Naše gospodarstvo Neizkoriščene možnosti Ob besedah tov. Kardelja komunistom v Novem Sadu Ko je govoril na okrajnl kon-ferenci Zveze komunistov v Ko-vcm Sadn 29. februarja t. 1. o nalogah koniunistov v graditvi socializma v naši državi, je n^e delovne produktivnosti ka- možna socialistlčna preobrazba tov. Kardelj poudaril tudidve kor tudi za ekonomsko in mo- na vasl brez hkratne krepitvc skupini vprašanj, ki ne zanimajo ralno vzpodbujanje posameznih družbenih skladov sredstev za samo organov samoupravljanja proizvajalcev in kolektivov kot proizvodnjo v kmetijstvn in brez in družbenega upravljanja tem- celote, seveda le tedaj če se bodo ustrezajočega prostovoljncga go- več celotno skupnost. Prvo vpra- delovni kolektivi in dclavski spodarskega povezovanja indivi- fianje se Uče borbe za poveeanje sveti dejansko borili za realne dualnih kmetovalcev s temi druž- delovne produktivnosti, drugo pa norme, za pravilnejše izvajanje benimi sredstvi za p.oizvodnjo. odkrivanja rczcrv v okviru za- P<*emiranja, za boljgo sistemati- Z drugiml besedami, kmetijske družne dcjavnosti, izfcoriščanje zacijo delovnih mcst in za naj- stroje in drugo orodjc, ki ga ni teh sredslev za krepitev sociali- ^olj racionalno organizacijo dela, mogoče racionalno izkoristiti na za osebno odgovornost pri vsa- majhnem poscstvu (traktorji, ko- kem delu, za smotrno izkorišča- silni stroji, mlatilnice, kombajni, nje strokovnih vodij, za delovno itd.) je treba orsa.mizira'ii ta.ko pri stičnega scklorja na vasi.' Zclo pozitivno je dejstvo, da '" drugo disciplino itd. splošnih kmeiijskih zadrugah, so organi delavskega samouprav- Dostikrat slišimo pripombo, da kakor pri slrojnu traktorskih po-ljanja postavili na diskusijo pro- Je težko boriti se za povečanje slajah z nalogo, da tudi individu-blem delovne produktivnosti in delovne produktivnosti, ko dosti alnim kmetovalcem obdelujcjo s tcm v zvezd, rasumljiivo je, tudi zaposlenih delavcev v tovarni ne zemljo in opravHajo druge uslu-vprašanje plačnega sistema kot dela po normi temveč »režijsko«. ge. Glavna stvar je, kar je splfkšnega družbenega problema. Toda zakaj ne bi bile na primer razumljivo, da bodo tc usluge ce-Toda v taki diskusiji najrajši l"di plače vodij oddelkov odvis- nejše kakor pa konjska vprega, zahtevamo novih in novih spr«- ne od uspehov njihovih oddel- ki jo ima individualni kmetova-memb, kakor da bi predpisi in kov? Veljavni plačni sistem tega lec. Edino tako bo imel ktnet spremembe predpisov reševali »e prepoveduje. Plačni sistem ne razlog, da se bo glede obdelave vse, tnedtcm ko pa pozabljamo oncraogoča niti druge iniciativc, svoje zemlje povezal z zadrngo na borbo za izkoriščanje datiih kot je na primer iniciativa v in da bo to svojo povezanost z mo/.nosU ludi v okviru veljavnih lovarni Štore pri Celju, kjer so zadrngo pojmoval kot stvar, ki predpisov. uvedli zelo učinkovit sistem toč- je zanj zares koristna. Zgovoren primer takega gle- kovanja, pa vse do nagrajcvanja Kakor jc znano, bo skupnost danja je tudi glcdanje na sedanji P° enoti proizvodnje. Ti primeri tu(1i |etos dala za investicije v . plačni sistem v gospodarstvu. Pričajo, da predpisi sami po sebi kmetijstvu pomembna srcdstva. ' Res je, da je ta plačni sistsm od- ne m«""ejo in ne bodo zagotovili Ta viasanja bodo večja kakor stranil samo nekatere slabosti »Pravice za vse« le-ti dajejo samo pa znašajo vsi davki od kmetij-prcjšnjih sistemov in da ni po- norme in predpisujejo, kako je stva sknpaj. Toda tudi v samem poln. Zato si tudi zelo resno pri- *reba stvari reševati, toda te kmctijstvu so rezervc, razcn zadcvajo k temu, da ga spopol- Pravice in te norme morajo nijo in zaraenjajo as drugitn, ostvariti in izvajati žiri Ijudje, boljšim. v naših pogojih v prvi vrsli po Kadar zahtevamo spremcmbe °rganita samoupravljanja in plačnega sistema, skoraj vedno druzbenega upravljanja, ob pt.l- pori strokovno - organizacijskin upravnih organov in ob polni aktivnosti družbenih in političnih organizacij. Le tako lahko od-krijemo in izkoriščamo možnosti, na katere je opozoril tov. Kar-de]j, ki pa so danes večidcl nc. izkoriščenc zaradi slabe organl- hoda iz takega položaja postavili zaclJC deIa> nczadostnc discipli- drugih dejavnostih, ki bodo na-na prvo mesto vprašanje mobili- ne> d_»s"krat P» 'ndi zaradi ne- vezane na odknpno trgovino, zacije subjektivnih sil, da bi po- InailJ»- nstvarjali obilnejša sredstva. pravili tako stanje. Tudi v okviru **• sedanjega plačnega sistcma so Lahko refemo, da je prt nas namre? možnosti tako za poveča- splošno priznano dejstvo, da itl omenjamo tudi nerealnost norm, pomanjkanje premijskih tarif, ncpravilno nagrajevanje vodij oddelkov itd., pomanjkanje no-tranjih predpisov v podjetju, sla-bosti pri apravljanju Ijudskega premoženja itd. Naravno bi bilo pričakovati, da bi pri iskanjo iz- drugcga tudi v trgovini s kmc-tijskimi pridelki. Razumljivo jc, da se danes velik del sredstev, ki so ustvarjena v tej trgovini, preprosto porazgubi na najraz-ličnejše strani, nd vzdrževanja velikega aparata do najrazličnej-ših izffub zaradj slabc tehnične oprcmljenosti trgovine pa tudi caradi nezadostne spodbude za povečaiije dobička. V perspektivi pa bomo lahko desegli to, da bomo tudi v tej kakor tndi v Trcba bo zagotoviti, da se bodo ta srcdstva, potem ko bodo iz-polnjene vse obveenosti do skup-nosti, rrnila kmeMjstrn za so-cialistično preobrazbo vasl. To je mogoče doseči samo po taketn organizmn, ki bo tndi sa-memu docela do tcga, da bo pro-tnct s kmetijskimi pridelki <"im večji in do pospešitve kmetij-stva, kakor tudi do sorialistične preobrazbe vasi. V tak prgani-zem se razvijajo naše splošne kmetijskc zadruge kot eden or-ganizatorjev kmctijske proizvod-nje in nosilca odkupa kmctijskih pridelkov. V tej smeri smo že precej jtorili, čeprav je še dosfi slabosti ln pretiranosti, tcžnje zadrug ali poslovnih zvez po mo-nopolu, neopravirenega in pre-bitrega likvidiranja odkupnih postaj in druge trgovskc mreže tam, kjer se zadrnge še niso nsposobile za to nalogo itd. Tc slabosti lahko odstranimo, če bomo imeli ustrezajoie prizade-vanje političnih organizacij in organov drnžbenega upravljanja na tem področju. Razni agrotehnični nkrepi in moderni stroji, s katerimi bodo razpolagale zadruge in strojno-traktorske postajc, bodo pripo-raogle k povečanju kmetijske proirvodnje in zagotovile na vasi ustrczajoč standard in, kar je najvažnejše, združile tKrdo indl- NZ-GRAF- 1 Januarska proizvodnja 1. 1956 jc za 8 točk maojša, kakor pa je bila povprečna raesečna proiz-vodnja v letu 1955, medtem pa je v primerjavi z decembrom padla za 30 toik. Pa vendar ta rezullat ne pomeni neuspeha. Industrij-ska proizvodnja ]e vsako leto v januarju nižja kakor pa v de-cembru prejšnjega leta. To je posledica izčrpanosti nedokonča-ne proizvodnje v decembru, tako da v januarju izvršujejo v mno- gih podjetjib priprave, ki daj# svoje reznltate šele v pozncjših mesecih. Razen tega je bilo tudl manjše število delovnih dni za-radi novoletnih praznikov, pa tadi mraz in vreroenskc raztnero vplivajo na nivo proizvodnje. Zaradi vsega tega je ireba ja-nuarsko proizvodnjo primerjatl samo z lanskim januarjem. V primerjavi z januarjem leta 1955 je bila v letošnjetn janoarja pra« izvodnja za 9 odsiotkov večja. j V januarju leta 1956 se je šte-vilo zaposlcnega osebja v proiz-vodnji zraanjSalo, tako da je in-deks števila zaposlenega osebja padel na 115 v priracrjavi s po-vprečjem leta 1953. Ta nivo je za 5 točk manjši od decembrske- sa indeksa leta 1955, ioda za dva točki večji kakor januarja 1955. To znižanje je posledica zmanj-šanja števila zaposlenih v grad-beništvu, ki je v januarju zmanj-šalo število zaposlenih delavcev in uslužbencev z? okrog 50.000. vidualnega kmeta na podlagi njegove lastne ekonomske koristi v splošni plan socialističnc pre-obrazbe vasi. Rešitev problema ni torej v čim višjih odkupnih cenah kmetijskih pridelkov, tem-več t ustvarjanju potrebnib sredstev, med drugim tudi i< razlik med odkupnimi in prodaj-nimi cenami, za nabavo in orga-niziranje družbenih sredstev za proizvodnjo — za raehanizacijo kmetijstva. Tone Skalar J F NZ-GRAF.4 Skok ccn kmetijsko-živilskih ga indeksa prodajnib cen na Razen skoka cen žita za okrog pridclkov v prometu na drobno drobno za okrog 2%, čeprav se 3°/e imamo tudi ponovcn porast se jc v februarju (povprečno za cene industrijskih izdelkov niso cen svežega mesa, za nekaj nad 2,50/c) odrazil na pnrastu sknpne- spremenile. !«/•, kakor tudi živinske fcrme. Na življcnjske stroSke de:. v-cev in uslužbenccv je vplival blaž.ji porast cen industrijskili izdelkov in znatno večji porast ccn kmetijskib pridelkov. Skupnl indcks življenjskib slroškov je v letu 1955 porasel za 13 odstotkov. To je bil obenem tudi najvišji indeks življenjskib slroškov po Ictu 1951. Indeks življenjskih stroškov dobi svoj polni pomen šele ta-krat, če ga primerjamo z indek-som plač. Iz tega razmerja dobi-mo enega važnih pokazateljev standarda, to je indeks realne plače. Kcr za leto 1955 še ne razpola-gamo s podatki o povprečnih plačali delavccv, zato tudi ne moremo še izraiunati indeksa njihove realne plače. Povprfečna plača uslužbcnca v administra-ciji je v primerjavi z lelom 1954 porastla za okrog 8 odstotkov, računajoč nadomestilo v znesku 500 din za podražitev kruha in maščob ter 480 din za dvoje otrok. Toda kcr so hkrati po-rastli za 13 odstotkov tudi živ-ljenjski stroški, se je realna pla-ča pravzaprav zmanjšala za 5 od-stotkov v primerjavi z letom 1954. Treba je pripomniti, da so se v zadnjih treh letih realne plače zelo malo spremenile. (Pripomba: Indcksi življenj-skih stroškov se po metodi Zvez-nega zavoda za statistiko obra-čunavajo na podlagrteoretičnega seznama potreb štiričlanske de-lavske ali uslužbenske družine in povprečnih cen na drobno v dvaj-setih tnestih FLRJ.) POVPREČNE CENE NA DROBNO Pr edmet Februar 1955 Februar 1956 KMETUSKO 2IVILSKI PRIDELKI Fšenica Ri/. Kromp' Fižol Čebula Jabolka Govejc meso Svinjsko meso Domača mast Uvožena mast Olje Mleko Jajca Surovo masle DJDUSTRUSKI IZDHLKI Volnena tkanina ia moške obleke Indeks I (Cene za osnovno mersko enoto.) M