Zakaj Ijndje \z Evrope v Ameriko bežijo! Čudnib časov smo doživeli. Iz omikaue, 7 hvalisano srečo liberalnega gospodstva zatopljene, Evrope bežijo ljudje tropama v Ameriko. No, in še zlasti iz tistib dežel najbolje drapljejo, kder ,,kulturo" na debelo prodavajo in po česniku smrdece jude v barone povzdigujejo! To je gotovo cudno! Vendar kmalu se na6udimo, ako le koli6kaj na prave vzroke pogledamo, zakaj Evropci zapnščajo mili dom, drago očetnjavo ter bitijo črez široko in globoko morje v daljno Ameriko! Zraven preobljudenja izganja Evropce gotovo le vseobčna stiska, katerej do konca ae nihče v Evropi videti ne more. V prvej vrsti imenujemo silno vojaško dolžnost. Vsak, ki je le zmožen, mora 7 najlepši dobi svojega življenja pod puško na ve6 let. Tukaj ae odvadi delati, navadi pa prej nepoznanih rečij in potreboč. Davkovci moramo vedno bolj globoko v žep segati zavoljo vojaštva. Narodi zgubljajo neizmerno veliko delavnih rok. Vsa Evropa je6i in se trese pod strahovito dragim orožjem, kakor da bi v njej stanovali sami divji tolo7aji, ki žugajo vsak trenutek spopasti se in razmesariti. Najjakše mo6i, cvetnarodov, mozegmoštva, največ davkovskih penez pobira od leta do leta nenasitijivejse vojastvo. V Ameriki vsega tega ni. V severni Ameriki n. pr. imajo le toliko vojakov, kolikor jih je treba za vzdrževanje javnega reda, miru in varnosti. Med vojake vzame se le, kdor sam ho6e. Prav za prav še to vojaki niso, ampak policaji, žandarji. Tako pribranijo Amerikanci neizmerno veliko denarja in delavnih močij, katere morejo sedaj porabiti za poljedelstvo, obrt, kupčijo, gospodarstvo! V Evropi so liberalni gospodje izmislili neizmerno veliko uradov. Mladi Ijudje tiščijo v javne službe, da iz davkovskih denarjev zajemajo in se ua ja7ne stroške živijo. Valed tega narašča povsod davkovsko breme. Tako ne delajo Amerikanci in zato 80 davki tam razmeroma do našib prav majbni. Zopet prihranijo 8i mnogo denarja za druge potrebe, za gospodarstvo. V Ameriki je resnična samo- uprava doma. Dalje smo 7 Evropi vsi zadolženi: države, dežele, zadnji 6as uže okraji, mesta, srenje in posamezniki. Obresti ali 6inži nas odirajo neusmiljeno. Zraven vojaštva 80 dolgovi najve6 krivi, da imamo velike uže res neznosljive dače. Zadnji 6as so zlasti kmetski ljudje pogreznoli ae v dolgove, da morajo drug za drugim na boben, na kant, v posilno dražbo, med nemaniče. Cisti dohodki ne poknjejo več davkov in obrestij. S 6im boče posestnik gospodariti, s čim živeti? To ni domišljija. To je britka resnica — tndi pri nas v Avstriji. Cisti dobodek vsega zemljisea je od visoke vlade v razvenogerskib naših deželab vcenjen na 183,000.000 fl. S tem bi morali zemljiščni posestniki sbajati za dače, doklade, obresti, za gospodarstvo in za življenje. To pa sedaj ni več mogo6e. Kajti zemljiš6na cesarska da6a pobere od čistega dobodka 37 milijonov; deželske, okrajne, srenjske, šolske itd. doklade vzamejo 74 milijonov, obresti ali cinži za vknjižene dolgove (vknjiženih ali intabuliranib na zemliia6na posestva je 2100 milijonov) zabtevajo 134 milijonov, amortizacije 20 milijonov in dedšinske pri8tojbine 4 milijone, 8kupaj 269 milijonov. Ako to svoto primerimo svoti čistega dohodka, tako poizvemo, da nam zmanjka na leto 86 milijonov. To se re6e: zemljia6ni poaeatniki amo preobloženi, ne moremo sbajati s 6istim dohodkom, moramo od kapitala nekaj časa še živeti in potem 8mo djani drug za drngim na nič. Pomislimo še naposled, da se 7 Evropi o raznih svobodah neizmerno veliko piše in govori, uživa pa jako malo. Zlaati katoliškej Cerkvi kr6ijo versko svobodo povsod ve6 ali menje. Mnogi narodi trpijo silno zatirovauje. Ni, 6uda tedaj, ako se zmiraj več Evropcev nahaja, ki nesre'6nej domovini brbet obračajo in 7 Ameriko bežijo. To pa množi v Ameriki delavne, denarstvene in duševne moči in pospešuje prikazen, da 8e novi svet dviga in jači, stari pa slabi in propada vklub bvalisenej liberalnej dobi in raznpitej brezverskej ,,kulturi". Sila v Evropi vedno naraa6a. Treba je ljudi na prete6e jim nevarnosti pozorne delati. Koservativni listi opravljajo to dolžnost, liberalni molčijo.