K 8. marcu — dnevu žena
w&*mt
KRANJ - 16. MARCA 1962	ŠTEVILKA 3
Ureja uredniški odbor:	Mirko Brezar, Franc Celestina, ing. Meta Duhovnik, Štefan
Gruber, Vladimir Lah, Jožica Kerstcin, ing. Cvetka Maksin, Anton Naglič, Miran Riž-ner, Franc Rozman, Marko Štuhec in Alojz Zalar — Glavni in odgovorni urednik:
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ

Kako zagotoviti nadaljni razvoj in napredek podjetja ter s tem vse boljše delovne in življenjske pogoje zaposlenih?
Perspektive so v rekonstrukciji
(FRANC MERHAR IN JOŽE LAKNER — PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) — Pred nami je eno najpomembnejših obdobij našega podjetja. Gospodarski razvoj socialistične Jugoslavije, vse hitrejša rast in dviganje življenjske ravni prebivalstva pri nas in bistvene spremembe v svetovnem gospodarskem prostoru nam narekujejo temeljito prenovitev proizvodnje in uvajanje najmodernejših proizvodnih postopkov. Za tak korenit korak naprej pa so seveda potrebna velika denarna sredstva. Del teh bomo morali vložiti v nove obrate in stroje sami. Da bomo nujnost takih korakov razumeli, moramo spoznati vsaj osnovne zakonitosti, ki vladajo danes v gospodarstvu. Upava, da sva jih v pričujočem prispevku uspela na tem skopo odmerjenem prostoru preprosto in razumljivo prikazati!
Gospodarska moč vsake dežele zavist od mere razvitosti bazične, to je osnovne industrije. Pogoj za razvoj te pri nas predstavljao razmeroma močne surovinske zaloge v najrazličnejših rudninah ter lepe možnosti za proizvajanje velikih količin električne energije. Zato so bili tudi usmerjeni
vsi napori po zmagi socialistične revolucije prav v razvoj teh močno zmogljivih, a žal »mrtvih« rezerv, katerih preživela družbeno ekonomska formacija v stari predvojni Jugoslaviji iz razumljivih razlogov mi hotela predelovati ob samih nahajališčih.
Relativno hiter prehod iz polje-
delske v polindustrijsko razvito deželo v povojnem obdobju smo dosegli z ogromnimi napori, ki smo jih vložili v razvoj težike industrije, Le-ta namreč predstavlja osnovo za razvoj vseh ostalih gospodarskih panog. Rezultati teh prizadevanj se danes že močno poznajo. Dokaz za to vidimo na tržišču, kjer imamo vse večjo izbiro blaga domače proizvodnje in ki inozemskega sicer postopoma, a zanesljivo izpodriva.
Da ima ta vsesplošni napredek našega gospodarskega prostora vedno večji odraz v proizvodnji in v potrošnji gume in njenih izdelkov, nam jasno kaže stalno naraščanje proizvodnje v tej gospodarski veji. Kljub temu pa nam celotna proizvodnja domače gumene industrije še ne zadošča za kritje vseh potreb. Poglejmo
na primer samo hiter povojni razvoj motorizacije pri nas, ki ne zahteva samo povečano povpraševanje po avtoipncvmatiki, marveč tudi po širokem soriimentu tehničnih gumenih izdelkov. Znano je, da spada naša država v svetu med tiste, v katerih se število motornih vozil iz leta v leto najhitreje dviga. Naše dosedanje zmogljivosti vseh potreb po avto-pnevmatiki in velopnevmatiki še ne morejo zadovoljiti. Zato smo do neke mere še vedno prisiljeni na uvoz finalnih ali končnih izdelkov gumarske industrije, kar predstavlja negativne postavke v naši trgovinski ter breme v devizni plačilni bilanci. To negativno delovanje uvoza POTROSNIH FINALNIH GUMENIH IZDELKOV močno zavira uvoz investicijske (Nadaljevanje na 3. strani)
Ženi omogočiti mesto, ki ji pripada
Sam 8. marec — mednarodni dan žena — je sicer že za nami, toda bilo bi slabo, če bi bili omejili to celotno politično in družbeno manifestacijo na en sam dan, zanemarili pa ves trud in vse napore žena doma in v svetu pri ustvarjanju boljših življenjskih pogojev novim rodovom.
Kakor že nekaj let nazaj, tako je imelo tudi letošnje praznovanje 8. marca ipolitično-mobilizacij-ski značaj. Pokazati je moralo vlogo ženske kot proizvajalke in upravljavke ter poudariti njeno polno ve.javnost v graditvi socializma. Družbeno-ekonomski položaj žene je še vedno vprašanje, o katerem bo treba še veliko govoriti, a še več ukrepati, da se žene zares vključijo v družbeno-cko-nomsko in politično dogajanje pri nas.
Prav gotovo bomo morali posvetiti v bodoče precej več skrbi vključevanju žensk v delovni proces, v načrtovanje novih delovnih mest v zvezi s perspektivnim razvojem komune, strokovni! pripravi žensk za delo in poklicno usmerjanje ženske mladine ter razvijati službe za razbremenitev zaposlene žene in družine s posebnim poudarkom na varstvu ter vzgoji otrok. Nič manj pa se bo treba posvetiti vključevanju žensk v organe delavskega in družbenega upravljanja ter obravnavati probleme žena kot naše obfedružbene probleme!
O vsem tem bomo morali v bodoče več razmišljati in potem seveda tudi ukrepati. Tudi pri nas v Savi! Res je sicer, da je žena — mati osredotočena predvsem na svojo družino, toda dovolj je oblik in načinov, da jo (Nadaljevanje na 5. strani)
Čez deset let in pozneje
® a e
Q Več tehničnih izdelkov @ Se bomo morali izboljšati jf kvaliteto	§j
Q Kako moramo izobraževati = strokovne kadre?	5
5	Avtomatizacija
® Organizacija Zveze komuni- g s tov pred konkretnimi na- || togami	s|
g Zaključki konference	g
@ Kaj so povedali v razpravi g posamezni govorniki
6	NA ROB — Kaj pravite k g
temu?	g
@ Proizvodnja v lanskem letu |j © Na sto zaposlenih devet pri- s me rov obratnih nezgod @ KRAMLJAMO Z NAŠIMI g JUBILANTI
@ Pred nabito polno dvorano E © DRUGI O NAS. . .
® Je mar res tako težko biti !g vljuden?	§j
•	SVETUJMO ABC ZA DOM | © Nagrada vabi
© Sava : Storžič 19:11 (7:8)	|
© V drugem kolu s 388 podrti- g mi keglji peti	E
#	RAZGOVOR V UREDNI- |
STVU	=
© Strelci pred velikim uspe- ^ hom ...?	g
§
llllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllillll!!!'
(Ing. BRUNO SKUMAVC — TEHNIČNI SEKTOR) — Kdor hodi kaj več v obratu I po hodniku v prvem nadstropju poslovnih prostorov, se je verjetno že ustavil pred s steklom pokrito maketo, ki predstavlja izgled naše tovarne po zaključeni rekonstrukciji. Skopa legenda ob strani je vse premalo in beli pasovi iz stiropora, ki predstavljajo posamezne objekte na Gašteju, vse preveč stilizirano, da bi mogli dojeti veličastnost in razsežnost bodoče tovarne. Zato sem skušal s pričujočim prispevkom nanizati in pojasniti vsaj najpomembnejše značilnosti celotne rekonstrukcije in prikazati tovarno tako, kakršna bo okoli leta 1980...
Kakor veste, smo prevzeli leta 1953 od nekdanje tovarne Tefostil-Ob celotni rekonstrukciji ne smemo pozabiti!	indus (ne sedanji Tekstilindus, to
je združena kolektiva nekdanje Tiisikanine in Intexa — op. urednika) prostore, v katere smo namestili nekaj strojev za valjarno ter avtoklav za vulkanieacijo av-t»plaščev in bandaž. Podedovali smo tudi kotlarno z manjšim parnim kotlom ter črpališče za industrijsko vodo. Objekta sta bila že precej dotrajana in potrebna temeljitih popravil.
Leta 1959 smo dobili posojilo za razširitev proizvodnje pnevmatike, vzporedno s tem pa smo povečali tudi valjamo, dogradili skladišče za surovine in gotove izdelke ter montirali oddelek za prevleko valjev. Zaradi večjih potreb po toploti in pari smo montirali
Predvsem človek
(MIRAN RIŽNER — KSS) — V prispevkih drugih članov kolektiva o rekonstrukciji naše tovarne lahko berete, kakšne objekte bomo gradili, koliko sredstev bomo potrebovali za to, koliko bomo proizvajali itd. Bolj malo pa je mogoče razbrati o tem, kaj bo pravzaprav naš delovni človek v Savi pridobil s predvideno rekonstrukcijo. V čem je torej smoter predvidene rekonstrukcije? Ali je celotna rekonstrukcija le sama sebi namen?
Ne, v pogojih socialističnih posebno zaradi tega, ker bomo družbenih odnosov pomeni bodisi morali zbrati velik del sredstev, rekonstrukcija ali pa razširjena ki so za rekonstrukcijo potrebna, reprodukcija povečanje in učvr- sami in se zato za nekaj časa v
mov parni kotel z zmogljivostjo 3 tone pare na uro.
Potrebe na tržišču pa so narekovale nadaljnje širjenje im razvijanje podjetja, zlasti kar se tiče povečevanja rentabilnosti proizvodnje. Delavski svet podjetja je zato csvojil osnovni koncept, po katerem bodo služili prostori obrata I v bodoče za izobraževanje kadrov in za potrebe Gumarskega instituta, osnovna proizvodnja pa se bo popolnoma preselila v obrat II na Gaštej, kjer so možnosti za razvijanje modeme serijske proizvodnje z visoko stopnjo produktivnosti.
Po smernicah koncepta smo predvideli naslednji porast proizvodnje za nadaljnjih dvajset let ter izdelali zazidalni načrt tovarne dO' leta 1980:
Predvidena letna proizvodnja v tonah
Leto	skupna	pnevm	teh. blago
1960	8.000	5.000	3.000
1965	16.000	9.400	6.609
1970	25.000	14.000	11.000
1980	50.000	35.000	15.000
ščanje materialnih pogojev gospodarske dejavnosti z namenom, da se z rekonstrukcijo povečajo tudi osebni dohodki delavcev, izboljšajo njihovi delovni pogoji, osvobodi delavce težkega fizičnega dela, katerega opravljajo potem stroji. Z osvobajanjem delavca fizičnega napora pa se povečuje potreba po vse večjem umskem delu in sodelovanju ter s tem po izobraževanju delavcev.
Z vsem tem se spreminja tudi delavčev način življenja in sploh vse njegovo delo. Delavec zahteva sodobnejše stanovanje, različne komunalne naprave, zahteva več šol, kulturnih ustanov ter drugih institucij, ki skrbijo za dvig življenjskega standarda delovnega človeka.
Skratka, tudi rekonstrukcija v Savi mora imeti isti smoter še
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vse bo šle po načrtih, če...!
(DRAGO DOLINŠEK — DIREKCIJA) — Pravijo, da se vse pričenja in končuje pri denarju. Tako je tudi z našo rekonstrukcijo. Če nam bo uspelo zagotoviti z lastnimi sredstvi in s posojili doma ter v tujini 6 milijard dinarjev, potem bo šlo vse po načrtih, ki smo jih predvideli v investicijskem programu za rekonstrukcijo tovarne.
Kakor veste, se bo z uresničitvijo investicijskega programa in z nadaljno rekonstrukcijo tovarne povečala proizvodnja od letošnjih 8.616 ton na 16.000 ton gumenih proizvodov letno. Pri tem pa seveda mi upoštevana proizvodnja obrata III na Vrhniki, niti obrat za prevleko valjev in koles, kate-
rega postavitev tudi predvidevamo poleg proizvodnje regenerata. Ce bomo v drugi fazi rekonstrukcije uspeli razviti proizvodnjo še teh omenjenih obratov, se bo povečal obseg proizvodnje v Savi do konca leta 1965 na 17.000 ton gumenih izdelkov. Vrednost celotne
proizvodnje pa se bo gibala takrat že okoli 20 milijard dinarjev.
O vsem tem je že pred letom in pol široko razpravljala republiška Komisija za pregled in odobravanje elaboratov ter celotni investicijski program tudi potrdila.
Tako ogromno povečanje proizvodnje bomo lahko dosegli z razširitvijo proizvodnje in gradnjo novih tovarniških objektov. Potrebovali bomo 6 milijard dinarjev, od tega za osnovna sredstva 3 mi-(Nadaljevanje na 2. strani)
Več tehničnih izdelkov
(Ing. MIRKO BEDEKOVIČ -GUMARSKO IZOBR. CENTER) -Naš investicijski plan predvideva, da bo letna proizvediva po končani drugi fazi rekonstrukcije 16.000
enkrat optimalne proizvodnje smo prišli po temeljiti analizi trga, na osnovi možnosti investicij, ki jih bo moralo podjetje vložiti za ure-
ton gumenih proizvodov. Do te za- jničitev tega načrta, ter na osnovi
proučitve rentabilnosti tehnološkega procesa in izkoriščenosti strojev.
Tako predvidevamo po končani rekonstrukciji dnevno proizvodnjo okoli 1000 avtoplaščev, ker so se v
svetovnem merilu take zmogljivosti pokazale kot racionalne in že primerne za avtomatiziranje tehnološkega postopka.
Za transportne trakove smo predvideli proizvodnjo na rotacijski preši, ki omogoča s konfekcijskimi napravami polno izkorišče-nje strojev. Prav isto velja tudi za vulkanizacijsko prešo pri proizvodnji plošč za tla.
Avtopnevmatika	plan za leto 1962 v tonah 4.175	predvideni rekons‘rut 7.809
Moped in velopnevmatika	1.242	1.259
Ogrevne duše	78	293
Surove zmesi in regenerat	372	2.236
Plošče za pod	300	400
Tesnilne plošče	38	50
Transportni trakovi	417	500
Gumirano platno	260	300
Lepila	265	300
Prešani izdelki	828	2.443
Cevi in ročni izdelki	571	1.010
Skupno celotno podjetje	8.566	16.600
Še bolj bomo morali izboljšati kvaliteto
(BOŽO CVETKOVIČ — TEHNIČNI SEKTOR) — Vsi dosedanji zaključki glede kvalitete naših izdelkov narekujejo, da moramo posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Posebno pereče posta,a to sedaj, ko uvajamo nove proizvode. Da je to res potrebno, poglejmo iamo- nekatere zaključke, ki nam to narekujejo.
Ne smemo pozabljati, da zavisi osvojitev tržišča ravno od kvalitete izdelkov, ki jih izdelujemo. Niso redki slučaji, da srečujemo prijatelje in znance, ki nas zasipajo z najrazličnejšimi vprašanji glede kvalitete naših izdelkov, njih nabave in podobno. Nekateri hvalijo naše izdelke in jih primerjajo z inozemskimi, drugi pa nas grajajo, ker so pričakovali boljšo kvaliteto, kot pa jo mi lahko nudimo. Zadnjim se pridružuje še sorazmerno večje naraščanje števila reklamacij, kot
pa je povečanje proizvodnje. Zakaj?
Kot najbolj značilen činitelj je ravno kupec, ki zahteva od nas čim bolj kvalitetne izdelke, z minimalnimi dimenzijskimi odstopanji. Tem zahtevam pa večkrat ni možno ustreči zaradi objektivnih težav, kot so:	NESTALNOST SUROVIN,
IZTROŠENOST STROJEV IN PODOBNO. So pa tudi težave, povsem odvisne od nas samih: ČUT NEODGOVORNOSTI PRI DELU, POMANJKANJE IN NEUPOŠTEVANJE PREDPISOV, ČISTOČA PRI MANIPULACIJI Z MATERIALOM IN PODOBNO.
Kljub temu pa vemo, da kvaliteta naših izdelkov ni stagnirala, ampak nasprotno — izboljšala se je! Kaj je potem vzrok? Zaključimo lahko, da so nas kupci s svojimi zahtevami prehiteli. Če pri tem upoštevamo še naraščanje gumar-
| Čez deset let in pozneje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ker zanitma vsakogar, kaj predvidevamo v posameznih objektih in kako jih bomo gradili, si oglejte poenostavljen načrt celotne tovarne .kakšna bo po konični rekonstrukciji leta 1980. Kakor vidite na 3. strani desno spodaj, predstavlja razporeditev objektov zaključeno tehnološko celoto, za nadaljnji perspektivni razvoj pa so rezervirani kompleksi na južni in zahodni strani tovarniških prostorov.
Glavni vhod smo projektirali tako, da bo omogočen po glavni magistrali dvosmeren promet, od magistrale pa bodo potekali odcepi do posameznih hal.
Sedanje skladišče gotovih izdelkov — hala 1 — bo v bodoče skladišče surovin, do leta 1970 pa nameravamo zgraditi novo skladišče gotovih izdelkov — hala 7 — na južni strani od sedanjega skladišča. Skladišče surovin je neposredno vezano na sestavljalnico in na valjamo — hala 2 —, skladišče gotovih izdelkov pa smo predvideli kot samostojen objekt iz požarno varnostnih ozirov. Na severni strani skladišč bo prostor za motoma Vozila, južno Stran pa smo rezervirali za slučajni železniški promet.
Valjarna — hala 2 — leži v središču celotnega tovarniškega kompleksa in preskrbuje z zmesmi vse proizvodne obrate. Crtka.no se vidi dbdike eediarujega skladišča gotovih izdelkov in sedanje valjarne. Predvidevamo pa preureditev tega obrata, in to slej ko prej, ker je stari del zgradbe v dotrajanem stanju, hkrati pa močno pritiska z enim delom na kotlarno.
Proizvodnjo pnevmatike predvidevamo v dveh halah (do leta 1965 se bo proizvodnja širila v hali 2, po letu 1970 pa v hali 4).
V hali 3, to je v obstoječi pnev-
»SAVA« 62 S 2. STRAN
ske proizvodnje v naši državi, pa postane vprašanje kvalitete nujnost, ker ravno od tega zavisi naš vsakdanji kruh.
Kako izboljšati kvaliteto izdelkov, to je poglavje, ki zahteva veliko truda. Zavedati se moramo, da kvaliteta naših izdelkov ne zavisi samo od par ljudi, kakor nas večina misli. Zavisi od vsakega posameznika, od slehernega v kolektivu. Opustimo mišljenje, da je naša dolž-
nost samo delati, za odklanjanje napak pa naj skrbijo drugi. Pričnimo enkrat z analizo svojega dela in opustimo nekvalitetne izdelave. Pokažimo praktično tiste sposobnosti, ki jih večkrat ponavljamo v raznih debatah in dokazujemo, da smo mi tisti, ki vemo vse o svojem delovnem mestu. Rezultat ne bo izostal ter bo v ponos vsakemu posamezniku, kolektiva in celotne družbe!
matikarni, bodo v zapadnem delu kalander Za gumiranje konda, naprava za pripravo polizdelkov za potrebe pnevmatikarne in konfekcije, vzhodni del stavbe pa bo služil izključno za vulkanizacijo. V prizidku ob spodnjem delu predvidevamo po letu 1980 gradnjo Skladišča korda s posebnim vhodom in cestiščem v tovarniške prostore. Tam bomo tudi impregnirali kord.
Hala 3 bo povezala s pokritim hodnikom halo 4, kj.er bo konfekcija in vulkanizacija pnevmatike ter brizganje protektorja. Tudi to halo bomo gradili etapno, in to srednji pas v letu 1970, prizidek s sanitarijami in garderobami ter zapadni pas pa leta 1980.
Hala 5 je namenjena proizvodnji tehničnega blaga. Bo iz jekla ter široka dvakrat po 27 metrov, dolga pa 160 metrov. Ob njej bo enonadstropni prizidek, v katerem bodo sanitarije, garderoba, priprava gumenih vzmeti, kadilnica, skladišče, pisarne, arhiv in ostali potrebni prostori. V hali sami bodo oddelki: stiskama, velo in moped pnevmatikama, klinasti jermeni, brizgama in cevarna. Tehnološki proces bo potekal tako, da bodo prihajale zmesi v halo s severne strani., gotovi izdelki pa odhajali na južni strani.' Jeklena konstrukcija hale je že naročena in računamo, da bo hala zgrajena v začetnih mesecih leta 1963.
Hala 6 je rezervirana za povečavo proizvodnje tehničnega blaga.
V hali 8 bodo remontne delavnice, skladišča za remontne delavnice, garaža, prostor za gasilski vod in podobno.
Ob glavnem vhodu je predvideno upravno poslopje v obliki Stolpnice, tesno ob njem pa bomo zgradili centralno mehanizirano kuhinjo z jedilnico ter veliko dvorano za sestanke, seje in najrazličnejše prireditve.
Pred upravnim poslopjem bo parkirni prostor s kolesarnico. Ta glavni vhod bo priključen na cesto Kranj — Škofja Loka potem, ko bodo cesto prenovili.
47,1 °/o proizvodnje bodo pnevmatike
(DUŠAN REBOLJ - KSS) -V primeri z letošnjim proizvodnim načrtom, ki predvideva od celotne proizvodnje kar S3,6 odstotka proizvodnjo pnevmatik, se bo do leta 1965, ko bo končana druga faza rekonstrukcije, to razmerje med pnevmatikami in ostalimi izdelki spremenilo v korist ostalih izdelkov. Takrat bodo pnevmatike namreč predstavljale 47,1 odstotka celotne proizvodnje, količinsko pa se bo proizvodnja le-teh povečala v primerjavi z letošnjim proizvodnim načrtom za 87,2 odstotka.
Takšno količinsko povečanje proizvodnje pnevmatike v pičlih treh letih je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da smo imeli v Jugoslaviji leta 1959 163.749 motornih vozil, leta 1961 že 234.161 in da jih povsem upravičeno napovedujejo do konca leta skupno 485.555! Od navedenega števila motornih vozil odpade -po podatkih Združenja motorne industrije FLRJ na domačo proizvodnjo:
36.000 osebnih avtomobilov, 10.650 avtobusov in kamionov,
120.000 motociklov, 22.000 traktorjev, 1925 kombajnov, 19.566 traktorskih in kamionskih prikolic.
Ce bomo proizvedli torej doma do konca leta 1965 210.141 motornih vozil naštetih vrst in če računamo za prvo opremo avtogum, za avtobuse in kami-osebnih vozil in prikolic 5 one pa 7 in za motocikle po 2 gumi, potem bodo potrebovali jugoslovanski proizvajalci motornih vozil najmanj 712.005 avtogum! (Tabela)
DOSEDANJI IR PREDVI Ideni porast števila MOTORNIH VOZIL V JU
GOSLAVIJI	iK
_________cr>_ •
cv ITN
cr<	o	h	c\j	rn	-j-	ifb
ir*	vo	vo	t-O	vo	*-o	io
(J\	ČT'	CD	CD	(J'	ČD	CD
H r-l H H H	H
Zmogljivosti ostalih tehničnih izdelkov pa narekujejo možnosti, ki izvirajo iz zmogljivosti osnovnih strojev, kot so: dvovaljčniki in mikserji, stroji za kalandrira-nje in stroji za brizganje. Ko smo obdelovali sortiment proizvodnje^ smo težili k temu, da se v mejah materialnih možnosti — investiranje sredstev in primerni sestav delavcev — odredi takšno izbiro proizvodov, ki bo zagotovila optimalno izkoriščanje obstoječih in novih osnovnih sredstev, obenem pa smo teždi k povečanju proizvodnje tistih izdelkov, ki jih moramo v Jugoslaviji še uvažati, ali pa predstavljajo ozko grlo raznim panogam naše razvijajoče se industrije.
Nujnost po povečanju proizvodnje tehničnih izdelkov je očita zlasti zaradi hitrega naraščanja potreb, ki jih postavlja pred nas avtomobilska industrija, in ker potrošniki zahtevajo vse več in več najrazličnejših gumenih proizvodov široke potrošnje. Zlasti veliko je povpraševanje po širokem sor-timentu tehničnih cevi, klinastih jermen ter prešanih izdelkov, ki jih uporabljata avtomobilska in čevljarska industrija.
Z ozirom na ta smo v investicijskem elaboratu za rekonstrukcijo tovarne predvideli naslednji sortiment proizvodnje (tabela):
Naknadno smo proizvodni plan za leto 1962 popravili' na 8.616 ton gumenih proizvodov.
Kakor je razvidno, je velik poudarek na proizvodnji avtoplaščev, surovih zmesi ter tehničnih izdelkov.
Rekonstrukcija proizvodnje tehničnih izdelkov je bila nujno potrebna poleg omenjenega tudi zato, ker so vsi stroji v obratu I praktično že dotrajani ter vsako leto potrebni temeljitih in dragih popravil. Zato seveda trpi proizvodnja v količini, nič manj pa tudi kvaliteta izdelkov, saj s starimi stroji danes potrebne kakovosti ni moč več zagotoviti. Zlasti ne sedaj, ko že veljajo razni standardi prav za izdelke te vrste!
Vse bo šlo po načrtih, če...!
(Nadaljevanje s 1. strani) lijarde 800 milijonov dinarjev, za obratna sredstva pa 2 milijarde 240 milijonov dinarjev. Podjetje razpolaga danes s 600 milijoni dinarjev, ki jih lahko uporabi za rekonstrukcijo, v nadaljnih treh
Glavni
direktor
podjetja
Drago
Dolinšek
letih bomo zmogli v te namene še okoli 460 milijonov dinarjev. Tako bomo zagotovili sami za rekonstrukcijo skupno 1 milijardo 60 milijonov dinarjev .
Drugi vir za finansiranje predstavljajo posojila iz tujine. Po izjavah skupine RUSTATFA iz Londona je možno dobiti na Angleškem posojilo za vso opremo.
ki bi jo dobaviU Angleža sami. V tem primeru bi šlo za stroje in opremo v vrednosti 1 milijarde 680 milijonov dinarjev. Ker pa mora po sedanjih predpisih tisti, ki najame posojilo v tujini, položiti pri Investicijski banki ustrezajoč dinarski znesek, bi moralo naše podjetje najeti hkrati z najetjem posojila v Angliji še posojilo v omenjeni vrednosti doma, saj sami nimamo tolikih sredstev. Čeprav omogočajo Angleži posojilo za dobo 8 let, moramo položiti znesek 1 milijarda. 680 milijonov dinarjev v banko takoj ob sklenitvi pogodbe za posojilo iz tujine ter ga odplačati najkasneje v 5 letih.
Za finansiranje preostalega dela opreme in gradbenih objektov, za plačilo carin in drugih pristojbin v skupni vrednosti 1 milijarde 60 milijonov dinarjev se bo podjetje obrnilo na investicijske sklade Občinskega ljudskega odbora in Okrajnega ljudskega odbora Kranj im Ljuske republike Slovenije za posojila.
Le pod pogojem, če bo podjetje zagotovilo teh 3 milijarde 800 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, ima možnost, da se poteguje v zveznem investicijskem skladu za nadaljnih 2 milijardi 200 milijonov dinarjev, ki jih potrebujemo za obratna sredstva. Šele na ta način bi si zagotovili celokupnih 6 milijard dinarjev, kolikor potrebuje za izvedbo celotne rekonstrukcije tovarne v drugi fazi.
Ko bomo drugo fazo rekonstrukcije končali, bo proizvodnja v celoti na Gašteju, kjer imamo obrat II. Prostori v obratu I, ki bodo ostali tako prazni, pa bodo služili za potrebe Gumarskega instituta in Gumarskega izobraževalnega centra. V sproščenih prostorih bodo laboratoriji in učilnice za praktično ter teoretično poučevanje ter seveda tudi trenažne delavnice. Ce bo mogoče, bomo uredili tudi del sproščenih prostorov v lep in sodobno urejen internat za učence naše Gumarske šole.
Perspektive so v rekonstrukciji
(Nadaljevanje s 1. strani) sredstva ter mnogo truda, da smo v povprečju družbeno priznanega opreme in reprodukcijskega ma- vsaj deino v obratu II uspeli po- vloženega dela zaostajala, bomo teriala, saj je oboje nujno potreb- staviti osnove za bodočo moderno morali v socialistični komikurenei no za	razvoj	in	uspešno delovanje	in mogočno novo tovarno. Zave-	nujno propasti, saj ne bomo mogli
nekaterih	gospodarskih	panog	pri	dali se moram onamreč, da ratzpo-	s prodajo proizvodov pokriti niti
nas. Od tega uvoza pa je še prav lagajo naši partnerji v bratskih poslovnih stroškov! posebno odvisna gumarska indu-	republikah z modernejšimi	stroj-	Te nevarnosti pa je možno pre-
strija, saj uvažamo okoli 80 od-	nimi zmogljivostmi in da	danes	m ost iti samo	z RAZŠIRJENO RE-
stotkov vseh potrebnih surovim, lahko mnogo laže posegajo v PRODUKCIJO, to je z razširitvijo In pri vsem tem zato zares ne konkurenčni boj. Zaradi obstoja obratov, s povečanjem strojnih
blagovno vrednostnih kategorij in	zmogljivosti in z modernizacijo
tržišča deluje namreč ZAKON PO-	strojev, ker bo le vse to omogo-
NUDBE IN POVPRAŠEVANJA,	čilo MASOVNO PROIZVODNJO.
Iz grafičnega prikaza tega zako-	Samo taka, to je masovna proiz-
na ugotovimo lahko, da obstoja	vodnja daje namreč zadovoljivo
be v proizvodnji gumarske indu-	odvisnosti med količinami	proiz-	jamstvo, da	lahko vzporedno z
strije. Zavedati se jih moramo;	vedenega blaga, ki prihaja	na trg	naraščajočim	gospodarskim tem-
zlasti še danes, ko opuščamo v “bilki PONUDBE, in med PO- pom doma in v svetu napredu-centrallstični gospodarski sistem VPRAŠEVANJEM, ki dobi svoj jemo.
in ko dajemo upravljavcem vse od raz v ceni. Majhna ponudba ima Ce pogledamo gospodarske tež-
za posledico višjo ceno, ki pa nje, Id delujejo izven naših meja, vzporedno s povečanjem blagov- vidimo, da se različne dežele danih količin pada. V sečišču pri- nes gospodarsko združujejo in kazani h krivulj sta si ponudba in ustvarjajo s tem vse močnejši povpraševanje v RAVNOTEŽJU, gospodarski potencial ter vse To pomeni optimalno zadovolje- večjo konkurenčnost nasproti debilna in da se moramo čimprej vanje družbenih potreb. Naša so- želam, ki se gospodarsko ne zdru-
moremo ostati ravnodušni, če hkrati uvažamo še tovrstne FINALNE IZDELKE.
Rešitev takega neugodnega položaja zahteva korenite spremem-
pravice, s tem pa tudi vse obveznosti. Ob tej decentralizaciji se vlogo centralnih organov pri dodeljevanju deviznih sredstev počasi prenaša na samoupravljavce. To pomeni, da postaja močno la-
kar se da krepko postaviti na
udeležba na tržišču bo prej ali žujejo, kot je to slej pri OBSTOJEČIH ZMOGLJI- državo. V tako
VOSTIH pod povprečjem. To bo pomenilo višjo ceno od tiste, ki jo družba na trgu priznava. Ce bomo v tem gospodarskem tempu
Grafični prikaz ZAKONA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA
mmogočem odreči sedanjim potrebam. Pri vseh ukrepih in novih . , .. podrobnih načrtih, ki jih bomo ^_!?,CIJC
mVECAKTE^MOGLJIVOSTfgu0	SC Sprejeti’ m0ram0 u=>0-
FU V EU AN JE ZMOGLJIVOSTI gu- gteva,ti predvsem človeka! Vse,
|	Kako bomo
|	poskrbeli
j	za zračenje ?
| (Ing. BRUNO SKUMAVC — H tehnični sektor) — Prav gotovo E zanima slehernega bralca pred-p vsem način ogrevanja in zra-= čenja v prvi halit ki jo bomo § izgradili na Gaiteju v okviru = naše nadaljne rekonstrukcije to-E varne — hale za tehnično bla-H go. Naj navedem nekaj značil-H nosti!
H Vse prostore bo ogreval to-H pel zrak, ki bo prihajal po ce-^ veh iz dveh prostorov za ogre-H vanje v prizidkih objekta. S |j stališča ogrevanja bo cela hala ^ razdeljena na štiri področja ali H dele, v katerih vsakemu bo moč || posebej uravnavati temperaturo =| m količino svežega zraka. V E strojnicah za pred.grevanje bodo H mešalne komore, kjer bodo po-M sebne naprave glede na zunanjo g temperaturo in glede na tem-H peraturo v hali mešale zrak iz g hale s svežim zrakom ter ga tu~ p di po potrebi ogrevale. g Razvod za dovajanje svežega M ‘n ogretega zraka bo speljan H pod stropom, nad delovnimi H mesti pa bodo posebne naprave §§ za porazdeljevanje ali usmerjanje ^ dovajanega zraka na vse strani |. enakomerno. Slab, na kisiku si-E romašen in zatohel zrak bo iz-i bajal skozi odprtine v žaluzijah 1 na strehi.
oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiliniiiiHiimnmit
v letu 1965 in na 25.000 ton v sevanje prispevkov za razne Nakazane okoliščine nam zato ,etu 1970. Zanimivo pri tem je, da
primer za našo združevanje je
▲ Konfekcija velozračnic v pnevmatikami I
cene. Upoštevanje tržišča zahteva priznavanje gospodarskih siimic, kar pomeni, da se moramo vedno bolj BORITI ZA ZNIŽEVANJE STROŠKOV PO ENOTI IZDELKA, če hočemo postati konkurenčni kapitalističnemu gospodarskemu sistemu in ga v doglednem času zaradi naše družb en o-eko-noimske koncepcije tudi prehiteti.
Ce se omejimo na naš ekonomski prosior, vidimo, da so se ostali jugoslovanski proizvajalci gumenih proizvodov razvili mnogo pozneje kot mi, nekateri šele pred kratkim. To pomeni, da razpolagajo s sodobnejšimi strojnimi napravami, zaradi česar imajo večje možnosti za MASOV-ob potrebi podjetja po večini NO PROIZVODNJO, ZNIZEVA-svojih sredstev za razširitev re- NJE STROŠKOV PO ENOTI razumel	morebitno	PROIZVODA IN VEČJO KON-
omejitev gradnje stanovanj,	z manj-	KURENCNOŠT.
privedla posamezne dežele ekonomska nujnost, ki izvira iz zakona ponudbe in povpraševanja 'n ki ima težnjo stalno zniževati
Predvsem človek
(Nadaljevanje s 1. strani) zato ne bo varčeval z napori in
ugodnosti, itd. Le odkrit odnos in narekujejo nujno povečanje in razumljivo stališče so jamstvo, da modernizacijo našega podjetja, če bo razum nadvladal morebitne hočemo ostati v bodoče vs"em
marske industrije, saj nam bo le karko,,. bomo v prihodlljc storilij
Se koPn^mh ^llkov° T^ri-’ »»ra izhajati te enega samega ---------------------------------------„	---------- ---------------- .	..............
hranjene devize bomo lahko VT1 ^	n“semu delavcu egoistične težnje, da bomo kot ena svojim partnerjem konkurenčni.	iaJV„	pUVu<-anje
uporabljali za uvažanje življenj- . zasm'COK’ zdrave delovne družina vlagali sredstva za lepšo Izvršiti rekonstrukcijo v obratu I, števila zaposlenih je razumljivo, sko potrebnega reprodukcijskega ROS:0!6, dobre medsebojne odnose bodočnost nas vseh.	’ '	'	.............
se bo število zaposlenih povečalo do leta 1965 samo za okoli 400 ljudi in do leta 1970 za nadaljnjih 450. Tako majhno povečanje
in stalno splošno ter strokovno izpopolnjevanje za njegove oseb-
kolektiva podjetja ^ P»lrcbe in za P°trebe Podjetja, zavedati zelo Hkra,tl Pa Je potrebno tudi skrbeti za delavčevo razvedrilo in koristno, zdravo izrabljanje prostega časa. Ne smemo namreč pozabiti, da je mogoče kupiti stroje in
materiala — kavčuka in investicijske opreme.
Kot člani Sava se moramo važnega dejstva: v razvoju gumarske industrije smo opravili pionirsko delo, saj segajo začetki proizvodnje celo v leto 1921. To
pomeni, da smo po vojni podedo- surovine, človeka pa ni mogoče, vali tovarno, ki današnjemu go- Le odkrita skrb zanj je jamstvo, spodarskemu razvoju ne ustreza da bo sleherni član kolektiva ob-več in da smo morali zato že v čutil resnično pripadnost k naši preteklih letih vložiti ogromna skupnosti — Kolektivu Sava — ter
In še pojasnilo k diagramu...!
Za boljše razumevanje zakona strojne zmogljivosti v točki A iz-(ponudbe in povpraševanja pojas- koriščene samo 70 odstotno. Ta njujeva še pričujoči grafični mera izkoriščenosti v .pogojih ka-prikaz:	pitalističnega načina gospodarje-
nja nam je popolnoma razumljiva, O ~V točki A sta si ponudba in če upoštevamo pri tem teorijo povpraševanje v ravnovesju, kar profita, katero ima sleherni kapi-pomeni optimalno zadovoljevanje talist stalno pred očmi. Vsako družbenih potreb. Proizvedena je nadaljnje povečanje proizvodnje bila družbeno potrebna količina (od točke A proti točki C) bi po blaga, za katerega so se formirale zakonu ponudbe in povpraševanja na trgu cene, ki ustrezajo pravi nujno imelo za posledico zniževa-
Vsakogar od nas mora zanimati bodočnost podjetja!
ki dela z ekonomsko in tehnično že preživelimi stroji ter ima poleg tega še ponesržčeno lokacijo, bi bil nesmisel. Lepe možnosti za
saj bomo z rekonstrukcijo uvedli vrsto novih strojnih naprav. Zaradi teh sprememb se bo dvignila tudi produktivnost dela na zapo-
modernizacijo tovarne pa imamo slenega člana kolektiva od 5765‘kina našem sedanjem prostoru obra- lo,gramov v letu 1960 na 10.793 ki-
ta II na Gašteju.
Ze bežen pogled v investicijski
1 o gramov v letu 1965 in na 13.000 kilogramov v letu 1971. Popolno-
program rekonstrukcije in razši- ma jasno je, da se bo prav tako ritve tovarne Sava, v katerem so močno povečal narodni dohodek, vsi nanizani in pojasnjeni gospo- osebni dohodek zaposlenih in da darski momenti upoštevani, pove, bodo skladi neprimerno večji od da se bo družbeni bruto produkt današnjih. Bistvene važnosti, ki podjetja oziroma celotni dohodek jo moramo pri naši rekonstrukciji povečal od 8 milijard in 48 mili- vsekakor poudariti, pa bo IZ-jonov dinarjev v letu 1960 na BOLJSANJE DELOVNIH POGO-
20 milijard v letu 1970. Z uresničitvijo rekonstrukcije nam bo uspelo dvigniti proizvodnjo od 8.600 ten v letu 1960 na 16.000 ton
JEV TER ZNATNO MANJŠE TROŠENJE FIZIČNE ENERGIJE PROIZVAJALCEV NAŠEGA KOLEKTIVA.
vrednosti oziroma družbeno znani količini del.
pri-
© V točki B je prikazano stanje na trgu, ko je povpraševanje večje od po-nudbe. Posledica tega so višje cene, ki nastanejo zaradi nezadostne, manjše ponudbe.
© In še točka C! Po statističnih podatkih o proizvodnji v nem svetu ugotavljamo,
nje cen. To bi pomenilo vedno manjšo udeležbo kapitalista v zajemanju ekstra profita. Tej naravni ekonomski zakonitosti pa se kapitalist izmika na ta način, da »odvečne« količine proizvedenega blaga izvaža po nižjih cenah (točka C), ker mu domači potrošniki z umetno vzdrževano ceno še zapad- kljub temu krijejo sicer okrnjeni da so ekstra profit (dumping).
Takole bo izgledala tovarna!
Na pričujočem načrtu vidite razporeditev vseh objektov, ki jih predvidevamo z rekonstrukcijo naše tovarne do konca leta 1980. Posamezne številke objektov po-
šče gotovih izdelkov, 8. garaže in remontne delavnice ter prostori za gasilski vod, itd. No, kotlarna in upravno poslopje s prostori za moderno kuhinjo, jedilnico in ve-
menijo: 1. sedanje skladišče goto- liko dvorano za rajrazličnejše vih (v bodoče skladišče surovin), prireditve ter kolesarnica so tudi 2. valjarna in pripravljalnica zme- dobro vidni!
Ki, 3. sedanja pnevmatikama s Do leta 1965 predvidevamo izpred videni mi razširitvami, 4. nova graditev in pričetek proizvodnje v pnevmatikama s kritimi nakladal- hali za tehnično blago in v po-nimi in razkladalnimi ploščadmi, daljšku pnevmatikame — oboje je 5. hala za proizvodnjo tehničnega temnejše obarvano. V nadaljnjih blaga, 6. hala za razširitev proiz- letih pa bomo gradili še ostale vodnje tehničnega blaga, 7. skladi- objekte in to postopoma.
Kako moramo izobraževati strokovne kadre?
Ženi omogočiti mesto, ki jji pripada
(Nadaljevanje s 1. strani)
vključimo v reševanje nase splošne problemaliike ter ji po svojih močeh omogočimo vzgojo zdravega, klenega rodu ter tisto mesto v našem dogajanju, ki ji v resnici gre!
V IMENU CELOTNEGA KOLEKTIVA TER VSEH DRUŽBENIH IN POLITIČNIH ORGANIZACIJ ČESTITAMO ŽENAM V SAVI IN ŽENAM VSEGA SVETA OB NJIHOVEM DNEVU -8. MARCU!
Uredništvo »Save«
(ŠTEFAN MARCIJAN — KSS) — Za obsežno rekonstrukcijo našega podjetja, o kateri govorimo tokrat na široko, nedvomno veljajo tri značilnosti:
Izvajanje rekonstrukcije na začetku uveljavljanja novega gospodarskega sistema, zaradi katerega bo treba ta sredstva preudar-neje naložiti in vnaprej zagotoviti njihovo ekonomično in rentabilno izkoriščanje.
Ogromno povečanje materialnih osnov za nadaljnjo razširjeno proizvodnjo v naložbah novih osnovnih in obratnih sredstev, katerih končni rezultat se bo moral odražati v dokaj povečani produktivnosti dela.
Odgovornost strokovnih kadrov v bodoče, katerih starostna in strokovna struktura bo ena izmed glavnih jamstev, da bo delež njihovega živega dela tolikšen, kolikršcn šele lahko opraviči zaupanje kolektiva in širše družbene skupnosti za tako smelo planiranje novih kapacitet razširjene reprodukcije v našem podjetju.
Ob tem se nam upravičeno postavlja vpraša,nje, kakšne so odločitve in kolikšna so sredstva z a rekonstrukcijo strokovnih kadrov, da bi labko zadovoljili vzporedno in istočasno potrebe po teh kadrih ter jim zaupali velika družbena sredstva, ki bodo vložena v rekonstrukcijo? Na srečo nismo med zadnjimi podjetji, ki so že storila na tem področju odločilne korake in zasnovala sistem izobraževanja strokovnih kadrov na temelju popolne inter-gracije ali celovitosti med podjetjem in izobraževanjem kadrov. V
AVTOMATIZACIJA
bistveni element v izgrudnii in organizaciji modernih
proizvodnih postopkov
(ING. HELMUT TURZANSKI -TEHNIČNI SEKTOR) - Nova tehnologija, v kateri stroji ne samo nadomeščajo človeka kot delovno Bilo in neposrednega upravljavca proizvodnje, ampak celo dirigirajo proizvodne stroje, se imenuje avtomatizacija. Z njo dosegamo pri sorazmerno malem številu delavcev večjo proizvodnost ob manjših stroških, pa čeprav so za to potrebne mnogo večje začetne investicije. Avtomatizacija predstavlja torej neke vrste industrijsko revolucijo, ki sigurno vodi v pogojih socialističnega gospodarstva do blaginje in gospodarskega širjenja, v kapitalizmu pa lahko povzroča pri sidhijlskem učinkovanju naraščajočo brezposelnost z vso socialno problematiko. V svetu doživlja avtomatizacija že velik razmah, in to ne samo v najrazličnejših mejah industrije, temveč tudi v bančništvu, trgovini in vseh ostalih administrativno-upravnih aparatih. Tudi v gumarski proizvodnji zavzema vedno bolj pomembno mesto.
Pri nas je avtomatizacija šele v povojih, ker komaj ustvarjamo podjetja. Iti bodo s svojimi izdelki in tehničnimi nasveti omogočila uspešno avtomatiziranje bazične in predelovalne industrije. To pa še ne ipomeni, da vprašanju ni potrebno posvečati že sedaj prav posebne pažnje! Naraščajoča ind us triaiizaci j a, vedno večji promet in razvijajoča se mehanizacija poljedeljstva terjajo namreč tudi cenejše in vedno večje količine gumarskih proizvodov z lepšim izgledom in boljšo kvaliteto. Prav zaradi teh ugotovitev in zaradi dejstva, da se nahajamo pred nadaljevanjem začete rekonstrukcije, je nujno, da preudarimo in pretehtamo vse -dobrobiti avtomatizacije, prav posebno pa še, če hočemo v perspektivi uspešno poseči v mednarodno izmenjavo proizvodnih dobrin.
Najresneje se moramo torej spoprijeti z izpopolnitvijo proizvodnih postopkov, pa čeprav so ti v gumarstvu dokaj zamotani zaradi širine proizvodnega sorti-menta in zaradi množičnosti surovin. S tem seveda nastajajo določene težave pri učinkoviti uvedbi avtomatizacije, vendar pa se da s temeljitim študijem kljub temu marsikaj doseči.
Pogoj je le dovolj velika količinska proizvodnja, ki tudi z ozirom na najbolj kritične ekonomske vidike opravičuje uvedbo avtomatizacije.
Posamezne faze proizvodnega
postopka pa se da hitro avtomati- ture in kar je najvažnejše — iz-
zirati, ker obstojajo danes v svetu že stroji — avtomati. Ti samostojno opravljajo delovne postopke, predvsem pri vulkanizaciji in konfekcija, kot so na primer: etažne in obročne stiskalnice, najrazličnejši konfekcijski stroji za neštete tehnične izdelke in pnevmatiko. Razumljivo je, da maramo v organiziranem tehnološkem procesu delo teh avtomatov tudi medsebojno povezati v skladne proizvodne enote. To lahko dosežemo s smiselnim nameščanjem strojev-upravljavcev in s smotrno izvedbo mehanizacije notranjega transporta. Sredstva za to so najrazličnejša — od najpreprostejšega elektrovozička preko mehaničnega viličarja do najbolj kompliciranih trakastih in verigastih prenosnikov, ki avtomatsko in skladno dostavljajo surovine, zmesi in najrazličnejše polproizvode vedno na tista delovna mesta, kjer so potrebna in kjer se vrši njihova nadaljnja predelava.
Najučinkovitejša in verjetno tudi najracionalnejša bi bila z oziram na to avtomatizacija sestavljanja in izdelave zmesi, in to bodisi popolna ali pa samo delna. Z ustreznim razmeščanjem proizvodnih strojev in naprav se da namreč v tej delovni fazi doseči težišče celotne tovarniške avtomatizacije, kajti prav v sestavljavnici in mešalnici so povezani vsi problemi tehnologije, in to od faktorja zanesljivosti obratovanja ter tehnološke discipline do problematike skladiščenja in notranjega transporta. Prav tukaj omogoča avtomatizacija učinkovito zmanjšanje delovne sile in s tem tudi osvoboditev od človeka kot elementa večje ali manjše sigurnosti v doslednem izvrševanju tehnoloških predpisov. Pri tem pa nam mora biti jasno: čim manjše bo število receptur, tem lažja in učinkovitejša bo ureditev tega postopka. Držati sc moramo le splošno veljavnega načela v tehniki: da se da vedno najti za še tako zapletene pogoje obratovanja enostavnejše rešitve, ki bo nudila višek zanesljivosti in dosledno popolnost. Moderno urejena sestavljalnica in mešalnica zmesi mora nuditi možnost popolnega izkoriščanja mešalnih zmogljivosti, čistost sestavin, stalnost odstotka vlage v surovinah, minimalnost delovne sile, hitrost pri menjanju receptur, rešitev vseh skladiščnih in transportnih problemov, čistost delovnega okolja, višek zdravstvene zaščite, čuvanje tajnosti recep-
lavcev, kar pa ne bi smelo predstavljati nobene ovire za prav tako uspešno poklicno izobraževanje mladih delavcev in drugih strokovnih kadrov. Po prvih dosedanjih uspehih — prvi učni programi za poklice in prve organizacijske rotitve za praktični pouk v proizvodnih oddelkih — bo treba uporno iskati in reševati ostala vprašanja za dokončno izoblikova-
osnovnih misli, ki zadevajo proizvodne strokovne kadre. Na kratko bi jih lahko strnil takole:
® V bodoče naj bi vsak nov delavec prešel fazo instruktivnega uvajanja na delovno mesto, uspešnost le-tega pa naj bo odločilna za dokončno sklenitev delovnega
Tudi mladinci so pripravili Y program izobraževanja za letos
intergraciji podjetja in izobraževanja bo tudi v bodoče edino mogoč in najuspešnejši način izobraževanja strokovnih kadrov, četudi je ta način še tako težaven in neizoblikovan spričo	pogojen os.'i
praktičnega poučevanja v naravnih pogojih proizvodnega dela. Vendar tu ni druge izbire! Večina izobraževalnih centrov, ki so bili ustanovljeni po podjetjih v zadnjih letih, izključno na ta način lahko izvaja svoje učne programe in opravičuje svoj obstoj. Tudi naš izobraževalni center je začel s takim načinom usposabljanja novih de-
ključitev pojava slabo sestavljenih ali a mešanih zmesi, ki se cesto pojavljajo zaradi nezanesljivosti človeških čutil.
Ker smo se zavedali pomembnosti tega vprašanja, smo študij avtomatizacije že poverili Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani, ki nam bo izdelal razne predloge za mehanizacijo transporta in skladiščenja kakor tudi avtomatizacijo sestave in priprave zmesi. Osvojili bomo najboljšo in najracionalnejšo rešitev.
Za lažje razumevanje avtomatizacije skladiščenja surovin in izdelave zmesi pa naj služi pričujoči shematski prikaz proizvodnega postopka:
Iz skice je razvidno, da se surovine — predvsem polnila in saje — skladišči v pločevinastih silosih (bunkerjih). Ti so lahko nameščeni znotraj tovarniškega poslopja ali pa na strehi proizvodne stavbe neposredno nad sestavljalnico oziroma mešalnico.. Polnjenje teh silosov je pnevmatično s pomočjo transportnih cevi. V transportni sistem so vključeni grobi sejalni ki, ki že pred pred vstopom polnil v silose odstranjujejo večja tuja telesa, kot so n. pr.: koščki papirnatih vreč itd. Maksimalni in minimalni elektrokontakti v silosih nakazujejo vsakokratne zaloge. Običajno hranijo 14-dnevne zaloge. Ker imajo polnila tudi različen odstotek vlage, jih je treba sušiti. Zato se uporablja kot sušilno sredstvo segret zrak v pnevmatičnih transporterjih, ki kemikalije na poli od iztovarje-nja do vskladiščenja učinkovito posftši. Tudi zrnatost mletja posameznih sestavin ni nikoli ena-
nje takšnega sistema izobraževanja. V tem pa bo tudi ena od najdra-gocencjtih investicij, ki jo bomo merali vložiti v rekonstrukcijo strokovnih kadrov.
Sicer pa so naloge na področju izobraževanja kadrov dokaj širše in zahtevnejše od teh uvodnih in
komema in predstavlja poseben problem. Cesto sc pojavljajo gro-bejše primesi, zato jih morajo pred avtomatičnim odtehtavanjem še presejati. To dosežejo še s sejalni ki, ki so vključeni v transportne cevovode med skladiščnimi in dozirnimi bunkerji.
Samo doziranje (odtehtavanje) kemikalij pa poteka avtomatsko z v očkom po ne n t n i mi dozirnimi tehtnicami, s katerimi lahko predhodno odrejajo potrebne količine raznih sestavim, in to bodisi ročno z merilnimi kazalci na tehtnicah ali pa strojno z luknjanimi karticami. V tem slučaju vodijo celoten proces sestavljanja in mešanja iz centraliziranega komandnega mesta, pa čeprav bi sc moralo posluževati večje število mik-serjev hkrati.
Sistem luknjanih kartic tudi omogoča postavitev dekadnega ali celo mesečnega mešalnega programa. Ko sprožimo avtomatični mehanizem, se proces mešanja odvija točno po postavljenem časovnem zaporedju. Skrbeti se mora le za zadostno količino surovin. Doziranje kavčuka se vrši preko trakaste transportne tehtnice, katere transportni trak ga vodi do ustja miikserja. Tekoča mehčila v tem sistemu prav tako avtomatsko dozirajo, in sicer volumetnično s pomočjo posebnih črpalk, ki črpajo po cevovodih iz rezervarjev zneh-čila direktno v mikserje. Manjše količine prašnih komponent (ohranjevalce, pospeševalce itd.) dozirajo tudi avtomatsko, vendar se morajo predhodno točno odtehtali in odlagali v vrečice iz tankih plastičnih folij, katere nato po določenem vrstnem redu skladiščijo v posebno napravo, ki avtomatsko sproži premik določene vrečice preko transportnega traku do mešalnika.
Mnogo bi lahko še pisali o prednostih avtomatizacije, vendar že iz povedanega lahko spoznamo, da da nas čaka še ogromno dela in truda, če bomo hoteli učinkovito stopati v korak z nezadržnim napredkom materialne kulture.
—■■■e&a^oOoO C?
jg		Adi
	6	
I -
IE3=Z3
Bex=
E-
iprtjtm surovin
] it losi /ti sltladiSi. polnil S tj a Ir ih in dozirni silos/ i rtikompontnln/m avtomatskim tt/itnicami
C  ..... .	SHod/Jitnie, m o vloma iško
X L..t. . J........ odtcnto vdn/t sa/.
Q	.	. bot i ran j t tekočih meh čil
......... _ , . Ooeiron/f kavčuka
pttd vstopom
razmerja (ne glede na delovno mesto v katerikoli ekonomski enoti) — povečanje za 635 delavcev.
•	Pravočasno posredovanje elanom kolektiva vseh dopolnilnih znanj, ki zadevajo tehnični plan, gospodarski plan, posebne strokovne dolžnosti, aktivno samoupravljanje in drugo — število članov kolektiva se bo povečalo na 1853 delavcev.
•	Poklicno izobraževanje mladih proizvodnih delavcev v Gumarski šoli tako izoblikovati, da bo po vsebini, metodah in organizacijskih rešitvah resnično predstavljalo edinstven primer reforme izobraževanja strokovnih kadrov — po perspektivnem planu bo potrebno okrog 300 takih delavcev.
0 Tehnično izobraževanje kadrov tako izpopolniti, da bo temeljilo na vnaprej postavljenih profilih za takšne kadre, ki bodo zadovoljevali potrebe podjetja za več specialističnih smeri:	proiz-
vodna, proizvodno-ekonomska in organizacijska smer (strokovne službe) — po perspektivnem planu bo potrebno okrog 100 takih delavcev.
0 Pripravljati pogoje za naknadno ustanovitev Višje gumarske šole za strokovne kadre, ki naj bi na specifičen način spremenili strukturo zaposlenih v različnih strokovnih službah podjetja, od katerih bo odvisno ustvarjanje docela novih pogojev za proizvodnjo in sorazmerno rast proizvodnosti dela.
0 Menjati strukturo zaposlenih z ustanavljanjem ali rcorganizira-njem vseh strokovnih služb, na katere v sodobnem industrijskem podjetju odpade dobršen del odgovornosti za ustvarjanje novih pogojev proizvodnje in rasti proizvodnosti dela; temu prilagoditi nov način štipendiranja novih kadrov, specializacijo strokovnjakov vseh strok, raznovrstno prakso in mednarodno tehnično izmenjavo.
Ze takšno grobo naštevanje nalog na področju izobraževanja strokovnih kadrov terja od nas takojšnje odločitve in ustrezna vlaganja investicijskih sredstev za posredovanje strokovnih in splošno-družbenih znanj, izvirajočih iz zahtev delovnih mest in položaja delavcev v vlogi proizvajalca in upravljavca. Ta sredstva ne bodo majhna, kot že niso na samem začetku izvajanja prvih obsežnih izobraževalnih akcij. To bo poleg vlaganja sredstev za materialne namene, to je v nova osnovna obratna sredstva, največje zagotovilo, da bodo ustvarjeni vsi pogoji za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo od današnje. Stopnja produktivnosti dela bo le tako lahko porastla, saj je bilo zanjo ugotovljeno že na znanem posvetovanju o produktivnosti dela pri tovarišu predsedniku Titu, da je kljub enaki starostni strukturi osnovnih sredstev produktivnost dela za tri- do šestkrat nižja v primerjavi z industrijsko razvitejšimi deželami sveta!
TOREJ JE REŠITEV V ROKAH CLOKEKA, STROKOVNEGA DELAVCA, KI NAJ USTVARI NOVE POGOJE ZA PROIZVODNJO IN PRILAGODI SODOBNE SISTEME IN METODE DELA V INDUSTRIJSKEM PODJETJU!
Letna konferenca organizacije Zveze komunistov v Savi
Organizacija Zveze komunistov pred konkretnimi nalogami
Ob prisotnosti več kot 150 članov Zveze komunistov in članov kolektiva je bila v nedeljo, 11. marca v obratu L letna konferenca organizacije Zveze komunistov podjetja Sava. Med gosti so konferenci prisostvovali sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Kranju Janko Rudolf, član Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Lojze Herman, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Ljubljani Janez Hočevar in organizacijski sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov Slovenije v Kranju Andrej Levičnik. Poleg navedenih gostov so prisostvovali konferenci še predstavniki tovarniških komitejev Zveze komunistov iz podjetij Železarna Jesenice, Tovarna Verig iz Lesc in Tekstilindus Kranj.
predstavlja plodna razprava, ki je bila morda premalo konkretna, čeprav je razčis‘i!a prenekatcrj dotlej nejasno stališče ali vprašanje. Zato seveda tudi ni bilo težko delo komisije za predloge, ki je med konferenco zbirala zamisli, pripombe govornikov, ki so sodelovali v razpravi. Lahko je sprejela konkretne sklepe, ki bodo novemu komiteju kot vodilo pri izdelavi predloga akcijskega progra-
ma nadaljnjega dela organizacije
Konferenca je v celoti uspela in tovarne Sava v preteklem letu in Zveze komunistov v našem podpomeni tako s svojim kritičnim o njenih najvažnejših nalogah, ki jetju.
posegom v delo organizacije na- ga je prebral sekretar starega ko- Zaradi obširnosti posebej ne go-sploh kakor tudi s predlogi in miteja Franci Rakovec, je nadrob- vorimo o referatu. To zato, ker so opombami govornikov v razpravi no orisal delo organizacije v pre- govorniki podrobneje obdelali prav ter s sprejetimi sklepi prelomnico teklem obdobju in kritično ocenil v.sa poglavja, ki jih referat obrav-v delu organizacije Zveze komu- uspehe in neuspehe komiteja sa- nava. Namesto tega pa smo sku-
▲ Prisotni so z zanimanjem sledili referatu, saj so ga imeli natisnjenega v posebni brošuri
Zaključki konference
@ Iz ocene dela Zveze komunistov v preteklem obdobju in iz ® v razpravi nakazanih nalog je jasno, da je bila konferenca gi v resnici odraz vsebine stališč III. plenuma Zveze komunistov ® Jugoslavije v pogojih našega konkretnega družbenopolitičnega Q stanja in aktualnih nalog v podjetju in v komuni.
nistov v Savi. 2e referat o delu mega, kakor tudi osnovn h organi- šali zapisati saj osnovne misli vseh	nalog, ki jih^ bo morala^ re
organizacije Zveze komunistov zacij. Precejšnjo dopolnitev pa v razpravi sodelujočih govornikov!
Kaj so povedali v razpravi govorniki
OD VODILNIH TOVARIŠEV, ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV IN NEČLANOV PRIČAKUJEMO, DA BODO S SVOJIM DELOM POSPEŠEVALI PROCES RAZVIJANJA NEPOSREDNE DEMOKRACIJE
»Vsa osnovna vprašanja nadalj-nega razvoja družbeno-ekonom-skih odnosov bomo komunisti bolj temeljito spoznali in uspešneje urejali, če bomo izhajali iz zavesti, da smo člani organizacije aktivnih in odgovornih družbeno-po-litičnih delavcev.«
Tako je pričel razpravljati o vlogi vodilnih kadrov v podjetju direktor kadrovsko-socialnega sektorja Miram Rižner in potem naprej nakazal, da je težišče idejno politične in družbene dejavnosti v samoupravnih organih, potem pa spregovoril o odgovornostih vodilnih tovarišev — komunistov in nekomunistov v celotnem mehanizmu socialistične demokracije. Potem je nadaljeval:
»Vodilni tovariši morajo skrbeti, da postaja upra/vmo-tehnični aparat v podjetju vedno bolj strokovna pomoč neposrednim proizvajalcem pri uresničevanju njihovih nalog, ki so si jih sami postavili. Biti morajo pobudniki novih, sodobnejših delovnih metod, stila in oblik dela, biti morajo strokovnjaki in družbeno-politični delavci.
Njihove akcije morajo biti takšne, da imajo pred seboj dolgoročne perspektive, a vendar morajo biti konkretne. Zato pričakujemo od vodilnih tovarišev, članov Zveze komunistov im nečlanov, da bodo s svojim delom pospeševali proces razvijanja neposredne demokracije ...!
Vodilni delavci komunisti imajo torej še posebne obveznosti, saj morajo na osnovi temeljitega poznavanja splošnih načel in smeri nadaljnega razvoja analizirati konkretno prakso, odnose in probleme v podjetju, da dosledno in ustvarjalno uveljavljajo splošna politična in napredna stališča v vsakem konkretnem primeru. To pa pomeni stalen napor, da jih ne bi obremenjenost s številnimi nalogami in tekočimi zadevami zapeljala pri reševanju problemov v ozek prakticizem, konzervativizem ter zanemarjanje političnega in idejnega bistva.«
ZAKAJ ŽENSKE DANES ŠE DEJANSKO NISO ENAKOPRAVNE?
Med problemi, ki jih je nakazal referat, je tudi premajhen poudarek ženam v naši tovarni. V Savi je zaposlenih 453 žena, to je 35 odstotkov skupnega števila članov kolektiva. Upoštevajoč to število bi človek pričakoval, da mora biti Vidno delo žena pri nas ne samo po njihovih uspehih na delovnih mestih, ampak tudi s primernim uveljavljenjem v druž-
benem in političnem dogajanju. Toda v resnici ni tako!
llllllllllllllllllllllllllll|l!lll!IIIIIIIIIIIMII!lllll!l!!!llll|llllllllllllllllillllllllllll!lllll!llllllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllllllllllll
OB ROBU
Koma more biti kaj takega v ponos
Človek skoroda ne bi verjel, pa je le res ... Nekdo, ki sicer misli, da ga nihče ni videl, je pred nedavnim po malici enostavno odložil krožnik od toplega obroka kar na skrinjico za predloge na ozkem hodnika ob stopnicah, ki vodijo v jedilnico obrata I. Se mu ga pač ni zdelo vredno odnesti tja, kjer ga je dobil. Smo verjetno preveč bogati in zato krožnikov sploh ne pomivamo več, ampak jih po uporabi kar zametujejo podobno kot Američani papirnate žepne robčke . .?
No, kdo je bil, to ni važno. Važneje je, da taki primeri le niso povsem redki, ker si je na istem mestu istega dne še nekdo drug dovolil poao-ben »podvig«. Namesto da bi mleko spil, ga je vlil v pljuvalnik . . .? Mar bi ga odstopil sodelavcu, ki bi ga verjet-
no z veseljem popil. . .! Morebiti bi kazalo temu »junaku« v bodoče ukiniti izdajanje mleka, četudi dela na delovnem mestu, ki zahteva vsakodnevni obrok te zdrave tekočine.
Mislim, da je vsak nadaljni komentar odveč. Ne bo p« napak, če enkrat take in podobne prestopnike kar poimensko navedem, ali ne!?
ŠIVANKA
Zaradi velikega pomena in važ- tiv seznanjati s prednostjo tako
obsežne in hitre ekspanzije.
šdti v prihodnje organizacija Zve- Zveza komunistov v podjetju ze komunistov v Savi, je konfe- se bo morala prizadevati, da bo rcnca sprejela naslednje zaključ- vzporedno z razširjanjem material-kc in stališča:	nih osnov skrbela tudi za razvoj
1.	Pri nadaljnem razvijanju de- in reprodukcijo novih družbeno-lavskega samoupravljanja upošte- ekonomskih odnosov v podjetju, vati velik pomen vseh politčnih 4. Na področju izobraževanja in in gospodarskih akcij, razvijati dviganja idejne ravni komunistov iniciativo in osebno prizadevnost bo treba skrbeti zlasti v sedanjih Tako je načela pereče vprašanje slehernega člana kolektiva, aktiv- pogojih družbenega razvoja za or-dejarnske neenakopravnosti žena no sodelovati pri vseh predlogih o ganirzira.no akcijo ideološkega izo-pri nas v Savi Marija Sušnikova. organizaciji podjetja in organiza- braževanja. Že začete metode ide-patronažna sestra naše obratne čaji delavskega samoupravljanja, otoškega in političnega izobraže-ambulante.	nadalje razvijati sistem razdelje- vanja, ki so jih uporabljali člani
Nanizala je nekaj konkretnih vanja osebnih dohodkov in se bo- Zveze komunistov pri študiju ma-dokazov, kot je izredno majhno riti za dosledno odstranjevanje teriala lil. plenuma in ki so po-število žena v organih delavskega negativnih teženj po administra- kazale lepe rezultate, je treba šc samoupravljanja, v organizaciji tivni delitvi, pri tem pa posvečati nadaUe razvijati, izpopolnjevati in Zveze komunistov ter v raznih ko- večja pozornost pravilnim razmer- uporabljati.
misijah samoupravnih organov. jem osebnih dohodkov v ekonom- Posebno skrb je treba posve-Ko je govorila o vzrokih za vse skih enotah, izpopolniti sistem in lili članom Zveze komunistov, ki to, je govornica poudarila pred- način delitve čistega dohodka ter so v hitrem procesu družbenega vsem:	do kraja omogočiti kolektivu, da razvoja iz objektivnih razlogov
»Eden glavnih vzrokov za taks- bo ket celota vplival na formira- ideološko-politično in strokovno no stanje je prav gotovo nazad- nje in uporabo sredstev čistega zaostali. Večjo skrb pa bo treba njaško gledanje žene v naši druži- dohodka, izpopolniti vse interne posvetiti tudi izobraževanju žena, ni. Zastarela in nazadnjaška mi- predmse in jih prilagoditi kon- da bodo lahko dosegle višjo izo-selnost, ki je ostanek prejšnjih kretni stopnji organizacije in sa- brazbeno stopnjo ter se tako aktiv-družbenih formacij in ki daje moupravljanja, podpirati in razvi- neje vključevale v reševanje naprednost moškemu tako v proiz- J'ali spodbudo slehernega praizva- log podjetja.
vodnjli kakor v delavskem samo- iailca k dajanju predlogov, uvesti 5. Razvoj komunalnega sistema upravljanju in v sistemu delitve prakso sistematično političnih pri- in splošen proces demokratizacije dohodka. Proti takim naziramjem Prav pred volitvami v organe de- življenja v širšem smislu nareku-se mora boriti vsakdo med nami, lavskega samoupravljanja in vod- jeta potrebo, da se tudi komuni-predvsem pa člani Zveze komu- sl,va drugih političnih organizacij sti kot aktivni družbeno-politični naslov.	ter v tem procesu decentralizacije delavci s širšo koncepcijo gledanja
Seveda so vzroki za dejansko sprejeti sodobnejše oblike in me- družbeno-ekonomsko problematiko neenakopravnost žeme pri nas v tode dela, ki sc bodo prav tako bolj aktivno vključujejo v reševa-Savi tudi v izredno nizki strokov- morale prilagajati trenutnemu nje uružbenih problemov v konj usposobljenosti delavk, saj je stanju v podjetju.	muni.
nekvalificiranih kar 198, polkvali- 2. Prizadevati si moramo, da pri Osnovne organizacije pa naj ob-ficiramih 84 In kvalificiranih 88 in svojem delu na najrazličnejših ravna,vajo tudi tdmatiko iz področ-samo ena visokokvalificirana. Nič	področjih v organih	samouprav-	ia	delovanja komune, da bi lah-
boljše je med uslužbenkami, kjer	Ijanja, v političnih organizacijah	ko	komunisti izmenjali izkušnje in
jih je 23 z nižjo strokovno izo-	in na delovnih mestih	člani Zveze	se	oborožili s stališči organizacije
braz.bo, 55 s srednjo, z visoko stro-	komunistov ne kršijo	načel samo-	U‘r. na ta na«n bolj povezali podkožno izobrazbo pa so le štiri! stojnega odločanja teh organov,	s komuno.
Taki strokovni usposobljenosti marveč s svojimi naprednimi in 6- Sprejem v Zvezo komunistov primerna so tudi primerna delov- idejno-politično jasnimi stališči mo™mo smatrati za eno najvaž-na mesta, na katerih delajo žene, razvijajo to samostojnost. Pri tem ,u‘iših Političnih nalog. Pri tem njih osebni dohodki, v končni me- je treba zagotoviti dosledno uve- moramo voditi principielno politi-ri pa tudi njihov položaj v druž- Ijavljanje socialističnih načel. ko “a ta način, da bo zagotovila bi!«	3. V nadaljnjem razvoju podjet- nenehno organsko rast naše orga-
Ko je obravnavala še nekatere ja bo morala organizacija Zveze nizadje. Zato naj bi vse osnovne druge probleme ,je tov. Sušnikova komunistov mobilizirati celotni organizacije Zveze komunistov v opozorila na podrejen ženin polo- kolektiv za izvrševanje predvide- bodoče obravnavale sprejem in žaj pri politiki razdeljevanja sta- nih nalog, pri čemer bodo morali razyijanje komunistov s koordini-novanj in še na nekatere druge nositi levji delež vsega člani Zve- ran'm prizadevanjem in po enol-stvari.	zc komumistov, ki morajo kolek- n'b kriterijih.
7.	Problem starih in mladih v podjetju bo treba reševati z večjim političnim posluhom.
8.	Nadaljnji razvoj demokratizacije življennja zahlcva od komunistov odgovornejše, kvalitetnejše in bolj načrtno delo. Zveza komunistov si zagotovi svojo vodilno vlogo tako, da njeni člani kot zavestni in aktivni družbeno-poli-tični delavci s svojo odgovornostjo, z metodo prepričevanja, z boljšim idejno-političnim znanjem in z osebnim zgledom delujejo povsod tam, kjer se odloča o stvareh
Novi člani tovarniškega komiteja
Volivna komisija je ugotovila pri pregledovanju oddanih votivnih listkov, da je bilo prisotnih 114 članov organizacije Zveze komunistov in da je volilo 110 članov. En volilni listek je bil neveljaven.
Posamezni kandidati za novi tovarniški komite so prejeti s tajnim glasovanjem naslednje število glasov:
Francka Drolc	83
Franc Golob	79
Jože Kocjan	75
Mirko Klemenc	72
Ing. Mirko Bedekovič	68
Mira Ambrožič	66
Ludvik Paušer	60
Miodrag Milivojevič	38
Stefan Horvat	58
Jože Markovič	37
Miran Rižner	54
Stane Kaltenekar	50
Blaž Studen	50
Silvo Grozclj	47
Alojz Grčar	45
Franc Žigon	44
Franci Prislan	15
Ker se je konferenca odločila, da bodo volili v novi komite od 17 predlaganih kandidatov 9 članov, bodo sestavljati komite v bodoče: Francka Drolc, Franc Golob, in da sc b“re za najbolj 'napredne Jože Kocjan, Mirko Klemenc, ing. sklcp<; in rcšitvc. Metode dela pa Mirko Bedekovič, Mira Ambrožič, je (reba nenehno prilagajati po-Ludvik Paušer, Miodrag Milivoje- gojem trenutnega stanja v koelk-vic in Stefan Horvat.	tivu.
Uredništvo žeti novemu komi- Sprejeti zaključki bodo služili teju organizacije Zveze komuni- novemu vodstvu organizacije Zve-stov v imennu celotnega kolektiva zc komunistov v Savi kot osnova v bodočem delu mnogo uspehov pri izdelavi akcijskih programov.
upajoč, da bo tudi prihodnja kon- _____________________________________
ferenca, to je čez leto dni tako plodovita, kakor je bila letošnja’
»SAVA« 62 # 5. STRAN
Kaj so povedali v razpravi posamezni govorniki
CE BI BILI ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV V NEKATERIH EKONOMSKIH ENO-TAH BOLJE SEZNANJENI Z NAČELI RAZDELJEVANJA OSEBNIH DOHODKOV, POTEM DO ZNANIH NESORAZMERIJ V VIŠINAH IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKOV NE BI PRIŠLO
V novem sistemu delitve dohodka in razdeljevanje osebnih dohodkov, ko zares skušamo uveljaviti načelo: razdeljevati osebne dohodke in nagrajevati zaposlene po njihovem delu, se je pojavila potreba po načrtnem zasledovanju in spremljanju formiranja osebnih dohodkov znotraj posameznih ekonomskih enot in o razdeljevanju med zaposlene. Kako smo to uredili v Savi, je povedal predsednik komisije za osebne dohodke pri delavskem svetu podjetja Tine Klemenčič. Le-ta je v svojem izvajanju poudaril predvsem tole: »S formiranjem komisije za osebne dohodke pri delavskem svetu podjetja smo hoteli zagotoviti demokratično razdeljevanje osebnih dohodkov po uspehu in prizadevanjih posameznikov im po uspehih posameznih ekonomskih enot. Pri tem pa smo imeli težave zaradi neurejenosti norm in zaradi obširnega sortimenta proizvodnje. Četudi smo hoteli posamezne pojave nepravilnih razmerij v osebnih dohodkih znotraj ekonomskih enot popraviti, to ni bilo mogoče. Za to so pristojne ekonomske enote same in ker smo šli v prenos teh pristojnosti prehitro in nepripravljeni, je lahko prišlo do pojavov, ki nam niso v čast. Ce bi bili član.' Zveze komunistov v me-
140 članov organizacije Zveze komunistov v Savi kar 64 članov brez organizirane družbeno-poliltič-ne dejavnosti, 76 članov pa ima po nekaj važnih funkcij; nekateri celo do devet! Res je sicer, da so vzroki za to tudi upravidljivi v tistih primerih, ko gre za slabo zdravstveno stanje članov ali za cudaijenost njihovih domov od tovarne, itd. Toda obstoja še mnogo sposobnih članov Zveze komunistov brez sleherne organizirane družbeno-polltične aktivnosti.«
Ko je razvijal dosedanjo prakso kadrovanja, je ing. Bedekovič še dodal:
»Dosedanja praksa pri izvajanju kadrovske politike v naši tovarni je bila horizontalna rotacija predvsem starejših kadrov, ki pa niso šli vedno v korak z družbeno-po-litičnim dogajanjem. Komisija je to pomanjkljivost pravočasno spoznala in pri predlaganju kandidatov za odgovornejše družbenopolitične naloge upoštevala predvsem mlajše, sposobne im perspektivne kadre.
Najvažnejša in osnovna naloga kadrovske komisije pa bo aktivirati člane Zveze komunistov v osnovnih organizacijah, da bodo s pravilnim kadrovanjem vplivali na izvajanje linije Zveze komunistov v ekonomskih enotah...«
RAZŠIRITEV MATERIALNIH OSNOV ZAHTEVA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO DRUŽBENIH ODNOSOV
Smo pred obdobjem druge faze rekonstrukcije našega podjetja. Za uresničitev začrtane razširitve tovarne, da bomo do konca leta 1964 povečali obseg proizvodnje na 18 milijard in 515 milijonov dinarjev
katerih ekonomskih enotah bolj seznanjeni z načeli razdeljevanja osebnih dohodkov, potem do znanih nesorazmerij v višinah izplačanih osebnih dohodkov v njihovih ekonomskih enotah ne bi prišlo. Zato ni čudno, če so nekateri skušali osebno vplivati na komisijo za osebne dohodke, da bi z administrativnimi posegi spremi-njaia načine in višine osebnih dohodkov ...«
NAJVAŽNEJŠA IN OSNOVNA NALOGA KADROVSKE KOMISIJE PRI TOVARNI-ŠKEM KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV BO AKTIVIRATI SVOJE ČLANE V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH, DA BODO S PRAVILNIM KADROVANJEM VPLIVALI NA IZVAJANJE LINIJE ZVEZE KOMUNISTOV V EKONOMSKIH ENOTAH
O delu in o nalogah kadrovske komisije pri tovarniškem komiteju Zveze komunistov je spregovoril njen predsednik ing. Mirko Bedekovič. V uvodu je poudaril odgovornosti, ki se jih je komisija zavedala pri svojem delu. Ko je obravnaval njeno delo v preteklosti, je dejal:
»Pri svojem delu je naletela komisija na velike težave, ker je od
»SAVA« 62 0 6. STRAN
▲ Mala jedilnica v obratu II je bila pretesna za veliko število prisotnih
bruto vrednosti, potrebujemo za osnovna sredstva in za obratna sredstva okoli 6 milijard dinarjev. Velik delež k temu znesku bomo morali prispevati sami, zato se bomo morali odreči večjemu delu sredstev, M hi jih sicer lahko porabili za družbeni standard.
To so bile začetne misli govora tehničnega direktorja ing. Helmuta Turzanskega, ki je v nadaljevanju med drugim dejal:
»Tempo in obseg zamišljene izgradnje bomo morali spričo ukrepov, ki so bili v našem gospodarstvu povzeti za uravnovešenje in stabilizacijo, nekoliko zavreti. Hkrati pa je to naložilo kolektivu tudi večja bremena in večje odgovornosti, predvsem na perspektive decentralizacije upravljanja. Gotovo je namreč, da bomo morali vložiti skoraj vsa razpoložljiva sredstva v rekonstrukcijo in da bo v prihodnjih štirih letih za družbeni standard na razpolago le neznaten del skladov, ki bodo poleg tega še zaradi spremembe instrumentov znatno manjši od prvotno začrtane višine.
Kolektiv bo moral torej zavestno prevzeti določene obveznosti in žrtve, hkrati pa si tudi naložiti spone skrajnega denarnega in materialnega varčevanja. Le-to lahko dosežemo samo z 'boljšo kvaliteto, z dvigom produktivnosti in s smotrnim vlaganjem investicijskih sredstev. Zato bomo morali preiti
na etapno ustvarjanje nove proizvodnje in rekonstrukcijsko dobo podaljšati.
Čakajo nas torej resne in obsežne naloge, katerih rešitev je stvar celotnega kolektiva, ne pa samo ožjega kroga ekonomsko-tehničnih strokovnjakov. Enostransko reševanje te problematike bi lahko namreč naletelo na določene težave že v samem začetku. Razširitev materialnih osnov zahteva namreč razširjeno reprodukcijo družbenih odnosov. Subjektivne politične sile v podjetju, predvsem pa člani Zveze komunistov, bodo morali kot aktivni družbenopolitični delavci prispevati levji delež pri tomačenju in dojemanju zastavljenih nalog ter pri mobili-ziranju kolektiva za uspešno izvrševanje vseh postavljenih akcij.
Opisane težave pa nam kljub temu ne smejo zamegliti perspektive upravičenosti po rekonstrukciji. Kljub kratkotrajnim žrtvam in težavam bomo končno le dosegli materialne dobrobiti razširjene reprodukcije in boljše pogoje dela. To pa bo naposled le v korist potrebam človeka in družbene skupnosti. To dejstvo je moč razbrati že iz naslednjih podatkov:
@ fizični obseg proizvodnje se bo povečal od 6.881 ton proizvodov v letu 1961 na 16.690 ton v letu 1965 ter se s tem povečal za 135 odstotkov;
® kosmati produkt se bo povečal od 7 milijard 885 milijonov dinarjev leta 1961 na 18 milijard 515 milijonov dinarjev v letu 1965 ali za 143 odstotkov;
O število zaposlenih se bo povečalo od 1.185 v letu 1961 samo za 353 delavcev ali 30 odstotkov do leta 1965;
9 fizični obseg proizvodnje na zaposlenega se bo povečal od 5.764 kilogramov v letu 1861 na 10.793 kilogramov v letu 1965 ali za 87 odstotkov;
q kosmati produkt na zaposlenega pa se bo povečal od 6.654 milijonov dinarjev v letu 1961 na 12.038 milijonov dinarjev v letu 1965 ali za 80 odstotkov;
9 predvideni devizni prihranek pa bo znašal leta 1965 4 milijarde 2,5 milijonov dinarjev, to je za skoraj 66 odstotkov več kot v letu 1961 (tu mislim za razlike med uvoznimi cenami surovin in gotovih izdelkov).«
REALNO PRESOJANJE USPEHOV IN NEUSPEHOV ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA BI BILA NAJBOLJŠA OSNOVA ZA DOBRE PREDVOLILNE PRIPRAVE NA VOLITVE NOVIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV
O ikaidrovsklih viprašanjiih in o predsrojecih volitvah v nove samoupravne organe je spregovoril predsednik upravnega odbora Matija Gogala. Poudaril je Prizadevanja in napore organov delavskega upravljanja v uiresroičevanlju novih gospodarskih ukrepov v minulem obdobju in orisal bistveno nove pogoje, v katerih so se proizvajalci znašli kot resnični neposredni upravljavci i poglobljenim samoupravljanjem.
»5 tem, ko nam je omogočeno široko razpolaganje z dohodkom,* :e nadaljeval tov. predsednik, »so se možnosti za povečanje proizvodnje posebej povečale. Izvajanje novih gospodarskih ukrepov, zlasti pa se vsebina delitve dohodka, ki smo jo že o-bčntili, nam dajeta dragocene izkušnje. Nov položaj in vloga proizvajalcev v gospodarjenju daicta letošnjim volitvam v organe delavskega samoupravljanja še poseben pomen.
Zait obi bilo treba v predvolilnih pripravah celotnemu kolektivu poročati o dosedanjem delu organov samoupravljanja. Poročilo naj bi bilo pripravljeno tako, da bo preprost proizvajalec razumel najpomembnejše probleme, s katerimi se
v svojem vsakdanjem delu srečujemo, ko moramo reševati najrazličnejše proizvodne naloge. Realno presojanje uspehov in neuspehov organov samoupravljanja bi bila najboljša osnova za dobre predvolilne priprave v volitve novih samoupravnih organov. Predvolilne priprave so torej zelo pomembna polieična aktivnost, zato mora v njih sodelovati aktivno sleherni član Zveze komunistov. Volitve morajo biti namreč element za mobilizacijo celotnega kolektiva v izpolnjevanje proizvodnih nalog, za nadalini razvoj in utrjevanje socialističnih odnosov v kolektivu, za težnjo po po-veča-nju produktivnosti,^ ki nam bo edina povečala materialne pogoje za hitrejši razvoj socialističnih odnosov v kolektivu. Lčobre in organizirane priprave na volitve bodo olajšale volivcem izbiro kandidatov v samoupravne organe.*
VPRAŠANJE KVALITETE ČLANOV ZVEZE KOMUNISTOV JE TUDI ENO OD OSREDNJIH, ZELO POMEMBNIH VPRAŠANJ
O vprašam jih kvalitete članov Zveze komunistov je spregovoril Slavko Novak. Le-ta je poudaril, da moramo skrbeti v podjetju na eni Istrani za kvaliteto proizvodov, na drugi strani pa znotraj organi-
V BODOČE MORAMO STREMETI ZA RELATIVNO STALNOSTJO SAMOUPRAVNIH PREDPISOV, V KOLIKOR SEVEDA PRI TEM NE ZADEVAMO OB MATERIALNE OSNOVE
Sekretar podjetja Slavko Solar je kot .pravnik obravnaval vprašanje samoupravnih predpisov in pri tem poudaril, da je danes zakonodaja spričo hitrega razvoja celotnega našega gospodarskega in družbenopolitičnega dogajanja otežkoče-na. Niso redki primeri, ko čas kaj hitro prehiti najrazličnejša uzakonjena določila, zlasti na področju samoupravnih predpisov. Zato se tudi dogaja, da zaradi napačnega pojmovanja našega celotnega razvoja nekateri očitajo, češ da ne izpolnjujemo zakonov. Posebno pa je poudaril naslednje:
»V bodoče moramo stremeti za relativno stalnostjo samoupravnih predpisov, v kolikor seveda pri tem ne zadevamo ob materialne osnove.«
V našem podjetju smo posvetili temu vprašanju veliko pozornost. Ce je podjetje decentralizirano, potem morajo samoupravljavci o vsem mogočem odločati. Za tako delo pa potrebujemo določene predpise, ki bodo veljali za vse. Po načelu »od spodaj, navzgor« že dajemo predloge za take predpise v obravnavo posameznim ekonomskim enotam. Pripombe in predloge neposrednih proizvajalcev bomo obdelali, jih upoštevali v zasnovanih samoupravnih predpisih ter jih dali v obravnavo in dokončno potrditev delavskemu svetu podjetja. Potem bodo za nas vse zakon in vsakdo se jih bo moral držati.
A Delovno predsedstvo letošnje konference
zaoijc Zveze komimistoiv za kvaliteto menih čl anov. Po njegov ih besedah morajo člani Zveze komunistov težiti po splošnem in strokovnem izobraževanju ter se idejno — poliitičmo oboroševati za vse pred-stoječe naloge. Potem je dejal:
»Primer takega oboroževanja ie na primer pred mesecem dni začeti Študij materiala s III. plenuma Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, pri čemer smo prišli do bogatih izkušenj in zaključkov o našem dosedanjem delu ter o nalogah za prihodnost.*
Tov. Novak je v nadaljevanju opozoril člane Zveze komunistov, da morajo sedaj vsak v svoji ekonomski enoti med člani kolektiva priiddbljene izkušnje in zaključke pojasnjevati ter tako nadaljevati začeto delo. Člani Zveze komunistov morajo biti jedro v naši proizvodnji ter biti v prvi vrsti borci za cilje naše socialistične izgradnje.
ORGANIZACIJA ZVEZE KOMUNISTOV V PODJETJU NAJ NE SPREJEMA SKLEPOV NAMESTO SAMOUPRAVNIH ORGANOV, AMPAK NAJ SKLEPA O STALIŠČIH IN NALOGAH, KI JIH MORAJO NJENI ČLANI ZASTOPATI, OZIROMA IZVRŠEVATI V SAMOUPRAVNIH ORGANIH!
Prvi govornik v razpravi je bil predsednik delavskega sveta podjetja Franc Golob. Spregovoril je o delavskem samoupravljanju v našem podjetju. Potem ko je orisal njegovo razvojno pot v Savi in poudaril aktivnost članov Zveze komunistov v organih samoupravljanja, je med drugim dejal:
» .. .Prav tako je treba tudi upoštevati tista polditiična vprašanja, ki izvirajo iz delitve dohodka In iz socialističnih odnosov naspolh. Nujno moramo vsa taka vprašanja reševati v podjetju in to kar se da pravično ter ob sodelovanju slehernega člana kolektiva. Le tako bomo prišli do dobrih in pa-metimih ukrepov. S tem bomo tudi veliko prispevali k učinkovitejšemu razvijanju proizvodnje in k večji produktivnosti dela. Prav ta je namreč danes pereča tako s stališča izboljševanja življenjskega standarda kakor tudi s stališča pravilnejšega funkcioniranja našega sistema.
Naj poudarim še to, da organizacija Zveze komunistov v podjetju ne more sprejemati sklepov namesto samoupravnih organov, ker so le-ti pooblaščeni za to! Organizacija Zveze komunistov lahko le sprejema sklepe o stališčih in nalogah, ki jih morajo zastopati, oziroma izvrševati njeni člani v samoupravnih organih. Zato postavljam v ospredje potrebo po tem, naj v bodoče osnovne organizacije Zveze komunistov v tovarni posvetijo pozornost predvsem temu!...«
Kaj so povedali v razpravi govorniki
BREZ POSVETOVANJA Z DELAVSKIM SVETOM NISEM DELAL PREMESTITEV, KAKOR MI SICER OČITA REFERAT
Na krMitone pripombe v referatu, da je šef ekonomike enote, iki je član Zveze konruiniiismv, samostojno odločal na birdkirataki način, brez sodelovanja samoupravmih organov in določil ljudi, M bi morali zapustiti ekonomsko enoto, se je 'prijavil k razpravi tudi tov. Stane Zerko, šef ekonomske enote pnevmatikama II. Prizadet zaradi očitkov je pojasnil razmere v svoji ekonomski enoti, im dejal med drugim:
»V referatu je rečeno, da sem sam birokratsko prestavil ljudi, ko je zmanjkalo dela zaradi pomanjkanja kavčuka. V kratkem času Ilirih ur je bilo potreba spremeniti proizvodni plan in ko sva bila poklicana s predsednikiom delavskega sveta nase ekonomske enote na Mpravo, sva se na hitro poklicala nekatere člane komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Pogovorili smo se, katera mesta bomo ukinili in takoj zjutraj ob šestih je predsednik delavskega iveta sklical ekonomsko enoto ob odsotnosti druge izmene. Razpravljali smo o problemu in izkoristili politične momente, da smo prepričali Hudi, naj gredo delati na prosto, in to brez ugovora. Mislim, da je bilo to docela demokratično in da torej ni šlo za birokratski postopek!*	v
Tov Zorko je načel še pereče in zelo važno vprašanje odnosa med
glabljanja in razširjanja dem okra- nosno organizacija Zveze komuni-tičnih pravic državljanov na vseh sto v v podjetju. Zato je to pod-področjih gospodarskega in pok- ročje že v samem referatu dobilo ličnega življenja in ne nazadnje osrednje mesto, kar lahko samo nagel razvoj in izpopolnjevanje pozdravljamo in se v duhu teh na-sistema izobraževanja strokovnih čel in zahtev lotevamo nalog, ki kadrov in izobraževalnih ustanov, nas čakajo — v dobro delavca, Posebno močan vpliv na program- njegovega podjetja in splošnih
sko usmeritev izobraževalnih akcij in na njihovo prilagojevanje resničnim potrebam podjetja in potrebam delavca na delovnem mestu je imelo nedvomno uvajanje novega gospodarskega sistema ter vse tiste ekonomske, družbene in politične spremembe, ki jih je sis‘em delitve dohodka po delu vnesel v naš celotni gospodarski in družbeni razvoj. Tak razvoj je dnevno odpiral vrsto novih problemov na področju izobraževanja in usposabljanja delavcev za aktivno, ustvarjalno delo in sodelovanje v tem procesu. Delež, ki ga mora doprinesti izobraževanje ka-
družbenih koristi.«
DOLŽNOST VSAKEGA MLADEGA DRŽAVLJANA JE DELATI PREDVSEM V MLADINSKI ORGANIZACIJI, KER JE TO V BISTVU VZGOJNA ŠOLA MLADEGA ČLOVEKA TER OSNOVA ZA NADALJNJE DELO V DRUŽBENIH ORGANIZACIJAH, POSEBNO PA ŠE V ZVEZI KOMUNISTOV!
Vloga mladih komunistov v or-
drov k dvigu strokovne, družbene ganizaciji Ljudske mladine Slove-in splošne ravni delavcev, mora nije, to je bila tema, o kateri je biti tolikšen, da organsko dopolni spregovoril Miodrag Milivoj evič. in v celoti zagotovi rentabilno in Referent je najprej nanizal do-ekonom:čno vlaganje vseh materi- sedanje probleme in težave naše alnih sredstev v ustvarjanje novih mladinske organizacije in posebej
boj proti mračnjaštvu, vraževernosti in proti religioznosti ter proti cehovski zabubi j encsti neka-
pogojev za proizvodnjo ali za razširjeno reproduKcijo podjetja.«
Potem ko je podkrepil nekatere ugotovitve, ki so razvidne iz sa- terih mladincev. Nanizal im ute-
mega referata tovarniškega komiteja Zveze komunistov, je tov. Marci jan nadaljeval:
meljil je potrebe po nadaljnem splošnem in strokovnem izobraževanju mladih ter nakazal pot, po
A Posebno zanimiva je bila razprava
starimi -n mladimi stmdkovmijaiki ter orisal težave, ki jih imajo zllasoi starejši člamli kol aktiva, češ da jih mlaijši skušajo izrivati z njihovih mest.
Konferenca je o tem vprašanju m široko tTampravljala in sprejela določene zaključke, sekretar starega komiteja Franici Rakovec pa je po Zerbovam govoru poudaril, da je bil referat sestavljen na osnovi bogatega materirila grapnega študiia III. plenuma CK ZKJ in da je bil primer nedembkraitionih prijemov v avtopnevtmanilkalmli II eno osrednjih, naijičešče obravnavanih. Poudarili je tudii, da je aodelavallo v tem Studii ju več kot sto članov Zveze komunistov in da je torej mnenje takega števila ljudi že osnova za resničnost in 'upravičenost očitkov.
TOVARNA, KI DOŽIVLJA BURNE SPREMEMBE V RAZVIJANJU NOTRANJIH, KVALITETNO NOVIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V KOLEKTIVU, POSTAJA ŽE SAMA, PO SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELU ŠOLA PROIZVAJALCA IN UPRAVLJAVCA
O enem osrednjih problemov in nalog, o katerih je spregovorila letošnja konferenca organizacije Zveze komunistov v naši tovarni — to je strokovnem izobraževanju kadrov — je dokaj konkretno razpravljal Stefan Marcijan, strokovnjak za strokovno izobraževanje. Njegove besede objavljamo v izvlečkih.
»Pretečno obdobje pred današnjo konferenco karakterizirajo razgibana politična in družbena aktivnost, mnoge družbene spremembe v smeri nadaljnega po
»Tovarna, ki doživlja burne kateri maj pridejo še ne opredel j e-spremembe v razvijanju notranjih, ni mladinci do zdravega prepriča-kvalitetno novih družbeno-eko- n j a in marksističnega znanstvene-nomskih odnosov v kolektivu, po- ga nazora.
staja že sama, po svojem življenju Ko je tov. Milivojevič odgovorim delu šola proizvajalca in v nrav- jal na vprašanje, zakaj je tako porazno majhno število mladincev v orgamih samoupravljanja, je dejal: »Kmalu nam postane jasno, saj vemo, da je dolžnost slehernega člana kolektiva, ki je hkrati član samoupravnega organa, precejšnja in polna odgovornosti. Ni čudno, če potem s kandidatnih list mladina odpade, saj je premalo poučena o gospodarskih in družbenih vprašanjih, ki zadevajo slehernega proizvajalca, hkrati pa ne zna še tistih redkih, sicer pa dobrih in primem ih predlogov uveljaviti.«
V zaključnih besedah pa je referent poudaril:
»Dolžnost vosakega mladega dr-Ijavca, ki vse bolj dojema družbe- žavljana je delati predvsem v mla-no-politične in ekonomske prvine, dinskd organizacija, ker je to v biki jih poraja ta proces...« in v zaključku še dodal:
stvu vzgojna šol amladega človeka ter odnova za nadaljnje delo v ...	.	družbenih organizacijah, posebno
Področje izobraževanja kadrov pA ^ v Zvezi komunistov.«
v našem podjetju, še posebej pa programska usmeritev glede na nove zahteve po strokovnih in družbenih, idejno-političnih znanjih, je torej kvalitetni odraz doseženega gospodarskega in druž-bano-političnega razvoja našega podjetja in odraz novih, perspektivnih nalog, pred katerimi stoje
UČITI SE MORAMO DO KONCA SVOJEGA ŽIVLJENJA, CE HOČEMO, DA NE ZAOSTANEMO IN DA NAS CAS NE PREHITI!
O vprašanju nalog, ki so pred
vsi člani kolektiva in še posebej nami spričo nadaljnega razvoja njegove politične organizacije, od- podjetja, pa je spregovoril glavni
OBVEŠČANJE ČLANOV KOLEKTIVA O DOGAJANJU V PODJETJU IN V NAŠI KOMUNI NI LE DRUŽBENOEKONOMSKA POTREBA, MARVEČ ZAKONITA NUJNOST!
Uredmčlk lista »Sava« in vodja informativne službe Dušan Rebolj je v krajšem prispevku razvili im iitemeljlil 'potrebe po informiranju članov kolektiva o dogajanju v podjetju in v komuni ter pri tem dejal:
» .. . Obveščanje članov kolektiva ni le druibeno-ekonom-ska potreba, marveč zakonita nujnost. Družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi in delavsko ter družbeno samoupravljanje so privedli slehernega proizvajalca in upravljavca v položaj, ko mora biti zaradi svojega specifičnega položaja obveščen o dogajanju znotraj podjetja in komune ter o dogajanju doma in po svetu nasploh. Potrebe po oblikovanju javnega mnenja so očite in zato ne kaže zanemarjati važnosti informativne službe v podjetju.*
direktor podjetja Drago Dolinšek. Najprej je poudaril nujnost po razvijanju tehnoloških proizvodnih postopkov in osvajanju novih proizvodnih postopkov. V te namene smo osnovali v preteklem letu v okviru podjetja Gumarski institut. Ni dovolj^ da smo porabili desetine milijonov za opremo instituta. Potrebujemo tudi dobre strokovne kadre, v delo instituta pa moramo pritegniti vse člane kolektiva, ki imajo sposobnosti in voljo za reševanje tehnoloških problemov. Vsem bomo omogočili poglobljeno in znanstveno delo na najrazličnejših, še neraziskanih področjih. Razpisali smo tčme za specializacije in vsem omogočili raziskovalno delo, nabavo strokovne literature, specializacijo doma in v tujini ter nadaljevanje študija na fakulteti v tretji stopnji.
Tov. Drago Dolinšek se je dotaknil tudi problema izobraževanja ter ob koncu vprašanja odnosov med starejšimi in mlajšimi kadri v podjetju. Pri tem je dejal:
»Prav vsi mladi, ki smo v ,podjetju, gledamo z zaupanjem in spoštovanjem ter upoštevanjem na starejše kadre. V poiitiki razvijanja strokovnosti našega kolektiva moramo upoštevati načelo, da bomo namreč tudi mi enkrat v letih pred upokojitvijo in da bomo tu-
di mi takrat pričakovali od mladih, ki pridejo za nami, takšno razumevanje, da se ne bomo počutili med njimi nekaj odvečnega, ampak da bomo našli prave stike in odnose v času, ko bomo prehajali iz aktivnih delavcev v ljudi, ki so si zaslužili počitek. Vendar moram pri tem poudariti, da ne smemo pozabiti tega, da tudi starejši ne smejo izgubiti stika z razvojem v tehnološkem in družbenem dogajanju. Ne pozabimo, da se moramo učiti do konca svojega življenja, če hočemo, da ne zaostanemo in da nas čas ne prehiti ...«
NAŠA EKONOMSKA ENOTA NI TAKO SLABA, KAKOR SE SICER GOVORI
O dobrem in slabem v ekonomski enoti pnevmatikama II je na konferenci spregovoril tudi predsednik delavskega sveta enote Alojz Marinšek. Ta je povedal med drugim tole:
» . . . Naša ekonomska enota ni tako slaba, kakor se sicer govori o njej, pač pa je res, da se pri nas običajno prične vsaka stvar prva. Naj omenim na primer samo akordni cenik, za katerega vem, da smo ga doslej uvedli samo mi. Tudi na sestankih navadno kar sami od sebe iščemo najprimernejše rešitve iz težav, ker ne dobivamo navodil od strani uprave. Nasprotno, dogodilo se je celo nekajkrat, da smo zaman čakali na sestankih ekonomske enote na povabljene Ljudi iz strokovnih služb. Nekateri nam izostanka niti niso sporočili. Zlasti nas je to prizadelo v mesecu novembru, ko smo imeli velike težave s proizvodnjo. Menim, da je tak odnos nepravilen.
Ljudje me vprašujejo, kako je to mogoče in zakaj takšni odnosi, »a jim včasih niti sam ne vem pravega odgovora . . .*
LIK KOMUNISTA NAJ BO PREDVSEM ŽIVLJENJSKI IN ČLOVEŠKI, ZATO NAJ BO KOMUNIST ČLOVEK Z VEČJO RAZGLEDANOSTJO IN VEČJO DRUŽBENOPOLITIČNO ORGOVOR-NOSTJO!
Zadnji, ki se je priglasil k razpravi, je bil sekretar Okrajnega komiteja Zveze komunistov tov. Janko Rudolf. Iz njegovega prispevka povzemamo naslednje besede:
» ... Pozdravljam vašo konferenco v imenu Okrajnega komiteja in vam želim obilo uspeha. Dovolite mi ob tej priliki par besed.
Prejle sem vprašal oba gosta iz Ljubljane tovariša Hočevarja in Hermana, če lahko tudi v njunem imenu pohvalim organizacijo konference, pa sta se s tem strinjala. Moram res priznati, da je bila konferenca dobro pripravljena. Vidi se, da je tovarniški komite vložil v vse priprave dosti truda. No, morda bi si sicer želeli več nepo-sredn j ega razpravljanja, kot ga je sicer bilo, ker je jasno, da je bila današnja razprava v glavnem le povzetek iz dosedanjih razprav o materialu III. plenuma CK ZKJ in osnovnih organizacij. To je vsekakor pozitivno, več pa bi lahko bilo konkretnejšega razpravljanja in prav bi bilo temu v bodoče posvetiti več pozornosti.
Se dve besede o odnosih stari — mladi! To vprašanje je namreč, kakor je dejal tov. Dolinšek, danes na dnevnem redu v gospodarskih organizacijah in skratka v vsem -našem družbenem življenju. Celo ustava skuša to vprašanje rešiti s poznanim sistemom rotacije, kar pa rešuje samo del tega problema. Rad bi dejal samo tole: Ce govorimo o problemih v odnosih stari — mladi, potem je treba vanj vnesti nekoliko več dinamike, saj se ne moremo zadovoljiti, da bomo, kakor se reče na smrtni postelji predajali mladim oblast iz rok. Jlkrati pa moramo seveda vedeti tudi to, da rotacija ali ta menjava ne pomeni centrifugalno silo, ki meče ljudi nekam stran, marveč pomeni sistematično metodo iskanja najustreznejših rešitev. Pomeni torej, da posamezni kadri, ki so doslej že dali od sebe veliko in imajo precejšnje izkušnje, lahko veliko in celo še več
A Referat je prebral sekretar Franci Rakovec
koristijo na drugih delovnih mestih in na drugih političnih funkcijah. To je namreč proces, ko mi mlado generacijo neposredno vključujemo od vsega začetka, od otroških let v proizvodnji in v našem družbenem življenju nasploh v prevzemanje odgovornosti. To je bistvena, radikalna sprememba odnosa do mladih, ki se bistveno razlikuje od odinosa v starih časih. Danes si starejša generacija nič več ne lasti vloge učitelja, ki mladino poučuje, kako naj se ravna in kako naj dela, kakšna naj bo, marveč mladino neposredno vključuje v prevzemanje odgovornosti, ker je to najboljša šola in katere upravičenost dokazuje naša najnovejša zgodovina . . .«
Tovariš sekretar je spregovoril tudi o liku člana Zveze komunistov in poudaril:
»Mislim, da je III. plenum Zveze komunistov Jugoslavije zelo posrečeno označil vlogo Zveze komunistov in njenih članov s tem, ko je postavil načelo, da mora biti vsak komunist družbeno-politični delavec. Potem je čisto razumljivo, da moramo čimprej -pomesti z vsemi ostanki starega statutarnega pojmovanja vloge Zveze komunistov, to je prisostvovanje sestankom osnovnih organizacij, plačevanje članarine, itd! To so le zunanje manifestacije pripadnosti k Zvezi komunistov. Zavzeti moramo kriterije družbeno-politične aktivnosti kot osnovne kriterije pripadnosti k Zvezi komunistov. To mora postati osnovni kriterij za ocenjevanje članov Zveze komunistov in tudi osnovni kriterij za reitrutiranje mladih ljudi v našo organizacijo. Drugače bomo tudi v bodoče še vnaprej grešili in se kampanjsko zaletavali, ko bomo pregledovali naše statistike in analizirali probleme sprejemanja in tako naprej, pa bomo ugotavljali, da imamo majhen odstotek mladih, majhen odstotek žena, itd. To je vse res, vendar pa ne more biti samo po sebi opravičilo za kampanjsko sprejemanje. Taki podatki nam morajo biti samo opozorilo, da moramo našo družbenopolitično aktivnost usmeriti bolj med mlade ljudi, bolj med naše ženske proizvajalce in pri sebi iskati krivdo za sedanjo strukturo naše osnovne organizacije Zveze komunistov. To mora biti. znak, da naše delo nekje šepa, da je pomanjkljivo, ne pa signal, da odpremo kampanjo za sprejemanje članov, da številčno uravnovesimo celotno strukturo članstva.
In še o samem liku komunista! V preteklosti smo o tem veliko govorili in pisali, včasih pa živeli celo ipod vtisom raznih receptov. Kakšen naj bo lik komunista? Predvsem čimbolj življenjski in čimbolj človeški, saj smo mi zavrgli lik komunista z nekakšnim svetniškim sijem okrog glave. Komunist naj bo predvsem človek, od katerega zahtevamo večjo razgledanost in večjo družbenopolitično odgovornost, in naji se v tem razlikuje od ostalih državljanov in v ničemer drugem. In če bomo tako pojmovali lik komunista, potem se nam ni treba bati, da bi kdorkoli zaradi privilegijev in ne vem česa še vse hotel v Zvezo komunistov. Poudarjati je treba predvsem splošnočloveški lik in seveda večjo zrelost ter poznavanje celotne problematike...! Le tako bo komunist od ljudi spoštovan, med njimi cenjen ...«
Kaj pravite k temu?
(MIRKO BREZAR - TEHNIČNI SEKTOR) - O tem, da koristi podjetju vsakršni predlog za izboljšanje delovnega procesa, pocenitev proizvodnje ali za kakršno drugo izboljšanje, posledica česar bi bila prihranjena sredstva ali izboljšani pogoji delavcev, smo v našem kolektivu že veliko govorili. Pa kaže, da še vseeno premalo. Tudi novi pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah verjetno ne bo pomagal, če bo naša komisija za racionalizacije in izboljšave tako toga, kot priča to naslednji primer:
Komisiji za racionalizacije in izboljšave je pred kraitkim nekdo predlagal izdelavo zaprte omare za čist prevoz su-rovcev za antibiotike iz Kranja na Vrhniko. Zal pa je predlog odklonila z ugo1—~;t-vijo, »da je za čistočo prevoza v polni meti pre.tci-olje-no...«!

i
g
1
a
1

Proizvodnja v lanskem letu
Osnovni plan izpolnili 92,4°/0, operativnega pa 105,2%
(FRANCI PRISTAN - PLAN-SKO-ANALITSKI ODDELEK) -V tretji mesec leta 1962 smo že zagrizli, a vendar na lansko leto še nismo pozabili. Pred nami je
Ekonomska enote
Valjarna
Stiskama
Gumiranje in lepila Velopnevmatika I Avtopnevmatika I Brizgama, cevama, konf. Rotociire Prevleke
Avtopnevmatika II Mopet pnevmatika Velopnevmatika II Moped in velo ogrevne duše Ročna konfekcija Vrhnika Skupaj
obračun gospodarjenja, zato ne bo napak, če se seznanimo s svojimi proizvodnimi uspehi in nekoliko pobliže pogledamo, kakšne težave
nic zaostala pod cenovnim planom zaradi večjih količin uvoženih zra"n.:c.
AVTOPNEMATIKA I: Proizvodnja .potniških avtoplaščev je bila
8
I
i
1
|
8
Z zasedania delavskega sveta podjetja
Kako in kje bomo lahko letos letovali?
Osnovni plan	Operativni plan	Izvršitev	Izvršitev v % osnovni	ooerat.	
v kilogramih	v kilogramih	v kilogramih	plan	plan
775.000	410:582	435.939	56,3	106/2
826.000	741.325	819.982	99,3	110,6
545.994	495.518	598.283	109,6	120,7
981.277	877.559	907.573	92,5	103,4
326.367	296.856	313.241	96,0	105,5
420.838	483.016	487.878	113,9	101,0
511.120	443.361	475.950	93,1	107,4
78.800	75.986	79.813	101,3	105,0
3,645.230	3,633.047	3,724.567	102,2	102,5
142.778	—	—	—	—
214.889	—	—	—	—
8.440	—	—	—	—
100.368	91.287	84.383	84,1	92,4
8,577219	7,548.537	7,927.611	92,4	105,0
smo imeli v posameznih ekonom- pod osnovnim planom predvsem skih enotah.	zaradi premestitve čeljustne in
Osnovni proizvodni načrt za le- vertikalne preše in kasneje zaradi to 1961 smo dosegli le 92,4 odstot- izločitve poslednje. Vzroki pa so no, operativnega pa 105,2 odstot- bili tudi v popravilih kalupov, iz-no. Ce odštejemo od osnovnega koriščanju avtoklava za vulkami-načrta dve bistveni postavki — zacijo bandaž, zaradi sprememb v okoli 766 ton surove zmesi in Žič- kvaliteti in zaradi običajnih mo-ne velo in moped pnevmatike, ka- tenj, ki so nastopile kot posiedi-tenih zaradi višje sile ni bilo moč ca pomanjkanja, oziroma obolelo-(FRANC BOGATAJ — KSS) — Na zadnji seji upravnega odbora,	proizvestd, bi	bili izvršilni osnov-	eti delavcev,
ki je bila v sredo, 28. februarja, je bil sprejet med drugim tudi rra-	^ [>roizvo:In:i	načrt 101,5 odstotno, BRIZGARNA,	CEVARNA	IN
vrlmilk o letovanju. Predlog je izdelal* oddelek za socialne službe operativnega pa ustrezno višje. ROČNA KONFEKCIJA: Proizvod-kadrovsko-sodalnega sektorja. O Pravilniku bo razpravljal na pn-	Kako pa	uspehi posameznih	nja konzervnih	vrvic je	bila	pod
hodnji seji še delavski svet podjetja, zato posredujemo bralcem	ekonomskih	enot? Kdove kako	osnovnim planom	in pod	operativ-
tokrat le nekatera bistvena določila.	podrobno govoriti o težavah in nim planom zaradi pomanjkanja
.______ flin problemih, s katerimi so se posa- naročil. Povpraševanje po tem iz-
re- 400, izven sezone pa PO 2=0 dm	morali boritij ne delku je ^ manjše, 6aj je bila
"Vs^otelom Zlatni Rat v Bolu	P7tov
*--------- ------- - --------- na Bya™ bomo sklenili pogodbo ope^g^vmih planov ter izvršitev v
zakonci in otroci. Prav tako bodo za potrebe našega Podjetja. Dnev- kilogramih in odstotkih. Kaj več "  ................... "	- eensl0n v sezom 1,0 1300 dm’ o deiu in uspehih pa upam, da
* Podjetje bo izplačevalo greš ali dodatek za letovanje, do katerega so upravičeni vsi člani kolektiva, njihovi nepreskrbljeni
lahko dobiti ta dodatek naši upo- ni _
kojenci, štipendisti in honorarno izven sezone pa 1050 dm. Upravi
bodo spregovorili člani posamez-
Vse bi bilo prav, če bi »ugotovitev« komisije držala. Toda to ni res. Poglejte samo pričujočo sliko, pa boste videti, koliko in v čem je za čistočo prevoza preskrbljeno! Kaj pravite k temu? Kdo bo potem se kaj predlagal, če pa romajo celo zares dobri in umestni predlogi v koš?
|
1
i
zaposleni sodelavci. Staršem čla- čenči do dodatka bodo plačevati v ^	enot v naslednjih
nov kolektiva	pripada dodatek le	sezoni	po 550 dinarjev, izven	številkah našega ksta.
pod pogojem,	če imajo manj kot	sezone pa po 250 dmarjev na dan. VALJARNA: Proizvodnja suro-
• Upravičene, do dodatka, k, vih	^ tekstila je Ma ^
bodo preživel, letni oddih drugje,	plaTK)m.
_ _______ _	,	bodo dol,lh v glavni sezoni do- STISKARNA:	Pri podplatnih
bodo člani kolektiva zares preži- datek po 400, izven sezone pa po	^ otgnovni plan izpolnili
veti letni oddih v počitniških 500 dinarjev na dan.	komaj 92,1 odst. zaradi manjšega
domovih. Tisti, ki ga bodo pre-	0 Za	glavno sezono se smatrata	porVpra5eva,nja po ploščah starej-
živeli drugje,	to je izven razpo-	meseca	julij in avgust, izven	^ vrGte. Obutvena imidustrija zah- o-ui«n,^. n.
reditve podjetja, bodo tudi dobiti sezonski čas pa so vsi ostati me- teva Vlge porocel plošče, pio- pom on jkanj a naročil, oziroma neza-
10.000 dinarjev mesečnih dohodkov na osebo.
0 Namen regresiranja je, da
manjša od proizvodnje v letu 1960.
Večji izpad pri proizvodnji nogometnih duš je nastal zaradi pomanjkanja delavcev in raznih pripomočkov.
ROTOCURE: Zaradi pomanjkanja naročil ni bil dosežen osnovni plan v proizvodnji trasporbuh trakov.
Iz stikarne pripravljena količina plošč za pod je bila večja od cenovnega plana, zaradi proizvodnih težkoč pa operativnega plana ni bilo moč doseči.
GUMENE PREVLEKE:	Zaradi
pripadajoči dodatek. Toda le pod pogojem, da bodo oddih preživela na letvanju!
0 V počitniškem domu v Cri
seči!
hj kvenioi bo znašal dnevni pension izbira za letovanje še večja.
V načrtu imamo skleniti pogod- tetr.e plošče za opanke, be še z drugimi hoteti v raznih Proizvodnja rebrastih podplatov krajih ob Primorju, saj bo potem G petami je bila pod osnovnim
A- IVVclIlVl LHJ	V v m va ^ i1 vije	v	e -	uiun
1400 dinarjev. Vsak član kolektiva 0 Letovalcem za Crikvenico bo trebmii kalupov.
in vsak drug upravičenec do do- omogočen prevoz z avtobusi, ki Izpad velo in moto prešanih iz-
1
šče v imitaciji usnja ter kvali- dostnega števila bandaž ih zaradi
večjih motenj kot posledica neustreznega in nekvalitetnega materiala ni bil dosežen ne osnovni in ne operativni plan.
AVTOPNEVMATIKA II. Proizvodnja tovornih avtozračnic je bila pod osnovnim pianom in ope»
planom, ker nismo dobili prepo-

bo dnevni pension 1300 dinarjev. Upravičenci do dodatka bodo plačevali za letovanje v sezoni po
Na sto zaposlenih devet primerov obratnih nezgod
4= datka bo plačal v sezoni 500 din, jih ima podjetje. Plačati bodo idelkov je nastal v proizvodnji _______________________ ______... ... „i._
izven sezone pa le 300 din na dan.	morali 700	dinarjev,	za letovanje	ročk za	kolesa. Naša oblika ročk	rativnim	planom iz	več vzrokov,
V počitniškem domu na Pokljuki	v Bolu na	Braču ali	na Pokljuki	je že zastarela, hkrati pa jih iz-	saj smo	na primer	meseca	sep-
bo podjetje vrnilo polovico potnih	podrivajo ročke iz plastične	eno-	tembra	ustavili nadaljnjo pnoiz-
stroškov, če bodo letovalci izko-	vi.	vodnjo	tovornih zračnic 7.50 —
ristili popust na obrazec K 15.	Planirana proizvodnja plošč za 20 poleg 5,50/6.00 — 16.
pod je iz tehničnih razlogov po- Podoben primer je bil z avto-polnoma odpadla.	ščitniki, saj nismo dosegli no
GUMIRANJE IN LEPILA: Izpad osnovnega in ne operativnega pla-enostransko gumiranega platna za na. Poleg drugega je primanjko-dežne iplasoe je nastal zaradi na- valo delavcev, pa tudi primeme-(FRANC	TONEJC	-	KSS)	-no na zaposlenega člana kolektiva	sumljivega	izvora -	podcenjeva-	knadnih	sprememb v sortimentu	ga materiala nismo	imeli.
Analiza nesreč	pri	delu	v	lanskem	okroglo 27.000 dinarjev. Toda kljub	nje navodil, zanemarjanje predpi-	naroč:L	oziroma zaradi spremo-	Zaradi	tega, ker stroji za	žično
letu	je	pokazala,	da	se je	število	vsemu	temu	smo	earadi	nepazlji-	sov, itd. - obravnava Inšpekcija	njenih potreb prodaje.	velo in	moped pnevmatiko še ni-
nesreč	v	primerjavi	s	prcdlan-	vosti	in	zanemarjanja	ter	podce-	za delo pri ObLO Kranj, ki izdaja Znaten izpad lepil za	ostale	po-	60 Prispeli, je izpadlo 366 ton pla-
Ekim letom nekoliko povečalo, njevanja varnostnih predpisov odločbe o povračilu stroškov. Le-ti trebe je nastal zaradi nazadovanja nirane žične velo in moped pnev-Leta 1960 smo zabeležili na 100 imeli lani 113 nesrečnih primerov bremenijo osebne dohodke nas v povpraševanju, zlasti za potre- matike. zaposlenih 7 primerov nesreč, lani ter izgubili s tem 9 milijonov v vseh. Zato bomo uredili v bodoče be obutvene industrije. Le-ta se pa 8 95 Zaradi tega smo izgubili mehanični delavnici II in v valjar- tako, da bodo taki stroški breme- je namreč precej usmerila na lani 1 622 delovnih dni ali okroglo ni II - okoli 20 na 100 zaposlenih niti samo tiste ekonomske enote, uvoz. Zato moramo kar se da hi-13 000 "delovnih ur To pomeni, da ali na vsakega petega po ena! Za- kjer bo prišlo do takih primerov tro razviti in osvojiti proizvod-so obratne nezgode lani okrnile radi zanimivosti posredujem pre- nesreč. Tako bodo morati v bodo- njo kvalitetnih neoprencakih lepil celotno obratovanje tovarne za gied nesreč v lanskem letu po po- če delavski sveti ekonomskih ter enokomp,letnih lepil za pod.
dobrih deset ur!
Seveda pa ti podatki ne pomenijo, da si služba za higiensko-tehnično varstvo ni prizadevala skupaj s komisijo za HTV kar se da zmanjševati možnosti za obratne po-škodbe. Komisija je imela na primer 13 posvetovanj. Plod naših skupnih prizadevanj pa je bila ureditev delavske restavracije v obratu II na Gašteju, izboljšanje higiene in požarne varnosti v internatu Gumarske šole ter izboljšanje delovnih pogojev v proizvodnji, zlasti pri mešanju zmesi v valjarni II.
Za izboljšanje delovnih pogojev, higiene in za zaščitna sredstva smo potrošili lani 9,231.000 dinarjev, za okrepčila — čaj, kavo, mleko in za dodatek k toplemu obroku — 27,267.000 dinarjev, ali ekup-
sameznih ekonomskih enotah:
Vse nesrečne primere, ki
Ekonomska enota
enot, oziroma zbori delavcev raz-so pravljati o varnosti pri delu.
VELOPNEVMATIKA I:	Dasi-
ROCNA KONFEKCIJA: V proizvodnji zdravniških,. veterinarskih in industrijskih predpasnikov, rentgenskih rokavic, nogometnih duš, zaščitnih oblek in ročnih izdelkov iz gumenega blaga smo ostali pod osnovnim plar
št nesreč	izgub,j-
st. nesreč	del dni
Mehanična delavnica II	10	97
Valjarna II	I7	279
Pnevmatikama I	22	290
Gradbena skupina	5	99
Tovorni transport	3	15
Prevleka valjev in koles	3	38
Valjarna I	U	264
Mizarska delavnica	1	12
Rotociire	2	16
Elektrodelavnica I, II	2	04
Pnevmatikama II	15	198
Mehanična delavnica I	6	101
Cevarna, brizgama, orč. konf.	9	94
Stiskama	4	24
Skladišča	2	27
Higienska skup. in varnostna sl.	1	4
Gumiranje in lepila	—	—
Skupaj	U3	1.622
ravno je bila planirana utsrezno no-m. Deloma zaradi manjšega manjša količina zračnic kot pla- povpraševanja, v veliki meri pa šče v, je vendar proizvodnja zrač- zaradi začetnih težav, zaradi po-
I
m I
Včasih peš 20 kilometrov daleč v službo
Šestega marca je praznovala 20. obletnico prihoda v naše podjetje Marija Zerovnik iz Utika pri Vodicah. Podobno kot nekateri drugi člani kolektiva se je morala tudi ona odločiti med vojno — služba v Kranju ali pa kje v Nemčiji.
Tako je prišla Marija 6. marca 1942 v našo tovarno in delala
niso delali na tri izmene. Leta 1958 pa je prišla v pripravo dela pnevmatikame I.
►.-Veste,« je pripovedovala Marija, »danes že gre in tudi zavoljo malo pretesnega prostora v tejle naši pisamici ni vredno tarnali. Toda če sc spomnim medvojnih let, ko sem včasih pozimi morala prehoditi tudi po 20 km, da sem prišla cd doma v Kranj in lo v snegu, potem šele občutim, kako je danes.«
Ko pa sva se menila o povojnih letih, ko je bilo treba podjetje obnoviti, je še pristavila:
►►Spomnim se, da smo takrat
Marija! Čeprav je Tvoj delovn: jubilej že mimo, prejmi od vsega kolektiva iskrene čestitke. Želimo Ti mnogo delovnih uspehov v podjetju in veliko sreče v življenju!
Namesto za šiviljo sem šla v „Savo“
Tončka Korošec Iz cevame
Francka, še na mnoga leta!
najprej v oddelku za paketiranje delali cele popoldneve udarniško.
podpeinikov, ker tam med vojno
Alojziju Semenu v spomin
Tako iznenada, nepričakovano nas je minuli teden presunila vest, da je 24. februarja umrl naš delavec Alojz Semen iz Mlake. Komaj se je spet povrnil v našo sredo, že se je za vselej brez silovesa poslovil v dvaintridesetem letu starosti.
Alojz je prišel v naš kolektiv jeseni leta 1952 in delal v ročni konfekciji. Bil je marljiv delavec, tih im vase zaprt. Konec lanskega leta je Savo zapustil, sredi preteklega meseca pa se je spet vrnil med nas. Zapustil je svoje domače in svoj kolektiv iznenada potem, ko je še dan pred smrtjo odhajal z nami skupaj domov. Ne bo ga več ne domov in ne med nas ...!
Sodelavci v Savi ga bomo ohranili v trajnem spominu!
ker je primanjkovalo delavcev. Imeli smo udarniške izkaznice in ničesar več, pa smo manj godrnjali kot danes, ko je precej drugače..! Morebiti pa smo včasih res malo preveč razvajeni?«
Morda je Marijina pripomba preveč samokritična, toda res je le, da velikokrat pridobitve naše socialistične revolucije le ne znamo ceniti! Le kako bi bilo, če bi morali danes kar takole »udarniško« delati vsako popoldne! Verjetno bi bilo prostovoljcev bore malo!
Naj Ti kar takoj voščimo! Petdesetletnica je vendar jubilej, ki ga večina nas zemljanov doživi. Ti si ga pred nekaj dnevi, mi pa Ti segamo v roke kar takole, saj bi sicer porabila precej časa, če bi ti hoteli čestitati vsi osebno ... ''"čina vas, dragi bralci, že ve.
Petdesetletnica Francka bi dela pri regeneratu
Marjeta Beton je že 25 let neprekinjeno v našem podjetju
V kartotečnem listu Marjete Beton, ki dela v stiskami nad valjamo, sem našel zapisano, da se je zaposlila v našem podjetju prvič 3. julija 1935, drugič pa 13. marca 1937. No, in ker smo vzeli za kriterij pri izbiranju jubilantov zadnji vstop v službo, je Marjeta praznovala 13. marca petindvajseto obletnico neprekinjenega dela v Savi. Zares lep jubilej, če dela človek neprekinjeno četrt stoletja v istem podjetju!
»Leta 1935 je bilo, ko sem prišla iz Dolenjskega v Kranj. Iskala sem službo in se večkrat oglasila pri vratarju, toda zaman. Ko sem spet tako prišla, pa mi je nekega dne vratar dejal, da se bo neka delavka poročila in da bo tisto delovno mesto prosto. Vesela, da dobim službo, sem se javila pri takratnem mojstru Rovšku. Res
več, bi bila še bolj zadovoljna. Toda, kolikor naredimo, toliko dobimo!«
Ko sva se menila o rekonstrukciji tovarne in o tem, da se bo enkrat preselila na Gaštej, mi je Marjeta še šepnila:
»Oh, veste, jaz bi najraje ostala kar tule. Poldrugo leto imam še do upokojitve, pa me na Gaštej prav nič nc vleče .. !«
Zdi se mi, Marjeta, da je Vaša bojazen odveč, ker tako hitro pa hala za tehnično blago, ki jo pričnemo sedaj graditi na Gašteju, tudi ne bo zgrajena. Zato si ne belite preveč glave in 13. marca kar se da prijetno proslavite uradno 25. obletnico neprekinjenega dela v Savi. Čestitkam sodelavcev se pridružujemo tudi mi!
da smo namenili te besede Francki Juhant, ki dela pri regeharatu. In delati tam polovico svojega življenja, vsak dan osem ur v trušču in ropotu, v poltemi ter dan za dnem prekladati z rege-neratom polnjene vreče, tudi to je svojevrsten jubilej ter rekord hkrati.
Ko sem poiskal to neumorno delavko doli pri stroju za mletje najrazličnejše odpadne gume in Francki povedal, zakaj sem prišel, je vedela marsikaj povedati. Na primer tole:
»Poldrugo leto stara deklica sem ostala brez matere. Potem vse do 16. leta pomanjkanje in velikokrat lakota. Sla sem za deklo na kmete in tako devet let ter pet mesecev garala v pravem pomenu besede. Leta 1937 pa sem prišla v našo tovarno. Najprej sem delala v stiskami. Ker pa n'sem prenašala vročine, me je in,g. Turzansky takrat seznanil s tem, kako je treba delati pri mlinu za regenerat. Od takrat sem tule doli . . .«
Morda še tole zanimivost! Pred operacijo leta 1956 je Francka večkrat bolehala, odtlej pa je izostala v dobrih petih letih z dela zaradi bolezni samo dva dni. Lep primer — lahko zdravja, lahko pa tudi vestnosti, ali ne?
Ko sva se pogovarjala o prihodnosti, je Francka pridala:
»Upokojitev je že precej blizu, toda raje bi še delala. Menim, da bom težko vzdržala brez tele ropotije in brez roipota, čeprav me prav zaradi tegale mlina rada glava boli .. .«
No, Francka, dovolj si se že natrudiia, zato se Ti bo zasluženi počitek prav gotovo prilegel. Sicer pa, saj boš tudi potem še vedno član našega kolektiva in večkrat se bomo še videli. Ali za Novo leto, ob raznih proslaivah, ali pa na dopustu .. .?!
»Namesto da bi postala šivilja, sem se zaposlila v Savi in tako bom čez nekaj dni ie dvajset let neprekinjeno v tem podjetju ...» je dejala Tončika Korošec, ko sem jo po četrturnem iskamju našel v ce-varni.
Da, 18. marca So Tončka slavila dvajseto obletnico prihoda v Savo. Najprej je delala pri veloplažčih misleč, da bo vojne 'tako ali tako hitro konec im da bo potem dovolj možnosti za učenje -krojenja in šivanja . . . Potem pa je bilo vse drugače. Pri nas namerava ostati do upokojitve in delati tam, kjer meni, da lahko največ koristi.
Ko sva se pogovarjala o sedanjosti, je pogovor nanesel tudi n,a naš časopis. Zanimalo me je, kaj najraje prebira v njem. Nemalo sem bil začuden, ko je pripovedovala:
»Saj veste, družino imam, zato dela nikdar tudi doma ne zmanjka. Ker za branje nimam časa, mi kar mož na glas prebere vse najzanimivejše stvari iz časopisa . . .»
Lep primer pomoči in sodelovanja med ženo in možem. Kaže, da bo časopis postal med bralci zares priljubljen.
Kakor drugim, kličemo tudi Vam, Tončka še na mnoga leta in mnogo uspehov v našem kolektivu!
Položili smo padlim skojevcem v spomin vence
Marjeta Beton je že 25 let v Savi
Nove cene v delavski revtavraciji
Na zadnjem zasedanju 19. februarja je delavski svet podjetja sprejel med drugam tudi sklep o novih cenah toplih obrokov in kosil v delavski restavraciji. Potrdili so predlog sindikalne podružnice. Tako bodo veljale v bodoče naslednje cene:
© Topli obrok s kruhom — 40 dinarjev;
© kosilo — 130 dinarjev za člane kolektiva, za njihove otroke in za njih zakonske tovariše, če le-ti nimajo drugih možnosti za aboni-ranje; 160 dinarjev pa za zakonske tevariše članov kolektiva, če imajo možnost za aboniranje drugje, in za sorodnike članov kolektiva (oče, mati, sestra, brat). Nove cene veljajo že od 1. marca!
mi je rekel, naj pridem v sredo, to je bilo 3. julija ... Tako se je pričelo. Prvi dan sem malo gledala, kako so druge delavke delale, potem pa poskušala sama, dokler ni šlo.. povedovala Marjeta o svojih prvih dneh v Savi.
Marjeta dela sedaj pri stroju za brušenje najrazličnejših izdelkov, ki nastajajo v stiskami. Z delom je zadovoljna in tudi z osebnim dohodkom.
»Seveda,« pravi sama, »če bi bilo vsak mesec nekaj tisočakov
(IVAN PETRIČ - SEKRETARIAT) — Tovarniška delegacija Zveze borcev je obiskala 28. januarja letos partizansko vas Cerkno, da sc pokloni ob grobovih padlih članov partijske šole, ki so bili 27. januarja 1944 izdani in ubiti. Med 47 ubitimi partizani je bil tudi Jože PoHičar iz našega podjetja.
V Cerkno smo se pripeljali okoli malo še desete ure dopoldne. Iskali smo je pri- predsednika tamkajšnje organizacije Zveze borcev in zvedeli, da imajo prav tisti čas elani te organizacije letni občni zbor. Predsednik nas je povabil in tako smo zboru prisostvovali tudi mi. Po končanem zboru smo odšli pred spomenik in položili venec padlim skojevcem v spomin.
Takšna in podobna srečanja z borci iz drugih krajev so prilika za navezavo tesnejših medsebojnih stikov. Člani Zveze borcev v Cerknem so nas zelo prijazno sprejeli in upamo, da jih bomo ob priliki prav tako sprejeli tudi mi v Kranju, ko pridejo na obisk!
Predstavniki organizacije Zveze — borcev polagajo savski venec ▼ padlim skojevcem v spomin
Iz oddelka za delovne odnose
(SLAVICA PELZEL - KSS) - CE SVOJO SKLENITEV ZAKON-Vse bralce našega lista, ki so za- SKE ZVEZE IN SPOROČIJO PO-posloni v našem podjetju, napro- DATKE SVOJIH ZAKONSKIH šamo za malenkostno pozornost: TOVARIŠEV! VSE OMENJENE VSAKO SPREMEMBO STANO- PODATKE MORAMO NAMREČ VANJA, ROJSTVO NOVEGA NAJKASNEJE V OSMIH DNEH OTROKA. NAPREDOVANJE V JAVITI OKRAJNEMU ZAVODU KVALIFIKACIJI, ITD. SPORO- ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE. CITE KAR SE DA HITRO, NAJ- Ce boste vse spremembe pravo-KASNEJE PA V OSMIH DNEH časno javljali, nam boste zares V ODDELKU ZA DELOVNE OD- veliko pomagali pri zbiranju raz-NOSE - OBRAT I. TUDI NOVO- nih podatkov, hkrati pa koristili POROCENCI NAJ NAM SPORO- tudi samim sebi!
(SLAVICA PELZEL —
=	KSŠ) — V mesecu februarju
1	je podjetje skleniLo delovno
=	razmerje s 14 delavci, 3 pa so
1	podjetje zapustili. Tako je bi-
'i	lo zaposlenih skupno 1.360 de-
|	lavcev, od tega v obratu / 833,
|	v obratu II 413, v obratu lil
|	na Vrhniki 71 in v Delavski
|	restavraciji 23.
i ® ^ februarju so se zapo-1	slili: Franc Bogatai kot refe-
|	rent za družbeni standard v
1	KSS, Franc Vidmar kot pri-
|	pravljalcc dela v obratu II,
|	Alojz Semen kot gumar v ce-
|	varni pri opletanju rivalit ce-
I	vi, Ivan Logar, Franc Cvek in
š Janez Vreček kot delavci v e cevarni pri opletanju rivalit | cevi, Janez Likozar, Franc | Bukovnik in Viktor Štraus kot E delavci v stiskami pri vulka-= niziranju tehničnih izdelkov, |	Franc Celar in Stane Dolinar
E	kot delavca v valjarni II za
~	pomoč pri trovaljčncm kalan-
= dni, oziroma na mikserju, i	Alojz Kramar kot delavec v
§	avtopnevmatiki II pri brizga-
1	nju avtozračnic ter Stane No-
j§	vak in Anton Šenk kot delav-
e	ca v rotociirju za II. pomoč
§	pri koberc stroju.
= Vsem novim članom kolek-
0	tiva ždimo kar najboljše po-
E čutje v naši sredi in mnogo fl	delovnih uspehov!
5 Q V istem mesecu so pod-e	jetje zapustili: Ivana Kuplen
1	— invalidsko upokojena,
E	Alojz Semen — umrl, in An-
H	drej Ropotar — na lastno žeji	Ijo in sporazumno s podjetjem.
© V februarju sta se poro-H	čila: Jože Čebašek ter Dželoš
§f	Šaljanin.
Obema novoporočencema E želimo mnogo sreče na novi H	žMjenjski poti!
© Umrl je Alojz Semen, E gremar iz cevame.
© Petdeseto obletnico roj-E stva je že praznovala 6. mar-E ca Francka Juhant, 23. marca E pa bo obhajal ta jubilej tudi f= Jože Benedičič. Petindvajset g let dela v našem podjetju bo - praznoval 18. marca Ivan e Sitar, dvajset let dela v Savi E pa sta praznovali 2. marca = Kristina Koderman in 6. mar-E ca Marija Zerovnik, docim je g obhajala ta jubilej 10. marca E Marjana Kimovec.
Vsem slavljencem iskreno = čestitamo!
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllillllllllllllllllllllll
Tekmovanj?, kakršnih si želimo
še več?
(MIODRAG MILIVOJEVIČ — SKLADIŠČE GOTOVIH IZDELKOV II) — Kakor preteklo leto tako je tudi letos Klub mladih proizvajalcev organiziral zanimivo in
Pred nabito polno dvorano...
(ZVONKO VREG — TEHNIČNI SEKTOR) — V soboto, 17. fe- Prvo tri ekipe so prejele lepe bruaria ie bila v koncertni dvorani Delavskega doma v Kranju j a v- praktične nagrade, ki jih je pri-
na mladinska prireditev »Poznaš svoj obrat«?, ki sta jo pripravila ---------””
tovarniški komite Ljudske mladine Slovenije in Klub mladih proizvajalcev iz Save. Zmagala je trojica iz valjarne II s 30 točkami.
Zanimanje mladine za to prireditev je bilo tolikšno, da se je prijavilo devet tričlanskih ekip iz posameznih ekonomskih enot. V skoraj tri ure trajajočem programu, ki smo ga popestrili z nekaj glasbenima in šaljivimi točkami, so posamezne ekipe odgovarjale na vprašanja iz neposredne proizvodnje, tehnoloških postopkov, razvojnega in perspektivnega plana, kvalitete izdelkov, materiala za
— ekipa mehanične delavnice 2 — ekipa prevleke valjev pred nastopom, 3 — solo kitar, 4 — publika je z zanimanjem spremljala nastope posameznih ekip, 5 — strogi spraševalec, 6 — v solo točki je zapel Tone, 7 — Zmago je povezoval posamezne točke z domislicami In humorjem, 8	— neizprosna
ocenjevalna komisija — Rudi, Zvonko, Tine in Božo
„Sto zabavnih minut66 -Prireditev naših mladincev
(ALOJZ ZALAR — TEHNIČ- Lam tudi pri nas zares marljiva. NI SEKTOR) — V nedeljo, 25. Prav gotovo je pripomogel k temu februarja je mladinska organizacija precej tudi vodja politično-idejnega našega podjetja nastopila v Slaven- dela tov. Milivojevič! skih Konjicah in v Slovenski Bistrici z zabavno — glasbeno prireditvijo >100 zabavnih minut* in požela obakrat pri številnem občinstvu lepo priznanje.
Novoizvoljeni komite organizacije LMS v Savi se na vse načine prizadeva popestriti in obogatiti delo svojih članov na vseh področjih. Največ pozornosti pa posve-
Zahvaljujemo se vsem!
Petnajst nas je bilo delavcev —
roeth. Na,več pozornosti pa posve- čJanov Z?ez,e boTCev.i.kl.,sm0, ‘}elno ča delu Kluba mladih proizvajalcev, f	^zhcne,sa dela na
idejni vzgoji, športnemu izživljanju kvalificiranih delovnih mestih, iz-
mladine v Savi in kulturnemu raz-
proizvodnjo v svojih ekonomskih enotah ter na vprašanja iz preteklosti in organizacije podjetja.
Minula prireditev je bila druga take vrste, vendar jo lahko upravičeno imenujemo druga težavnostna stopnja, saj so Mia vprašanja precej težja kot prvič. Zato je imela štiričlanska ocenjevalna komisija, ki smo jo sestavljali Tine Klemenčič, Božo Cvetkovič in Rudi Nadižovec, precej dela. Vendar je svojo nalogo povsem zadovoljivo opravila in zares objektivno ocenjevala. Po prikazanem znanju in po odgovorih na vprašanja je nastopajoče ocenjevala tako, da so zasedle posamezne ekipe naslednja mesta:
EE — obrati
točk
1.	VALJARNA II	30
2.	VALJARNA I	28
3.	PREVLEKA VALJEV	26
4.	MEHANIČNA II	26
5.	PNEVMATIKARNA II	23
6.	MEHANIČNA I	23
7.	STISKALNA	22
8.	CEVARNA	20
9.	PNEVMATIKARNA I	14
Glavni namen prireditve »Poznaš svoj obrat?« je Ml zainteresirati širši krog mladine v tovarni, zlasti pa neposredne proizvajalce za delo in gospodarjenje svojih ekonomskih enot ter zgodovino in organizacijo podjetja. Žal pa nam to v celota ni uspelo, saj so se prijavili večinoma le slušatelji Tehniške gumarske šole in pa učenci Gumarske šole.
speval delavski svet podjetja, vsi ostali udeleženci tekmovanja in vsa nastopajoči, pa spol minske pepelnike z vgraviranim datumom prireditve.
Naj povem ob zaključku še to, da smo pričakovali nekaj več moralne pomoči in nasvetov od naših strokovnjakov v posameznih strokovnih službah ter od naših družbenih organizacij. Skoro večina publike in tistih, ki so nam karkoli pomagali, je bila iz neposredne proizvodnje; malo pa je Mio tistih, ki M nam sicer lahko z marsičem pomagali!
poučno javno prireditev >Poznaš svoj obrati*. Prireditev je pomembna zato, ker se mladina kolektiva skozi vse priprave nanjo in na tekmovanja seznanja ne samo s tehnološkim procesom svojih oddelkov, marveč spoznava hkrati tudi značilnosti drugih oddelkov v posameznih obratih.
Kaj naj povem o prireditvi, če :o hočem ocenitil
Morebiti me bo kdo grajal, toda realna ocena bi kila >zadostno* za vsebino, za organizacijo in prizadevanje sodelujočih pa >prav dobro*! Zakaj!
Vprašanja so se nanašala v glavnem samo na tehnološki proces posameznih oddelkov. Vprašanj s področja družbeno-gospodarske tematike pa skoroda nisem zasledil. In to ob dejstvu, da večina naših mladincev mnogočesa prav s tega področja ne pozna! Kar pa se tiče sodelujočih, vsem priznanje. Prizadevali so si vsak po svojih močeh prispevati k uspehu — eni bolj, drugi manj posrečeno.
Zatorej! Takih in podobnih prireditev si želimo še več. Kdor dela, ta lahko tudi greši! In prav pri napakah se učimo!

liipiiii

1 ■ 1

\v.v.\v.v.\v.
\\vX\vX\vX
lil*
Z vašimi gumami smo zadov« Ijni...
Sredi preteklega meseca smo prejeli od kranjskega avtoprevoz-niškega podjetja naslednje pismo:
Tovarna Sava Kranj
Naslovu sporočamo, da smo z vašimi gumami na splošno zelo zadovoljni. Med gumami, kar smo jih sprejeli od vaše tovarne, imamo prav sedaj primer, da je šofer Jože Sturm prevozil na avtobusu FAP s tistimi, ki imajo izmere 11 x 20, te dni 100.000 kilometrov. Zabeležili smo si številke: 1000— 1610 ter 1000—1622. Ker menimo.
Največ uspeha sta požela V mali Jurček in Franjo
da je to važno za sloves podjetja, bomo na vašo željo gume poslali vašemu laboratoriju v pregled.
Zelo veliko imamo podobnih primerov z vašimi gumami drugih izmer, ki so vzdržale precej nad normative. Seveda lahko pripo-Avtopromet« more k temu tudi precej šofer, če z gumami pravilno ravna in jih stalno vzdržuje. Zato vam priporočamo, da povabite tov. Sturma na razgovor, saj vam bo on sam
...	-.-»..XV. .X-.«
vedrilu. Ni čudno potem, če so najvnetejši naštudirali pester program skečev ter pevskih in instrumentalnih točk. Navezali so stike z mladino na Štajerskem in se dogovorili za dve gostovanji.
Program, s katerim so nastopili naši mladinci na Štajerskem je obsegal uvodni nagovor, instrumentalne in vokalne točke ter nastop folklorne skupine. Največ uspeha ,e doživel naš mali Jurček, ki je z enakim uspehom nastopil tudi na prireditvi >Poznaš svoj obrat!*. Folklorna skupina jc s svojimi nekaj plesi prikazala zanimivosti ti-
pitov za to pa nismo imeli. Na pobudo organizacije Zveze borcev nam je delavski svet podjetja s polnim razumevanjem omogočil dvomesečni teoretični tečaj, na katerem smo si pridobili potrebno teoretično znanje. Tako bomo sedaj na svojih delovnih mestih celi možje, oboroženi ne samo s praktičnim znanjem, marveč tudi s potrebnimi teoretičnimi osnovami!
Vsi, razen enega, smo praktične in teoretične izpite uspešno opravili in prizadevanja ter pomoč samoupravnih organov podjetja ni bila zaman. Predavateljem, delavskemu svetu podjetja, organizaciji Zveze borcev in vsem tistim, ki
stega Lasaj ko ljudje še niso pozna-	vsem	..s?
li instrumentov in so si pomagali kabork°b: pomaga t, se najtskrenete pri tolčenju popra z rokami, noga- ^valmjemo. Obljubljamo, da borni pa tudi z glavami. Po končam mov družbi ki nam je omogočila ta prireditvi so obakrat izžrebali po nas. "^edek v življenju, s svojim
, prizadevanjem skusalt povrniti!
tri vstopnice in njih lastnike nagradili s praktičnimi darili.
Kakor vidite, je mladina zadnje
Tečajniki
To je šofer Jože Sturm
vedel največ povedati, kako je ravnal z njimi.
Pričakujemo vaš odgovor. Tovariško vas pozdravljamo!
Da bi zvedeli kaj več o tem, kako je tov. Sturm vzdrževal naše gume smo zavrteli telefon in ga poiskali, ko se je vrnil z ene od svojih vsakodnevnih voženj. Naprosili smo ga in zvedeli naslednje: Šofer Jože Sturm je dejal:
»Z vašimi avtoplašči se dobro vozi. Vzorno sem jih vzdrževal in jih imel pod pritiskom 5 do 6 atmosfer. Z enim sem prevozil okoli 88.000 kilometrov, ker sem imel pri neki vožnji defekt. Zadrl se je vanj velik žebelj. Enega od tistih avtoplaščev pa še sedaj uporabljam na progi Kranjska gora—Zagreb. Z njim sem prevozil že več kot 110.000 kilometrov.«
Preberite še
Je mar res tako težko biti vljuden ?
»SAVA« 62 • 10. STRAN
(MIRKO BREZAR - TEHNIČNI SEKTOR) - Veliko smo že govorili in pisali o odnosih v našem podjetju in o odnosih človeka do človeka sploh. Kljub vsem razpravam o tem perečem področju pa vsklljejo nad splošno raven plasti plevela kdaj pa kidaj prav pesebe cvetke! Naj spregovorim tokrat samo o mi. . .
V četrtek, 22. februarja, sem bil slučajno priča, ko je neka delavka telefonira iz svojega oddelka malo pred deveto uro v kuhinjo in vprašala:
»Prosim,
je danes za mald-
Odigovor je bil precej kratek in odrezav:
»Se ne vemo, ker nam malice še niso pripeljali!«
Sodelavka tiste, ki je vprašala, pa je bila malo bolj »brihtna«. Zavrtela je telefon in vprašala s prav milim in priliznjenim glaskom:
»Tukaj knjigovodstvo! Prosim, kaj imate danes za malico?«
Takoj je dobila odgovor:
»Krompirjev golaž!«
Na nesrečo pa to ni edina slučaj. Ljudje vedo povedati več podobnih primerov. Tako se je zgodilo na primer podobno tudi nekomu iz skladišča gotovega blaga ,da kljub vprašanju ni zvedel, da je za malico »pašta fižol« ...
Kaj pravite, kako naj bo? Sam mislim takole: Če že enkrat odgovarjamo, poltem bodimo vljudni do vseh in z vsemi enako! Prav nič več ne stane, če poveš, kaj je za malico, ali pa, če onega na drugem [kancu žice nahruliš!
In še tole! Vem in razumem,
da postanejo dekleta v kuhinji in v bifeju nervozna, če zvoni telefon neumorno takrat, ko imajo več dela 6 pripravljanjem malic in toplih obrokov. Toda ta nervoza naj bo za vse enaka, ne glede na to, kaj kdo dela in kje dela. Saj smo vendar člani istega kolektiva in če to pozabljamo, ne pozabimo, da smo vsi ljudje! Ce pa je odgovarjanje po telefonu na najrazličnejša vprašanja med malico zares tako zelo zamudno, potem naj se za tisti čas take pogovore prepove ali pa anemogočd!
Bluza mora bili skladna s krojem kostima
Modni ustvarjalci menijo danes, da ni vseeno, kakšno bluzo jerseya. Primeren je predvsem v nosimo pod novim kostimom. Pravijo, da mora biti bluza vedno svečanejših prilikah.
skladna s kostimom tako po kroju kakor tudi po barvi. Predstavljati mora z njim zaključeno in skladno celoto.
Poglejmo si zato nekaj primerov ,kako si lahko ukrojimo suknjiče kostimov in pripadajoče Muze!
1. Kostim je iz dvobarvnega sivega tvveeda z vodoravno potekajočim vzorcem. Robovi so obšiti s pleteno ali vtkano vrvico umir-
jene barve. K takemu kostimu, ki spada v slog po imenu »shanell«, predlagajo modni ustvarjalci bluzo iz plisiranega vijoličastega kropa, to je kodraste svilene tkanine — pri čemer naj se vidijo dvojne manšete izpod rokavov.
2. Ta kostim iz lahkega vijoli-.Kombinaciia bluz in suknjičev častega blaga je izpopolnjen s pli-
prl kostimih
sirano bluza ali bluzo iz krep —
Sl

3.	Kostim je iz vijoličastega šan-tunga .Globok izrez in neprisiljen kroj suknjiča zahtevata tudi umir-jenejši kroj bluze. Zato je ta model izpopolnjen z bluzo iz dvobarvnega, vijoličasto-sivega svilenega blaga.
4.	To je primer klasičnega -ta-yer« kostima, ki je izdelan iz morsko modrega blaga. K t imu modelu je najbolje izdelati bluzo, ki sliča na sviter. Izdelana naj bo iz modre, fine volne z dvakratnim ovratnikom.
5.	Popoldanski kostim iz sive flamele in kroja z izrazitim poudarkom ženske Unije bo najbolje izpopolnjen, če se odločite za rjavkasto-zeieno bluzo z grobimi čipkami.
6. Kostimu iz rdečega jerseya priporočajo modni ustvarjalci kot najprimernejše brezrokovanik iz belega krzna in majhno ovratni-
r
co, to je kravato. Namesto krznenega brezrokavnika sd lahko omislile bluzo iz belega krepa aU jcrseya.
Zala] domača lekarna?
In še nekaj modrosti za njo
Zadnjič smo našteli nekaj mo- ® Moški izgieda najbolj smešen, drosti, ki zadevajo naše bralce, kadar hoče biti resen!
tokrat pa nekaj podobnih za pri-
padnice šibkega spola. Navajamo vest	ker imajo ^ min,
le nekatere, saj smo prepričam, da ve sleherna naša bralka za mnoge druge. Upamo, da se nekatere že še oglase in nam jih ob priliki tudi povedo! Zahteve, ki jih moramo reševati danes ženske, so tako zelo zapletene, da jih rešijo lahko zares samo one same.
Zato tudi najrazličnejših izkušenj ne manjka; zlasti ne takih, ki sc nanašajo na moške:
(MARIJA SUŠNIK - OBRATNA AMBULANTA) - Dobra in vestna gospodinja si bo prav gotovo uredila domačo lekarno. Mislim da posebej ni potreba poudarjali in pojasnjevati, zakaj je to potrebno!
Za lekarno uporabite lahko preprosto kartonasto ali kovinsko % Enakopravnost žena se neha škatlo, najboljša pa je seveda le-pri prvem avtomobilskem defektu! sena, ki se da zaklepati. Obesiti e Dokler moški niso poročeni, i® morate precej visoko, da majh-govorijo samo o svojem srcu; ra atroci nc m,>rej0 do nJC" SlJ
® Mnogi moški imajo dobro
govorijo o žolču in o
kasneje jetrih!
® Kdor hoče poslušati dobre stvari, mora poslušati moškega, ko govori o sebi!
niso redki primeri, ko so se otroci
Nagrada vabi
Za ljubitelje križank je pripravil sto na Koroškem, 7. kratica za nas sodelavec Mirko Brezar spet našo politično organizacijo med nekaj ur razvedrila. Da se boste vojno, 8. nizozemski priseljenec v lotili reševanja z večjim zanima- južni Afriki, 9. del telesa, 10. znanjem, razpisujemo tri denarne na tovarna električnega materiala nagrade — 1. za 1500, 2. za 1000 in pri Ljubljani, 11. prebavna mot-3. za 500 dinarjev. Pravilne rešitve nja, 12. stari spisi, 17. del telesa, oddajte pri vratarjih posameznih 20. priimek enega naših ključav-obratov ali pa pošljite kar na na- ničarjev, 21. HjO, 24. ena izmed slov: Uredništvo lista Sava. Tovar- poti iz Vrat na Kredarico, 25. pre-na gumijevih izdelkov »Sava-« v liv, 28. dragocena tekočina, 30. dr-Kranju. Ne pozabite se čitljivo žava v Mali Aziji, 31. svetopisem-podpisati in navesti tudi svoj tika oseba, 33. grški bog ljubezni, točen naslov! ROK ZA ODDAJO 35. pihalni instrument, 36. vodja
JE 30. MAREC!
Rešite
tole
križanko!
ene naših ekonomskih enot, 38. vrečar, ki živi v Avstraliji, 39. izraz veselja, 41. pojav ob nevihti, 43. vas pri Celju, 45. priimek pi-
VODORAVNO; 1. mesto v Dalmaciji, 7. povoj, 13. vrbe, 14. prebivalec severnoitalijanske nižine, 15. pristanišče na jugu arabskega polotoka, 16. avtomobilska oznaka za okraj Vranje, 18. zapornica, 19. pri nas izumrlo divje govedo, 20. tvarina, 22. star kitajski denar, 23. vzklik, 24. kanal, 26. oziralni zaimek, 27. glavno mesto države v zapadni Afriki, 29. pesniško ime za Jadransko morje, 32. iz lesa narejena struga, 34. naše domače šolsko letalo, 35. naslovna oseba Mozartove opere, 37. rezervoar za gorivo, 39. začetnici imena in priimka našega umrlega prevajalca, 40. gora v Julijcih nad Logom, 42. začetnici imena in priimka enega naših inštruktorjev, 44. napredek, 47. izumitelj cepiva proti otroški paralizi, 48. del sobe, 49. znani jugoslovanski šahist, 51. nikaini-cai, 52. vprašalnica, 53. gora v Julijcih, 55. mesto v Makedoniji, 57. stranica trikotnika, 58. domač praznik.
NAVPIČNO:!, travnik livada, 2. gora v Kamniških alpah, 3. zidna barva, 4. angleški brinjevec, 5. kratica za sosednjo državo, 6. mc-
1	2	5	4	5	6		7	8	9	to	11	12
							14					
				m	16	17		18				
13				2o			21	S	22			
25			24					25		S	26	
	27	28			s	29			bo	51		
		52			55		54					
	55					hb~	S	57			58	
59		• •		Uo			41				42	45
		45	46	S	47				©	46		
49				5o	•	51		•	52			
55					54		55	56				
57							58					
jih v boste pola-
zastrupili z najrazličnejšimi zdravili, ker so bile omarice z doma-same čo lekarno prenizko.
Ko sc odločite za domačo lekarno, si morale biti na jasnem, da omarica z zdravili im raznima pripomočki za primer prve pomoči ni shramba za najrazličnejšo kramo. Vsaj na pol leta je potrebno skrbno pregledati vsebino omarice in izločiti vse, kar je nerabno, zastarelo, ter nadomestiti s tistim, kar v domačo lekarno sodi.
prelikanega platina. Zavijte cist papir, prelikajte, pa imeli primerne povoje. Za gamje na rane pa morate seveda kupiti sterilno gazo. Za čiščenje okolice ran kupile v lekarni medicinsko čist bencin, za razkuževanje ran pa -Ascpstd«, to je posebno razkužilno tekočino. Le-to morate seveda pred uporabo razredčiti s prekuhano vodo in sicer v razmerju 1 kavi,na žlička z 1 del prekuhane vode. V domačo lekarno pa sodijo seveda še svitek obliža ali levkoplasta, malo vate, toplomer, škarje in za prehud glavobol primerne tablete. Ne pozabite tudi na razne čaje — ruskega in kameličnega ter na majhno torbico, v katero zložite majhne količine celotne domače lekarne. Tudi za na pot in na dopust je koristno vzeti skromno lekarno, saj človek nikdar ne ve, kaj vse se mu lahko pripeti!
Ureditev domačega bifeja
Čaji, ko smo vabili prijatelje pogostoma k obedu ali na večerjo, so minili. To je namreč zvezano s precejšnjimi stroški, hkrati pa zahteva od danes že sicer obremenjene gospodinje , zares prehudo žrtev. Zato najraje vabimo na prijeten večer, ko ne pogrnemo mize, marveč pripravimo vse potrebno tako, da si gostje lahko sami postrežejo, kadar in kakor jih je volja.
Z belim prtom pogrnemo mizo sredi sobe ali kje v kotu stransko mizo, oziroma nizko omaro. Prt lahko nadomestimo s prtički. Na en konec mize postavimo primerno število krožnikov in jedilni pribor; krožnike na kup, jedilni pribor pa razložimo po skupinah: vilice, žličke in nože, če je potrebno. Za čaj in kavo pripravimo skodelice s podstavki na drugem koncu mize; prav tako tudi kozarce za vino ali pivo. Med pribor in kozarce denemo plašče z mrzlimi prigrizki, košarico s kruhom, plošče s sladico ali kremo v kozarcih. Papirnate prtičke pa, postavimo v posebno stojalce. Cvetja in zelenja denemo zraven le toliko, da ne bo v napoto!
Tako gospodinja lahko pripravi vse že pred obiskom, med obiskom pa toči samo še čaj ali kavo, gospodar pa pijačo. Oba se lahko zato posvetila samo zabavi svojih gostov. Ti si sami jemljejo z bifeja na krožnike tisto, česar si zaželijo in jedo stoje ali pa sede.
'R
V
Koničasti ali po obliki stopala krojeni čevlji
(DUŠAN REBOLJ — KSS) — tev nezdrava. To zato, ker so Čeprav vam prizadevajo konica- takšni čevlji največkrat prekratki sti čevlji velikokrat precejšnje (glej sliko!) in tiščijo v palce, težave in vam zaradi njih noge Velikokrat so tudi globoko izre-močno otečejo zlasti po naporni zani in zato stiskajo žile, ki poboji, dolgotrajnem stanju ali po tekajo na zgornjem koncu stopala, plesu, se jim nerade odrekate. Svojo trditev utemeljujejo pariški
»Kaj pa sploh sodi v olmarico?«
satelja »Miklove Zale«, 46. utežne bo vprašala ta ali ona. Naj našte-enote, 48. turški sodnik, 50. mer- jem! Vsekakor ne pozabite na ku-ska enota za električni tok, 52. kli- pljenc povoje za obvezovanje ran, ca, 54. egiptovsko božanstvo, 56. Seveda pa si lahko pomagate tudi prislov časa.	z ostanki belega preparanega in
Zakaj to?
Odgovor je preprost! Ker je noga v ozkem in koničastem čevlju navidezno ožja, drobna in lepo oblikovana. Da pa ni razlog samo to, preberite tale prispevek do konca! Zvedeli boste, kaj pravijo o koničastih in po obliki stopala krojenih čevljih pariški ustvarjalci čevljev.
Čeprav trdijo zagovorniki obutve, ki se prilega oblikam stopala, da je koničasta obutev nezdrava in pretesna, vendar to ni res. Nasprotno, največkrat se primeri, da je po obliki stopala krojena obu-
Izžreban ni bil nihče
V drugi številki našega lista smo razpisali nagradno izpolnje-vanko. Zal pa je bilo med bralci zanjo tako malo zanimanja, da
čevljarski strokovnjaki takole:
A V koničastih čevljih je noga ^manj otesnjena kot v čevljih, ki so krojeni po obliki stopala
4$ Pri čevljih, ki so krojeni po oblikah stopala, zlasti takrat, če so še globlje izrezani, drsi med hojo noga neovirano naprej, dokler ne zadene ob sprednje robove. Stopalo sc prične zato kriviti — posebno palec — in hoja postaja utrudljiva.
43 Ce je konica ošiljena, je dr-
„	,	.	, senjc nog naprej enakomerno po
smo pravočasno prejeli komaj dve .	...	, .	,	,
__T-	J . vsej povrsim sprednjega dela cev-
resrha Ker tako n, bilo mogoče ,ja J ^ustavljerao. Sevcda lahko izpolnit, pogoja - oddanih mora preUravanje tudj pri ko:ničasti bit, vsaj 10 rešitev, žrebanja obuM	in to jc nav:ulm>
nismo izvršili m tudi nagrad ne
bomo podelili. Oba reševalca pa prejmeta tolažilni nagradi po
vzrok, zaradi katerega taki čevlji tudi tiščijo. Zato predlagajo zagovorniki koničastih čevljev, naj
500 dinarjev! Nagradi bomo izpla- vsaka ž<ma tcmeljit<> p.r<>uiy »bučali 15. aprila!
Uredništvo
ke in slučajne hibe svojih nog, predmo se odloči za nakup komiča-PRAVILNA REŠITEV:	1. de- stih čevljev. Ce ima deformirana
Ficit, 2. pritisk, 3. savinec, 4. stopala, potem naj se čevljem te poZeruli, 5. ZaGloba, 6. prAvilo vrste odpove .Nikar pa naj sc po-in 7. ekRazit — priimek sloven- tem ne zateče v drugo skrajnost skega pisatelja ste brali v kva- in kupi po oMikd stopala krojene.
dratitih im sicer FINŽGAR!
a žal prekratke čevlje!
Prvi nastop rokometašev v spomladanski sezoni
Sava : Storžič 19:11 (7:8)
Za začetek letošnje sezone so se dogovorili naši rokometaši za pri- kazenski strel s šestih metrov. Tu-jateljsko srečanje s svojimi večnimi rivali z Golnika. Spričo precej di Feher je ubranil nekaj mošnih toplega vremena so naslonili že v nedeljo, 11. februarja na Golniku strelov, v bodoče pa bo moral opu-
proti tamkajšnjemu Storžiču in zmagali z 19 :11 (7: 8).
Sodniku Nikiei Božinovič sta se sa dopustili domačinom, da so na:-
moltvi predstavili v naslednjih postavah:
STORŽIČ: Slapar, Urankar, Likar I, Likar II, Pirih, Kavčič, Gorjan, Puh in Huber.
SAVA: Korenjak, Feher, Rebolj, Horvat, Zorman, Dolšek, Dominko, Pen in Rjavec.
Spočetka precej trdo igrišče se je pod žarki februarskega sonca kmalu zmehčalo in bilo zato proti koncu tekme komaj še primerno za igro. Tudi igralcem se je več ali manj poznal zimski premor, saj so mnogo grešili v podajanju in streljanju na gol.
Domačimi so povedli z 1 : O, potem pa so se vršili uspešni napadi naših, ki so kmalu že vodili s 5 : 2. Zal so kasneje popustili in nekaj minut pred koncem prvega polča-
prej izenačili na 7 : 7 in nato celo povedli z 8:7. Z uspešno igro v drugem polčasu in hitrim menjavanjem mest pa je Sava potem kmalu vodila z 12 : 8, malo pred koncem telane pa celo 19 :10.
Kaj lahko rečemo o igri Save? Predvsem velja poudariti slabo obvladanje žoge, podajanje in precej stati no igranje. Nekateri igralci menijo tudi, da so samo oni poklicani in sposobni doseči gole. Zato trdovratno sreljajo na vrata tudi iz položajev, ko so možnosti za uspeh malenkostne. V obrambi so nekoliko boljši, toda vse prepočasi se vračajo iz napadalne polovice, Za vratarja moramo reči, da sta svojo nalogo opravila zadovoljivo. Korenjak je večkrat uspešno sodeloval in ubranil celo
stiti zapuščanje vrat ko to ni potrebno.
Med našimi so se odlikovali še Zorman z 8 ter Horvat in Pen vsak s 4 goli.
Prvi nastop je pokazal, da bo treba naše moštvo precej utrditi, fante pa navaditi na kolektivno igro in tovarištvo. Slednjega je še vse premalo!
Ul U^/U-
primerih, S prijateljskega srečanja rokometašev Save in »Storžiča«
Poškodbe pri športu
Mnoge poškodbe, ki jih dobe športniki za časa svoje aktivnosti, so relativno lahkega značaja, poleg tega pa poznamo danes veliko obvarovalnih metod in najrazličnejše načine za zdravljenje takih poškodb. Toda zaradi možnosti, da pride do težjih poškodb in nepredvidenih komplikacj, danes na splošno zahtevamio od vseh športnikov vsaj enkrat na leto strokovni zdravniški pregled. Na pregledih v športnih ambulantah strokovnjaki s polno avtoriteto odločajo športno aktivnost. Taki ukrepi so važni predvsem za doraščajočo mladino, saj so še vedno pogosti tragični primeri, da zaradi zanemarjanja preventivnih in kontrolnih zdravstvenih ukre-povišanje krvnega pritiska, sladkorno bolezen ter še nekatera druga težja obolenja. Spomnimo se nedavnega tragičnega primera pri nas med šolsko uro telesne vzgoje, kateremu bi se lahko s pravočasnim zdravniškim pregledom prizadetega izognili!
Ameriška univerza Harward prepoveduje udejstvovanje v zahtevnejših športih vsem tistim študentom, ki imajo samo enega od parnih organov — oko, testis ali ledvice. S tem so nesporno zmanjšali možnosti za poipolno oslepitev, sterilnost ali celo smrt športnikov.
Najpogostejše poškodbe pri športu so pretegnitev mišičja, otekline, izvini in izpahi udov, prelomi ter poškodbe notranjih organov. K sreči pa so poškodbe notranjih organov običajno lažjega značaja.-«

V drugem kolu s 388 podrtimi keglji peti
(AVGUST POTUŠEK — PLANSKO-ANALITSKI ODDELEK) — Večkrat bi tak rezultat zadoščal za prvo mesto, toda v ponedeljkovem srečanju, 19. februarja, ko smo nastopili v drugem kolu krož-kovnega tekmovanja za pokal Kranja, je bilo to komaj zadosti, da smo osvojili peto mesto.
▲ Med odmorom se je potrebno "^marsikaj pogovoriti
Že letos boljši časi!
kar precej bi imeli v
(DUŠAN REBOLJ — KSS) — V našem podjetju je ljubiteljev tenisa, nekaj pa celo aktivnih igralcev, če Kranju dovolj teniških igrišč, ne pa samo dve zasilni ob cesti JLA in za Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje, bi se prav gotovo še marsikdo med vami vnel za ta šport. Saj je vendar tako zdravo in prijetno dvakrat ali trikrat tedensko prihajati na rdeča in z belimi črtami omejena igrišča ter se z reketom v roki razgibati na prostem zraku. Sedaj pa žal to še ni mogoče, ker vadi na obeh igriščih med sezono okoli 30 igralcev TK Triglav, šele pred kratkim se je pokazalo, da bodo že letos nastopili za ljubitelje tenisa v Kranju boljši časi__
Na štiristeznem kegljišču, kjer se odvijajo borbe med krožki vsak mesec, se je zbralo na februarski nastop kar enajst ekip. Mi smo zaigrali tokrat nekoliko bolje, saj smo podrli 83 kegljev več kot v januarju, zgrešili pa tudi 15 metov manj kot v prvem kolu. Kako uspešno so nastopili posamezni naši kegljavci, je razvidno iz naslednjega pregleda podrtih kegljev in zgrešenih lučajev:
Miro Ambrožič 35 (1), Jože Reš 52 (1), Janko Sekne 51 (2), Nejko Toplak 43 (2), Avgust Potušek 3S (2), Jože Pogorelec 40 (3), Ciril Zavrl 32 (5), Luka Hudiček 29 (5), Slavko Borojevič 24 (5) in Ciril Arh 26 (8).
Boljša polovica je torej podrla 237 kegl "ev in zgrešila le 8 lučajev, ostalih pet kegljavcev pa je porušilo le 151 kegljev in kar 26-krat zgrešilo. Vse to kaže, da Je naša vrsta dokaj neenotna. To nenotnost bomo morali odpraviti z marljivo in redno vadbo. Možnosti za treniranje je sedaj namreč več, saj lahko treniramo v
__Stane Košnik, duša strelstva ” v našem podjetju
V soboto, 24. februarja, je imelo športno društvo Triglav redni letni plenum, katerega se je udeležilo kakih 60 klubskih funkcionar j ev. V precej plodni razpravi, ki se je razvila po poročilu predsednika društva ing. Janeza Eržena, so govorili tudi o problemu športnih objektov v Kranju. Gradbena dela na športnem stadionu za kopališčem bodo v letošnjem poletju nadaljevale mladinske delovne brigade in če bo šlo
IHIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililllllllllllllilllllllliill||lll^ MilllMllllllllllllllllir
v kegljanju. Povabilu se je	§|
odzval in povedal tole:	=
»Brez rednega in načrtnega	=
treninga ni ničesar! Seveda pa	g
nora imneti vsakdo, ki hoče	E
uspeti v kegljanju, za ta šport	§|
tudi veliko volje in veselja,	=
morda pa tudi malo talenta. Sa-	b
mo če človek na rednih trenin-	M
%ih pazi na napake, ki jih je	s.
Brez treniranja
ni uspehov!
Na zadnjem kegljaškem tekmovanj u kvalitetnih slovenskih in hrvaških moštev, ki je bilo 3. in 4. marca v Ljubljani, je obakrat nadmočno zmagal kranjski Triglav. Med Kranjčani je bil v obeh nastopih najuspešnejši član našega kolektiva Miro AMBROŽIČ iz mehanične delavnice II. V prvem nastopu je podrl 880, v drugem pa 890 kegljev ter s tem veliko pripomogel Trigla-vano-m, da so podrli prvič 5041, drugič pa 5205 kegljev.
Naprosili smo Mina, naj nam pove, kaj je predpogoj za uspeh
vse po načrtih, predvsem pa, če bodo pristojni organi v občini zagotovili potrebna denarna sredstva, potem bodo nekateri objekti na jesen že nared. Kakor računajo, bo letos urejeno nogometno igrišče, vse atletske naprave in teniška igrišča ter potrebne sanitarne naprave. Ker bo teniških igrišč- več — verjetno šest, bodo možnosti za množično gojitev tega športa končno le uresničene. S tem pa se kopičijo pred TK Triglav nove naloge. Poiskati in razviti bo treba oblike za množičnost tenisa ter organizirati najrazličnejša tekmovanja med kranjskimi kolektivi in ustanovami, predvsem pa organizirati načrtno, na široko odprto teniško šolo!
Naloga vseh tistih v Savi, ki že igrajo tenis, pa bo v novih pogojih pridobiti za ta lepi šport kar največ članov kolektiva. Z nekaj deset tisoč dinarji je moč kupiti ducat ali celo več reketov; to pa je dovolj za začetek in za prve korake k množičnosti!
sobotah namesto na dveh kar na treh stezah vsakokrat od 15. do 19.30 ure, v ponedeljkih pa kakor doslej od 17. do 19.30 ure!
V februarskem nastopu so podrla posamezna moštva naslednja števila kegljev in zasedla temu primerna mesta:	Iskra A 416,
Elektro—Kranj 399, Iskra B 399, ZROP 393, SAVA 388, Tekstilindus 372, Planika 338 Enotnost 327, Gradis 325, Elektrarna Sava 285 in Standard 280.
Več kot 25 nas je, ki bi radi igrali namizni tenis, toda...
(FRANC VIDMAR — TEHNIČNI SEKTOR) — Več kot 25 nas je, ki hi radi igrali namizni tenis. T oda našim željam na rob se vedno postavlja vprašanje primernega prostora. Zato bo potrebno enkrat ta problem le rešiti in omogočiti mladini ter starejšim članom kolektiva zlasti v zimskem času, da se pri igranju namiznega tenisa vsaj malo razgiblje-
i°-
Kako rešiti problem? Predvsem moramo pritegniti v naše vrste nekaj starejših članov kolektiva, ki so nekdaj z e igrali namizni tenis in so sedaj še pripravljeni kdaj pa kdaj prijeti za reket. Mislim, da je prav namizni tenis tisti, ki privlači ne samo mlade, marveč tudi starejše. Namizni tenis je šport, ki lahko postane množičen, če so le zagotovljeni osnovni pogoji — prostor in minimalna sredstva za mize in ostalo opremo.
Prepričan sem, da bi z rešitvijo vprašanja primernega prostora tudi uspehi ne izostali. Saj se spominjate, da smo na minulih tekmovanjih poželi nekaj prav lepih uspehov. Na okrajnem turnirju leta 1959 na Golniku smo med 9 nastopajočimi moštvi zasedli 4. mestu in na turnirju, ki ga je priredila takrat naša mladinska organizacija, zasedli 3. mesto med 6 nastopajočimi ekipami.
Volje je torej dovolj. Morda bi kazalo povprašati na kateri od naših šol, predvsem pa na osemletki »Simon Jenko*, nad katero ima tudi naše podjetje patronat, če bi nam hoteli odstopiti na kakem hodniku nekaj prostora v večernih urah?
Strelci pred velikim uspehom...?
Miro
Ambrožič,
eden
najboljših
slovenskih
kegljačev
na prejšnjih tekmova-jih skuša odpraviti.
zagrešil
njih, ter	.
lahko izboljšuje svoje rezultate. Tisti, ki kar tako tja v en dan odmečejo na treningih tistih sto ali dve sto krogel, samo da je trening čim hitreje za njimi, ne bodo uspeli, KER SE NE IZPOPOLNJUJEJO!*
(STANE KOSNIK - NABAVA) — Tekmovanje v gorenjski strelski ligi se približuje kraju. Pred tekmovalci iz Save so še trije nastopi — 14. marca proti Tehniški tekstilni šoli iz Kranja, 21. marca proti Dupljam in 28. marca proti Javorniku.
Po dosedanjih devetih nastopih v naši skupini vodimo z 18 točkami. Zbrali smo že 15.155 krogov ali povprečno v nastopu 1684. Povprečje na enega strelca v vseh dosedanjih nastopih pa je 168,4 kroga! V nadaljevanju tekmova-
nja smo dosegli proti Žirovnici 1690 krogov, proti Mošnjam 1703, proti Podbrezjam 1680 in proti Preddvoru 1727 krogov.
Moštvo smo sestavili tako, da nastopa v njem vsakokrat po pet članov in po pet mladincev. Tako imajo vsi člani naše strelske družine možnost sodelovati v tem masovnem strelskem tekmovanju.
V kolikor pa so ta tekmovanja premalo, omogočimo tekmovalcem sodelovanje tudi na drugih. Tako so na primer nastopili mladinci 2'5. februarja na občinskem mla-
dinskem prvenstvu, kjer je bil med najboljšimi naš tekmovalec Naglič s 251 krogi od 300 možnih. V občinskem tekmovanju za »Zlato puščico«, ki je bilo 4. marca v Kranju, pa se strelci iz Save nismo odrezali posebno dobro. Najvišje se je povzpel Janez Studen s 265 ‘krogi, normo za okrajno tekmovanje, ki bo 11. marca v Tržiču, pa sta si priborila poleg S tud ena še Košnik in Peternelj.
Kakor vidite je sedaj sezona sobnega streljanja na višku in kdor hoče vaditi ter tekmovati, ima možnosti za to dovolj!