-zo Fabiani iz Ljubljane. Kvartet deluje dve leti, letos se je udeležil tekmovanja glasbenih umetnikov v Zagrebu in dosegel prvo mesto. jinah Slovenije in v zamejstvu, ker pa je le-teh vsako leto manj, so poslali vabila tudi članom tistih kulturno-umetniških društev, ki so še pripravljeni ohranjati slovensko ljudsko glasbeno izročilo oz. tradicijo v avtentični obliki. V soboto zvečer bodo torej na Vidmu nastopili: Zagoriški fantje in mešana pevska skupina ter citrar Jože Zajc z Vidma, pevci in pevke iz Gabrja, godec in pevci iz Velike Brusnice, pevki balad, tamburaši in pevci Kulturnega društva Kostel, mešana pevska skupina Rožmarin iz Dolene, pevca iz Nove vasi, ljudske pevke iz Filovec, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta in Marko-banda iz Kulturno-umetniškega društva Beltinci. Kot je razbrati iz tega seznama, se obeta tudi na tokratnem Srečanju z ljudskimi pevci in godci pester in zanimiv program, tako da bo tudi ta prireditev, se nadejajo organizatorji, poudarila bogastvo in zanimivosti slovenskega glasbenega izročila, kot soju prejšnje. I. Z. Prikaz umetnosti slovenskega obrobja V Dolenjski galeriji je na ogled druga medregionalna likovna razstava — Sodeluje 18 mlajših umetnikov iz šestih regij, iz vsake so trije — Dolenjsko zastopajo ________akademski slikarji Mitja Berce, Jože Kumer in Jože Marinč_ NOVO MESTO — Druga medregionalna likovna razstava, ki sojo spomladi odprli v Murski Soboti, potem pa je šla na pot še v druge slovenske regije, je ta mesec, od 5. do 24. novembra, na ogled v Novem mestu, in sicer je postavljena v Dolenjski galeriji, in to v obeh dvoranah. Kot smo že poročali, sodelujejo na njej umetniki iz šestih regij oziroma pokrajin, iz vsake trije. Na novomeški otvoritvi je o značilnostih in pomenu medregionalne razstave govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič iz Dolenjskega muzeja. Otvoritveni programje popestril mladi harmonikar Oliver Dragičevič, učenec iz harmonikarskega oddelka na novomeški glasbeni šoli, ki je letos spomladi dosegel viden uspeh na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Pulju. Razstava naj bi predstavila likovno ustvarjalnost, ki nastaja na obrobju, v tako imenovani provinci, zunaj velikih središč, za kakršno šteje pri nas Ljubljana in morebiti še Maribor. Opozorila naj bi na tokove in smeri, ki jih je moč prepoznati iz del »provincialnih« umetnikov, kajpak s posebnim poudarkom na iskanje vsebine in izrazov. Ne nazadnje bi se prek te razstave soočila likovna dogajanja v posameznih pokrajinah, skupaj pa z dogajanji v Ljubljani. Ob tem je treba povedati, daje imela tak namen že prva medregionalna razstava, ki sojo na pobudo murskosoboške galerije pripravili lani, le daje vklju- PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV SLAVI NOVO MESTO — Mešani pevski zbor Društva upokojencev Novo mesto slavi 35. obletnico ustanovitve. Zbor, ki ga vodi Sonja Pirc, bo počastil ta jubilej s celovečernim koncertom jutri, v petek, 15. novembra, ob 19. uri v Domu kulture. Sodeloval bo mlajši mladinski pevski zbor Glasbene šole Marjana Kozine. Aplavz za večer s harmoniko Silvester Mihelčič nastopil v prostorih Svetovnega slovenskega kon-_________gresa__________ LJUBLJANA — V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi 1 v Ljubljani se dogajajo zanimivi kulturni večeri. Na prvih dveh so obiskovalci prisluhnili pesmim, ki jih je pel novogoriški oktet Vrtnica, in šansonom J. Brela v izvedbi igralke in pevke Katje Levstik, za minuli četrtek, 7. novembra, pa je Spomenka Hribar, predsednica Konference za Republiko Slovenijo pri Svetovnem slovenskem kongresu, povabila na nastop Silvestra Mihelčiča, glasbenika iz Črnomlja. Mihelčič, ki so ga predstavili kot virtuoza na elektronski harmoniki, kot skladatelja, zbiralca ljudskega glasbenega izročila slovenskih pokrajin in prirejevalca skladb ter kot zborovodjo in kulturnega animatorja v Beli krajini, je izvedel program oziroma izbor skladb, ki sestavlja jedro njegovega repertoarja, in navdušil poslušalce. Po njegovi lastni izjavi se mu je koncert posrečil na približno enaki kakovostni ravni kot tisti pred časom v Leningradu, zdajšnjem Sankt Pe-tersburgu, ko je bil na turneji po Sovjetski zvezi. Spomenka Hribar pa je že napovedala nov kulturni večer ta mesec v omenjenih prostorih. V četrtek, 28. novembra, bodo na Cankarjevi 1 nastopili Kamniški koledniki, gost večera pa bo pesnik Tone Kuntner. I. Z. čevala le ustvarjalce iz teh regij: Gorenjske, Goriške in Pomurja. V drugo razstavo so vključili likovnike še iz treh regij, in to iz celjskega območja, iz Koroške in iz Dolenjske, tako da povezuje malone ustvarjalce iz vseh regij razen Ljubljane z okolico in mariborskega območja. Ustvarjalce in njihova dela za drugo medregionalno razstavo so po načelu, Bo metliška knjižnica samostojna? Za samostojen začetek ji manjka le raču-_________nalnik________ METLIKA — Tukajšnji izvršni svet je pred kratkim pretresal predlog o tem, da bi metliška knjižnica postala samostojni javni zavod. Strinjal seje, da bi v knjižnici nadaljevali s postopki za pripravo aktov za njeno samostojno delo. V začetku namreč za samostojno delo razen računalnika ne bi potrebovali dodatne opreme, prav tako pa imajo tudi ustrezen kader. Seveda pa v knjižnici opozarjajo, da brez nove tehnologije ne morejo zadovoljevati vse bolj zahtevnih uporabnikov in da bo v bodoče potrebno v knjižnico vlagati več kot doslej. Problem je prostor, saj bi po normativih za splošno izobraževalne knjižnice potrebovali 380 kv. metrov površin, imajo pa jih le 167 kv. metrov. Ker pa se osrednja knjižnica v Metliki nima kam razširiti, bodo ta problem poskušali rešiti z izposojevališči, in sicer najprej v Gradcu, nato pa še na Radoviči in Suhorju. Sicer pa se jim bo letos uspelo približati standardu 200 knjig na tisoč prebivalcev. Da pa bi bile knjige dostopne čim širšemu krogu ljudi, v knjižnici razmišljajo o podaljšanju delovnega časa. Bralcem bi bili na voljo vse delovne dni v tednu dopoldne in popoldne in tudi ob sobotah, s tem pa bi bil v primerjavi o ostalimi slovenskimi splošno izobraževalnimi knjižnicami njihov odpiralni čas precej nad povprečjem. M.B.—J. ŽE 400 PREDSTAV »SAPRAMIŠKE« V Lutkovnem gledališču v Ljubljani so minule dni zabeležili redek delovni jubilej: Sapramiško, igro za otroke, ki jo je napisala Svetlana Makarovič, so zaigrali 400-tič. Premiera tega delaje bila oktobra 1986, kar pomeni, da seje vsako leto zvrstilo na odru 80 predstav Sapramiške. naj vsako regijo zastopajo trije umetniki, izbrali selektorji, strokovnjaki. Tako so s celjskega območja uvrščeni po izboru Alenke Domjan slikarja Jožef Muhovič in Konrad Topolovec ter ki-pgr Franc Purg, Dolenjsko zastopajo po izboru Jožefa Matijeviča slikarji Mitja Berce, Jože K umer in Jože Marinč; Gorenjsko po izboru dr. Ceneta Avguština slikarji Karel Kuhar, Mirna Pavlovec in Nataša Pičman; Koroško po izboru Milene Zlatar slikar Štefan Marflak ter kiparja Miran Prodnik in Naca Rojnik; Primorsko po izboru Dejana Mehmedoviča slikarja Milan Percan in Rajmund Kocbek ter kipar Zmago Posega in Pomurje po izboru Franca Obala slikarji Jože Denko, Endre Gonter in Mirko Rajnar. Selektorji so se odločili v glavnem za mlade umetnike, ki so si že izoblikovali lasten izraz, predvsem pa za take, ki so sami soustvarjalci sodobnih likovnih tokov na Slovenskem ali pa ustvarjajo nedaleč od teh tokov. Predstavljajo se torej tisti, ki se s svojimi deli in iskanji nesporno lahko uvrščajo v mozaik zdajšnjega likovnega trenutka pri nas. Ce gledamo drugo medregionalno likovno razstavo iz zornega kota, ki vse to upošteva, potem lahko zapišemo, da ta razstava vzdrži še tako kritično soočenje z likovno umetnostjo, ki jo ponujajo središča. Za nas Dolenjce je pri tem še posebej pomembno, da je v to soočenje vključena tudi dolenjska dežela. L ZORAN DVE IZ ŠOLSTVA ANDRAGOŠKI CENTER — Slovenska vlada je pred kratkim sprejela odlok, s katerim ustanavlja A ndragoški center Republike Slovenije. Center bo deloval kot javni zavod in bo financiran iz republiškega proračuna za tisti del programa, za katerega bo neposredno zainteresirana republika. To bo specializirano razvojno središče, ki bo skrbelo za to, da se bo izobraževanje odraslih udejanjalo v skladu z novimi potrebami Za v. d. direktorja je bil imenovan mag. Zoran Jelenc. BO SINDIKA T TOŽIL MINISTRSTVO? — Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti, najmočnejši šolski sindikat v Sloveniji, se javno pritožuje, da ministrstvo za šolstvo in šport ne odgovarja pisno na njego ve pisne vloge, predloge in zahteve, zato se je odločil, da bo spravil ministrstvo oziroma ministra dr. Petra Venclja pred sodnike oziroma po sodni poti doseči, da bo pisne vloge od tega ministrstva poslej dobival Ce bo res prišlo do omenjene pravde, utegne biti zelo zanimivo. PISMO BREZ PISAVE LJUBLJANA — V razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani je že od 9. oktobra odprta arheološka razstava Pismo brez pisave. Pod tem pomenljivim naslovom so razstavljene arheološke najdbe, ki prikazujejo najzgodnejši krščanski obdobji na Slovenskem. To sta: čas zatona rimskega cesarstva in obdobje preseljevanja ljudstev (od 4. do 7. stoletja) ter slovenski zgodnji srednji vek (od 8. do 11. stoletja). Osrednje mesto v tem prikazu zavzemata maketi zgodnjekrščanske in zgodnjesrednjeveš-ke cerkve v naravni velikosti. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ter ob nedeljah od 10. do 13. ure, le ob ponedeljkih je zaprta. Na ogled bo do februarja 1992. V GLEDALIŠČE S POPUSTOM BREŽICE — Zavod za kulturo Brežice nudi abonmajske ugodnosti, in sicer znaša j-ena za štiri gledališke predstave 600 to-larjev, kar pomeni 30- do 40-odst. popust ■j4 celotno vrednost abonmajskega spore-Znesek se da plačati v dveh obrokih. £-ena omenjenega »paketa« znaša za dija-1(6 in študente samo 300 tolarjev. Letošnji vedri gledališki abonma bo prodajal Za-vcd do 21. novembra, kot bo kot prva abonmajska predstava na sporedu Drži-ževa renesančna komedija Tripče de Utolče v izvedbi jeseniškega Gledališča °ne Čufar. Abonma je naprodaj v knjižni in v tajništvu Zavoda za kulturo v “režicah. v BREŽIŠKEM GRADU BREŽICE — Posavski likovniki so Se Po treh letih spet odločili predstaviti Svoja dela na skupni razstavi. To razsta-v° bodo odprli danes, v četrtek, 14. no-vembra,ob 18. uri v galeriji Posavskega 'buzeja. Devetnajst likovnikov bo razbijalo 41 del. Ob otvoritvi bo nastopil oktet Orlica iz Pišec. Zbor poje, kot ga nauči zborovodja Tudi južno od Ljubljane najbolj napredovali zbori, katerih zborovodje se šo-lajo na strokovnih seminarjih — V Ljubljani seminar, kako peti ljudske pesmi Kakovost zborovskega petja na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju se zadnja leta vidno vzpenja, s čimer se strinjajo tudi strokovnjaki, ki spremljajo pevske revije na teh območjih. Po obeh medobčinskih revijah letos v Novem mestu (maja mladinskih, junija pa odraslih zborov) je mag. Mirko S losa r izjavil, da je predvsem opazen velik napredek nekaterih novomeških zborov, od katerih se je mešani mladinski, kisla ga ustanovili občinska ZKO in Glasbena šola Marjana Kozine, prebil celo v tekmo-vani del mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki pa je zaradi političnih in varnostnih zaostritev v Sloveniji žal odpadel. Mag. Slosarje tudi poudaril, da takšen napredek ne pride sam od sebe. temveč le ob trdem delu pevcev in zborovodij. Dodal je, daje zlasti od usposobljenosti in pravilnega dela slednjih odvisno, kaj lahko pokažejo zbori. Ugotovil je, da so neprimerno več pokazali zbori, katerih zbodovodje so manjkajoče znanje pridobiti na seminarjih, ki so jih prirejali na republiški ali nižjih ravneh in kakršen je bil tudi v Novem mestu, ki gaje nekaj sezon zapovrstjo vodit on sam. Seveda en ali dva seminarja nista dovolj, marveč je zborovodjem potrebno kar permanentno izobraževanje, če res želijo svoje zbore naučiti pravilno in dobro prepevati ter tako zmanjšati razločke in razdalje, ki jih še ločijo od najboljših pevskih sestavov, npr. tistih, ki se udeležujejo tekmovanja v Mariboru. Zborovodjem iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih občin se ponuja priložnost, da si pridobijo še več zborovodskega znanja, ta mesec, in sicer v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bo pripravila Slovenska pevska zveza prihodnji teden, v petek, 22., in soboto, 23. novembra, že svoj 27. zborovodski seminar. To bo že tretje letošnje strokovno zborovodsko srečanje: prvi dve sta bili posvečeni življenju in delu Jakoba Gallusa, ki oh 400-letniei smrti pomembno ob- vladuje programe številnih pevskih zborov pri nas• in v tujini, zdajšnje pa se bo ukvarjalo s slovensko ljudsko pesmijo (IV. del) oziroma bo tako imenovani zborovodskipraklikum. V seminarskem gradivu bosta dve zbirki slovenskih ljudskih pesmi iz zamejstva, od katerih obsega prva, Sprotu-letje blizi ide, izbor 31 pesmi porab-skih Slovencev za mešane, moške in ženske zbore, druga. Koroške slovenske narodne pesmi, kijih je zbral in priredil Zdravko Švikaršič, pa šteje 92 pesmi za moške pevske zasedbe. V prvem delu seminarja bodo predavanja, kijih bodo vodili Julijan Strajnar iz Glasbenonarodopisnega inštituta SAZU, mag. Engelbert Logar z etno-muzikološkega oddelka graške Visoke šole za glasbo ter Pavle Merku, tržaški skladatelj in raziskovalec glasbenega izročila na zahodnem obrobju slovenskega etničnega ozemlja. Drugi del bo praktično delo s študijem izbranih skladb — vodil ga bo mag. Jože Fiirst — tretji del pa bo obsegal dve koncertni prireditvi z nastopom enega od oktetov, ki še gojijo izvirno koroško ljudsko pesem, in Akademskega pevskega zbora iz Minska, ki bo predstavil izbor duhovne glasbe iz ruske pravoslavne tradicije. Organizatorji tudi ta seminar pripravljajo za zborovodje odraslih pevskih zborov in zborovodje pomutacij-skih mladinskih zasedb, glede na načrtovani program pa ga še posebej priporočajo vodjem manjših zborov in komornih pevskih skupin, vključno z okteti, saj prav ljudske pesmi iz takih zbirk predstavljajo osredji del njihovega repertoarja Seminar pa bo nedvomno zanimiv tudi za začetnike in tiste, ki še nimajo dosti zborovodskih izkušenj, saj se bodo na njem ukvarjali. kot je razvidno iz omenjenega programa, temeljiteje še z dirigiranjem, analizo skladb in metodično zborovodsko pripravo študija zborovskih skladb. Za udeležbo na seminarju je treba odšteti 650 SLT, kar ni nezmog-Ijiv znesek, predvsem pa ne tak, da bi zborovodje — tudi iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja — odvrnil od tega, da bi se prijavili Prijaviti pa se je treba najkasneje do jutri, petka. 15. novembra. I. ZORAN Za slikanje nikoli prepozno Tako meni Cica Kolar, ki je v Dol. Toplicah pripravila prvo razstavo DOLENJSKE TOPLICE — V soboto, 9. novembra, popoldne je v hiši svojega očeta Franca Bučarja oz. v prostorih okrepčevalnice Žaga v Dolenjskih Toplicah odprla razstavo svojih slikarskih del Cica Kolar, ki živi v Ljubljani (v Murglah). Razstavila je dvanajst slik, pretežno krajinskih podob in tihožitij, ustvarjenih v različnih tehnikah. Kolarjeva si je likovno znanje pridobila najprej na ljubljanskem učiteljišču pri likovnem pedagogu in znanem slovenskem akademskem slikarju Stanetu Kregarju, v letih 1988 — 1990 se je likovno izpopolnjevala kot članica likovne skupine v okviru univerze za 3. življenjsko obdobje, letos pa je obiskovala slikarsko šolo akademskega slikarja Sava Sovreta. Je članica slikarske skupine, ki ji je za mentorico slikarka Mara Kraljeva. Razstavljati je začela lani in je do sedaj sodelovala na dveh skupinskih razstavah, letos pa seje prvič udeležila tudi slikarskega ekstempora v Smledniku. Topliška razstava je njena prva samostojna razstava. J Blišč slovenske knjižne bere V Cankarjevem domu v Ljubljani poteka 10. Slovenski knjižni sejem Po dveh letih so v Ljubljani spet pripravili Slovenski knjižni sejem, tradicionalno in največjo tovrstno kulturno prireditev na Slovenskem, ki je tokrat tudi jubilejna, že 10. zapovrstjo. Poleg tega pa letošnji sejem obeležuje dejstvo, daje prvi od tistih, ki se bodo bienalno še zvrstili v naši mladi samostojni državi, Republiki Sloveniji 10. Slovenski knjižni sejem poteka v Cankarjevem domu, ki je od predvčerajšnjim, ko so ga odprli, in bo še do naslednjega torka, 19. novembra, ko se bo prireditev iztekla, spremenjen v eno samo knjižno poljano. Na tej poljani je na okoli 235 panojih in prodajnih pultih razgrnjeno malone vse, kar se je na Slovenskem in v slovenskem zamejstvu tiskalo od leta 1989do zdaj. Svoje knjižne novosti razstavlja več kot 40 založnikov, od osrednjih oz. družbenih do zasebnih založb, vseh razstavljalcev paje približno za četrtino več kot lani Zasebni založniki so zastopani v manjšem številu, kot bi glede na njihovo namnožitev v zadnjem času lahko pričakovali Od vidnejših kaže omeniti predvsem IVieserja iz Celovca, ki je zbudil pozornost že na frankfurtskem knjižnem sejmu. Je pa res, da je marsikaterega založnika odvrnila od predstavitve v Cankarjevem domu zanj previsoka cena Ministrstvo za kulturo krije namreč le 15 odstotkov vseh stroškov za sejem, vse drugo gre v breme samih založnikov oziroma razstavljalcev. Sejem dopolnjuje več knjižnih razstav. Tako se s približno 500 knjigami predstavlja osem založb iz avstrijske Štajerske, te knjige pa bodo potem podarili Narodni univerzitemi knjižnici v Ljubljani. Tako so storili tudi slovenski založniki, ki so lani razstavljali v Gradcu in so vse knjige podarili tamkajšnji nacionalni knjižnici. Posebna razstava je posvečena enciklopedistiki na Slovenskem in v ok viru nje je pra v goto vo v središču pozornosti izid zadnjega zvezka Slovenskega biografskega leksikona, 5. knjige Enciklopedije Slovenije in zadnje knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko zanimanje je tudi za ostale zadeve, ki spremljajo sejem, od nastopov literatov in pogovorov do sejemskih nagrad 1. Z. Samarto/na SLOVENIJA 1991 14. novembra 1991 Hram učenosti k° prijaznejši f' televizijski spored Tudi šolstvo si želi tehtnih sprememb — pričeli so s poskusnim uvajanjem inter-___________griranega pouka v prvem razredu — Učenci bolj ustvarjalni "•Iv. vl\( .v. M*. .v.j. $ 1 ŠMARJETA — V zadnjem času smo o šolstvu pisali takrat, kadar so stavkali učitelji ali ko smo govorili o njihovem slabem gmotnem položaju. O šolstvu pa se da razmišljati tudi drugače. Predvsem je pomembno, kakšno je to šolstvo, kaj daje otrokom. S spremembami na družbenopolitičnem področju je bilo upravičeno pričakovati tudi sprememb v šolstvu. Toda teh sprememb ni mogoče izvajati administrativno ali pod političnim pritiskom. Kajti vzgoja in izobraževanje ne preneseta hitrih, radikalnih in revolucionarnih sprememb. Tudi Republiški zavod za šolstvo Slovenije se je odločil, da bo poskusil z eksperimentalnim uvajanjem integriranega pouka v prve in druge razrede osnovne šole. Pri tem pa se med učitelji pojavljajo nekatera odprta vprašanja in dileme, kot je bilo slišati na četrtkovem posvetu učiteljev, svetovalnih delavcev in ravnateljev iz Dolenjske v Šmarjeti. Posvet so organizirali šmarješki pedagoški delavci. V goste so povabili učiteljico Vi-ljemko Jalovec iz Ljubljane, ki je med prvimi začela poučevati integrirani pouk v prvem razredu. Pokazala nam je integrirani pouk v živo. Na odru je zbrala nekaj učencev prvega in nekaj učencev drugega razreda. V eni šolski uri'so pred nami, ne da bi se za nas sploh zmenili, peli, plesali, risali, seštevali in pisali. Naredili so si knjigice. Predmeti so se med sabo povezovali in prelivali, vendar otroci tega niso opazili. Bili so zelo sproščeni in aktivni in videti je bilo, da jim je takšno učenje kot igra. Vendar takšen način poučevanja zahteva od učitelja, da se popolnoma posveti otrokom, njegova nadrejena vloga odpade. Viljemka Jalovec pravi, da pri integriranem pouku vedno ostane kaj časa še za ostale stvari, ki otroke zanimajo, ker so pri pouku motivirani in hitreje rešijo naloge. V treh urah lahko narediš zelo veliko, ustvari pa se tudi prijeten odnos med učiteljem in otroki kot tudi med otroci samimi. Ker ta način poučevanja ne vsebuje klasičnega ocenjevanja, le na koncu leta imajo pisne ocene, so otroci tovariški in ustvarjalni. Radi hodijo v šolo. Učitelje je zanimalo predvsem, kako je potem v drugem razredu. Viljemka je povedala, da bistvenih težav ni, je pa potrebno, da učitelji prvih in drugih razredov tesno sodelujejo. Res pa je, da so učenci bolj kritični do učitelja. Zelo dobro pa seje izkazalo nadaljevanje integriranega pouka tudi v drugem razredu. Integrirani pouk zahteva od učitelja dodatne napore, prisili ga k drugačnemu delu, miselnosti. Skupinsko delo daje poudarek na razvijanju komunikacij, kajti če se bo otrok znal izražati, bo znal tudi pisati. Zato pri integriranem pouku otroci izdelujejo knjigice, stripe, da se naučijo nekomu nekaj sporočiti. * v SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST n občin« Cbnomflj. METLIKA. NOVO MESTO RIBNICA IN TREBNJE Črnomaljska, metliška in trebanjska občinska skupščina so se že odločile, da bodo poslej vse svoje uradne objave priobčevale v Uradnem listu Republike Slovenije, enako bo očitno storila tudi novomeška občinska skupščina, pridružiti pa se jim bo hočeš nočeš morala še ribniška. Tako ni več ne potrebe ne možnosti za izdajanje Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izhajal neprekinjeno od 1964. leta dalje. Letošnja 12. in torej sploh zadnja številka Skupščinskega Dolenjskega lista je izšla z datumom 31. oktober 1991, priloženo je kazalo XXVIII. letnika, dokumente pa objavljajo: OBČINA ČRNOMELJ — Statutarni odlok — Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen OBČINA METLIKA — Statutarni odlok — Odredba o določitvi najvišjih cen — Odlok o spremembi odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Metlika OBČINA NOVO MESTO — Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen — Sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta kanalskega sistema naselij Mali Slatnik, Smolenja vas in Petelinjek — Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe zazidalnega načrta obrtno-industrijske cone Cikava — zgornji del — Odlok o ureditvenem načrtu pokopališča Mirna Peč — Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta — Odlok o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu Na Kamenju v Dolenjskih Toplicah — sprememba — Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 OBČINA RIBNICA — Navodilo o pošiljanju obvestil o cenah zaradi spremljanja OBČINA TREBNJE — Sklep o objavi predpisov Kakšno bo šolstvo, je odvisno predvsem od učiteljev samih. Mnogi med njimi menijo, da jim formalna stanovska povezanost ne daje dovolj, nekateri med njimi so lani decembra ustanovili Klub učiteljev za boljšo šolo. Klub si prizadeva za prijaznejšo šolo za učenca in učitelja. V klubu so tudi učitelji, ki se prizadevajo, da bi integriran pouk za prve razrede splošno sprejeli. Učitelji se med sabo povezujejo in izmenjujejo izkušnje. Tudi dolenjski učitelji, ki so se srečali na posvetu v Šmarjeti, so se odločili, da bodo ustanovili klub za boljšo šolo. V bodoče lahko pričakujemo, da bo šola postala prijaznejša, hkrati pa ne le hram učenosti, ampak tudi usti nosti. ' JOŽICA DORNIŽ • Tudi na Dolenjskem imam na nekaterih šolah poskuse integriranega pouka v prvih razredih osemletke, med njimi na osnovni šoli na Mimi, v Aleš Satošek Zasebna papirnica v Črnomlju Konkurenčne cene ČRNOMELJ — Pred kratkim je Bela krajina dobila prvo zasebno papirnico. V Ulici Staneta Rozmana v Črnomlju jo je odprl Aleš Satošek, v prostorih, kjer ima že trgovino Teja šport. Sicer pa poznajo ljudje Aleša tudi kot lastnika avto-šole Alja. Papirnico je poimenoval z imenom Mak. Aleš pravi, da seje zanjo odločil, ker se v Beli krajini do sedaj še ni pojavila zasebna trgovina s tovrstnim blagom. Začutil je, da bi sc dalo izboljšati ponudbo blaga tudi na tem področju. V papirnici ima na voljo vse šolske potrebščine razen knjig ter pisarniški potrošni material. »Vem, da so bile firme do sedaj prisiljene nabavljati pisarniški material v Novem mestu, Ljubljani. Sedaj bodo lahko računalniški papir, virmane, položnice in drugo podjeta dobila pri meni,« pravi Satošek. Večje naročene količine bo dostavil na željeno mesto kupca, kar je tudi novost. Glavno vodilo pri delu mu bo prilagajanje povpraševanju kupcev. »Poskušal bom biti konkurenčen s cenami, vendar ne na škodo kvalitete,« poudarja Aleš. V prvih dneh, odkar je trgovina odprta, je bil Aleš z obiskom zadovoljen, vendar s tem njegove podjetnosti še ni konec. J. D. Stavke učiteljev vendarle ne bo? Sindikat vzgoje in izobraževanja o drugi plati medalje odmevov na njihovo pis-_____ mo sevniški občinski skupščini — OD pod indeksom 119 SEVNICA — Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Sevnica je s pismom, prebranim na eni od preteklih sej sevniške občinske skupščine, želel le opozoriti na položaj delavcev v vzgoji in izobraževanju ter izvedeti stanje in podatke, s katerimi lahko računa, je v pojasnilu, ki so ga prebrali na zadnji seji sevniške občinske skupščine, zapisal Slovenko Podržaj. To je Podržaj storil v imenu pogajal- ni dohodek v slovenskem gospodarstvu ske skupine prosvetnih delavcev, ki se s predstavniki občine pogajajo o'rešitvi problema. Vse kaže, kot je povedala poslanka Fanika Zemljak na omenjenem zasedanju občinske skupščine, da se razgovori in pogajanja ugodno razvijajo, torej da bodo vprašanje rešili v obojestransko zadovoljstvo in brez napovedane stavke. Na skupnih sestankih so predstavniki sindikata in financerja ugotovili, da je indeks 119 na povprečni kosmati oseb- nihal od 131,1 v januarju, do 99,7 v mesecu avgustu in je v povprečju od začetka tega lfetos do 1. oktobra dosegel indeks 105,2 na bruto osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije. Indeks 119 za osnovne velja že dve leti in doslej še ni bil preklican. Osebni dohodki v osnovnih šolah sevniške občine potemtakem niso bili usklajeni na indeks 119. Pismo podpredsednika republiške vlade Matije Malešiča nalaga predsed- nikom izvršnega sveta povečanje sredstev za materialne stroške in za osebne dohodke, da bi dosegli za približno enako delo tudi približno enako plačilo. Ocena 19.200 tolarjev plače za začetnika z višjo izobrazbo pa je v tem primeru le približna ocena in velja kot pomoč pri selektivnem pbvečanju osebnih dohodkov v vzgoji in izobraževanju. Po sindikalnih izračunih torej plače niso bile usklajene z indeksom 119 ne z zahtevo podpredsednika slovenskega izvršnega sveta po povečanju OD v juliju in septembru, zato je le spodbudno, da bodo prizadeti v kratkem dovolj natančno vedeli, ali so prinesli pogovori toliko, da ne bo zagrožene stavke. P. P. Brežicah, Dol. Toplicah, Šmaijeti. Integracijo uvajajo postopoma. Z novim načinom učenja so zadovoljni predvsem tisti učitelji, ki hočejo vložiti veliko energije, kajti mnogi so mnenja, da pri integriranem pouku učitelj ne potrebuje priprav, vendar je v resnici ravno nasprotno. Učitelj resda poučuje celostno, tako, da se otrok predmetov ne zaveda, on pa se jih mora zavedati še veliko bolj kot prej. Učitelj ni več predavatelj, ampak predvsem usmerjevalec otrok pri njihovi ustvarjalnosti. ČETRTEK, 14. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.40 in 14.50 — 0.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00JVIOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj., 8/10 9.30 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike ŠOLSKA TV: 10.20 KAKO NASTANEJO FOSILI, 2. del 10.25 DOKAZI ZA OBSTOJ MOLEKUL, ATOMOV IN IONOV 10.55 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: OKO 11.20 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 11.50 ZGODBE STIGA TREN-TERJA, švedska naniz., 1/6 12.45 VIDEOSTRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.15 MOZAIK SLOVENCI V ZAMEJSTVU 15.45 SOVA,ponovitev 16.40 EP VIDEOSTRANI 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE, ponovitev zadnjega dela 17.30 V ČETRTEK OB 17.30 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE TELOVADKA NOVOSTI ZALOŽB 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 UUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 4/4 21.00 TEDNIK 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 POSLOVNA BORZA 22.35 SOVA TAKSI, amer. naniz., 4/12 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 5/10 JAZZ, BLUES... 0.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (10. oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Žarišče — 20.30 Klasični dosežki v oblikovanju (angl. dok. serija, 4/6) — 20.55 Mali koncert — 21.05 Večerni gost: Rajko Bukovec — 22.00 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: I. Potrč: Krcfii (predstava Prešernovega gledališča Kranj) — 23.25 Program HTV 1 — 23.45 Yuel — 0.45 Program HTV 1 PETEK, 15. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.40 in 14.45 — 1.40 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLUB KLOBUK LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO, kanadska nadalj., 3/4 EURORITEM, 10. oddaja 13.30 DNEVNIK I 15.00 VIDEO STRANI 15.10 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK, ponovitev 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 NOVOSTI ZALOŽB 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 DIVJAŠTVO IN INDIJANCI, angl. dok. oddaja, 2/2 21.15 ZGODBE STIGA TRF.NTERJA, švedska naniz., 4/6 22.15 DNEVNIK 3, VRF.ME 22.40 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 16. epizoda amer. naniz. HOTEL NEW HAMPSHIRE, amer.-angl. film DRAŽLJIVO, franc, erotični pro-' gram 1.30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (ponovitev 10. oddaje) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli (ponovitev) — 19.30 Dnevnik HTV - 20.00 Žarišče — 20.30 Oči kritike — 21.10 Mozart na turneji — 22.10 Program HTV 1 — 23.30 Yulel — 0.30 Program HTV I SOBOTA, 16. XI. SLOVENIJA 1 1.40 7.50— 14.50 in 15.25 8.05 VIDEO STRANI 9.15 TV MOZAIK 8.15 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 26. lekcija 8.40 RADOVEDNI TAČEK 4ČE 8.55 LONČEK, KUHAJ 9.10 POTEPUH IN NOČNA JCK LUČKA 9.20 USTVARJAMO 9.30 ALF 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.55 VEČERNI GOST: RAJKO BUKOVEC 11.50 OČI KRITIKE 12.30 MOZART NA TURNEJI 13.30 DNEVNIK I 13.40 FORUM 15.50 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 TURISTIČNI KAŽIPOT: DELTA ROTTERDAMA 17.20 PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK, angl. film 18.30 KLASIČNI DOSEŽKI V OBLIKOVANJU, angl. dok. serija, 4/6 18.55 NOVOSTI ZALOŽB 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 SHOW RUDIJA CARRELLA 22.10 SOVA N A ZDRAVJE!, 38. epizoda amer. naniz. 22.35 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 23.00 SOVA: POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 6/10 PREBRISANA GANGSTERJA, amer. film 1.30 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 15.30 Teleski: Pripravimo se na smučanje — 16.00 Videonoč (ponovitev) — 19.00 Garficld in prijatelji — 19.30 Dnevnik HTV — 20.15 Filmske uspešnice: Daleč od doma (amer. film) — 22.00 Program HTV 1 — 22.30 Yutel — 23.20 Program HTV 1 NEDELJA, 17. XI. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 2 Opomba: 19.00 Frankfurt: tenis ATP 14.00 Program HTV — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 V orlovi deželi (angl. po-Ijudnoznan. serija, 7/8) — 20.50 Drugačne zvezde: Sahara (potopisna reportaža, 1/6) — 21.20 Ciklus filmov Line Wertmueller: Krvno maščevanje (italij. film) — 22.50 Yutel PONEDELJEK, 18. XI. SLOVENIJA 1 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 8/10 NEDOTAKLJIVI, 12. epizoda amer. naniz. 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.00 Telcski 90: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP - 20.00 Rože in luči — 20.30 Poljudnoznanstvena oddaja — 21.00 Sedma steza — 21.30 Omizje — Y utel TOREK, 19. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.00 in 13.15 — 1.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.00 ANGLEŠČINA - FOLLOW MF., 28.1ekcija 11.25 SEDMA STEZA 11.55 OSMI DAN 12.40 VIDEOSTRANI 13.30 DNEVNIK 1 14.20 VIDEOSTRANI 14.30 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 28. lekcija 14.55 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE 1 MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 ■ ■ 19.55 VREME BO 20.05 OBČUTEK KRIVDE, angl. na- 7.55 — 12.45 IN 13.05 — 0.25 TELETEKST 8.10 VIDEO STRANI 8.20 OTROŠKA MATINEJA: ZIV ŽAV TELOVADKA, franc, nadalj., 2/10 9.40 GLASBA SKOZI ČAS, 2/16 10.40 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 VIDEOMEH 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 MURPHY BROWN, 13. epizoda amer. naniz. 12.30 DNEVNIK 1 12.40 VIDEOSTRANI 13.20 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.35 ZA TEŽAVE BEDNARSKI, poljska nadalj., 7/7 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STEANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 PREPOVEDANO, amer. film 18.30 NOVOSTI ZALOZB 18.40 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 MOJ PRIJATELJ GIONO, franc, naniz., 3/6 21.10 EPP 21.15 ZDRAVO 22.35 DNEVNIK 3, VREME 23.00 SOVA: POLNA HIŠA, amer. naniz., 22/22 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz. 7/10 0.15 VIDEO STRANI dalj., 5/7 21.00 NOVOSTI ZALOŽB 21.10 TUJI SHOW 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA: ŽIVLJENJE BREZ GEORGA, angl. naniz., 5/6 POIROT AGATHE CHRISTIE, angl. naniz., 9/10 GLASBA SKOZI ČAS, 7/16 1.05 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (11. oddaja) — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 II. mednarodni festival zborovskega narečnega petja — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče — 20.30 Umetniški večer: Od Nurcnberga do Nurenberga (Poraz in sojenje) — 22.30 .- 23.00 Yutel SREDA, 20. XI. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.20 in 13.15 — 0.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV POZABI NAME, angl. nadalj. 5/7 EURORITEM 13.30 DNEVNIK 1 13.40 MOZAIK, ponovitev OMIZJE 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK DOMAČE OBRTI, nizozemska izobraž. oddaja, 9/13 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA 22.05 DRUGA GODBA 22.35 DNEVNIK 3 22.55 EP VIDEO STRANI 23.00 SOVA: 8.35 — 10.45 in 13.15 — 0.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.35 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 1 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 POZABI NAME, angl. drama 21.25 OSMI DAN 22.10 DNEVNIK 3 22.35 PENTADA, TV balet 22.55 SOVA: JAVNI PREDLOG TELEVIZIJI SLOVENIJE Kranjski občinski odbor Slovenske liberalne stranke daje Televiziji Slovenija javni predlog za organiziranje okrogle mize pod naslovom »Resnica ali nesresnica«, na kateri bi javno razčiščevali ne dovolj raziskana in ocenjena dejanja med narodnoosvobodilnim bojem ter tako pripomogli k prekinitvi polstoletne razdeljenosti slovenskega naroda. Televiziji stranka predlaga, naj za mizo povabi: dr. Perčiča, dekana filozofske fakultete, dr. Toneta Ferenca, zgodovinarja, dr. Branka Rozmana, duhovnika in zgodovinarja, dr. Mlakarja, zgodovinarja, Stanislava Klepa, pravnika in zgodovinarja kot avtorja predloga deklaracije o narodni spravi, ter Iva Žajdelo, raziskovalca množičnih pobojev in grobišč. NAGRADA V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 42. nagradne križanke izbral MARJETO ZAMAN iz Novega mesta in ji za nagrado dodelil knjižno novost Mladince knjige, in sicer roman Ruska hiša Johna Le Carreja. Nagrajenki čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev Pošljite najkasneje do 25. novembra ta naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 44. REŠITEV 42. Nagradne križanke Pravilna rešitev 42. nagradne kri-ranke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: JACOBUS, BR, PETEROBOJ, APO, AKABA, NEŽA, OL, CARNIOLUS, GOŽ, IME, SLA, ŠVARA, CARITAS, KILT, »AR, SRP, ROLETA, ALTANA, ‘LUZIJA, REDIŠ, LAS, PTA, sraka. m Zmeraj visiš mod skrajnostmi zaklet v neprestano šviganje med Vsom in med skrivnostjo lastnega laza. V. ZUPAN &e bi si vsi, ki jih poznate, med °eboj dopisovali, bi vam bilo ne-Mjetno pri duši. SULI,Y—PHl 1DHOMME Najhujša je ljubezen! Strup starka srca! 1. PREGELJ NAGRADNA KRIŽANKA • H Bg i IH i>2i KEM SIMB0 ZAVANADU PONAVLJALNI GLAGOLI NARAVNA NADARJENOST STARO- KRŠČANSKI UMETNOSTNI MOTIV AVTOR J UOffi KEM SlMBOc ZA MANGAN SL FILM IGRALKA RINA manjSikraj naStajer SKEM IKRAM BERGER BARVNA RAZNOLIČ- NOST BARVA IGRALNIH KARI > 4 SREDIŠČE BELORUSIJE J AM GOROVJE J ITAL PLES SESTAVINA ZEMELJSKEGA PLINA N0RDUSKI BOG MORJA POZITIVNA ELEKTRODA DEL BOKSARSKE TEKME J AM ČAJ ORGAN VIDA TUREK > SREDO- ZEMSKA OKRASNA RASTLINA DL ZAČRTANA SMER POMEMBNA LAOUSKA NAPRAVA GR BOGINJA NE SHt VRSTA ŽIRAFE DL TRAVA ORUGE KOŠNJE FLAVTISTKA GRAFENAUR JEVA MOČAN EKSPLOZIV MEDNAROONl JEZIK IMMANUEL KANT GARJE TOLMUN KRSTA INFAMUA REŠEVALNI ČOLN MESTO V BAČKI LEVI PRITOK rena v Švici BOG SONCA V ST EGIPTU ANTON JANŠA ORANJE Pi$ KDOR SE UKVARJAŠ CERKVENIM PRAVOM ALEKSANDRIJSKI VERSKI REFORMATOR DESNI PRITOK Z MORAVE Šalamun TOMAŽ Nizozemcem ne diši delo Načeta kalvinistična delovna etika — Je za neučinkovit sistem kriva velikodušna država? Sirote postale izvozni artikli ^osvajanje otrok iz revnih držav postaja prava trgovina — Ne gre samo za sirote, temveč tudi za prodajanje otrok — Sramota za »izvoznike« V revnem delu sveta, v Aziji, Latinski Ameriki in v nekaterih vzhodnevrop-Cih deželah je na milijone otrok, ki posujejo hrano, obleko, šolo, pa jim te-8a revni starši ne morejo zagotoviti v Zadostni meri. medtem ko je v bogatem Svetu desettisoče zakoncev, ki imajo Vsega dovolj in preveč, le otroškega Vr,šča ni v njihovem bogastvu. Na eni strani obilje otrok, na drugi bogastvo »rez otrok, čeprav bi bogati lahko nudi-*' otrokom vse, o čemer v revščini lahko ^mo sanjajo. Mnoge pravljice iz vseh dežel sveta Pripovedujejo, kako ubog deček ali devica po srečnem naključju obogati in se Potem s starši preseli iz revne kajže v b'išč palače. Želje po lepšem življenju in Pomaganju revščine so pač zakopane globoko v človeškem srcu, prelivajo se v sanjarije in pravljice, uresničile pa so ^ le izjemoma. Dandanes se mnogo Pogosteje. Zakonci brez otrok iz ZDA, jranade, Izraela, Avstralije, Nove Ze-andije in iz bogatih zahodnoevropskih ržav se vse pogosteje odločajo za po-V°jitev sirot iz revnega sveta, kjer so silnice polne zapuščenih in brezdom-"‘h otrok. Sirotišnice v razvitem svetu niso več JCo polne, kot so bile včasih, in povpraševanje po otrocih za posvojitev /'So presega ponudbo. Zato vse več akonccv brez otrok išče posvojence Unaj državnih meja, tam pač, kjer je Pj1,1 udba velika. To pa je revni svet. rednost imajo seveda dežele, kjer je Prebivalstvo svetlejše polti. Več kot 20.000 otrok se vsako leto "Zeseli iz revnih rodnih dežel k novim aršem v bogati del sveta. V zadnjih I eh desetletjih seje na ta način preseli-z’ v ZDA okrog 140.000 otrok, na vedsko 32.000, na Nizozemsko 18.000, .Nemčijo 15.000 in na Dansko lj RJO. Najpogosteje so doslej posvaja-otroke iz Južne Koreje. Vendar je ko-Jska vlada na pritisk javnosti v zad-Jem času /ačela omejevati »izvoz« 0)1 h sirot. Ljudje se zgražajo nad tem, češ Južna Koreja je dovolj bogata in lahko preživi vse svoje otroke, tudi tiste brez roditeljev. «Biti znan kot glavni izvoznik sirot je nedvomno sramota za vsako državo. Čas je, da naš narod zbriše to sramoto,« je zapisal urednik časopisa Korea Herald. V vrh »otroškega izvoza« so se letos prebile druge države, in sicer vodi Kolumbija, od koder vsako leto oddajo v druge države okrog 3.800 sirot, za njo in Južno Korejo pa so Romunija, Brazilija, Indija, Peru idr Če je na prvi pogled posvajanje otrok prek državnih meja iz revščine v blaginjo videti kar v redu, saj se otrokom odpirajo možnosti ne samo za preživetje, marveč tudi možnosti, da kaj dosežejo v življenju, pa se zatika pri ocenjevanju moralnosti takšnega posvajanja. Ne gre namreč vedno in povsod samo za zapuščene otroke in sirote. V igri so tudi navadni denarni interesi in ilegalna trgovina z otroki. Pogosto se dogaja, da starši svoje otroke preprosto prodajajo. Na Filipinih denimo je mogoče otroka kupiti, in to po nizki ceni, za borih 40 dolarjev. Julija letos so v Romuniji prenehali z mednarodnim posvajanjem otrok, ker je postalo navadna trgovina. Kar se je začelo kot humanitarna akcija, se je namreč sprevrglo v barantanje in mešetarjenje z otroki. Po zahodnih televizijskih oddajah, kjer so kazali mizerijo romunskih sirotišnic, so Romunijo zasuli s prošnjami za posvojitev otrok. V osemnajstih mesecih po padcu Ceau-scscujevega diktatorskega režima so Romuni oddali v posvojitev na Zahod preko 10.000 svojih otrok. Kasnejša raziskava je pokazala, daje bilo več kot pol oddanih otrok mlajših od pol leta, kar kaže na to, da ni šlo za sirote. Na dan je prišlo tudi, da so začeli barantati med ponudbami iz Amerike, Nemčije in Kanade ter izbirali ponudbe z višjo ceno za posvojitev. Romunija seveda ni edina, kije iz posvajanja sirot naredila umazano trgovi- no. Raziskave, ki so sicer precej redke, so pokazale, da je v deželah »izvoznicah« otrok na delu skorajda mafijska organizacija. Organizatorji posvojitev podkupujejo državne uradnike, da pospešijo postopke, dobro plačujejo pravnike, še najmanj dobijo starši. Od 5.000 do 10.000 dolarjev, kolikor zaračunajo za izpeljavo posvojitvenega postopka in »dostavo« otroka novim staršem, dobijo roditelji le kakih 200 dolarjev. Dogaja se celo, daje kupčija sklenjena, ko je otrok še v materinem telesu. Poznavalci ocenjujejo, da se v trgovini z otroki prelivajo precejšnje količine denarja. Gre za milijone dolarjev, ki bi se jih verjetno dalo koristneje uporabiti za socialne programe, ki bi obdržali skupaj starše in otroke v revnih deželah, ne pa da jih trgajo narazen: Ostrejše omejitve za posvojitve prek državnih meja so za Južno Korejo in Romunijo uvedli tudi v Indiji, Indoneziji in na Filipinih. Vendar vse to ne bo kaj dosti spremenilo stanja, le namesto zakonitih poti bodo delovale nezakonite. V nekoliko preveličani prispodobi bi lahko zapisali, da starajoči se razviti svet kot vampir pije kri revnemu svetu. MiM Obuti Andy Ne zgodi se pogosto, da bi v časopisne rubrike, kjer beležijo poroke, ločitve in smrti slavnih ljudi, prišla žival. A v prejšnji številki Nevvsvveeka se je med svetovno znanimi imeni pojavil gosak Andy. Gre za ptico, ki je postala slavna v rodnem Hastingsu in po vsej Ameriki, ker so jo pogosto kazali na televiziji. Gosak seje pred štirimi leti in pol zvalil brez stopal, njen lastnik Gene Fleming pa ga je kljub temu naučil hoditi. Pomagal mu je tako, da gaje obul v otroške copate. An-dyja so neznanci ukradli, prejšnji teden pa so ga našli z odrezano glavo in krili v nekem parku. Do pretehtavanja in spreminjanja družbenih sistemov ni prišlo le na Vzhodu ampak tudi na Zahodu. Na Zahodu je doživela svojo kritiko država blaginje, ki seje izkazala za neučinkovito in drago. Nizozemcih so ugotovili, da se je zaradi takšnega sistema znašla v krizi tudi njihova delovna etika. Vlada je naenkrat ugotovila, daje družba bolna. V državi je že šest milijonov brezposelnih. Med 116.000 invalidi jih je ena tretjina postala invalidnih zaradi psihičnih stresov. Zelo veliko delavcev je na bolniški, povprečno je vsak nizozemski delavec 22 dni v ietu bolan. To je dvakrat več, kot izostanejo od dela Britanci ali Američani. Vse to je spodbujal in omogočal velikodušni sistem države blaginje, ki gaje pred dvajsetimi leti sprejela tudi Nizozemska. Problem pa je, kako naj sto delavcev naredi toliko, da bo dobilo 86 ljudi pokojnino , invalidnino ali nadomestilo za brezposelnost. Tako visokih obremenitev sistem ni več vzdržal. Prejšnji mesec so v parlamentu razpravljali o nedelu, ki se je razpaslo med Nizozemci. Postavili so zahtevo, da se morajo delavci zopet vrniti na delo, kamor tudi sodijo. Zopet bo potrebno zbuditi občutek odgovornost do dela, so ugotovili. Žrtve mučenja V 92 državah mučijo — Središča za pomoč Kot poroča Amnesty International je mučenje v uporabi še v 92 državah sveta. Evropa se je od teh nečloveških, a starodavnih metod prisile v glavnem poslovila, saj je mučenje uradno prepovedano (drugo je seveda praksa), v svetu pa ni tako. Kot trdijo strokovnjaki iz Amnesty International, je mučenje še vedno močno razširjeno po latinskoameriških državah in v nekaterih delih Azije. Ocenjujejo, da danes živi na svetu najmanj milijon ljudi, ki so bili hudo mučeni in trpijo za posledicami nečloveškega ravnanja. Mnogih med njimi ni mogoče povsem ozdraviti, ker so pohabljeni na telesu ali na duši, vendar niso povsem brez upanja. Po svetu namreč deluje 35 posebnih središč za pomoč žrtvam mučenja. Najdejavnejše središče je v Santiagu v Čilu, kjer je bil v času vladavine generala Pinocheta mučen vsak deseti prebivalec. V zadnjem času so odprli tri nova središča v Turčiji in eno v Češkoslovaški, te dni bo danski psihiater odprl kliniko za pomoč žrtvam mučenja tudi v Kuvajtu, v pripravi pa je ustanovitev takih središč v Sovjetski zvezi. Prvo središče za rehabilitacijo in raziskovanje žrtev mučenja so ustanovili na Danskem pred devetimi leti, najbolj poznano pa je pariško, kjer so v šestih letih sprejeli in pomagali več kot tisoč žrtvam mučenja iz vsega sveta. Nekateri sc bojijo, da bo vlada skrčila le proračun, iz katerega se financirajo zdravstvo, pokojnine, invalidnine. Ze pred petimi leti so za 10 odst. zmanjšali invalidnine, sedaj pa vlada napoveduje, da jih bo še občutno znižala. Z napovedanimi ukrepi pa bodo prizadeti najrevnejši in tisti, ki resnično bolehajo. Zato tem reformam nasprotujeta predvsem sindikat in laburistična stranka. Vendar jih vlada noče poslušati, reformo hoče speljati in pri 17,9 milijarde dolarjev prihraniti 1,8 milijarde dolarjev na leto. Nasprotniki reforme zamerijo vladi, ker hoče zmanjšati le količino sredstev, ne loti pa se naloge, da bi ugotovila, zakaj seje pojavila neučinkovitost dela. tolikšni izostanki iz dela, da bi podrobneje ugotovila, zakaj se je delovna etika Nizozemcev tako spremenila. J. D. (Vir: Time) Čajnica v sobi Proti stresu z okusom po __________Japonski_____________ Stres je postal vsakdanji spremljevalec sodobnega človeka, ker pač živi takšno življenje, v katerem se stresne situacije vrstijo ena za drugo. Kaj narediti, se mnogi sprašujejo. Marsikaj se da, četudi se iz razmer in časa ne da izstopiti, lahko pa se človek na najrazličnejše načine okrepi proti stresu. Od joge do transcendentalne meditacije, od tekanja do kolesarjenja — vse je mogoče uporabiti v borbi proti stresu. Za ljubitelje eksotike pa je primemo tudi pitje čaja v japonski čajnici. Bivanje v tradicionalno zgrajeni in opremljeni čajnici je menda silno pomiijajoče. Ker pa čajnice v starem japonskem slogu ne rastejo za vsakim vogalom, jih je neko japonsko podjetje začelo izdelovati v sestavljivih kompletih, se pravi, da jih uporabnik sam sestavi iz priloženih delov. Gre za majhne enoprostorske hišice iz cipresovine in cedrovine, ki se dajo postaviti v stanovanju, vanje pa se utrujeni sodobnik zateka, ko si zaželi miru in sprostitve. Čajnice izdelujejo v petih velikostih, odvisno od velikosti stanovanj in seveda od globine kupčevega žepa. Nakit in šminke so sramota, ki nam jo delajo ženske. SULLY—PRUDHOMME Brez gospodarske neodvisnosti oziroma enakopravnosti tudi ni politične in kulturne neodvisnosti in enakosti. E. KARDELJ Ni tragično, da ljubezen ne traja, tragedija je ljubezen, ki traja. S. HAZZARD V vsaki družbi je nekaj trajnega in neka nepretrgana zveza, ki se jo je treba zavedati. J.C. BAROJA |v\\v\y svet v številkah IZVOZNIKI SIROT IN OTROK Posvojitve v tujino za leto 1990 4000 iSSS i \ reKŠk"a*a z«odba J■ s ZAKAJ SI MI TO STORILA ? Mimo so bežali vinogradi po semiškem klancu in malo pod podvozom se je odprl pogled na z belimi brezami porasle steljnike. Včasih jih je pogledala, ko se je peljala tod mimo, z nežnim, občudujočim pogle- vse, zdaj pa je mati, ostarela in hudo sklerotična, postala njen najhujši problem. Kaj storili? »Dala jo bom v dom«, je po-modrovala med kolegicami. »Jaz tega ne bi nikoli storila, mati pač ne zasluži, da konča sama, sredi tujcev. Ali sploh slabo? Pa je prišel dan, ko je bilo treba to urediti. dom, njihove trepetajoče veje, spomladi nežno zelene, jeseni veš, kako je v domu?« joje ka-zlate; še pozimi so bile breze rajoče pogledala starejša ko-ljubke, ob temni cestizareza- legica. Sama ima svojo mater ne v snežno belino. Danes je breze komaj ošinila s pogledom. V avtu je bilo tiho in čutila je svoje srce kot težko, dušečo gmoto. Roki sta ii nemo ležali v naročju. Rada bi z levo pobožala roko svoje matere, ki je tako liha in nebogljena sedela poleg. Srce ji je jokalo že veliko prej zaradi te vožnje, danes je bilo v njenih prsih kot ogromna črna packa. Na vratih stanovanja pozvoni in soseda pred vrati drži za roko njeno mater, na pol oblečeno, v copatih in s pogledom prestrašenega otroka. »Našla sem jo na cesti proti mestu, malo da je ni povozil avto,« je razburjeno povedala in porinila zbegano mater noter. Kolikokrat je mati že ušla ven kolikokrat je morala iz službe na telefonske pozive sosedov domov, ker ie mati begala iz stanovanja. Ni imela varstva zanjo, bilo je toliko posla s hčerko, sama je bila za dobro spravljeno pri sestri na deželi, le ob nedeljah jo obišče. Kaj sploh ve o težavah matere, razum že zdavnaj odpovedal pokorščino? Ali naj dopusti, da bo niati nekoč prišla pod »Mama, gremo na obisk h avto ah pod vlak na bližnji že- Katici,« ji je dejala. Na skrivaj lezmci ali zašla kam, kjer je .e ±e prej pripravila vse ma-ne bo našla. Kaj bodo potem mine stvari za dom in jih zanesla k prijateljici v avto. Mamo je lepo skopala in uredila, ji spletla kito. Nato so krenile na pot. Ko je zaklepala vrata, ji je bilo, kot da jo nekdo stiska za vrat. ...... . , ... »O, gospa Lojzka, greste na sosedje v bloku že grdo gledali izlet?<< ,e povprašala soseda, zaradi zanemarjanja lastne kijeprislamimosskledosola-matereje stopila v bližnji dom nabrane na vrtu pred blo- za ostarele. Ni. bilo prostora. kom Spomnila se je prijateljice v »Ja, gremo, ko je pa tako lep sosednjem mestu. Tam je tudi dan«, pravi mama in toplo podom za ostarele. Tam je bil ejeda svojo hčerko. Šeprijate-prostor in s kolegico sta skle- )pc, navrejo v oči solze in se da lahko mater odpelje urno spusti po stopnicah. Odpeljejo se. Mali zbegano gleda okoli sebe, tuia ji je pot. td lepo stavb dejali ti krivični sodniki, ki tako hitro obsodijo človeka za vsako stvar, ki nikoli ne pomislijo na kaj več kot listo, kar vidijo? Nekega dne, ko je mati spet ušla hudi nevarnosti in so jo tja. Toda mali ni hotela niče-sar'slišati o tem, da bi čakala na smrt med nebogljenci v domu. »Ali sem to zaslužila, mrha? Si sploh kakšna hči? Navadna mrha si, nevredna in Avto se ustavi pred lepo stavbo z urejenimi gredicami in širokim stopniščem, na njem pa nekaj starčkov zvedavo gleda sleke. Ko prime mater za ki ostaja sama med štirimi stenami, ki nima nikogar za pogovor in družbo, ki ji je , . , „ . , , , v prišleke. Ko prime mater za hudobna! Raje grem pod vlak roko in j0 povecje po stopnicah, pa bo vsega konec.« In krčevit mat] na n)a/, spreVjJj kam 1,, ,,. .. are. Upre se. Glasno za vpije in ■ ^eo 1° 1° srce. Mamo /e zaj0/je Prične se otepati, do-imela rada m zavedala se je, kjcr ne prjteče dol sestra in da je vredna boljšega, a vedela poiaaga Mali, hčerka in prija-je tudi, da je nikakor ne more tcliica odkrito jočejo, mati pa varovati ves čas, tudi sama srcp0 zre v hčerko. Kse žive ima veliko obveznosti. dni ne bo pozabila obtožujo- Noč za nočjo se je jicklila s £e„a Vprašanja: »Zakaj si mi sto vprašanji. Je dobro? Je. to storila?« i POTA m s% Iz zapora v zapor, vmes pa vlomi ____Življenjska pot Silva Škufce, ki je bil za 45 vlomov in tatvin tokrat obsojen na 4 leta zapora NOVO MESTO — Poznajo ga miličniki in sodniki, zelo verjetno tudi že naši bralci. Čeprav je Silvu Škufci iz Velikega Podljubna le 28 let, je bil že nekajkrat na zatožni klopi, v zaporih je preživel kar lep del svoje mladosti. Znova je bil pred sodniki minule dni, zagovarjal se je kar za 45 kaznivih dejanj, ki jih je storil v vsega nekaj mesecih med lanskim oktobrom in letošnjim majem. Žalosten rekord, ki ga bo težko doseči. Vsaj enako žalostna je tudi življenjska zgodba Silva Škufce. Silvo je imel tragično otroštvo: kot petletni nezakonski otrok je našel dom IZGINILI OKRASNI POKROVI — 2. novembra med 20.30 in 22.30je nekdo pred gostilno Selak v Dobruški vasi šaril po avtomobilu Slavka Pirca iz Čučje Mlake. Slednji je ugotovil, da so z opel vectre izginili vsi štirje okrasni pokrovi kolesnih obročev. Škode je za 4 tisoč tolarjev. RAZBIJAL PO GOSTILNI — J. K. iz Meniške vasi je 7. novembra ?.e kar precej v rožicah stopil v gostilno v Meniški vasi in od točajke zahteval, naj mu postreže s pijačo. Ker njegovi želji ni bilo uslišano, ga je popadel silen bes, med katerim je razbijal steklenino in gostilniški inventar. Škode je za preko 10.000 tolarjev, dokončni obračun pa bo naredila sodnica za prekrške. PO AVTORADIO V ODKLENJEN AVTO — Novomeščan Bojan Zupančič je 10. novembra zvečer pustil pred gostilno v Dolenjiih Sušicah odklenjen avtomobil. Neprevidnost je nekdo dobro vnovčil; iz vozila je zmaknil avtoradio, vreden 3.000 tolarjev. BREZ ZADNJEGA KOLESA — V noči na 10. november je nekdo z osebnega avtomobila R-4 Andreja Jakobčiča, ki je avto parkiral pred blokom v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu, odmontiral zadnje kolo in ga odnesel v noč. Škode je za 3.000 tolarjev. ŠE EDEN BREZ KOLESA — Enaka je škoda, enake so posledice in približno enak je čas, v katerem je nekdo v Šegovi ulici v Novem mestu odvil zadnje kolo s katrce Tonija Pungerčarja. O zmikavtu ni ne duha ne sluha. v tuji družini, ne pa tudi prave in željene topline. Zato je večkrat zbežal od doma, sčasoma pa tudi krenil na stranpota, lakota in žeja sta pač naredili svoje. Kot mladoletnik je končal v prevzgojnem domu Radeče, a tudi od tam je večkrat zbežal. Že takrat je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev mladoletniškega zapora, zakrivil je namreč rop in tatvino. Iz zapora je prišel februarja 1986. Za kratek čas je našel celo zaposlitev v IMV Podgorje, toda kmalu je znova zašel na kriva pota. Še istega leta je moral sesti na zatožno klop in novomeško sodišče ga je obsodilo na več let zapora, v KPD Dob seje preselil 25. februarja 1987. Oktobra lani pa je prišlo do amnestije, kije zajela tudi Škufco. Prišel je na prostost, toda bilje brez strehe nad glavo in brez sredstev za preživljanje. Začasno so mu našli sobico v Domu starejših občanov; tam je delal tudi kot pomočnik hišnika in vse do 22.oktobra o njem ni bilo slišati slabih vesti. Potem pa seje znova začelo. Sodniki so mu dokazali kar 45 kaznivih dejanj, Silvo je prav vse tudi skesano in odkritosrčno priznal. Tako je meseca decembra v Kristanovi ulici v Novem mestu vlomil v osebni avto Franca Bergerja in odnesel usnjeno torbico, z njo pa še 7.000 din in tisoč DEM; istega meseca je tod vlomil tudi v vozilo Janka Popoviča ter ga prikrajšal za 2 tisočaka, v Valantičevi ulici pa je iz katrce Franca Novaka zmaknil torbico z denarjem in dokumenti v vrednosti 800 din. Tega meseca je v Podgozdu pri Dvoru skušal vlomiti tudi v leseno barako Maria Mohoroviča, z vrvi za perilo na terasi hiše Mirka Zupančiča pa je odnesel kavbojke. Neugotovljene dni A VSTRIJSKl POLICISTI V METLIKI - Minulo soboto so policisti jeseniške mejne železniške postaje organizirali strokovni ogled mejnega prehoda v Metliki. Med metliškimi gosti so bili tudi predsta vniki policijske upra ve a vstrijskega Beljaka, kijih je vodil direktor policijske uprave dr. Laitner, poleg njega je bil v delegaciji še predsednik mednarodnega policijskega združenja gospod Roland Czipoth. Prav po zaslugi slednjega naj bi članica te organizacije, ki šteje že prek 100 držav, postala tudi slovenska policija Grubelič vendarle doma Švicarske oblasti so Sandija Grubeliča slovenskim kriminalistom izročile v soboto zvečer LJUBLJANA — Doslej zagotovo najbolj iskani slovenski osumljenec, 43-letni Sandi Grubelič, o čigar »potegavščinah« smo svojčas obširno pisali, je naposled znova doma. V soboto zvečer so ga švicarske oblasti predale slovenski BREZ LUČI IN DOVOLJENJA OBREŽJE — 9. novembra ob 17.45 je prišlo na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb pri kraju Obrežje v Krakovski ho-sti do hujše prometne nezgode, v kateri se je ranil 27-letni Branko Brajdič iz Do-bruške vasi. Tisti večer seje 38-letna Elvi-na Moreše s Senovega peljala z osebnim avtom od Drnovega proti Dobruški vasi, pri Obrežju pa se je srečala z drugim avtomobilom; oba voznika sta vozila z zasenčenimi lučmi. Kar naenkrat pa je Mo-rešejeva pred seboj sredi ceste zagledala neosvetljeno kolo z motorjem, na katerem je brez čelade in brez dovoljenja sedel Branko Brajdič. Voznica je sicer zavirala, a je vseeno Brajdiča zadela in zbila po tleh. Obležal je hudo ranjen. Na zdravljenje so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. Z RAMENA STRGAL TORBICO NOVO MESTO — 9. novembra nekaj po 21. uri je 36-letna M. K. pešačila po Partizanski cesti v Novem mestu. Pred Bobičevim bifejem pa jo je dohitel neznanec in ji z ramena strgal torbico, v kateri je imela osebne dokumente, hranilno knjižico in na srečo vsega 20 tolarjev gotovine. S plenom si nepridiprav ne bo kaj dosti pomagal. policiji, odtlej je Grubeličevo novo bivališče priporna celica na Povšetovi ulici v Ljubljani. Že v ponedeljek sta ga obiskala preiskovalni sodnik in namestnica ljubljanskega temeljenga javnega tožilca, toda po posvetu z zagovornikom je Sandi Grubelič zagovor zaenkrat odklonil. Kot je bolj ali nanj znano, poteka zoper njega na ljubljanskem sodišču pet kazenskih postopkov, javnost zagotovo najbolj buri goljufija, ki naj bi jo bil storil na škodo 4977 nesojenih lastnikov novih avtomobilov, ki so od januarja do konca septembra lani Trend Forumu vplačali skupaj 31 milijonov 98.170 DEM, na koncu pa ostali brez. denarja in brez avtov. Kakšna bo njihova dokončna usoda, je seveda še prezgodaj govoriti, a če drugega ne, jim bo postopek bržkone prinesel vsaj moralno zadoščenje. Kajti zaenkrat je za poplačilo njihovih dolgov na voljo vsega 8 milijonov mark, kolikor naj bi bilo vredno premoženje Trenda. Ker je bila v postopku zoper Grubeliča že zaslišana večina prič, je pričakovati, da bo prva obtožnica vložena že kmalu, kolikšno pa bo njihovo dokončno število, je nemogoče napovedati. Še posebej, ker kriminalisti s pisanjem novih kazenskih ovadb še niso zaključili. IZGINILA PEČ SOTESK A - Neznan storilec je v času med 27. in 28. oktobrom z. dvorišča stanovanjske hiše Bogomira Holcrja v Soteski neznano kam odpeljal peč za centralno kurjavo znamke ITTP Ribnica. Peč je, med brati, vredna 40.000 tolarjev. med 27. aprilom in 12. majem letos sije Škufca privoščil prav neverjetno serijo kaznivih dejanj. Tako je v Lazah pri Mirni Peči vlomil v vikend Anice Nemec, kjer seje najedel in napil; v Šentjurski gori je zagrešil kar tri vlome: iz vikenda Janeza Rapuša je odšel praznih rok, tudi v počitniški hiši Stanislava Rapuša ni našel nič uporabnega, prav tako ne v vikendu Antona Hrena. Več sreče je imel na Golušniku in Hmeljči-ču: Antonu Mikliču je iz vikenda odnesel deit, nekaj salame in baterijo, Ivanka Šiško in Jože Rabzelj sta vloma sicer prijavila, toda manka ob inventuri ni bilo, zato pa je Anton Bojane pogrešal ključe z obeskom. Vikend Jožeta Straj-naija je ostal nedotaknjen, Sašo Ljubi pa je ugotovil, daje vlomilec jedel in pil kokto, odnesel pa tudi čokolado. Zidanica Zuhdije Puriča na Trški in vikend Stanislava Bohteta v Srednjem Grčevju sta prav tako ostala nedotaknjena, nekako v tem času pa je Jože Slak prijavil vlom v osebni avto R 4, iz katerega je izginila ročna ura znamke Omikron. Naslednja Škufčeva postaja je bil Raz- Goljufali so igralne aparate Premeteno trojko prijeli prejšnji teden NOVO MESTO — Prejšnji teden so se v rokah uslužbencev novomeške UNZ znašli 33-letni Alc A. in 42-letni Husein H., oba s stalnim bivališčem v Ljubljani, ter 23-letni Mehmed C. iz Cazina. Trojka seje odločila za nevsakdanje, a zato donosno opravilo. Ale, Husein in Mehmed so v ponedeljek in torek, 28. in 29. oktobra, storili več kaznivih dejanj pri igranju iger na srečo, z njimi pa v pičlih nekaj urah prislužili 50.000 tolarjev protipravne premoženjske koristi. Možakarji se na svoj posel očitno dobro spoznajo, kako si sicer drugače tolmačiti njihove početje v gostinskih lokalih, opremljenimi z aparati za igre na srečo. Praviloma je dobitek ob tovrstnih igrah redek, fantje pa so na razočaranje in bes gostincev z njimi služili lepe denarce. Kako? Na aparatih so neopazno prevrtali ohišje, s pomočjo žice vzpostavili kontakt, kije sprožil verižno reakcijo, ta pa je povečevala vplačani znesek. Nepazljivi gostinci so dobitke pač morali izplačati, toda goljufija je vendarle prišla na dan. 6. novembra so bili osumljenci prijeti, usložbenci UNZ pa sojih predali preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. PRETRGANE TELEFONSKE ŽICE LAŠČE PRI DVORU — 28. ali 29. oktobra je še neznan storilec pod Laščami pri Dvoru na tovornjak nakladal hlodovino, pri tem pa pretrgal telefonske žice, ki povezujejo Dvor s Hinjami. Novomeška PTT je bila tako oškodovana za vsaj 20.00 tolarjev. VOZNIK GOLFA ZBEŽAL V NOČ BREŽICE — V ponedeljek, 11. novembra. ob 19.30 je patrulja brežiških miličnikov na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom ustavljala golf z registrsko oznako LJ 699-193. Voznik se za miličnike ni zmenil, pač pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Na osamljenem delu ceste je vozilo ustavil, zbežal v noč in golfa pustil na cesti. Možje postave so ugotovili, da je vozilo last ljubljanskega Kompasa Hertz, obstaja pa seveda sum, da je bil avtomobil ukraden. GRANATE PRED BOLNIŠNICO NOVO MESTO — Delavci novomeškega Pionirja so 9. novembra med izkopom jame za gradnjo nove bolnišnice v Šmihelski ulici našli tri granate italijanskega izvora. Pirotehnik je že poskrbel za njihovo uničenje, enako kot za uničenje najdb v gozdu ob cesti na Bazo 20. Tam je 6. novembra občan našel mino, tri topovske granate in tri letalske bombe, vsa eksplozivna telesa so nesporno iz. druge svetovne vojne. bor pri Črešnjicah. Zdravko Zarabec je prijavil, da so iz vikenda izginili nož,sekira, vino, da je nekdo jedel meso in klobase. Sosed Jože Jurejevčič je imel več sreče, vse stvari v vikendu so bile na svojem mestu. V Črešnjicah pri Otočcu je bilo vlomljeno v tri vikende. Antonu Mlakarju je Škufca popil nekaj vina, odnesel pa hlače in škornje, Jožetu Jeršinu je izginila strašilna pištola, z njo pa več parov nogavic, medtem ko je iz vikenda Janeza Jeraliča odšel brez. plena. Vprašanje je, koliko uspešen bi bil v objektu Jožice Cvelbar v Hribu pri Dragu, če ga ne bi pregnal hrup. Kar šestnajst vlomov je bilo v vsega nekaj dneh zabeleženih na Vinjem Vrhu in Pahi, storilec je bil seveda eden. Vikendi so »padali« eden za drugim, Alojz Kopina ni prijavil izginotja nobene stvari, Stanislav Jakša je povedal, daje v njegovem nekdo malical, v vikendu Stanislava Ponikvarja je Škufca prespal in se napil vina, Antonu Pavliču ni odnesel ničesar, iz. nedograjene stanovanjske hiše Jožeta Tomšiča pa so izginili škornji. Nič zase PO KRIVEM OBSOJEN KOČEVJE — Upokojene Tone Križ iz Šeškove 4 v Kočevju je te dni dobil sodni sklep o izvršbi. Vegradu Celje mora takoj plačati 1.180 din in obresti od januarja letos pa še sodne stroške itd. Pri tem podjetju naj bi za 60 dni najel opaž. Tone Križ pa trdi, da v tem obdobju in tudi prej ni pri nobenem podjetju najel opaža in da sploh ne ve, da se podjetje Vegrad Celje ukvarja s takimi posli. Pritožbe na to sodno odločitev ne bo napravil, ker pač morajo upokojenci varčevati z. denarjem (pritožba namreč precej stane) in se bo pustil Vegradu tožiti. KRAJA IZ ODPRTEGA STANOVANJA RIBNICA — V času od 21. do 24. oktobra je neznani storilec odnesel iz stanovanja Ane Petelin, Trg Veljka Vlahoviča 4,9.000 SLT. Tatvino je verjetno storil v času njene krajše odsotnosti iz stanovanja. Za storilcem še poizvedujejo. primernega ni Škufca našel v brunarici Franca Darovca ter vikendih Marjana Jazbinška in Alojza Salmiča, zato pa je Ivanu Banu popil nekaj vina, Smiljani Štor odnesel dve jakni in žganje, Alojza Kristana je prikrajšal za daljnogled in radiokasetofon, Marka Ajdnika za liter vina, iz barake Janeza Zidariča pa je odnesel dve pivi, pol kilograma kruha in kavo. Ob kavo in žganje je bil v svoji nedograjeni zidanici tudi Janez. Krhin, Anica Željko je bila ob kolo, iz. zidanice Franca Valanta pa so izginili pivo, slanina in nož. Od tod seje Silvo preselil v Orešje pri Šmarjeti, Jožetu Jakšetu je popil stil, Petru Malenšku pa stvari pustil nedotaknjene. Za konec še nekaj o avtomobilskih podvigih Silva Škufce. Njegov prvi vlom, potem ko je lanskega oktobra prišel z Doba, sega v 22. oktober, ko je v večernih urah v Smolenji vasi zmaknil osebni avto Z 101, last Mojce Andolj-šek. Z vozilom je prevozil kakih 400 kilometrov, nato pa ga poškodovanega pustil na Ruperčvrhu. 31. marca letos je med 3. uro in 6.30 na Dvoru zmaknil katrco Jožeta Hočevarja in se z njo odpeljal v Podgozd in Jamo, 30. aprila pa se odločil ukrasti kar tovornjak. Spravil seje nad vozilo Z — 624 N, last Tripu-na Milenkoviča, vendar so ga pri kraji zasačili in z vožnjo ni bilo nič. Takšen je torej seznam petinštiridesetih grehov Silva Škufce, zavoljo katerih je pred dnevi sedel na zatožni klopi. Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Ljuba Tiran, je mladeniča obsodil na 4 leta zapora, pri tem pa mu v olajševalno okoliščino štel njegovo težko mladost, priznanje, občutek, da gaje družba zavrgla, tudi iskreno in popolno obžalovanje, v obtežilno pa predvsem vztrajnost pri vlomih in krajah ter seveda predkaznovanost. Sodba še ni pravnomočna. B. B. JUTRI OBČNI ZBOR NOVO MESTO — Na Suhorju nad Prečno bo jutri, 15. novembra, občni zbor društva novomeških pravnikov. Ob tej priložnosti bodo pravniki ne le opravili inventuro društvenega dela, pač pa tudi izvolili novo vodstvo in sprejeli nov program dela. Vabljeni! PO DOLENJSKI DEŽELI • Človeška zloba ne pozna meja. Nekdo se je v noči na 9. november spomnil in v Grčicah podrt lesene opornike, ki so podpirali balkansko ploščo na še nedograjenem vikendu Adija Zagrljače z Otočca Novi naklon balkona nima primerjave niti v sodobni arhitekturi • Župnijski uradi so čedalje pogosteje tarča latinskih obiskov. On-dan je nekdo iz župnikove pisarne v Beli Cerkvi zmaknil tisoč tolarjev. Življenje v onostranstvu ga očitno ne zanima • 20-letni Novomeščan B. B. je bil septembra toliko naiven, da je nasedel sladkim besedam in eks prijatelju. 24-letnemu Z. N., posodil 600 nemških mark. Slednji je na »pripetljaj« pozabil, namesto obljubljenega tedna se je rok vračila podaljšal že na dva meseca Ker preti, da se bo ta rok vlekel v neskončnost, ga bodo skušali skrajšan možje postave. • Franc Gačnik iz Zapuž je imel prejšnji teden v hiši vlomilca' ostal je brez čevljev, srajc in nogavic. Smo že na pragu časov, ko bodo ljudje vlamljali tudi za kilogram kruha? KAJ SPLOH POČNO INŠPEKTORJI? METLIKA — Eden od delegatov v metliški skupščini je ponovil opozoril0 iz skupščine septembra preteklega lem češ da inšpektorji ne opravljajo svojeg0 dela, kot bi ga morali. Kot primer jena-vedel nekatere zasebnike, ki imajo za-poslene delavce, ki pa so kmečko zav°-rovani, zaradi tega pa so tudi prispevki. ki jih morajo plačevali družbi, precej manjši od delavskih. Poudaril je, da sicer ni proti razvoju zasebništva, vendar mora vsak poravnati svoje dolžnosti, ki mu gredo, ob lem pa se je vprašal, kaj inšpektorji sploh počno. Delegat je zahteval, da se la problem in vprašanje dela inšpektorjev sproži tudi na republiki Očitno le odločitve, kakršno je nekdaj že sprejel metliški izvršni svet, kije zadržal denar za kotizacijo inšpekciji, ker ni bil zadovoljen z njenim (nejdelom, ne zadostujejo. Razveljavljena povojna obsodba Po ugodeni zahtevi za obnovo postopka je temeljno sodišče razveljavilo 1945. leta sprejeto sodbo, s katero je bil obsojen Ivan Prijatelj NOVO MESTO — Leta 1886 rojeni Novomeščan Ivan Prijatelj za časa svojega življenje ni dočakal zadoščenja, krivica je bila popravljena šele po smrti, in to potem, ko so njegove tri hčerke Stanka, Vera in Sonja lanskega 23. novembra na novomeškem temeljnem sodišču vložile zahtevo za obnovo kazenskega postopka, po katerem je bil njihov oče 21. julija 1945 tudi obsojen. Ivan Prijatelj je bil po pravnomočni sodbi vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega področja pred senatom v Novem mestu spoznan za krivega kaznivega dejanja širjenja sovražne propagande, sodelovanja . z okupatorjem in rušenja ugleda in moči narodnoosvobodilnega gibanja ter obsojen na pogojno kazen odvzema svobode za dobo dveh let s prisilnim delom, hkrati pa tudi na zaplembo celotne imovi-ne. Hčerke so v svoji zahtevi za obnovo postopka navedle, kako je bil njihov oče obsojen na obravnavi, ki je potekala v noči na 21 .julij 1945, ko so sodili številnim obtožencem, premožnim meščanom iz Novega mesta; Prijatelj je bil med obtoženci 24. po vrsti. Sodna obravnava je trajala le nekaj ur, zagovor Ivana Prijatelja pa celo samo 10 minut, več časa mu sodniki namreč niso dali, prav tako očitkov ni mogel spodbijati s pričami, saj teh sploh niso zaslišali. Njegov greh naj bi bil namreč v tem, da je nečaka nagovarjal, naj gre k domobrancem. Najbolj zanimivo pa je pri vsem, da vojaški sodniki tega nečaka sploh niso poklicali na glavno obravnavo, kajti kasneje sc je pokazalo, da bi njegova izjava tožilcem lahko še kako pokvarila scenarij obravnave. Novomeški senat, kije obravnaval vloženo zahtevo za obnovo postopka, je pogledal ohranjene mikrofilme zapisnika o zaslišanju Prijateljevega nečaka in ugotovil, da bi, če bi sodišče to takrat tudi upoštevalo, utegnili na podlagi te izjave obsojenca oprostiti. Zavoljo tega je sodišče sprejelo sklep, da se dovoli obnova kazenskega postopka zoper Ivana Prijatelja, o tem pa obvestilo tudi temeljnega javnega tožilca Nika Briclja. Slednji je na podlagi takšnih dejstev sprejel odločitev: »Ker podatki ne dajejo dovolj dokazov, daje obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, umikam obtožnico javnega tožilca vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega območja z dne 20. julija 1945, ki se nanaša na Ivana Prijatelja, rojenega 5. decembra 1886 v Mimi Peči, osumljenega kaznivih dejanj širjenja sovražne propagande, sodelovanja z okupatorjem in rušenja ugleda ter moči narodnoosvobodilnega pokre-ta.« Temeljno sodišče Novo mesto je tako sklenilo, da se postopek zoper Ivana Prijatelja ustavi, pravnomočna sodba vojaškega sodišča, izrečena pred senatom v Novem mestu 21. julija 1945, pa razveljavi. B.BUDJA S KOMBIJEM V STOENKO TRNJE — 28. oktobra ob 14.20 seje 42-letni Savo Rcpac iz Bukoška peljal s stoenko čez most proti Brežicam, pri tem pa opazil, da mu je počila prednja guma. Vozilo je zato ustavil in vključil smerokaze, kar pa očitno ni bilo dovolj, da bi ga 29-letni Edvard Klobasa iz Brestanice, ki seje pripeljal za njim s kombijem, pravi čas ustavil. Trčil je vanj, pri čemer sc je hudo ranila Repčcva sopotnica, 10-letna Maruša Molan iz Bukoška, lažje pa sopotnica Klobase, 55-lelna Karoline Subotič iz Brestanice. UKRADEL 20.000 TOLARJEV ŠENTJERNEJ - 33-letni Marinko J. iz Šentjerneja je bil 7. novembra v bifeju doma upokojencev, za točilno mizo je ob njem stal tudi Jože Lekše iz Grobelj. Slednji je imel v srajčnem žepu 20.000 tolarjev, po katerih je meni nič, tebi nič Marinko segel in jih stlačil sebi v žep. Za opozorilo oškodovanca se ni zmenil, pač pa ga je udaril in pobegnil. NA DOLENJSKIH CESTAH 1324 TRKOV — Takšna je tričetrtletna inventura dogajanj na cestah črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, od tega je bilo 176 prometnih nezgod s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami, 1148 pa se jih je končalo z manjšo premoženjsko škodo. Ti podatki kažejo, da seje gostoli prometa primerno zmanjšalo tudi število nesreč, enako število mrtvih: od lanskih 47 v devetih mesecih na letošnjih 29. Med vzroki je na prvem mestu prevelika hitrost, ki je letos zakrivila 64 nesreč, smer po levi je bila krivec v 45 primerih, izsiljevanje v 23, nepravilno prehitevanje v 18, itd. Poglavje zaseje alkohol, kar 22 odstotkov vseh nezgod na dolenjskih cestah je bilo storjenih z bolj ali manj obilno pomočjo maliganov. SODNIKOM 7262 PREDLOGOV — Dolenjski miličniki so v letošnjih devetih mesecih zavoljo takšnih in drugačnih kršitev napisali sodnicam za prekrške 7262 predlogov za uvedbo postopka, medtem ko so na kraju prekrška izterjali letos 11.905 denarnih kazni, od tega -zaradi prekoračitev hitrosti, zaradi n car rabe varnostnih pasov pa 2124. ALKOHOL JEMAL VOZNlS*', DOVOLJENJA - Zaradi vožnje P* vplivom alkohola je bilo do oktobra zetih 683 vozniških dovoljenj, zavoJ^ cikcak vožnje je bilo sodnikom prekrške prijavljenih 673 voznikov. " daljnjih 305 pa zaradi odklonitve P' izkuša. PRESTRELJEN JUGO OBREŽJE — 4. novembra je parkirišču mejnega prehoda v ObPL parkiran osebni avto Jugo z registf5*1^ oznakami NM 138-767. Kar na lepcPf’ jc bilo s hrvaške strani proti Obrežja ■*,. y streljanje. Ena od krogel se je ustavl strehi omenjenega avtomobila. 12 DOLENJSKI UST dcccha IIUIAJO ŠTEVILKF m ju dicviLrvr. ....... ^vi odbojka SUPERLIGA, moški, 3. KOLO: PIONIR — GRANIT PRESKRBA 3:0 (7, 7, 4) Pionir: Jovič, Žunič, Travižan, Smrke, Mestnik, Družinec, Brulec, Gotenc, Goleš, Černač, Bakonja. LESTVICA: 1. Vileda Maribor 6, 2. Fužinar 4, 3. Tovil Olimpija (tekma manj) 2,4. Novi Graniti Kamnik (tekma manj) 2,5. Granit Preskrba 2, 6. Pionir 2,7. Salonit (tekma manj) 2, Pari prihodnjega kola: Pionir — Novi Graniti Kamnik, Vileda — Salonit, Fužinar — Tovil Olimpija; Granit Preskrba prosta. SUPERLIGA, ženska, 3. KOLO: LIK TILIA — YU STIPCEI JE 0:3 (0,-11,-5) LIK Tilia: Akrap, Ogrin, Turk, Klun, Briški, Hočevar, Drobnič, Starc. LESTVICA: 1. BLED 6,... 5. Partizan Tabor 2, 6. Nova Gorica 0, 7. LIK Tilia 0. V naslednjem kolu igrajo: Nova Gorica — Koper Cimos, Bled — YU STIP Celje; LIK Tilia je prosta. rokomet SUPERLIGA, moški, 7. KOLO: POMURKA —INLESRIK028J9 03:9) Inles Riko: Veber, Djokič 3, Mohar, Šilc I, Tanko, S. Mihelič 3, Lesar 4, A. Mihelič, Marolt, Gelze, Jurič 1, Manček 7. LESTVICA; I. Pivovarna Laško 14,... 10. Drava 4, 11. Inles Riko 4, 12. Preddvor 3. Pari 8. kola: Inles Riko — Drava, Kolinska Slovan —Preddvor, Ajdovščina — Pivovarna Laško, itd. SUPERLIGA, ženske, 7. KOLO: BRANIK OPREMA KOČEVJE 23:25(11:15) Oprema Kočevje: Jesenko, Klarič 2, Guštin 5, Vuk 4, Križan 2, Jerič 5, Klančar, Bejtovič 7, Dragičevič, Cin-drič, Petek. IMV NOVO MESTO — VELENJE 20:29 (8:13) 1MV Novo mesto: Knafeljc. Po-padič 1, Repinc, Klobučar 1, Šiler, Hvala 5, Pavh-nič, Zupan, Pate 1, Turk, Tomas 12, Dolenc. LESTVICA: I. Velenje 14, 2. Olimpija 12, 3. Mlinotest 10, 4. Oprema Kočevje 10,.... 8. Primož 4, 9. Branik 2, 10. IMV Novo mesto 0. V naslednjem kolu igrajo: Burja Centrocoop — IMV Novo mesto, Oprema Kočevje Olimpija. Krim — Branik, itd. SRL, moški, 7. KOLO: DOBOVA — RADEČE PAPIR 23:19 (13:9) Dobova: Kuhar, Levec 1, Voglar 4, Starc, Bratenič 5, S. Deržič 3, Večerič 1, I. Deržič 5, Žibert I, Glaser 9, Kranjc, Žitkovič. KRŠKO — IZOLA 22:21 (11:9) Krško: Božič 1, Kekič 2, M. Urbančič, Iskra 6, Bogovič 6, Kukavica, Levičar, Vrstovšek 4, D. Urbanič 2, Rakar, Keše 1, Brodnik. ČRNOMELJ — VELIKA NEDELJA 24:24 (13:11) Črnomelj: Plut, Bohte 1, M. Papež 3, Kmetič I, Čengija 4, Pezdirc, J. Papež. 5, Jugovič, Lozar 7, Kuzma 1, Novak 2, Satošek. LESTVICA: I. GPG Grosuplje 12, 2. Pivovarna Laško 11,3. Dobova 11, 4. Krško 9,... 7, Črnomelj 7, itd Pari 8. kola: Šešir — Dobova, Velika Nedelja — Krško, Emcns Dol — Črnomelj, itd. košarka I. REPUBLIŠKA LIGA, moški, rdeča skupina, 7. KOLO: MAVRICA ILIRIJA - PODBOČJE 90:77 (54:34) Podbočje: Vego 12, Marčetič 6, Rozman 2, Krajcar 19, Krivokapič 13, Krošelj 15, Vavpotič 10. LESTVICA: 1. Mavrica Ilirija 13, 2. Tinex Medvode 13, 3. Rogaška Donat MG 12,4. Elektra 11,5. Podbočje 11,6. Comet 9, itd. V 8. kolu igra Podbočje v gosteh s Tincxom Medvode. II. SKL, ženske, zahod, L KOLO: ŽKK NOVO MESTO —ŠENTVID 50:40(28:17) ŽKK Novo m^slo: Zupančič 19, D. Vrstovšek 15, Žagar 11, Čavlovič 2, Birsa 2, J. Vrstovšek 1. V naslednjem kolu igrajo Novo-meščanke v Litiji. namiini tenis SUPERLIGA, moški, 4. KOLO: OSOBOTA — NOVOTEHNA 9:0 (Benko — Jamšek 2:0, Benkovič — Retelj 2:0, Kus — Oeri 2:1, Benkovič — Jamšek 2:0, Benko — Oeri 2:0, Unger — Retelj 2:0, Benkovič — Oeri 2:1, Unger — Jamšek 2:0, Benko — Retelj 2:0) LESTVIČA: L Sobota 8, 2. Strojna Maribor 8,3. Kovina 8,4. Ingrad 4, 5. Ilirija 2, 6. Merkur 2, 7. Gornja Radgona 0, 8. Novotehna 0. V soboto igrajo Novomeščani doma s kranjskim Merkurjem. nogomet II. SNL, zahod, 12. KOLO: BRDA — ELAN STUDIO D 1:1 (0:0) Strelec za Novomcščane Horvat v 55. min. iz 11-metrovke. TABOR JADRAN — AVTO-BUM KOČEVJE 0;l (0;1) Strelec Veselko (11. minuta) — avtogol. LESTVICA: 1. Svoboda in Slavija SET po 17, 3. SPZ Triglav, Tabor Jadran in Studio D Elan po 16,6. Ilirija 15,7. Brda 13,8.Avtobum 12, itd. Pari zadnjega jesenskega kola: Avtobum—Brda, Elan Studio D Jesenice, Ilirija — Slavija SET, Solinar Svoboda, ŠPZ Triglav Piran „„„„, Vodice, Alpina Žiri itd. Tabor Jadran, Po črnem uvodu vedrejši dnevi Tako so s sobotno igro napovedali odbojkarji novomeškega Pionirja — Nova po-_______ stava in stara igra — Kočevke še brez točk Kritika je zalegla. Tisti, kije novomeške odbojkarje gledal v prvih dveh kolih superlige in potem še v soboto, ko so doma igrali proti ekipi Granita Preskrbe, enostavno ne bi mogel verjeti, da gre za eno in isto ekipo. Prav nič pretiravanja ni namreč v trdhvi, da bi pionirjevci ob igri, kot sojo pod Marofom pokazali v soboto, zanesljivo opravili tako z mariborsko Viledo kot s Fužinaijem. Šele sobota je pokazala, koliko pomeni za novomeško ekipo Boro Jovič, kije po poškodbi zaigral prvikrat na letošnjem prvenstvu. S predstavo, dostojno ugleda prvoligaša, v kateri je zablestel tudi Druži- nec, novinec, ki je k Pionirju prišel iz Osijeka, so Novomeščani docela izbrisali porazen vtis, ki so ga pustili po dveh uvodnih nastopih. Gostje niso imeli nikakršne možnosti za uspeh, to navsezadnje potrjuje tudi to, da so v treh nizih zbrali vsega 18 točk. Jovič, Mestnik, Brulec, Družinec, Butulija in Černač, občasno pa sc jim je pridružil še Travižan, so z igro povrnili vero v dolenjski odbojkarski jutri, iskreno jim je na koncu zaploskalo tudi kakih 200 gledalcev na tribunah. Ne KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Kočevski odbojkarji in odbojkarice, ki tekmujejo v drugi republiški ligi, so imeli minulo soboto več uspeha od super-ligašic. Lik Tilia je s 3:2 ugnal Jesenice, medtem ko so bili fantje doma boljši od ljubljanske Olimpije in zmagali s 3:1. • Kegljači Kočevja so zabeležili svojo drugo zmago na letošnjem prvenstvu I. republiške lige. Doma so ugnali Gorico s 5257:5105. Najboljši posameznik je bil Krže, ki je podrl 953 kegljev. • Po nedeljski zmagi nad Škofljico z 31:25 ostajajo rokometašice kočevske Opreme še naprej na 3. mestu druge republiške lige z možnostjo, da narede še korak višje. V tem tekmovanju je moška ekipa ribniškega Inlesa Rika ugnala Krim z 21:16. M. G-č. ŠTANGLJU PRIZNANJE »SPORTSKIH NOVOSTI« ZAGREB — Zagrebški športni časopis Sportske novosti je tradicionalno priznanje najboljšemu kolesarju minule tekmovalne sezone, trofejo Stjepana Ljubiča-Vojvtxle, letos dodelil članu novomeške Krke, Gorazdu Štanglju. To je že drugič zapored, da bobiva to priznanje starejši mladinec; lani gaje dobil Bogdan Fink za medaljo na svetovnem prvenstvu, Štangelj ga je dobil za neponovljivo serijo zmag, najveličastnejša med njimi je bila na dirki po Kanadi. Gorazdu bo priznanje podeljeno v začetku prihodnjega meseca. Kočevke s pol moči do pete zmage Do konca jesen skega prvenstva v ženski superligi še dve koli, v moški pa štiri Oprema pri vrhu, Inles vse bliže dnu Čeprav so Mariborčanke v soboto prvič nastopile pod taktirko novega tre-nerja, so morale igrišče po dvoboju s kočevsko Opremo zapustiti sklonjenih Slav. Kočevke so do novih točk prišle celo lažje, kot kaže rezultat, s to zmago pa ^ še utrdile na 4. mestu, ki je tudi končni cilj kočevskih rokometašic. Igralke Opreme so si odločilno pred- r1 skozi oboja vrata s svojo utrujenostjPj očitno niso računali na utrujen« otrok, ki so imeli za seboj dopoldans^ pouk v osnovni šoli, popoldanskega ’ glasbeni šoli in so bili takrat na javnem nastopu pred starši, svojimi učitelj'1 drugimi poslušalci s potrebo po koa" centraciji, tremo in napetostjo, ki 'alt nastope spremlja. Toda kaže, da odrasli otrok *!e obravnavamo kot ljudi. Ker smo star* ’ bi jaz obrnil zahtevo po opravičila a* tečajnike, da se lc-ti opravičijo otrm kom. To je storila v imenu otrok ravna teljica glasbene šole. , V tem konteksu dobijo ravnateljem besede drugačen zven in pomen y nim, da ni bilo potrebe po užaljenosti prihodnje raje ravnajmo drugače in h° do tudi posledice za vse nas drugačn^ J. T., eden od staf>e nadstopajočih otf° MAJ DVIGNE ROKO II Samoprispevek kot edina pot V času velike ekonomske stiske si krajani KS Dole pri Litiji želimo normalen dostop do domov ne skupnosti, ki imenuje gradbeni odbor za posamezno nalogo. V času, ko je ekonomska stiska velika, si želimo krajani omogočiti.norma-len dostop do svojih domov. Žal ugotavljamo, da je to edina pot, ki nam še preostane, to je 2-odst. samoprispevek za dobo petih let, ki ga bodo plačevali vsi zaposleni od neto OD, upokojenci, obrtniki, kmetje, lastniki nepremičnin v KS, ki imajo stalno bivališče izven krajevne skupnosti. Želja nas vseh je, da bi z zbranim denarjem obnovili in vzdrževali ceste, ki nas popeljejo v oddaljenejše, a vendar tako lepe kraje. JOŽICA VRTAČNIK 1 Sveče, sveče NOVO MESTO — Pred dnevom mrtvih je bil javnosti posredoval1 poziv, naj bi s prižiganjem sveč /* razkošjem na grobovih svojcev m prijateljev ne pretiravali. Denar, « j bi ga s tem prihranili, bi lahko namenili tistim v naši soseščini, ki jim je pomoč v teh časih še kako potrebna. Kako so se ljudje tega držali, je na splošno težko oceniti. Skorajda bi lahko rekli, da posebnega pretiravanja ni bilo. Vseeno P° omenimo dve očitni izjemi. Samo 0 enem od romskih grobov v Šmihel je bilo moč videti kakih sto razkol■ nih sveč. Pa naj sedaj vsakdo ocen1’ kdo je potreben pomoči. Drugo tako očitno pretira vanjep prižiganje svečk na mestih, kjer $e je nekdo smrtno ponesrečil V No- vem mestu in okolici je bilo na mestih takih opaziti velike grU . sveč. Po mojem mnenju so mesta * izkazovanje spomina premima' pokopališča, mestne ulice in ees pa le, kadar se bomo odločili j splošno protestno akcijo v spom na žrtve prometa. Če bi prižil11., sveče povsod, kjer je kdo Prenl,'\. bi bil ves svet res kot eno samo r kopališče. Zato večjo pozornost r svetimo raje živim. j Po meri današnjega Martina Z Enako vimi smo že več kot desetletje tesno povezani. Naš ata Martin je bil Enakovemu Martinu poročna priča, Enako v je to uslugo le nekaj mesecev kasneje vrnil, vezale so nas tri botrine... Najtesnejši — prijateljski okovi, bi se temu reklo. Toliko, da bo opisani pretekli petek rezumljiv. Po postnem kosilu — ta so zadnje čase spet v modi — smo se hoteli malce raztežiti s kofetom. , » Ti, foter, kako bo pa z letošnjim martinovanjem?« Vprašanje našega (ob)upa, Martina mlajšega, je bil strateško vrnjen udarec za ričetno kosilo. Zgo voren dokaz, da so se ob gledanju bratske soldateske naši najstniki veliko naučili. Z odlaganjem ne prideš nikamor, zato smo se takoj z vsemi močmi vrgli na vroč problem. Pregled zadnjih dogodkov je bil precej dramatičen. Prvi november nam je zadal prvi močan udarec. Še močnejši sunek, ki se mu ni moč izogniti, so bile položnice. Da pa je hudo preraslo v p ra vo zlo, je poskrbel hladilnik; brez vojne napovedije crknil. Poraz na vsej črti nam je na- povedal suho, toda hladno zimo-zdaj kot strela z jasnega še marlin0 vanje! Kakorkoli smo vrteli, obn° čali, je bilo lansko pri Enakovih. jo. rej pade letošnje na vse nas. ' izračuni so pokazali pokop. »Sicer pa se jaz osebno (Pre^e mani zelenec!—opomba pisca! P ^ žvižgam na vsa ta vaša sranjjl vam razbijajo betice pred njimi in P; njih,« je postavil piko mlajši in P* hotel odžvižgati na svež zrak. N1 grede je še dvignil slušalko, nlt ^ sva bila očitno že preveč izčrpana nedobojevnih bojev za martin0. Slišala sva samo kratke ja, ja, 0 okej, Štirna, servus! tj »Ena kova je bila,« je P°r°\ , Martin. »Enak je staknil pred W z ma dnevoma pljučnico in ne .. bo ■ si šb u '. martinovanjem nič. Mirno y J ,gj hajta še en kofe, čao!« Odadidais je proti izhodu in pustil za seboj ^ razumljivo brundanje: Čuden11 • Enak, na smrt bolan je še dop°‘ predmartinoval pri »Lisjaku« Po dolgem premisleku: kakr časi, taki ljudje. Naj bo! iQ JANJA K A STEL DOLENJSKI UST Št. 46 (2204) 14. novembra Ameriško pismo O sodnikovem tiču na televiziji več kot o vojni na Hrvaškem SAMOMOR GENERALA — Kakor pišejo ameriški časopisi, se položaj med Hrvaško in Srbijo niočnoslabša. General Vladimir Borovič je naredil samomor. Dobil je opozorilo, naj to naredi, ker bo nioral sicer pred vojaško sodišče. Je po rodu Črnogorec in je imel podtalne vezi s Hrvati. VOJNE NE BO KMALU KONEC — Srbi pravijo, da ne morejo pozabiti zadnje vojne in bridkih izkušenj z ustaštvom (genocid). Torej vojne ne bo kmalu konec, saj se tudi ZDA drže ob strani. Newyork ti-nies celo hvali generala Veljka Ka-dijeviča, ki seje šolal na West Poin-tu v ZDA, češ taki generali že vedo, kaj delajo. DVE MAŠI — Prejšnjo sredo smo imeli v tukajšnji stolnici veliko mašo za Hrvaško. Cerkev je bila nabito polna Hrvatov, bilo pa je tudi veliko Slovencev in Slovenk v narodnih nošah. Moram pa priznati, da, ko smo imeli mašo za Slovenijo, nisem videl nobenega Hrvata. Hrvaška cerkev tudi zbira za begunce. SEKSI AFERA — V senatu v Washinglonu smo imeli veliko seksi afero zaradi vrhovnega sodnika Thomasa in črne profesorice gdč. Hilove. Šlo je za spor, ker se je Thomson hvalil, kako velikega tiča ima. Vse do potankosti je bilo prikazano tudi na TV. Potem pa je Prezident Bush kljub temu potrdil Thomasa za vrhovnega sodnika ZDA. Veliko umazanega perila je Bilo javno opranega, da sta se morali Hrvaška in Yuga za ta čas umakniti s TV saj je bolj zanimivo in pomembno, kdo ima »bolj dolgega«. Vidite, taki otroci so naši Američani! DVE MARTINOVANJI — Najprej bo priredil martinovanje Štajerski klub, že naslednjo soboto Pa Belokranjski klub. Seveda bom moral na obe prireditvi. KNJIGA IN TOLARJI — Dobil in prebral sem knjigo Sto osa-movojitvenih dni. Imam tudi že nekaj slovenskih tolarjev. Reven tisk in papir pod kritiko. Bo pa kasneje bolje, saj tudi Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu. EMIL MILAN ČERNE, Cleveland, 25. oktobra 1991 »Nm« pripravljeno na podjetništvo? Ob razgrnitvi strategije prostorskega razvoja Novega mesta in PUP Še smo v prvih dveh prispevkih (DL št. 41 in 42) poizkušali v grobem osvetliti današnje stanje prostora Novega mesta in pokazati na glavne vzroke zanj, v tretjem (Dl št. 44) prikazali optimalno možnost njegovega prostorskega razvoja, to serijo člankov zaključujemo s pozivom na izvedbo nujnih posegov v prostorski politiki in mestu. Novo mesto doživlja pospešeno aktiviranje podjetniških potencialov. Vendar se je ta ekonomsko in tudi širše družbeno nujni proces začel odvijati v prostoru, ki temu žal ni najbolj prilagojen. Ob tem, da so odmrli deli mesta z vsaj minimalnimi tovrstnimi predvojnimi nastavki (npr. Šmihel, delno tudi Bršljin), da je zgodovinsko jedro v praksi še vedno razpeto med več izključujočih se vlog, pa pretežni funkcionalistični modernistični del mesta za takšne izzive nikoli ni bil zastavljen in je povesm neprilagodljiv (pretežno delavska stanovanja in industrijski sistemi). Praktične zagate se že kažejo pri umeščanju novih vsebin in prostorskih struktur v mesto — vse glavne akcije, ki omogočajo in vzpostavljajo mlado podjetništvo, so po svoji naravi intervencijske. Umestitev nekaterih motečih dejavnosti v bivalna okolja, najnovejši kioski, delno tudi nova obrtna cona so povsem razumljivi zaradi nujne hitre reakcije, saj mehanizmov, ki bi omogočali kvalitetno sprožanje prostorskih potencialov mesta, ni. Vendar je njihova vzpostavitev nujna, da bo omogočeno sploh preživetje in seveda razvoj posameznih sistemov delov mesta. Praktično, operativno pot reševanja tega razvojnega izziva smo nakazali že v prejšnjih člankih, predvsem v zadnjem: najprej sta potrebna delitev in operativno iočeno obravnavanje gradbenih parcel in javnega prostora. Ta delitev izhaja iz lastniške delitve in je za obe sferi, končno tudi s pravnega vidika, najracionalnejša. Dosledno jo uvaja tudi predloženi predlog osnutka prostorsko ureditvenih pogojev za mesto. Če ta odlok do določene mere lahko rešuje mehanizem vključevanja parcel/stavb v kontekst mesta, pa je za reševanje infrastrukture mesta in javnega prostora potrebno bistveno več. Po ustroju povsem neprilagojena sestavina mesta je že danes, vse bolj pa bo lahko tudi v bodoče ovira njegovemu razvoju. Zato ji je potrebno posvetiti posebno strokovno in upravno-politično pozornost. Čas ekonomskega zastoja je seveda idealen za potrebne obsežne priprave tega manj popularnega, vendar razvojno in ekonomsko nujnega reza v mestno tkivo. Stroka lahko in tildi mora z dokumenti, ki se pripravljajo (v postopke sprejemanja naj bi kmalu prišle tudi urbanistične zasnove), te probleme pokazati in jih vsaj fiktivno (v dokumentaciji) tudi reševati. Tudi infrastrukturo mesta, kije očem prikrita, vendar ena njegovih najpomembnejših sestavin. Vendar je cel sklop prostorskih in drugih problemov mogoče reševati le iz njihovega izvora — razrešitve iz nekih drugih časov podedovane zveze med stroko in politiko. Šele dosledna PSORIATIKI OPOZARJAJO IN VABIJO Člani Društva psoriatikov Slovenije smo se do sedaj na svojih srečanjih večkrat pogovarjali o predlogih novega zakona o zdravstvu. Slišali smo, da utegnemo po novem biti tudi mi plačniki vseh zdravstvenih storitev in zdravil. Zato bi želeli opozoriti naše poslance v skupščini Republike Siovenije na svoje težave in zahtevamo, da nam priznajo tudi v prihodnje položaj, katerega smo si pridobili leta 1985. Psoriaza je v Sloveniji zelo množična kronična bolezen. Ko človek postane psoriatik, ostane tak celo življenje. Bolniki s psoriazo imamo ogromne težave. Pogosteje moramo v bolnišnico in več časa biti v njej. Zaradi pogostih odsotnosti z dela so običajno dohodki manjši, nastajajo pa tudi drugi problemi v službi, veliko večji pa so tudi izdatki za osebno higieno. Vabimo vse bolnike s psoriazo, da se udeležijo našega letnega zbora, ki bo 16. novembra ob 10. uri v prostorih Ekonomske srednje šole v Celju, Vodnikova 10/a (VEKS). Odbor Društva psoriatikov Slovenije bolnik IVAN KRAMAR ločitev ravni političnega in strokovnega odločanja je lahko podlaga za rešitev dveh bistvenih pogojev za smotrn in produktiven prostorski razvoj; a) Vzpostavitev transparentnega sistema urbanističnega načrtovanja na načelih kontinuitete in prilagodljivosti. Vključevati bi moral tudi kvaliteten (računalniško podprt) informacijski sistem o prostoru. Šele avtonomnost stroke bo omogočala tudi baze lokalnih strokovnjakov. b) Vzpostavitev kadrovsko močne in učinkovite urbanistične službe, predvsem v prvi fazi urbanistične prenove mesta. Organizacijskih oblik je možnih precej, biti pa mora sposobna reševati konkretne nove izzive in izvorne interese investitorjev v kontekstu mesta. Projekt podjetništva je mogoče vključiti v preobrazbo mesta. Tako za njegov uspeh kot za razvoj mesta je to dolgoročno nujno. Z racionalizacijo vhodnih stroškov (na parceli, z infrastrukturo, lokacijo) pa tudi z urbanistično in oblikovno skladnostjo se lahko vrednost, atraktivnost prostora realizacije podjetništva nekajkrat poveča. Končno smo tudi zaradi prostorske zmede že priča begu upravno-poslovnih struktur iz Novega mesta. Predvsem z dodatnimi organizacijskimi napori in voljo je mogoče sprožiti mehanizem (neposrednega vključevanja podjetništva v preobrazbo mesta. Uspeh vključevanja je odvisen zgolj od organizacijskih oblik in doslednosti. Potrebno je storiti vse, da se industrijsko Novo mesto ne bo sesulo navznoter, temveč preoblikovalo, reorganiziralo v smiseln naselbinski organizem. Živimo v času, ko mora tudi stroka na področju urejanja prostora zaživeti sistemsko, ter da bo tudi v Novem mestu kot mestu, podobno kot na področju podjetništva, prišlo do preloma z v postindustrijskih družbah že davno preseženimi vzorci ustvaijanja/udejanjanja kapitala v prostoru. JOŽE SLAK • Sreča je povezava dobrega zdravja in slabega spomina. (Schvveit-zer) • Temeljna dilema družbe je, koliko enakosti naj ima za pravilnost in koliko neenakosti za učinkovitost. DOMAČE TRNJE • Koliko časa bodo še zapadnipo-!'iki »degustatorji« srbske politične kuhinje? ,• Podpisi mirovnih listin spomi-"iajo na našo kadrovsko politiko. • Hrvaška konferenca je že dolgo s°k soba za umirajočo Jugoslavijo. • Zamislite si, kako bi se kukavi-c,e razmnožile, če bi kukavičjih jajc b,lo ii naravi, kolikor jih je v politiki! • »Divje lastninjenje« je rezultat »divjih« želja po bogatenju. * Čas bi bil, da bi ES umirajoči Jugoslaviji dala »evtanazijo« • Na Balkanu velika riba male ne Požre, raje jo nauči ubijati. MARJAN BRADAČ Prispevek žensk k zlomu fašizma V Dobrniču počastili spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze — Po zgledu borcev NOV bodimo zavedni Slovenci, ne pa nacionalisti V Dobrniču, kjer je bil oktobra 1943 I. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, se nas je zbralo okrog 70 delegatk in aktivistk ožje Dolenjske in ljubljanske okolice. Prižgale smo svečke in položile cvetje k spomenikom padlih in na grobove dobrniških delegatk. Obiskale smo spominsko sobo I. nizirale ženske, združene v skupinah: poslovodne ženske, prenoviteljke, In-ciative, Socialistične zveze in ZZB NOB Slovenije, zborovanje žensk Slovenije, da bi še posebno poudarile vlogo žensk v naši slovenski družbi, ki ustvaijajo kar 47 odst. družbenega proizvoda. Danes se ženske ponovno odriva in pretirano gauv. V/UI3RaiL 91IIU SpUlllllUKU 3UUU 1. JV |AŽIIUYIIU UUIlVd lil ^IClIlallU kongresa SPŽZ, nato pa se v lepem po- poudarja le vlogo matere in gospodinje, znojesenskem dnevu, 8. novembra, sre- V ženskah je združeno veliko pameti čale z domačinkami in predstavniki oblasti in nekaterih strank. Obudile smo spomin na čase pred 48 leti, ki so, žal, v marsičem podobni sedanjim razmeram na Hrvaškem. Dogovorile smo se, daje potrebno ohraniti v spominski sobi dokumente kongresa. Ob 50-letnici, v letu 1993, naj bi orga- pa tudi srčna ljubezen in preudarnost, vse to pa ni dovolj iskoriščeno za dobrobit slovenske družbe, za boljše in mirno življenje. Predsednik občinske skupščine Treb-nje, Ciril Purgartnik, je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da mora slovenski narod ceniti zgodovinsko Zakaj poleti zacveti reka Krka krivo vsakoletno značilno prenasičenje s kisikom, pač pa občutno p •_ vsebnost hranilnih snovi, ki pridejo v vodo z mnogimi odpadki IQq re*c- ^r*i' seJe v Prv' Polovici maja y90 nizvodno od Srebrnič pojavil ^ekomerni razvoj alg ali cvetenje reke. , °leg izgleda je zanesljiv znak za prešerni razvoj alg izmerjeno 155-odstotno prenasičenje s ki-'k°m in visoko biokemijsko potrebo P° kisiku (5,5 — 7,2 mg (h/l). *z rezultatov osnovnih kemijskih “naliz Krke za leta 1986—1990 so podali ugotoviti razlog za pojav cvete-Ja- Rezultati analiz v teh letih kažejo . ekoliko povišano vsebnost spojin, ki j Vlrajo iz komunalnih odpadnih voda b spiranja poljedelskih površin. V poteznih vzorcih, vzetih nizvodno od , febrnič.jc bilo razmeije med kemijsko j biokemijsko potrebo po kisiku povilo.. Vzrok so lahko težko razgradljive novi v vodi ali pa toksične snovi, ki zadnjo biokemijsko razgradnjo. Vsebin Rst težkih kovin, pesticidov in polici-nčnih aromatskih ogljikovodikov v Posameznih vzorcih Krke na izviru ka-®,na stalno onesnaževanje iz kraškega jniedja. V primerjavi z obdobjem j 1990 so bile v letu 1989 v Krki t, urjene razmeroma visoke koncen-acije fosfatov. Isto velja tudi za deter-fnte, saj je bila v Srebrničah v letu ■/”9 izmerjena koncentracija deterget-v?v 0,14 mg TBS/1, kar je za Krko zelo ; s°ka vrednost. Prenasičenje s kisikom t *a Krko značilno in nastopa vsako le-|,-vendar se v preteklih letih ni pojav-r“ 0 cvetenje in s tem povezana spre-'.neniba izgleda reke. Primerjava podatkov za pretok in temperaturo Krke v Podbočju za april in maj leta 1990 in 1989 kaže, da so bili pretoki 1990 precej manjši kot 1989. Se večje so razlike v temperaturah: maja 1990 izmerjena temperatura 18°Cje bila leta 1989 dosežena šele julija. Na podlagi naštetega sklepajo, daje močno cvetenje Krke 1990 posledica povečane vsebnosti hranilnih snovi v Krki, daljšega obdobja sončnega vremena in za ta letni čas visokih temperatur vode. (Podobno bi lahko ugotovili za letošnje leto, op.p.). Cvetenje Krke v spodnjem toku se pojavlja skoraj vsako leto v poletnih mesecih, vendar v bistveno manjšem obsegu, ki je vizualno skoraj neopazen. Edini način, da se to prepreči, je pač čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda v krajih ob Krki in v kraškem zaledju Krke in pritokov. Vsebnost težkih kovin, pesticidov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov v posameznih vzorcih Krke na izviru kaže na onesnaževanje iz kraškega zaledja. Na izviru je bila ugotovljena tudi prisotnost mineralnih olj in formaldehida. V Krki v Krški vasi, kljub temu da teče skozi industrijsko področje, v letu 1990 niso izmerili velikih vsebnosti kovin. V vodi so dokazali le manjšo vsebnost herbicida atrazin. V pritoku Krke, v Višnjici, so ugotovili večje vebnosti ferolnih spojihn, nitrita in fosfata, kar je glede na nagnjenost Krke k prekomernemu razvoju ovecana posameznih vrst alg še posebej slabo. Prednostno so razdeljeni ukrepi na: sanacije industrijskih čistilnih naprav (CN) in gradnjo industrijskih ČN, gradnjo komunalnih CN in na izvajanje meritev in preverbo rezultatov sanacije. Program je občinska skupščina Novo mesto že sprejela. Sedaj je potrebno pripraviti terminsko operacionalizacijo • Na oceno kakovosti reke Krke, ki kaže tendenco rahlega poslabšanja, v največji meri vpliva neurejeno čiščenje komunalnih in industrijskih odpadnih voda, saj je onesnaženje večje od samočistilne sposobnosti Zato smo na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto pripravili program ukrepov za zmanjšanje in odpravo virov onesnaževanja, v prvi vrsti industrijskega onesnaževanja. programa ukrepov po virih onesnaževanja. S takim celovitim pristopom sanacije odpadnih voda bomo poskušali Krko približati II. kakovostnemu razredu kakor tudi zaščititi kraške izvire pitne vode in podtalnico na območju občine. SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE PROSTORA OBČINE NOVO MESTO vlogo NOB, kije na evropskem prostoru pripomogla k zlomu fašizma in s svojo osvobodilno borbo položila temelje za današnjo samostojnost in neodvisnost Slovenije. Po zgledu borcev NOV moramo biti danes zavedni Slovenci in ne predvsem nacionalisti. Znani slovenski igralec in režiser Jože Gale, kije že leta 1943 sodeloval v Klopčičevi enodejanki Mati, pripravljeno delegatkam kongresa SPŽZ, je recitiral pesem svoje sestre Ane, Motiv poletne noči 1942, kije prav tako pretresljiva, kot je bila pretresljiva njena smrt v letu 1944, ko sojo domobranci zverinsko ubili. Udeleženke srečanja smo sprejele tudi poziv vsem ženskam sedaj že bivše Jugoslavije, da naj ves svoj ženski in materinski vpliv odločno zastavijo, za to da se preneha s prelivanjem krvi v dobro človečnosti, miru in strpnosti med narodi, sosedi in pod domačim krovom. DRAGICA ROME ZKO IŠČE NOVO IME LJUBLJANA — Na zadnji seji predsedstva ZKO Slovenije je beseda tekla tudi o tem, kaj naj bo ZKO v prihodnje: zveza organizacij ali zveza društev, češ da tako narekujejo potrebe časa, poleg tega pa pripravljajo nov statut te organizacije. Zaenkrat so menili, naj ostane sedanje ime organizacije. SE EN POSNETEK Z LEVSTIKOVE POTI — Predsednik organizacijskega odbora, Rudi Bregar, izroča predsedniku Kučanu spominsko darilo, očitno predolgo in verjetno za zdaj še preozko trenirko. Ko so sporočili rezultate, seje prepričal, da so navijali zanj. Dodalje le: »Jaz sem bil samo za kriterij, da so bili lahko drugi hitrejši!« (Foto: P. Perc) JANČIJEVA MAMA — Na sobotni proslavi ob 50. obletnici izgnanstva so se Šentjanci in gostje spomnili junaške borbe Milana Majcna in Jančija Mevžlja, ki sta leta 1942padla v Mumicah po neenakem boju z mnogo številnejšim okupatorjem. Kronisti pravijo, da so Nemci oba partizana pokopali z vojaškimi častmi in da so ju dajali za zgled svojim vojakom, kako se je treba boriti Na slike učenci šentjanške osnovne šole in predsednik skupščine KS Šentjanž, A ndrej Repše, s cvetjem pozdravljajo Jančijevo mamo, ki zdaj živi v Ljubljani (Foto: P. Perc) SREČANJE NAJSTAREJŠIH—Krajevna organizacija Rdečega križa Čatei ob Savi je v petek, 8. novembra, organizirala srečanje starejših krajanov v Lesovi zidanici Srečanja se je udeležilo 38 ljudi Med njimi je bila najstarejši Marija Vo vk iz Čerine, rojena leta 1908. Med moškimi paje bil najstarejši Mar tin Pangerič iz Prilip. Zaplesali so in zapeli ter za kratek čas pozabili na vsak danje težave in celo na bolečine. (F. Z.) SREČA LISO SE PO ŠTIRIDESETIH LETIH — Na pobudo Jožeta Zgonc iz Šentruperta seje 26. oktobra na Okrogu nad Šentrupertom zbralo 15 mož,) so od leta 1949pa do 1951 služili kadrovski rok vNegotinu. Iz trebanjske obč ne je bilo tam kar 48 fantov. Štirje so že umrli, nekajjih je odšlo v tujino, trije p se srečanja niso udeležili. Zbrani so obujali spomine na tiste dni, hkrati pa s sklenili, da bi se odslej srečevali vsako leto. (Foto R. Majer) PR VO SREČANJE PO 30 LETIH — Na Martinovo soboto so se v Novem mestu srečali maturantje prve generaci srednje kmetijske šole Grm. Od 94 maturantov iz Dolenjske in Gorenjske jih je na srečanje prišlo kar 51. Zbrati so se gostišču Breg, si v Dolenjskem muzeju ogledali film o Novem mestu, zatem obiskali Kmetijsko šolo na posestvu Bajnt pod Trško goro, kjer so se seznanili tudi s kletarskimi dosežki Krkine kleti, in na koncu srečanje končali tam, kjer so jj začeli. Na slike takole so se za spomin postavili pred sedanjo kmetijsko šolo. (Foto: J. P.) REGISTRSKE BLAGAJNE ELEKTRONSKE TEHTNICE RAČUNALNIKI IN PROGRAMSKA OPREMA SATELITSKE ANTENE Z MONTAŽO VJ PANASONIC TELEFONI TELEFAXI IN ELEKTRONSKE CENTRALE FENIX INFORMATIKA Novo mesto Parztizanska 19. tel 066 i/6-126 L/ KOVINOTEHNA «,.«■. Mednarodno trgovsko podjetje, Celje STE VELEPRODAJA ODjavlja prosto delovno mesto PREDSTAVNIK ZA OBMOČJE Dolenjske K sodelovanju vabimo izkušenega ambicioznega komercialista, ki pozna kupce v industriji in trgovini na območju Dolenjske. Pogoji: — VII. štopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali,tehnične smeri — 3 leta delovnih izkušenj na vsebinsko enakem delovnem mestu — 6-mesečno poskusno delo Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo rešeno stanovanjsko vprašanje, telefon in osebno vozilo. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo objavljenega delovnega mesta, naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: KOVINOTEHNA CELJE, d.d., Mariborska c 7. (Kadrovska služba) TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE d.o. o. po sklepu skupščine podjetja razpisuje delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima VII. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri — da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da ima oraanizacijsko-vodstvene sposobnosti — da ima ugled dobrega gospodarstvenika — da aktivno obvlada en tuj jezik. Kandidat mora ob prijavi na razpis navesti vse podatke o svojem članstvu v upravnih ali nadzornih odborih drugih družb (podjetij), vse o svojih delnicah in obveznicah. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov podjetja TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE, d.o.o., Aškerčeva 7, 68250 BREŽICE, v 8 dneh po dnevu objave. Mandatna doba traja 4 leta. O izidu razpisa bomo kandidata pismeno obvestili v 8 dneh po odločitvi o izbiri. gorenje Program Kompresorji, Črnomelj, Ulica heroja Starihe 24, razpisuje prosto delovno mesto VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — najmanj dve leti delovnih izkušenj pri podobnih delih Prednost bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem vsaj enega tujega svetovnega jezika ter z izkušnjami pri delu z računalniško opremo. 2 izbranim kandidatom bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na zgornji naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30-ih dneh po preteku roka za sprejem prijav. Dodatne informacije so na voljo osebno ali na telefon št. 51-508. V_______________________________________________________J OPEKARNA NOVO MESTO, p.o. Zalog 21, 68000 Novo mesto objavlja licitacijo viličarja INDOS, tip Y 30-PSX 3.1, leto izdelave 1979, nosilnost 3000 kg. Licitacija bo v petek, 22.11.1991, ob 12.00 uri v podjetju. Ogled bo mogoč istega dne v času od 10.00 do 11.00 ure. Varščino v višini 10% od izklicne cene plačati pred licitacijo. Morebitni prometni davek plača kupec. POTROŠNIŠKO POSOJIL01+4 okna, vhodna, notranja In garanta vrata, senčila, vrtne garniture stenske In stropne obloge * ODDoooGaga * ©ffgjaoD LZir.an C?X?3W®S * TO% POPUST za hiše in montažne stene S8JELOVICA lesna Industrie ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu Ujel, telefax: 064/632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA lOKA 064/632-270, KRANJ 064/211-232, LJUBLJANA 061 /440-400 CELJE 063/25-881, MARIBOR 062*31 -331 MURSKA SOBOTA 069/22-821, NOVO MESTO 068/22-772, METLIKA 068/58-716, NOVA GORICA 065/23-660, IZOLA 066*1 -238 POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto IN.M7/56640, TAJLES Trzin ml.: 061/712-343 AJNA Jesenico ml.: 064M1-564, UR Vfeferfe ml.: 063/855-646, KERA TRADE Zagorja ob Savi 0601/62456, ERA Vehnjo 063/853-448 OBIŠČITE NAS NA SEJMU POHIŠTVO 91 - HALA D NOVOTEHNA DANES jŠm NOVA PODOBA NAKUPA Spoštovani, ponosni smo, da Vam lahko predstavimo največjega trgovca s tehničnim blagom na Dolenjskem TEHNIČNO PRODAJNI CENTER NOVOTEHNA. Naša poslovna samozavest temelji na spoštovanju želja in potreb kupcev, na bogatem znanju in izkušnjah, s katerimi smo skrbno izbrali najboljše blago. Vam je namenjena NOVA PODOBA NAKUPA! Prijateljski pozdrav, Vaš TEHNIČNO PRODAJNI CENTER NOVOTEHNA Cesta komandanta Staneta 38,68000 Novo mesto. NOVOTEHNA ZAHVALA Oh boleči izgubi ljubega moža, očka, dedka in pradedka CIRILA KNEZA s Trate se zahvaljujemo vsem, ki so se od njega poslovili. Posebna zahvala njegovim prijateljem lovcem. Vsi njegovi ZAHVALA V 85. letu starosti je umrla naša teta MARIJA BUČAR Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, dobrim sosedom za vsestransko pomoč, darovano cvetje, sveče in maše ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Iskrena hvala patronažni sestri Jelki Pirc, g. župniku in Francki Kozina za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala vsem! Vsi njeni Avtopromet, gostinstvo in turizem ^—p o. Vavta vas 36 w * RAZPISUJE na podlagi zakona o prometu z nepremičninami in sklepa delavskega sveta JAVNO DRAŽBO za prodajo opremljenih poslovnih prostorov in funkcionalnih 5 zemljišč Župančičevo sprehajališče 2 v Novem mestu, ki | obsegajo: — poslovna stavba gostišča s pomožnimi prostori v izmeri 654 m2 — garažni objekt 48 m2 — dvorišče 371 m2 — parkirišče 1143 m2 j — neurejeni del zemljišča 371 m2 Izklicna cena skupaj je 1.030.000 DEM, v protivrednosti SLT po srednjem oziroma borznem tečaju. Dražba ni možna za posamezne dele. Javna dražba bo 3.12. 1991 ob 12. uri na sedežu podjetja: Vavta vas 36, Straža. — Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene po srednjem oziroma borznem tečaju na dan vplačila kavcije na ŽR: 52100-601-11742 pri SDK Novo mesto. Udeležencem, ki ne bodo uspešni na dražbi, bomo vrnili vplačano kavcijo v roku 3 dni. — Kupec mora po izvršeni dražbi v roku 3 dni podpisati pogodbo in plačati celoten znesek kupnine, ki bo izvršena na javni dražbi, pri čemer se v ta del kupnine šteje že plačana kavcija. — Kupec prevzame z nakupom tudi vse pogodbene obveznosti prodajalca, ki jih ima na teh nepremičninah. • — Vse stroške v zvezi s prodajno pogodbo, davek na promet z neprei ničninami in zemljiškoknjižnim prenosom nosi kupec. j Vse morebitne dodatne informacije lahko dobite na telefon 068 ? 84-535. ZAHVALA Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostati so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneS. Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MARTIN JUREJEVČIČ iz Rosalnic Kako toplo deluje na dušo, ko čutiš, da v nesreči nisi sam. Bilo nam je v tolažbo sočutje dragih prijateljev, sorodnikov in sosedov. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojniku darovali toliko prelepega cvetja in ga v tako velikem štpvilu ftospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo KS Rosalnice, ZZB NOV, GD Rosalnice, Novoteksu Predilnica Metlika ter govornikoma g. Antonu Vraničarju in g. Martinu Matjašiču za besede slovesa ob domači hiši in ob odprtem grobu. Hvala pevcem iz Črnomlja, ki so ga svpesmijo pospremili k zadnjemu počitku ter g. župniku Janku Štamparju za poslovilni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Kristina, hčerki Jožica in Martina z družinama ZAHVALA V 84. letu nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustiia naša draga mama ANA GORENC roj. Kuhelj iz Šmarja 23, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala tudi Cestnemu podjetju Novo mesto, Osnovni šoli Šentjernej, g. prokuratorju ter g. kaplanu za lepo opravljen obred in cerkvenim pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolečina je bila močnejša od življenja. Nihče ne ve, kako boli, ko tebe, draga Majda, več v našem domu ni 10. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša ljuba mamica, hčerka in sestra MAJDA KOVAČIČ iz Zbur Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje ter prižigate svečke in se je kakorkoli spominjate. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi in jo hranimo v lepem spominu SLOVENIJA1991 I »STARO ZA NOVO« SAMO ŠE 47 DNI! Kupce avtomobilov obveščamo, da še sprejemamo vplačila za avtomobile RENAULT po ceniku z dne 15.10.1991 tudi po sistemu »staro za novo«. Če imate lastnega kupca za rabljeno vozilo, vam zaračunamo samo 3% provizijo. Zaradi izrednega zanimanja pa ponovno objavljamo tudi kupon Dolenjskega lista, s katerim vam omogočamo A pri pripravi vašega vozila za zimo. Priprava vozila za zimo bo zajela naslednje: — kontrolo in nastavitev vžiga motorja, ~ ^stk°a^akumidatoda°rnehladilne tekočine olla v motorju ter čistila vetrobranskega stekla, — testiranje elektroinstalacij, — preventivni tehnični pregled ter ostalo svetovanje v zvezi z vašim avtomobilom. S tem kuponom je cena še vedno Novi zakon o prometnih davkih, ki bo začel veljati s 1.1. 1992, odpravlja davčne olajšave pri nakupu po sistemu »staro za novo«. Torej — če ste lastnik rabljenega avtomobila že dve leti — IZKORISTITE ŠE ZADNJO PRILOŽNOST! IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllM^ PIONIR AVTOHIŠA SERVISNO PRODAJNI CENTER, d.d., Novo mesto, Ločna 48 In ne pozabite: ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 19. ure,ob SOBOTAH od 7. do 13. ure. 1 Prodaja vozil tel. 24-533 i Tehnični pregledi tel. 23-449 Servis tel. 22-613 Trgovina tel. 24-629 1********************************«**********^ Pokličite nas na tel.: (068) 22-613 ali 21 -243 p I | in zahtevajte g. Kastelica i ^ ali Cf 011^0 ~ tS-T S* * ^ IjSlOIsMra AVTOHIŠA Servisno prodajni center Novo mesto d.d. | ali g. Gajiča. l ..... I J ^ \ 1 V TEM TEDNU VAS ZANIMA K0LEDAR -KIN0 - službo isce - službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji w i cm i cunu vmo £.Mmm a prodam - kupim - posest - zenitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale tedenski koledar Četrtek, 14. novembra Nikola Petek, 15. novembra Leopold Sobota, 16. novembra Otmar Nedelja, 17. novembra Elizabeta Ponedeljek. 18. novembra Roman Torek, 19. novembra Špela Sreda, 20. novembra — Srečko LUNINE MENE 14. novembra ob 15.01 prvi krajec kino BREŽICE: 15. in 16. 11. (ob 20. uri) ameriški triler Ko jagenjčki obmolknejo. 17. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriški avanturistični film Nikoli ne reci nikoli. 19. in 20. II, (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ameriška ninja — IV. del. ČRNOMELJ: 14. (ob 19. uri) in 17. 11 (ob 20. uri) ameriški kriminalni film New Jack City. 15. in 18. II. (ob 18. uri) ameriški risani film Račje zgodbe. 15. II (ob 20. uri) ameriški erotični film Hpt spot. KRŠKO: 14.11. (ob 19. uri)koncert Grecntovvn jazz banda. KRMELJ: 16. II. ameriški avanturistični film Robin Hood. NOVO MESTO DOM KULTURE: 14. (ob 18. uri) in 16. 11. (ob 16. uri) ameriška grozljiva komedija Rjovenje, i4. (ob20. uri) in 16.11. (ob 18. uri) ameriška komedija Ženska v rdečem. 15. II. (ob 19. uri) Jubilejni koncert MPZ. 16. in 17. I L (ob 20. uri) ameriški erotični film Vroče sanje. 17. (ob 16. in 18. uri) ter 18. 11. (ob 18. in 20. uri) ameriška psihološka grozljivka Ko jagenjčki obmolknejo. SEVNICA: 15. in 17. 11. ameriški avanturistični film Robin Hood. 18. in 20. 11. ameriški erotični film Osvobajanje miss Beethoven. ---------------------------------- PRODAM R4 GTL, letnik 84. ® 068/24-953. OPEL VECTRO 1,6 IGL prodam ali zamenjam injugo45 A, letnik 1987, prodam. Informacije na s (068)25-909. Prodam R 4 GTL, letnik 89 (december). Informacije o 068/23-585 (zvečer). kmetijski stroji KMETOVALCI! Akumulatorje VESNA MARIBOR vam nudi prodajalna AGROIZBIRA KRANJ, : (064)324-802, po ugodni ceni. Primer: 12 V 97 Ah sume 3.500,00 SLT, 12 V 135 Ah stane 4.630 SLT. 6363 TRAKTOR TORPEDO 4506 s kabino ugodno prodam. Marija Šuštarič, Prilozie 2, Gradac. 6405 TRAKTOR IMT 539, star dve leti, prodam, e 23-487. 6473 kupim DRUŽBENO GARSONJERO ali manjše stanovanje v Novem mestu kupim namesto vas ter nudim ustrezno nagrado, t 22-711 interna 487, Martin. 6429 OBRAČALNI enoredni plug in frezo za traktor Tomo Vinkovič 818 kupim. Jff-(061 (482-444, popoldan. 6452 motorna vozila GOLF DIESEL, letnik 1987, prodam. Skube, Muhaber 11, Novo mesto. 6341 JUGOSK/LA 55, maj 1989,36.000 km, prodam. ■ (068)28-209. 6344 Z 750 prodam. Sajovic, Češča vas 23, Novo mesto. 6350 GOLF, letnik 1987, prodam. Cena 11000 DEM. : (068)27-501. 6354 KOMBI Z 850 AF.FURGON, letnik 1982, prodam. Lekše, Šolska 16, Otočec. 6359 GOLF JXB, november 1987, registriran, 40000 km, odlično ohranjen, prodam. s 26-605. 6362 AUDI 80 TD, letnik 1990, prodam ali menjam. : 20-577. 6368 PRODAM ohranjen 126 P, letnik 1988, in harmoniko Železnik, H, E, A duri, prodam. Cena ugodna, c (068)45-049. 6369 GOLF DIESEL, letnik 1984/7, prodam. Jože Brganl, Krmelj 30. 6371 OLTCIT prodam ali menjam za starejšega golfa z doplačilom. : 25-259. 6374 GOLF DIESEL, S PAKET, letnik 1985, in 125 P, letnik 1979, ugodno prodam. d (068)76-204. 6376 OPEL KADETT 1,4 i, 5/91, prodam ali menjam za golfa, e 59-711. 6378 Z 101, 7/84 in Z 750, 3/81, ohranjena, ugodno prodam. Frane Mlakar, Zlo-ganje 3, Škocjan. 6379 JUGO 55 A, letnik 1986, prodam. : (068)28-688. 6380 MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure 23-343 LADO SAMARO 1300, 9/88, prodam. »; 27-971. 6382 HYUNDAI 1,3 GLS SEDAN, letnik 1990, prodam, c (068)73-524. 6383 HONDO 1,4 prodam, c (068)21-808, po 18. uri. 6384 R 4, star dve leti, prodam ali menjam za starejši Zastavin avto. Zdravko Turk, Pod vinogradi 2, Straža, c 84-898. 6386 JUGO 45,6/90,7.000 km, barve višnje, garažiran, dodatno opremljen, prodam. : 28-811. 6392 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. 21-188. 6394 JUGO KORAL 45, 4/91, prodam. .* 24-654. 6396 OPEL VECTRO 1,6 IGL, kovinske barve, staro dva meseca, ugodno prodam, c 22-349. 6397 LADO 1200, letnik 1987,45.000 km, prodam, t (068)22-874, po 15. uri. 6398 R 5, letnik 1991, prodam. : 28-601. 6399 Z 750, letnik 1984, prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. 6400 126 P, september 1990, 3.500 km, rdeče barve, prodam, o (068)24-314. 6402 Z 850, december 1983, dobro ohranjeno, ugodno prodam, o 76-067. 6403 LADO RIVO 1300, letnik 1988, ugodno prodam, t (068)44-919, dopoldne ali (068)44-171, popoldne. 6404 OPEL KADETT, letnik 1976, registriran do 11 /92, prodam za 3.000 DEM. Ivan Cerar, Viniška 16, Črnomelj. 6406 ZASTAVO 101, staro a dobro ohranjeno, registrirano do julija 1992, prodam za 50.000 SLT. Stanko Rečnik, Ul. heroja Slaka 18, Trebnje, * (068)44-483. 6407 GOLF, letnik 1979, prvi lastnik, prodam. Ivan Hcrceg, Dečno selo 23, Artiče. 6409 LADO KARAVAN, letnik 1986, registrirano do 9/92, prodam ali zamenjam za manjše vozilo. ;e 27-267, popoldne. 6410 JUGO 45, 11 /89, rdeče barve, ugodno prodam. : 44-980. 6411 GOLF DIESEL, letnik 1989, prodam. ; 49-148. 6414 JUGO 45, letnik 1989, prodam. Prodam tudi VW 1200 po delih, r (0608)60-346. 6415 KARAMBOLIRAN NISSAN SU-NY 1,6 SLX, star 4 leta, prodam. Gašpir, Orehovec 18, Kostanjevica. 6417 Z 750, letnik 1984, ugodno prodam. : 52-128. 6418 Z 101, letnik 1988,2Q.OOO km, dobro ohranjeno, prodam, s (068)56-375. 6419 SIMCO CHRYSI.ER 1307 GLS, letnik 1977, z rezervnimi deli, zelo poceni prodam. : 25-714. 6421 Z 101. letnik 1988, ali Z 750, letnik 1984, prodam. : 27-263. 6422 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek Jakše, Bojan Budja, Breda Dušic Gornik, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran. tZRAJA ob četrtkih. Posamezna številka 30 SLT, naročnina za 4. trime-za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tuimo 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druqa tuja valuta v tei vrednostij na leto. OGLASI: I cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 450 SLT, na prvi ali zadnji strani 900 SLT; za razpise, licitacije ipd. 500 SLT. Mali oglasi do deset besed 400 SLT, vsaka nadaljnja beseda 40 SLT. . ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52700-603-30624. Devizni račun št.. 52700-620-970-25737-728-4405/9 (LB — Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV Dolenjski list, 68007 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom:uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomskapropa-?*°“f 'n fotolaboratorij 23-670, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7 91) se za Dolen/ski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljub- LADO 1300 KARAVAN, letnik 1986. ugodno prodam. Jankovič, ,c 24-071. 6423 TERENSKO VOZILO djeep Fiat prodam ali zamenjam za fiat 126 z doplačilom. : 28-138. 6424 R 4 TL, letnik 1984, rahlo karamboli-ran, prodam. : 85-429. 6425 R 4, letnik 1987, prodam za 3.500 DEM. : 78-262. 6427 Z 101, letnik 1984, in Z 750, letnik 1981, prodam. « 43-594. 6431 R 18 TL, prevoženih 55000 km, prodam. : 76-192. 6433 OPEL VECTRO 1,6 GLS, 5 vrat, letnik 1991, prodam, s (068)27-071. 6434 Z 101, letnik 1981, prodam za 1500 DEM. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej. 6436 HON DO C1 VIC HB 1,4,90 K M, letnik 1990, kovinsko siva, prodam za 17.500 DEM. c 41-116. 6438 R 4 Gl L, letnik 1985, ohranjen, prodam za 3600 DEM. t 41-116. 6439 SAMARO, letnik 1988, prodam. Alojz Jarc, Ivanja vas 6 a, Mirna Peč. 6442 126 PGL,letnik 1990, prodam. : 21-803. 6443 FIAT ARGENTA, letnik 1987, renault Trafic, letnik 1985, ter traktor TV 18 ugodno prodam. Informacije na /t (068)76-009. 6445 R 4 GTLJ, letnik 1983, prodam. Anton Zorc, Zloganje 16, Škocjan. 6448 KORAL 55, nov, prodam ali zamenjam za cenejši avto. ?«: 26-434. 6449 R 5 CAMPUS, nov, črn, prodam ali menjam za cenejši avto. »v 85-173. 6450 MITSUBISHI COLT GL, letnik 7/90, in ford Sierra 1,6 L, letnik 8/85, prodam. Cena po dogovoru, s. (068)26-284. 6451 BMW 320 IM, 1988, klima ABS, električne šipe, električna ogledala, sončna streha, nujno prodam ali menjam, o (068)49-246. 6458 JUGO, letnik 1988, prodam, s 48-627. 6459 VISO OLTCIT, novo, in jugo Koral 45, letnik 1989, prodam, c (0608)43-005. 6460 GOLF DIESEL, letnik 1985, registriran do 7/92, prodam. ;c: 27-724. 6461 GOLF JGL DIESEL, letnik 1985, in Z 128, letnik 1990, prodam. Možna tudi menjava za cenejše vozilo, c (0608)60-075, interna 203. 6464 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 10. aprila 1992, 20000 km, prodam ali menjam za golfa diesel z doplačilom. ; 24-590. 6467 JUGO 45, letnik 1988, in novo mizarsko delovno mizo prodam. Za mizo vzamem v račun prašiča, e 27-265. 6470 GOLF DIESEL, 1979, in ford Eskort, 1979, prva registracija 1980, oba v dobrem stanju, prodam. c 73-401. 6472 OPEL KADETT. letnik 1976, prodam. » 21-704. 6476 WARTBURG. letnik 1989, ali Z 128, letnik 1986, prodam, c (068)58-285. 6478 Z 128, letnik 1987, in R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Oba sta odlično ohranjena. s (0608)61-362, zvečer. 6480 GOLF DIESEL, letnik 1988, poceni prodam, i (068)51-504. 6482 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, z dodatno opremo, prodam, s 25-113. 6483 JUGO 45, 11/89, in 126 P, letnik 1990, prodam, c 85-439. 6485 R 5 CAMPUS, 5 vrat, bel, temna stekla, letnik 1991, prodam. Mazovec, Cesta herojev 66, Novo mesto, c (068)26-778. 6487 LADO NIVO, 1/88, prodam. • 56-718, popoldne, 56-192, dopoldne, Irena. 6488 OPEL KADETT 1,3, zelo dobro ohranjen, in opel Corso, karambolirano, brez. motorja, tudi po delih prodam. : (068)56-641. 6491 Z 750 LE. letnik 1986, 64000 km, prodam za 1700 DEM. Tomaž Žnidaršič, like Vaštetove 2, Novo mesto, c 23-719. JUGO 45. letnik 1987, prodam. 23-809, po 16. uri. 6497 AUDI 60, starejši, vozen, registriran, prodam za 1500 DEM. s- (068)76-270. 6501 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. Srečko Anželj, Blato 11, Trebnje. 6502 R 5, temno zelene barve, s premično streho, avtoradiom, registriran do 11 /92, prodam. : 26-371. 6503 PRODAM Mercedes 12/13, letnik 1984, ter Renault Master, letnik 1982 (068) 23-627. PO-2348-MO VVARI BURG, letnik 1978, registriran do 14. 8 1992, ugodno prodam. 28-603 ali 25-258. KVALITETNO in poceni montiram in servisiram rolete in žaluzije. Retelj Rudi, Cegelnica 54. 28-164. NOVOST IZ TOVARNE ZAVES IS Velana LJUBLJANA, ŠIMARTINSKA 52! Pridemo na dom z vzorci, nasveti, metrom. Izberete zaveso, mi vam jo sešijemo in prinesemo domov po tovarniški ceni. Pokličite po tel ■ (061)325-282. obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah, o (068)44-662. 6225 GRADITELJI! Se bojite birokracije, poli po uradih in zapletenih postopkov? Za pomoč in storitve se obrnite na Angelco Legan, Novo mesto, Le banova 24, tel. (068j 22-282, ki vam: • svetuje in organizira pridobitev dokumentacije in dovoljenj, • pridobi izvajalca za gradnjo, • opravlja gradbeni nadzor, • svetuje pri prometu nepremičnin, pri sosedskih lastninskih sporih itd Pokličite, delovni čas ni omejen! Po ugodnih cenah organiziramo silvestrovanje v Pionirjevi restavraciji v Bršljinu in počitniškem domu na Gorjancih. Informacije po telefonu št. 24-121, int. 346. TilTa TEHNIČNA TRGOVINA SERVIS GORILCEV Bršljin 21, Novo mesto, tel. 27-197 UGODNO - GORILCI1 LOPUTO od 23,882,40 - CISTERNE 20001 od 9.600,00 - S tem oglasom dobite KOPALNE KAD' v klasi popust 30% RADIATORJE EM0TERM popust 5% Ves tehnično-instalacijski material, motorne žage, barve, laki, telefoni... Možnost montaže in brezplačnih prevozov ter SER-\ VIS GORILCEV TRGOVINA - SERVIS Rezervni deli za gospodinjske stroje: C AN Dr, GORENJE, KONČAR, OBODIN, El NIŠ. Servis za popravila in izolacijo zamrzovalnih skrinj. DANČULOVIČ, Glavni trg 4, Novo mesto, tel. (068j 24-314 ali 21-695. SADNE SADIKE, VRTNICE, OKRASNO GRMIČEVJE več sort in barv dobite pri Vrtnarstvu Prešeren, Lobetova 42, Novo mesto. Hi-fi center, Resljeva 34, Ljubljana prireja v času od 13. do 16. novembra promocijsko prodajo zvočnih omaric »JAMO«. Videli, slišali in kupili boste lahko marsikaj. Odprto od 9. do 19. ure. / IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV TER CEVI 7A V9A OSEBNA VOZILA! marčun Prešernova 12 _ . _ 61235 Radomlje Tel.! 061/727-924 NANCA Trgovina na Žibertovem hribu iz Novem l/l/IIH!" W\/mestu M(pv, Ir tel. 1068)28-875 Sposojanje po-\ ročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! J AVTO ŠOLA SR j BOTNIK Najceneje do vozniškega izpita. Brezplačen tečaj. Brezplačna prva ura vožnje. Začetek tečajev iz cestnoprometnih predpisov za voznike A in B kategorije: - 19.11.1991 ob 16. uri v osnovni šoli Gabrje, - 22.11.1991 ob 16. uri v Straži. Organiziran bo tudi tečaj prve pomoči. Informacije na tel. (068) 84-683 ali pa pridete kar na dan začetka tečaja. ----—„ Vedeževalka Slavica gostuje v Novem mestu 23. 11. 91. Naročila na \tel. (065) 26-839. J ELEKTROMEHANIKA — STOPKOKEY Naredite korak v prihodnost in hkrati bodite korak pred drugim. To vam omogoča STOPKOKEY s svojimi daljinsko upravljanimi elek-tropogoni za garažna in druga vrata. Cene ugodne. Vse informacije na tel. št. (0608) 79-735. LEPO IN DOBRO DOMAČO OREHOVO IN ROZINOVO POTICO z domačo smetano, primerno za razne slovesnosti in praznovanja, lahko naročite na tel. 73-083. posest HIŠO, v III. gradbeni fazi, v Bučni vasi, in cca 2000 m2 zemlje prodam. ® (061)375-626. 6342 VINOGRAD, gozd, klet na Tolstem vrhu (skupaj 70 a) prodam, a; (061)52-095. _ 6348 PARCELO na Okrogu pri Šentrupertu zelo ugodno prodam. o (061)346-149 STAREJŠO HIŠO, vseljivo, v okohci Novega mesta, ugodno prodam, ffl 26-174, po 17. uri. 6356 PRODAM 2 ha njive na ravnem, dostop s ceste na Gomili pri Dragi. Ts 41-027 ali 23-245. 6360 MEŠANI GOZD (1 ha 90 m) pri Dolenjskih Toplicah prodam. s (061)852-215. 6361 OSTREŠJE za hišo ter njivo in travnik prodam. it. 28-879. 6365 HIŠO z. nekaj zemlje, ob cesti v Krškem, zamenjam za manjšo z. vrtom, tudi v Krškem, a (0608)32-398. 6367 PARCELO (7000 m2), primerno za vikend, ugodno prodam. I m2 je I DEM. Vodovod in pot na parceli, električni in telefonski vod oddaljen cca 300 m. Sončna lega, 50 km iz. Ljubljane, smer Dolenjska, ■s: (064)620-020. 6370 NJIVO, II. kategorije, veliko 18 arov, v Vavti vasi pri bencinski črpalki, prodana. Pokličite na %: (061)223-874. 6375 NA ROBU Novega mesta prodam 7 arov zemlje (vinograd, sadni in zelenjavni vrt) in zidanico. Voda in elektrika sta. dt (068)24-816, popoldne. 6388 V OKOLICI Novega mesta prodam parcelo z opuščenim vinogradom (1500 m2), primerno za vikend. Cena 8.000 DEM. ® (061)106-068 int. 19. do 15. ure. 6391 STAREJŠI VINOGRAD, na ugodni legi v Semiču, prodam, /o 26-210 po 15-uri in dopoldan 21-040 int, 319. 6393 4 ha 80 a GOZDA in nekaj zemlje v Vel. Trnu pri Krškem prodam. Božena Kasalovič, Trg Veljka Vlahoviča 6, Rib" niča, S? (061)861-700. 6395 NOVEJŠI VINOGRAD na žici, s hramom in opremo, na Piroškem vrhu pri Cerkljah ob Krki in zazidljivo parcelo, primerno za vinograd, v Jakobu pri Suhorju prodam. >o (068)50-135. 6401 5 km iz Sevnice prodam vinograd in pašnik (28 arov). % (0608)81-114 int. 245. 6412 ZA SAMO 30.000 DEM prodam starejšo hišo - vilo na Vinici pri Črnomlju. ® (061)812-389, po 17. uri. 6413 DVE KMETIJSKI PARCELI v okolici Šentjerneja prodam, it (061)484-610. 6428 ZAZIDLJIVO PARCELO v Straži prodam, is: (068)21-308. 6432 ZEMLJIŠČE (3000 m2), nad Stražo, prodam za 3000 DEM. 'a; 41-116. SMREKOV GOZD (1 ha, 10 arov), v okolici Novega mesta, prodam, a 24-850, popoldne. 6455 VIKEND PARCELO, v velikosti 1400 m2,8 km od Novega mesta, prodam po 6 DEM m2.w (068)28-502. 6456 VIKEND ZIDANICO v Šmavru, blizu Trebnjega, ugodno prodam. ® (061) 614-176. 6466 VIKEND, z vinogradom, 24 a, v Mrzlavi vasi pri Čatežu, mešani gozd, 80 a, na Koroškem pri Mokricah, prodam. ® 24-486, od 8. do 14. ure. _ 6484 PARCELO za vikend, v Šmavru, delno vinograd na žici, prodam za 6 DEM 1 m2. ® (061)455-191. 6486 NJIVO (3200 m2), na lepi sončni legi, v vasi Dobe pri Kostanjevici na Krki, prodam najboljšemu ponudniku. ® (061) 263-817. 6489 GOZD (6400 m2) in njivo oziroma travnik (2600 m2), 3 km iz Dolenjskih Toplic, prodam za 650.000 SLT. ^ (064)212-329, petek, sobota, nedelja popoldne. 6493 NA GOLEKU pri Krškem prodam to parcele (njiva 19,68 a, travnik 35,65 a, gozd 31,72 a). Vinko — Terezija Božic, Osredek 9, Krško. 6494 PO UGODNI CENI prodam gozd (38,38 a) v bližini Dol. Dobrave pri Trebnjem. Dovoz do gozda z avtom. ® (061)40-834, od 16. do 21. ure. 6498 VIKEND, primeren za bivanje, Prl Trebnjem, prodam. ® (068)28-706. ^ PRODAM zidanico na mirnem kraja na Trški gori. ® 068/23-585 po 20. uri prodam TRI TERMOAKUMULACIJSKE PEČI, 3,5 KW, prodam. Elizabeta Stan' gelj, Cesta oktobrskih žrtev 8, Šentjernej' 6346 KORUZO v štrokih prodam. 'it. 26" 373. 6347 VEČ PRAŠIČEV za zakol in 10 m3 bukovih drv ugodno prodam. Vidmar, Gumberk 4, Otočec. 6354 PRODAM PREŠO za grozdje, letn* 1940. ® 25-226. ZAHVALA Ljubila si svoj dom, ljubila travnike in polja, ljubila vse ljudi, razdajala dobroto si. Tiho, brez slovesa nas je zapustila naša draga mama, babica, sestra, teta in tašča ANICA MERLIN iz Dol. Kamene Ob boleči izgubi se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrin) sosedom za nesebično pomoč, znancem in kolektivu Pionir TEG MKO. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Ašiču za ganljive poslovilne besede in domačim gasilcem za organizacijo pog(c' ba. Vsem najlepša hvala za podarjene vence in cvetje, izražena sožalja, darovane maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Dol. Kamence, 5.11.1991 Št. 46 (2204) 14. novembri Plesni center Dolenjske vabi ljubitelje plesa k vpisu v plesne tečaje, ki se bodo pričeli v nedeljo, 17. novembra 1991, in sicer: — začetni tečaj ob 16. uri — nadaljevalni tečaj ob 18. uri — izpopolnjevalni tečaj ob 20. uri Tečaji bodo potekali v dvorani Plesnega centra na Loki. Vpis pol ure pred pričetkom tečajev. MONTERJA centralne kurjave, z ustrezno prakso, zaposlim. ® 24-590. BISTRO PA-PI išče dekle za strežbo v času odsotne delavke. ® 23-418, popoldne. 6490 ODLIČNO PLAČANO DELO! V Trebnjcm nudim sposobnim vrhunsko delo v zastopniški dejavnosti, katerega rezultat je odličen zaslužek. ® (061 >371-534. stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. ® 28-769. ENOSOBNO STANOVANJE na Mestnih njivah zamenjam za enoinpol ali dvosobno. ® 28-632. 6355 PRODAM rabljena okenska in vratna ‘rila — dvojna, zasteklena 120 x 80,125 * 50, 65 x 45, 210 x 75, skupaj 34 kom. I'upec, ki odpelje vse, ima prednost in še Osebno ugodnost. Informacije na ® (068)22-058. 6357 PRIKOLICO za osebni avto prodam. '•nC 6, Kostanjevica. 6358 PRODAM 8 m3 suhih desk (colaric). * (068)25-027. 6364 V SEVNICI prodam zidano garažo v "Oku. ® (0608)81-037. 6366 , KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam, "olike Brusnice 2. 6372 DRVA ugodno prodam. ® 28-706. 6373 t TELICO, brejo, prodam. Kranjčič, ^arteljevo 2, Novo mesto. 6381 ZIMSKE GUME Sava 165 SR 13, z °"roči, prodam, s 44-688. 6385 AGREGAT TOMOS, 2 KW, ugodno Kodam, o 23-553. 6390 NOVO mizarsko krožno žago pro-'Kni. Ivan Herceg, Dečno selo 23, Artiče. 6408 hladilno vitrino, dolžine 2 m, ^Oljeno, ter police 100 x 40 cm prodam. Jjrc. Trg 1, Mirna Peč. 6416 POCENI PRODAM 100 vreč trbo-?fekega cementa, o 76-328. 6426 , ŠTEDILNIK DERBI, kol kaloreks, 'Ona 60 cm, dimnik možen z vseh strani, * ^pakiran, prodam. : 41-116. 6440 , Mizarski stroj za izdelavo opa-** (debelinka, poravnalka ter opaž) priv "»m. 8 (068)45-541. 6444 PRAŠIČE za zakol, kravo, brejo telico 5* rotacijsko kosilnico 165 prodam. : 8-036. 6446 , BUKOVA DRVA prodam, c 65-J29. 6453 PISALNI STROJ BISER 35—33, "°v, nerabljen, prot' im. s (068)42-483. 6454 VARILNI APARAT C02 Gorenje 140/160 varmig, star eno leto in pol, p°mplet z jeklenko, prodam. Martin Hr'mc, Ivanjše 8, Kostanjevica. 6457 , KOZOLEC DVOJNIK ugodno pro-d»m. ® 85-314. 6462 PRODAM rabljene prevozne kontej-nerje za gradbene barake in čebelnjake. ! (0608)21-463, (0608)21-367. 6474 Nemški kompresor (4ooi), 15 Jhnosfer, prodam. aV (0608)21-463, (9608)21-367. 6475 SUŠILNI STROJ CANDY in termoakumulacijsko peč, 2,5 KW, prodam. ® 21-704. 6477 AGREGAT (2 K W), bencin, in peč za centralno ogrevanje, poceni prodam. ® (0608)81 -996, po 15. uri. 6492 PLETILNI DVOREDNI stroj Pfaff, z dodatno opremo s tečajem, prodam. ® (068)51-644 in 53-320. 6496 KOMPRESOR (2001), ali po naročilu, zelo ugodno prodam. ® 25-894. 6500 PRENAŠALEC in menjavalec barv za pletilni stroj Elyt prodam. ® 20-407. 6505 razno VODIM finančno knjigovodstvo za podjetnike. ® 21-180, 6351 V NAJEM oddam lokal (25 m2) v Be- li krajini (Semič). ® (068)22-936, po 16. uri. 6389 V CENTRU Novega mesta oddam prostor cca 30 m2 za poslovni prostor ali trgovino. ® 21-806. 6435 GARAŽO na Slavka Gruma oddam v najem. ® 26-909. 6469 OTRDELOST ter bolečine hrbtenice ter sklepov? Pokličite fizioterapevta na ® 41-069. 6481 službo dobi V REDNO delovno razmerje sprejmem šiviljo ali krojačico s prakso za samostojno šivanje, ‘a? 21-559. 6343 ZAPOSLIM KV natakarico v Novem mestu v novem lokalu. Prednost imajo mlada prikupna dekleta, m (061)226-228, (061 )225-402,(061 >225-773. 6345 INŠTRUKTORJA, B kategorije, lahko s svojim vozilom, redno zaposlim, o 25-197, popoldne. 6377 TEKSTIL! Če imate proste vikend in želite dober zaslužek, pokličite na ® (0608)75-663! 6387 POTREBUJEM akviziterje za prodajo uvoženih čistil in posode. ® (068)28-651. 6430 ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, brata, strica in svaka FRANCA OPARE iz Dol. Nemške vasi, Trebnje se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami. Vsi njegovi ZAHVALA V 78. letu starosti nas je tiho, kot je živela, zavedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra JOŽEFA SLAK roj. Marec iz Dečje vasi 2 pri Trebnjem Sosedje, prijatelji, znanci in sodelavci podjetij Treles Trebnje, Avto Kočevje in Kolinska Slovenj Gradec so nas obdali s tiho pozornostjo, da nam je poslednje slovo naredila manj boleče, njen grob pa so zasuli s cvetjem in darovali za svete maše. Posebna zahvala velja gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric & VIKTOR URBANČIČ iz Dolenjskih Toplic Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter vsem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom, prijateljem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Prav tako velja zahvala kolektivu Novoles Žaga, Tovarni obutve Bor iz Dolenjskih Toplic in organizaciji ZZB. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi r- ■MMHHjlj f i i ■». f f fev.|f AJl* ZAHVALA Kako je hiša pusta, prazna, ko matere več ni in hiša. prej tako prijazna, sedaj tuja se nam zdi. V 85. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustila naša nadvse dobra mama, stara mama, sestra, tašča, prababica ANA GOLOBIC roj. Dragan z Dolža 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in svete maše ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvala DO GG in Tovarni zdravil Krka-ampulnemu oddelku za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za zelo lepo opravljen obred. Žalujoči: otroci z družinami, sestra z družino in ostalo sorodstvo V NOVEM MESTU zaradi odkupa zamenjam dvosobno stanovanje za večje. Okleščen, Slavka Gruma 76, Novo mesto, (igp 91 f>447 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, s centralno kurjavo, zamenjam za isto tako dvo ali dvoinpolsobno. Vprašati do sobote na ® 20-265, ali od ponedeljka ® 23-311, interna 297. 6463 MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu prodam. Ponudbe pod šifro: »UDOBNO«. 6437 ODDAM centralno ogrevano stanovanje v bloku (49 m2) najboljšemu ponudniku. W 20-374. 6465 GARSONJERO ali manjše stanovanje na Dolenjskem najamem za občasno bivanje. Šifra: »GARSONJERA«. ZAHVALA Ob nenadni in nedoumljivi izgubi našega MARKA PREŠERNA ki nam gaje bolezen iztrgala v 21. letu življenja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo medicinskemu osebju internega oddelka v Novem mestu in Ljubljani, duhovnikoma p. Petru in Marku, sosedom za pomoč in poslovilne besede, vsem vrtnarjem in sošolcem iz vrtnarske šole, delavcem Krke-Biokemije, pevcem novomeškega okteta idr. Hvala vsem za izrečena sožalja in tolažilne besede. Mami, oči, bral Peter, stari starši in drugi sorodniki Novo mesto, 4. november 1991 ZAHVALA V 19. letu starosti nas je zapustil ljubljeni sin in brat IGOR ČRTALIČ Novo mesto V globoki žalosti je težko najti besede zahvale za vsa izražena sožalja, podarjeno cvetje in vsestransko pomoč ob izgubi našega dragega sina. Hvala sorodnikom, sosedom, znancem, Tovarni zdravil Krka, TP Dolenjka, Revozu, gospodu proštu za lepo opravljen obred in pevcem. Posebna zahvala sošolcem in učiteljem STS in Domu učencev iz Krškega. Vsem, ki ste našega Igorja pospremili na njegovi prerani zadnji poti, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči oče, mama in brat r V SPOMIN Zaman strmimo v vrata mrka, topa bolečina še vedno kljuje, trka. Povsod se roka tvoja še pozna, na naših licih pa je grenka sled solza. 16. novembra bosta minili dve leti, odkar nas je tragično zapustil naš dobri mož, ati, sin in brat IVAN ŠKOF z Boldraža pri Metliki Zdi se nam, kot da si še včeraj bil med nami, odšel si tako nenadoma, da še danes ne moremo verjeti. Trpko je spoznanje, da te ni več, ostala je le praznina in grenka bolečina v naših srcih. Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu, mu na prerani grob prinašate cvetje in prižigate sveče. Njegovi najdražji ZAHVALA Žalost, solza, bolečina le zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli Po kratki in težki bolezni nas je v 42. letu starosti nenadoma zapustila ljubljena žena, mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja ZALKA VOVČKO roj. Kren z Senovega, Trg rudarjev 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče in jo v tako velikem številu spremili na poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Metalne, Srednji kovinarski šoli Krško, Osnovni šoli Senovo, podjetju Gorjanci Vavta vas, SPIZ Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede, godbi in pevcem ter osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za nesebično pomoč in nego. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tete JOŽEFE GOLOB roj. Lakner se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom in vaščanom Stare vasi, posebno Vodopivčevim, Videtovim in obema družinama Hosta za veliko pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala obema župnikoma za besede tolažbe in lepo opravljen pogrebni obred. Golobovi Dol. Stara vas, novembra 1991 s s s * s % s * * * S S 1 * % % % * % % % % % < * ■ % h $ Andreja Brancelj Prav nič presenetljivo ni bilo, da se je Metličanka Andreja Brancelj po končani gimnaziji odločila za študij umetnostne zgodovine, saj se je v njihovi družini vedno veliko govorilo o umetnosti — čopičev, barvic, različnih svinčnikov in drugih slikarskih pripomočkov pa je v njihovem domu še vedno v obilju. Toda ko je na filozofski fakulteti povprašala, kateri predmet bi vpisala poleg, so % ji priporočili etnologijo. Šele v L “ letniku se ji je docela posvetilo, ni praga hiše, ki ga ne bi prestopila. Posebno še, če ve, da bo pri ljudeh moč najti marsikaj, kar bi bilo zanimivo za muzej. Morda so jo v začetku ljudje gledali tudi nekoliko postrani, nezaupljivo, toda s svojim temperamentom, domačnostjo, zgovornostjo, a hkrati preprostostjo, hvaležnostjo, in če je potrebno, tudi pohlevnostjo je kmalu odprla srca, pa tudi stare omare, skrinje, kašče, podstrešja Belokranjcev. Skratka, smela je pokukati povsod tja, kjer na belokranjskih domovih včasih celo nevede hranijo etnološko izročilo. »In ko sem prišla k hiši drugič, tretjič, so me sprejeli za svojo. To je prekrasen občutek,« pravi kaj etnologija sploh je. Toda takrat se jije ta znanost že tako priljubila, da jije posvečata celo večjo pozornost kot umetnostni zgodovini, čeprav je oba študija končala pod A. Tako je kot diplomirana etnologinja in profesorica umetnostne zgodovine po opravljenem strokovnem izpitu pred slabim desetletjem dobila naziv kustos kulturni zgodovinar, teh pa je bilo takrat v Sloveniji le osem. S S s $ s s * * s s s % s * s * H s ■ 1 Toda Brancljeva zelo nerada govori o svoji izobrazbi in naslovih. Kar pra v jije, da jo ljudje poznajo kot Bebo iz Belokranjskega muzeja v Metliki Čeprav ima včasih slabo vest, ker ne more toliko obiskovati teren, kot bi želela, saj mora biti zaradi pomanjkanja kadra v muzeju marsikdaj poleg rednega dela še restavratorka, konzervatorka in poprijeti tudi za prav nič muzejsko delo, kot je žaganje drv, pa v Beli krajini skoraj Sicer pa je po Andrejinih besedah Bela krajina Meka za etnologe. Ko govori o srečah, ki so jo spremljale v življenju, pri tem pa omenja naključen vpis na etnologijo, odlične profesorje pa prof. Jožeta Dularja, ki jo je vpeljal v muzejsko delo, ter Andreja Dularja, ki ji je dal praktične etnološke napotke, ne pozabi omeniti tudi srečo, da je dobila zaposlitev v svoji stroki To vsem njenim sošolcem ni bilo omogočeno. Pri tem pa je zanjo, čeprav tega ne omeni posebej, velika sreča tudi to, da se je vrnila v Metliko. Ni je sram priznati, da je izredna lokal-patriotinja Njena zaljubljenost v deželico ob Kolpi pa je hkrati dobrodošla pomoč pri njenem delu. Čeprav je že prof. Dular pustil v muzeju dobro dediščino, ki jo zaposleni le še nadgrajujejo, je prav gotovo tudi njena zasluga, da so številne eksponate, za katere je začelo primanjkovati prostora tudi že v depojih, Belokranjci podarili. Tega njeni kolegi po Slo veniji ne morejo dojeti In vendar je tako, kar se je pokazalo tudi ob nedavni otvoritvi vinogradniške zbirke v Belokranjskem muzeju ob 40—letnici njegovega obstoja. Brancljeva je ne bi mogla postavili, če ne bi bilo radodarnih Belokranjcev. Tako pa so skupaj iztrgali pozabi del navad iz preteklega življenja. M. BEZEK-JAKŠE Ognjišče sredi mesta Metlike Gre za ognjišče iz 8.stol. pr.n.št. — Kaj vse se je dogajalo na tleh današnje Metli-ke, bo moč ugotoviti konec novembra, ko naj bi bila izkopavanja končana METLIKA — Na precej razruvanih metliških trgih, kjer že nekaj časa polagajo v tla komunalno napeljavo, je pozornost mimoidočih pritegnilo »delovišče« na začetku Mestnega trga, zastrto s polivinilom. Številni se ustavljajo in opazujejo, kaj se bo prikazalo v približno 6 krat 3 metre veliki jami ali sondi, kakor jo imenujejo strokovnjaki, v kateri dipl. arheolog Danilo Breščak z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine plast za plastjo FRED LASSER V NOVEM MESTU — V ponedeljek se je na Osnovni šoli Grm pričela štiridnevna plesna delavnica jazza in tap-danca pod vodstvom Freda Lassera, rednega profesorja v Centru za ples v Parizu. Delavnico obiskuje 60 plesalcev iz Novega mesta. Krškega in Maribora. Udeleženci plesne delavnice so si v ponedeljek zvečer ogledali Jakčev dom, zalem pa pripravili razgovor s Fredom Lasserom. Na slike No vomeščanka Marta Štembergerje bila Fredova učenka že v Parizu in ima največ zaslug, daje ta plesni mojster prišel tudi v Novo mesto. (Foto: J. P.) odkriva ostaline, iz katerih bo mo sklepati marsikaj o davnem življenju n* tleh današnje Metlike. Pri težjih fizičnil delih mu pomagajo delavci, zaposlen prijavnih delih, pri strokovnem pa dipl arheoloe in kustos v karlovškem muze ju Lazo Cučkovič, kije prišel v Metliki zaradi vojne v sosednji republiki. Pri kopanju za polaganje novi munalne napeljave pred banko na svobode so naleteli na bogate kulturne plasti, ki pa so jih strokovnjaki le do-kumentirali. ' Nekaj metrov stran pa s« zadnji teden v oktobru pričeli sondirati-Kolje povedal Breščak, je doslej odkril sled velikega metliškega požara led 1705. Pod tem nivojem je bila start kaldrma, torej cesta, tlakovana z veli" kimi kolpskimi kamni, med katerimi s® bili nekateri tudi obdelani na konico i* zapičeni v tla. Ta cesta je bila v uporab do konca 17. stol., kdaj natančno je bil* zgrajena, pa je sedaj težko reči. MARTINOVANJE S PEVCEM JOŽETOM SKUBICEM OTOČEC — Večina je martinovala že prejšnjo soboto. Pa nič zato, kar je lepo, je vedno vredno ponoviti. V motelski restavraciji na Otočcu bodo mošt krstili v soboto, 16. novembra, ob 20. uri. Za glasbo in prijetno razpoloženje bo poskrbel pevec Jože Skubic s svojim ansamblom Slapovi. Mladi pevec je s prvo kaseto Moja dežela požel precej uspeha — vse uspešnice od Štefke do Božičnega drevesa pa bo zapel tudi v soboto. Ker posebno presenečenje pripravlja tudi Movia iz Goriških brd, bo martivanje na Otočcu zagotovo prijetno. MARTINOVANJE V DRAŠIČIH DRAŠIČI — Tukajšnje gasilsko društvo pripravlja za soboto, 16. novembra, v drašičkem gasilskem domu martinovanje. Organizatorji obljubljajo sortna vina, dobro pijačo, pa tudi za ples bo poskrbljeno. Vabljeni! ARHEOLOŠKO BOGASTVO — A rheologa Danilo Breščak in Lazo Čučko-vič sta že slab meter pod asfaltom prišla do zanimi vih prazgodovinskih najdb. V kulturnih plasteh, kijih morata še odkriti, ju gotovo čaka še veliko presenečenj. (Foto:M.B.—J.) Vsako zimo po 700 m salam Marjan Zupančič pravi, da si dobro meso zasluži do-ber izdelek — Kakovost se začne že pri reji DOLENJI MAHAROVEC — Težko gaje bilo prepričati, naposled pa je le klonil in se sprijaznil s tem, da na pragu MEXIM CLUB VABI NOVO MESTO — V diskoteki Mesim cluba na Otočcu bo v petek, 15. novembra, ob 22. uri nastopil Dino Dvornik. Vabljeni! Marjan Zupančič — V sezoni naredi kakih 700 metrov salam, vse bi bile na tekmovanjih pri vrhu. Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Javno vprašanje predsedniku KS — Najprej cesta, potem smeti — Bo asfalt dočakal prvi rojstvi dan ? — O novomeških obveznicah — Uničen asfalt v Pavli vasi Zadnje dni pred Martinom je bilo po zidanicah potrebno postoriti še to in ono, predvsem pa preveriti, kako blizu je mošt vinu. Temu primerno tih je bil tudi četrtkov večer v našem uredništvu. Če bi med vinogradi vodila telefonska napeljava, bi bilo zanesljivo drugače. Andreja Strajnar iz Trebnjega seje odločila zastaviti javno vprašanje predsedniku krajevne skupnosti v Dolenjih Ponikvah Ivanu Sabancu o nekaterih nejasnostih v zvezi s telefonijo. Strajnar-jeva pravi, da Sabanc dobro ve, za kaj gre, le da odgovora noče dati, in ker ni pomagal niti klic na naše uredništvo pred tedni, je pač ubrala takšno pot. Med drugim jo zanima tudi, zakaj mora nekdo, ki je imel poprej telefon že v Novem mestu in se zatem preselil v Ponikve, plačati za priključek dvakrat več kot ostali. Milena Turk je klicala iz Brusnic in s povišanim glasom okrcala delavce Petrolovega servisa na Otočcu. »Dvakrat sem tam naletela na neprijaznost osebja, zgodilo seje, da šoferju niso hoteli posoditi niti svinčnika, da bi izpi- Halo, tukaj Hotelski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati^ zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. sal ček. Taki bi lahko odšli na tečaj pn-jaznosti in lepega vedenja v blagovnico šentjernejskega Mercatorja, a bojim se, da jih tam ne bi hoteli vzeti,« je svojo jezo stresala Milena. Ne dosti boljše volje je bila Jožica Fabjan z Visejca pri Hinjah. Še vroča je bila novica, da so prav v četrtek dobili od Komunale račun za odvoz smeti. A Fabjanova se ni jezila nad zneskom na računu, pač pa nad vrstnim redom dogajanj v Suhi krajini. »Dvakrat bodo komunalci prišli pobrat smeti, pa bodo ostali brez avtomobila. Naj prej uredijo cesto, potem pa se naj lotijo ostalih opravil.« Glas iz Metlike je razmišljal o potrebnosti revizije meritev raznih stavb, o čemer je pisal zadnji Dolenjski list, pri tem pa se spraševal, kdaj bodo Občinarji lastnikom povrnili leta 1965 odvzete zemljiške parcele, šlo naj bi za steljnike. »Kadar zavohajo kak dinar, so hitri in urno ukrepajo, kadar gre za pravice krajanov, jih morajo ti sami izterjati. Kot da se Občinarji ne zavedajo, da so oni odvisni od kmetov in delavcev, nikakor pa ne obratno. Mnogi drugi so na srečo že spoznali te stvari; kot primer naj navedem predstavnike metliške Tilie, ki so neverjetno ustrežljivi, kmetom pomagajo in svetujejo, časi oholosti in vzvišenosti so na sreči mimo.« J. M. iz Birčne vasi je bil redkobeseden; nič drugega ni iskal kot odgovor na ti dve vprašanji: ali bodo novomeške obveznice pomagale graditi tudi vodovod v Birčno vas in kdaj bodo krajani Birčne vasi enakovredni. M. L. iz Pavle vasi se je pohvalil, kako so spomladi dobili novo asfaltno prevleko, isti hip pa potožil, kako ni prepričan, da bo pridobitev dočakala prvo obletnico. »Neurja so ob cesti med Pavlo vasjo in Malkovcem skopala globoke kanale, gorje, če zapelješ z asfaltne površine. Kje so bankine, jaški itd.? Kdo je kriv, daje delo nedokončano, KS Tržišče ali CP Sevnica? » Bržkone bo odgovor na to vprašanje lažje dobiti kot na očitek Črnomaljčana L. Š., češ kako sije mogoče v teh težkih časih, ko so ljudje na robu preživetja, ko je na tisoče brezposelnih, privoščiti poto- vanja na Himalajo, Havaje (o vsem tem je DL pač pisal), si privoščiti razkošne obnove cerkva, zvonikov, kapel. B. B. nove sezone tudi javnosti izdamo skrivnost, ki to za mnoge salamarje ni več. Ocenjevalci in člani komisij na raznih dolenjskih salamijadah so se zadnja leta čudili ne le nad kvaliteto nekaj izdelkov, pač pa tudi nad dokaj podobnim okusom in videzom prvonagrajenih salam in klobas. Priznanja in nagrade so pač pobrali lastniki, teh je bilo kar nekaj, zato pa je bil izdelovalec en sam. Marjan Zupančič iz Dolenjega Maha-rovca, ki mu je bilo mesarstvo prvi, edini in zadnji poklic, vmes pa znova mesarstvo, je tisti, čigar izdelki so nemalokrat dosegli vsa prva mesta na raznih tekmovanjih, od Jugorja do Otočca in Kandije; njegove salame in klobase so s slastjo pokušali na Ratežu in še kie. »To počenjam iz spoštovanja do mesa, dobro meso si zasluži tudi dober izdelek. Tega pa ne dajo le mesarske roke, pač tudi tisti, ki žival redi,« razlaga Marjan, ki je v letih svojega službovanja v Mesnoprehrambenem podjetju Novo mesto, zdajšnji KZ Krka, počenjal vse. od klanja živali, pranja črev, obdelave in predelave mesa do prodaje. Poklicni izpit je opravil pred tremi desetletji v Mariboru, poslovodsko šolo pred slabima dvema desetletjema, pokoj pa je dočakal v šentjernejski mesnici. »Izdale so me noge, niso daleč časi, ko so bile te poleg rok edini pripomoček mesarju.« Kdo bo rekel, da se naveličaš desetletja delati eno in isto stvar. Marjan pravi drugače: »Komaj čakam hladnih dni, ko se bodo pričele koline,« ponavlja že kdove katero leto zapored, »enostavno sem zaljubljen je v to delo.« Če-bo zdrav, bo prek zime izbrance, ki jim bo naklonil čas in roke, osrečil s kakimi 700 metri salam. Klobas naredi v sezoni še nekajkrat toliko. Recept za salame mu je nekaj let pred smrtjo zaupal znani novomeški mesar Franc Koncilja, Marjan se ga zvesto drži. »Ni pa le v receptu ključ do uspeha. Navsezadnje vam ga lahko zdrdram, a jamčim, da salame ne bodo prave. Salamo narediti je le polovica prehojenega na poti h končnemu izdelku.« B. B. • Vsa ta zanimiva odkritja sokoi tričetrt metra pod asfaltom, arhe ga pa nameravata kopati do pribil poltretjega metra globoko. Kot lahko ugotovila že doslej, ju čaka' še ena bogata kulturna plast, zato btf do izkopavanja trajala vsaj do konc* novembra, lahko pa se zavlečejo Š* dlje. Vse tiste, ki že sedaj negodujejo' češ da se bodo zaradi arheoloških & kopavanj zavlekla gradbena dela «* metliških trgih, pa je Danilo Breščak potolažil, da bodo rezultati raziskO’ vanj pomembni ne le za arheologijo Metlike, ampak še veliko več. Kaldrma je bila postavljena nepO’ sredno na prazgodovinsko naselitveno plast. Arheologa sta odkrila ostani prazgodovinske hiše z izredno dobro ohranjenim podom in ognjiščem. P? mnenju strokovnjakov je bila hiša ut«-čena v požaru, ko se je tudi podrla pet okrog ognjišča pa je ostal kup prazgO" dovinske keramike, ki je delno orn»; mentirana. To ognjišče bodo poskuša)1 v celoti dvigniti in preparirati za muzej; ski eksponat. Našli so tudi kose žrmelj pa ročaje pokrovov, pod katerimi s« pekli kruh, nekaj prežganih ostanko* brona in bronastih perlic. Ta plast je i* 8.stol. pr.n.št. in sovpada z začetki p0] kopavanja v gomilo na Hribu nad Metliko. M. BEZEK-JAKŠE MARTINOVANJE V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE — Tu so se odločili, da bodo pripravili veselo martinovanje na pravo Martinovo soboto, to je na soboto po 11. novembru-Tako bodo v soboto, 16. novembra, od 20. ure dalje v zdravilišču na voljo vse dobrote Martinove kuhinje. Poskrbljeno bo za prijetno glasbo, pripravili p* bodo tudi krst mladega vina. Vabljeni-1 £ studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenskega lista ČETVERČKI DOMA — Minuli četrtek ob 11. uri je bila manjša slovesnost tudi pred novomeško porodnišnico. Osebje seje poslovilo od Biharje vih četver- čkov, vesela pa je bila tudi mamica Damjana, ki je po sedmih mesecih ležanja skupaj z njimi stopila na sonce. V torek dopoldan smo četverčke obiskali na njihovem novem domu v stari Bergmanovi hiši na Glavnem trgu I. Mami Damjani in očetu Leonu je pri negi in hranjenju zmanjkalo rok, zato pomaga Dam-janina sestra Lidija, pa tudi Biharjev oče rad priskoči na pomoč, če je treba. Fantje se lepo razvijajo in naj ledji ima že skoraj 2200 gramov. Hranijo jih sedemkrat na dan s »humano«, ki so jim jo podarile Dolenjske lekarne. Na sliki: stari oče Josip, nego valka Lidija, mamica Damjana in očka Leon. (Foto: Janez Pavlin) Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado JOŽICI LINDIČ iz Vidma. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1(1) Zvezda, ki se utrne — SLAK 2 (3) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 2 (3); 3 (4) Kje moj dragi hodi — NAGELJ 4 (2) Gozdovi umirajo — SPOMIN 5 (7) Zdravica za vse nas — NAGELJ 6 (8) Dolenjska puška — MODRA KRONIKA 7 (5) Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA 8 (6) Pozdravljena, Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 9 (—) Le sekaj, sekaj smrečico — T. VERDERBER 10 (10)Pod Kučarjem — ORHIDEJA Predlog za prihodnji teden: Ljubezni v slovo — ANS. IVANA PUGLJA VWWWWVWWVVWWWWWWVyVWWVWWVW‘Z‘ Glasujem za: Moj naslov: ............................................................................. Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto LE KAJ NEKI MU JE, KOMOLČIČU? — Se ti ne zdi, da je Komolčič stoodstotno blesav? — A tale z občine? — Ja, Komolčič. — Njegova zamisel o plinovodu je neumna, da ne more biti bolj. — Stoodstotna oslarija. — Pa letališče ob Zeleni reki? — Traparija brez primere. — Človek ne najde besed. — Skregano z zdravim razumom. — Ali pa... — Vem, kaj boš povedal vzorčne kmetije. — Kaj bolj butastega še nisem slišal! To se lahko porodi le v stoodstotno skisanih možganih. — Popoln idiot. — In takšni nam vodijo občinsko politiko. — Zato pa smo tam, kjer smo. — Po njegovih navodilih vrtajo vrtine za vodo na kraškem terenu. — Tepec brez primere! — Zaradi takšnih stoodstotnih možganskih iztirjencev Repičeva Draga še danes nima telefonskih povezav s svetom. — Zarukanost, ki ji ni para. — Po zaslugi Komolčičeve stoodstotne duševne invalidnosti je Repičeva Draga zadnja po dohodku na prebivalca — O zavoženem gospodarstvu ne bi izgubljal besed. — Meni pa se zdi to najvažnejše. — Pa šolstvo, pa zdravstvo, pa kultura pa šport — Ostajam brez besed — Sem pa nekaj izvohal, da veš. — Ga bodo dali na čevelj? — Ima preveč zaščiten hrbet. — Vdam se. Povej. — Slišim, da si pripravlja Komolčič odhod v penzijo. — Ne pride v poštev: premlad je. —■ Baje ga bodo upokojili kot stoodstotnega invalida — Navadna svinjarija, zdravega človeka bodo spravili v stoodstotno invalidsko penzijo! TONI GAŠPERIČ