Gospodarske stvari. Postava gledč na plučno kugo pri živini. S prvim oktobrom leta 1892 stopi v veljavo nova postava z dne 17. avgusta, v dež. zakonu št. 142. Ona meri na to, da se zabrani nevarna bolezen pri živini, plučno vnetje ali če se ona že kje prikaže, da se ne razširja še dalje. Ker je plučno vnetje jako nalezljiva bolezen, določuje postava stroge naredbe zoper njo in žuga hude kazni tistim, ki se ne ravnajo po določbah postave. Zato bode dobro, ako naši bralci poznajo te določbe, da se ved6 ravnati po njih in tako ovarovati škode, pa tudi kazni. Postava pa določi, da se pobije takoj vsaka žival, ki je zbolela na pljučnem vnetji, istotako vsaka, ki je v tem oziru sumljiva ali pa je bila v kaki dotiki z enako živaljo. Lastniki tacih živalij pa dobijo potem 95% vrednosti za ubilo živino, toda le tedaj, če so se ravnali po postavi ter brž, ko je žival zbolela, to naznanili obč. predstojniku ali višji oblasti. Država takrat skrbi tudi za komisijo, za razkuženje hlevov i n orodja na svoje stroške. Ako pa laslnik zamolči bolezen svoje živali, določuje § 15 splošnje postave glede na kužne bolezni živalij, v odslavku 1 do 5, da se ubije žival brž, ko izvč gosposka za bolezen, vendar pa lastnik ne dobi za-njo 95 kr. za vsak goldinar cene živali, ampak le toliko, kolikor se dobi za ubito žival, ali še ne vsega, kajti odračuni se cenitev, komisija in razkuženje — tedaj največkrat ne dobi niti krajcarja. Vrhu tega pa ga zadene še kazen, ki jo žuga § 44 splošnje postave zoper kužne živinske bolezni. Iz tega se razvidi, da so v novi postavi določbe sicer jako ugodne za tiste lastnike živali, ki izpolnijo vse, kar od njih postava zahteva; kdor pa zamolči bolezen pri svoji živini, tisti si je kriv sam hudih nasledkov. Izjema je v tem le ena in sicer za tiste kraje, kjer je ravno kužna bolezen v času, ko stopi postava v veljavo t. j. dne 1. oktobra 1892. Taki posestniki še ne znajo za postavo in torej tudi niso mogli naznaniti bolezni. Za-nje še velja, ako do dne 9. oktobra naznanijo višji gosposki, da imajo bolno žival v hlevu ali vsaj sumljivo. Tedaj se ravna z njimi, kakor da bi bili takoj bolezen naznanili — za druge pa velja, kakor srao prej rekli: izguba živine in po vrliu še kazen. Ali pa se izpozna bolezen ? To je raogoče in sicer je plučna kuga govedom lastna bolezen in ne prehaja na druge živali. Pravo za pravo je ona plučno vnetje, ki se razvija po malem pa je jako, jako nalezljiva ter pokonča veliko živine. Bolezen nastane le po okuženji in nikoli iz tega, da se živini slabo streže ali da stoji ona v nezdravem hlevu. Kuga tiči na zraku, ki ga okužena žival izdahne, na plučih pa tudi na krvi in lahko je na vsem, kar gre iz take živine. Kal bolezni je koj iz kraja, ko živinče zboli, že tudi za drugo žival in še ostane celo pri živalih, ki so več ali manj že prestale bolezen, posebno še takrat, ee se je pri bolni živali kaj spremenilo na plučih. Iz tega uzroka moraš paziti tudi na žival, ki si jo kupil in nevarno je vselej kupiti kako žival iz kraja, kjer je bila nedavno razsajala ta kuga, še bolj pa, kedar še kje razsaja. Doslej so te-le dežele popolnem zdrave, kar se tiče plučne kuge: Štajarsko, Solnograško, Koroško in Tirolsko. Od todi se tedaj živali še lahko kupijo ali pa tudi tje prodajo, ne da je kaka nevarnost za živali in njih zdravje. Najnevarniše pa so, kar se tiče nalezljivosti, živali, ki so vsaj na oko, ozdravele. Kal bolezni se prenese po zraku, oblačilu, orodji, krmi in 'hitreje v hlevu, kakor iia paši. Prvo, kedar je živinče obolelo, je kratek, boleč kašelj; suh je in iz kraja redek, po jutrih, kedar žival ustane ali kedar se odprč vrata v hlev ali se žival žene napajat itd. Pozneje se kaže kašelj gošče, je top in žival se vidno muči, kedar kašlja. K temu prihaja vročina, pa ne enaka po vsem životu: ušesa, rogovi in noge so sedaj tople, sedaj mrzle, gobec je suh, žila bije nagliše, včasih pa se ne dotiplje, največkrat pa je, kakor da tolče s kijcem. Žival diha pa se muči v tem, glava se kloni k zemlji, nosnice so jako odprte. Žeja je večja, manjša pa želja po krmi. Kravč ne dajo več mleka. Zivinče je trudno, toda ne leže ali le za kratko in noge potegne pod-se ali pa jih stegne naprej, pred-se. Kedar stoji živinče, stoji na široko na prvili nogah. Če živinče potipaš okoli reber, koder so pluča, kaže bolečino. Brž, ko se prikaže tak kašelj, kakor smo ga popisali, če se mu pridruži še težko dihanje, vlrujenost, če ne da krava pri tem več ali le malo mleka itd. — brž je sum na pravem mestu, da je živinče obolelo za plučnim vnetjem in lastniku bodi skrb, da to naznani gosposki, sicer bode izguba le njegova in mogoče, da velika škoda soseski, okraju, deželi. Sejmovi. Dne 1. oktobra v Kostrivnici. Dne 3. oktobra v Arveži, na Dobrni, v Dolu, v Konjicah, pri Sv. Heloni in v Mariboru. Dne 4. oklobra v Arličah, v Jurkloštru, v Št. Lenartu v slov. gor., v Badgoni in v Žalci. Dne 5. oktobra v Lučanah, na Ptuji. Dne 6. okt. v Pišecah.