C. Corr. con la Posta SM1.IA VSAK PETEK Narofinlna: ITALIJA ... Lir INOZEDISfVO .... Posamezni izvod 20 cen Uredništvo in upravništvo: Trst, Via M Letno poileta« | četrtletno 10— 20,- t. aiolica 6-— j 3-— 10'— | 5,— 10-12 :■ f-*% Trst, 9. Januarja 1925. — Leto VI. • Štev. 230. Glasilo Komunistične stranke Italije Z brezobzirnim postopanjem proti proletariatu, igra svetovna buržuazija svojo poslednjo karto. Proigrala pa bo gotovo, ker delovno ljudstvo bo, s pomočjo pridobljenih izkušenj, stalo neomajano na svojem mestu, v borbi proti vsem izkoriščevalcem. POLITIČNI PREGLED O notranjem položaju Hoj, ki se vrši med vlado in opozicijo. koja po umoru poslanca Matteottija ni šla več v parlament, se je v zadnjih dneh poostril do skrajnosti. Do pretečene sobote so opozicionalnj listi skoro vsak dan objavili kako listino, ki je kompromitirala tega ali drugega vodjo fašistične stranke. Ko je bila objavljena spomenica Gesare Rossija, se je zazdelo vladi in skrajni levici fašistične stranke, da je dovolj. Kakor so naši či-tatelji že potoni zadnje številke obveščeni, je bil v dotični spomenici obdolžen sanr vladni predsednik, da je kriv raznih napadov na nekatere voditelje opozije. Med vlado in opozicijo je bila torej napetost, skrajna in je bilo jasno, da dolgo ne more tako naprej. Pretečeno soboto je v poslanski zbornici o tem položaju govoril Mussolini in povedal svoje mnenje glede opozicije. Med drugim je dejal, da so v zgodovini trenotki in položaji, ki jih zantore razrešiti edinole sila. Kljub vsem napadom od strani opozicije, da je vlada še vedno trdna in močna, da je še vedno trdna tudi fašistična stranka. (3 tem da se bodo opozicionalci kmalu prepričali. Svoj govor je končal rekoč, da tako ne pojde več naprej in da 48 ur po njegovem govoru bo položaj razjasnjen. Kakšne namene ima vlada napram opoziciij, ni mogoče danes natančno vedeti. Ve ,se zaekrat samo to, da od sobote naprej ni mogel iziti več noben opozicionalni list.. Odnosno, listi izhajajo ker niso prepovedani, pač so zaplenjeni. «Unita». osrednje glasilo Ko-i' unistične stranke je izšla enkrat po- )lnoma bela. Samo naslov je bil ti- ican in milanski prefekt jo je vseeno iplenil. Ker listi ne morejo pisati i.izprav o političnem položaju, objav- ajo na uvodnih mestih razne filozo-jične, zdravniške ali terske n»spr-ir Poleg tega. da so opoziciomku h-n vsak dan zaplenjeni, se vrše 'udi vs •Klino preiskav pri opozicion' »;ib čln-uli. v opozibionalniTT KTOZkin. s hjhii-'ščih in drugod. Vlada .je dal a naj so razpusti udruženje ojs . ui onal-nih bojevnikov «L’ Italia Libera . V mnogih krajih so prefekti raz»vi:4ili nekatera društva in posamezne selu: e opozicionaliiih strank. Precej lepo je število aretiranih in 'mnogo je zaprtih javnih lokalov kjer so se zbirali ((nevarni elementi«. Vse to je seveda spremljano po fa-šistovskih izgredih, ki so se pričeli že dne 1. t. m. v Firencah, kjer je bila u-prizorjena demonstracija ki se je končala z razdejanjem uredniških in tiskarskih prostorov časopisa «11 Nuovo Giornale«. Na seji ministrstva, ki se je vršila pred dnevi, je vlada sklenila nadaljevali z dosedanjo akcijo proti opoziciji. Ob enem je sklenila, da naj parlament, ki bo sklican 12. ali 20. t. m., odobri kmalu nov volilni zakon. Ko bo nov volilni zakon odobren, bo parlament bržkone razpuščen in vlada bo razpisala nove volitve. Opozicija pa je na zadnji seji sklenila. da se volitev ne bo udeležila. Ob enem je opozicija izdala na ljudstvo proglas, ki pa je bil zaplenjen, in sicer zato, ker je stiliziran baje v preostrem tonu. V tem času in sicer po Mussolinijevem govoru se je zgodilo še to: Trije ministri so odstopili in sicer Gasati, Sarrocchi, ki sta bila liberalca in ju-stični minister Oviglio, ki je fašist. Bivši minister Salandra, ki je bil predsednik italijanske delegacije v zvezi narodov, je tudi podal ostavko. Mesta odstopivših ministrov so zasedli fašisti, tako, da je sedaj vlada popolnoma fašistična. Kar se nas tiče povemo, da se nam stvar ne zdj čudna. Z ozirom na taktiko opozicije, je bilo skoro pričakovati, da pride do tega. Vendar je naposled res, da kakorkoli izgleda, da se vrši boj med dvoje meščanskih skupin, tisti, ki bo plačal stroške, bo končno proletariat. Svoj čas so stare kristjane obdolževali vsega zla in so kristjan je plačevali stroške za prepire, ki so se vršili med klikami rimskih patricov. Danes se hoče vso krivdo naprtiti proletariatu in še najrajše proletarski predstraži, komunistom. Zato opozarjamo naše sodruge in vse delavce naj se ne puste zavajati v kaka neumna dejanja. V mestih in po deželi je vse polno provokaterjev. Proč z njimi. Tudi proti takimi naj se nastopa, ki so morda svoj čas bili v naših vrstah. Naši sodrugi naj vrše samo to kar so strankina navodila. Drugega absolutno nič. Trenotek je delikaten. Mrzli veter reakcijo je zapihal čez celo Evropo. Kar se vrši v Italiji se vrši tudi v Jugoslaviji, kjer je vlada, ki ji načeluje morilec Pašič, razpustila seljačko republi- kansko stranko ia s tem spravila izven zakona skoro ves hrvatski narod. Reakcija je v vseh ozirih mednarodna in njeni zastopniki tekajo za svojimi žrtvami po Evropi. V Parizu je hotela ruska reakcionarka umoriti tamošnjega ruskega sovjetskega poslanika. V Milanu ,ie zastopnik bolgarske reakcije umoril makedonskega revolucionarja Tauljeva in sama takozvana albanska revolucija je bila plačana z mednarodnimi reakcionarnimi sredstvi' Po mrzli zimi bo prišla prijetna pomlad. Če bi bila reakcija sposobna da misli, bi uvidela kako je zastonj ves njen trud. Posrečilo se ji bo pač, da zakasni, morda, za kako leto zmago proletariata. Ali kaj bodo storili potem. ko bodo spoznali, da je bil njihov trud odveč, da je kriza, v kojo je zašla kapitalistična družba taka, ki jo zamore rešiti le velik socialni preobrat? Morda bodo tudi takrat mislili, da bodo krizo rešili s par umor j ali s tem, da bodo zaprli nekaj ljudi ali s tem. da bodo menjali nekaj ministrov na vladi? Velika doba je našla pri meščanstvu male ljudi. In to je naposled tudi dobro. Diyjanje romunskega belega terorja Vsakokrat, ko se pričenja majati državni voz romunskih bojarjev in bančnih mogotcev, se uprizarja brezobzirno gonjo proti delavskemu gibanju. Vlada se vedno poslužuje te metode, kadar hoeč odvrniti pozornost od lastne krize. Sedaj pa je romunski buržuaziji posebno ležeče na tem, da se poslužuje teh metod. Pomanjkanje tod«,, kadar hoče odvrniti pozornost od beralnega bančnega kapitala, kakor tudi stalno zmanjševanje kupne možnosti kmečkega sloja, kar je tudi po-sledira liberalnega bančnega roparstva. vse to preti s poginom celokupne-' mu deželnemu gospodarstvu. Končno je ta kriza še bolj poojstrena vsled de-sorganizacije v prometu, nereda na u-pravnem polju, podražitve življenjskih potrebščin in vsled naraščajoče brezposelnosti. Edini izhod iz te krize bi bil, za Bra-tianovo vlado, ta, da bi si dobila v inozemstvu izdaten kredit. Inozemski kapital pa se noče spuščati v te posle, dokler ni definitivno rešeno vprašanje Besarabije. Vspomlno s poojstrenjem gospodarske krize pa postaja vedno močnejše vrenje med delavskimi in kmečkimi množicami, da celo med širokimi sloji malomeščanstva in med narodnimi manjšinami. Vsi ti pojavi so pobudili Bratianovo vlado, da je posegla po terorju. Strahovlada je prišla-sedaj do viška s tem, da se je nekako legaliziralo tiste izjemne mere, ki so bile do sedaj primenjene s strani vojaških oblastev. Tozadevni zakoni so bili odobreni v obeh zbornicah in s privoljenjem oziroma ob molku meščanskih opozicio-nalnih strank, ne izvzemši takozvane ((kmečke stranke«. Navidezno so obrnjeni proti kv zvezi z inozemstvom stoječimi gibanji«, bodisi desničarskimi, to je fašističnimi, ali pa proti levičai-skemu-komunističnemu. V istini pa so vse te legalizirane mere obrnjene izključno proti poslednjemu, zato da se Komunistično stranko potisne v najtežjo ilegalnost, da se razredni boj delovnih slojev klasificira kot «državi nevarno zločinstvo,« Pri tem novem navalu terorja niso bile več izvršene aretacije posamično ali po skupinah, ampak naravnost na stotine. V ječe so bili vrženi delavci, kmetje in intelektualci. V Bukareštu je bilo aretiranih 80 sodrugov, v Ploe-sti-ju 40 in v Jassy-ju 50. Posebno pa divja teror v anektiranih pokrajinah, predvsem v Sedmogra-škem. Edinole v malem industrijskem mestecu Targo-Mures je bilo v enem samem dnevu aretiranih 60 delavcev, med njimi več žen in mladeničev. V dolini Schila so bili aretirani skoro vsi v delavskem gibanju nahajajoči se sodrugi v mestih Koloszvar, Brasov, Nagyvarad, Arad, Medgyes, Sibiu, Szatmar, Nagykaroly in Nagyybaja.. Število vseh aretiranih znaša 400 oseb, med njimi tudi uredniki, pisatelji, strokovni tajniki in več prvoboriteljev v omladinskem gibanju. Ob priliki aretacij niso izostala niti mučenja aretirancev, kor jim je hotela policija izsiliti izpovedbe, ki so bilo nji po volji. Ta mučenja se komaj razlikujejo od tistih, ki so bila v navadi pri srednjeveški inkviziciji. Tako so policijski psi enemu delavcu, ki je bil «kriv» edinole v tem, da je na nekem delavskemi kongresu zastopal ogrske narodne manjšine, pri mučenju zlomili roko, drugi je bil pretepen do nezavesti z železnimi palicami, tretjega so, zato da bi ga prisilili podpisati nek zloglasni «protokol», mučili potom električnega toka. Poleg tega so bile izdane tiralnice proti vsem tistim sodrugom, ki so se v prošlih časih udeležili komunističnega gibanja. In da bi se vspodbudilo policijske a-gente k novimi «junaškim činom«, so bile celo razpisane nagrade. Po vsem je razvidno, da stremi vlada. potom »novega zakona za zaščito države« in potom «obtožilnega materiala« za tem, da kuje nov proces proti komunistom. Romunska oligarhija misli, da bo na ta način napravila konec komunističnemu gibanju. Varala pa se bo kmalu. Romunski proletariat ima že svoje skušnje, utrdil je že precej svoje sile, v boju z reakcijo. Kakor do sedaj, bo Kom. stranka Romunije prestala tudi ta novi val belega terorja. Srbska oligarhija hoče na vsak način potlačiti splošno nezadovoljstvo, ki narašča od dneva do dneva. Pašičeva vlada je razpustila sedaj tudi Hrv. rep. seljačko stranko, ker hoče imeti ((popolno soglašanje naroda« ob priliki volitev, ki se bodo vršile meseca februarja. Mogotcem pa- je ležal posebno na srcu v zadnjem času Stjepan Radič, vodja H. R. S. S. Slišali so se razni glasovi o njegovem prebivanju, sedaj v tem, sedaj v drugem kraju. Dne 5. t. m. pa ga je policija aretirala v Zagrebu. Nahajal se je skrit, v posebnem skrivališču v poslopju kjer so se nahajali strankini prostori. Policija trdi, da je našla pri njem tudi «važne dokumente«, nanašajoče se na zvezo s Kom. Internacionalo in celo... z madžarsko Horthyjevo vlado ! Srbski buržuaziji pride vse prav pod roke, zato da skroji procese proti svojim političnim nasprotnikom, dogovori s Sovjet-sko B sijo in istočasno madžarsko reakc Takoj mora fc»?i j razvidno, da ak* bili (inajden ,. kaki dokumenti, d> k*-za pol- ki jih..fabrioi.-policije. In res rihaja iz Moskve v«. da je dokument k ftt je našla 7s.gr- -ška policija, f-ilžfjieiran. Gre se tu za slab in nerod * n posnetek 21 točk iz II. kongresa Kor terne. Poleg Radiča je bilo aretiranih več voditeljev H. R. S. S. Dan za dnem se vršijo po vsej Hrvatski in Dalmaciji hišne preiskave in aretacije pristašev Radičeve stranke. Zapori so posebno prenapolnjeni v Dalmaciji, kjer vživa sedanja vlada posebne «šimpatije». socialdemokratom priznanje za „patriotične zasluge* Nemški soeialdemokratje Ebert, Scheidemann in drugi bratci so dali pred kratkim zadnji in najjasnejši dokaz pred nemško buržuazijo, da niso nikaki «prekucuhi», marveč dobri pa-triotje. ki so se vedno potegovali za «dobrobit domovi ne». V Magdeburgu se je vršil zanimiv proces in sicer zanimiv radi tega, ker so socialpatriotje sami izjavili, da so vedno bili zvesti služabniki kapitalistične domovine. Nemško-nacionalni časnikar Rot-hard je namreč v svojem časopisu obtoževal predsednika Eber|a. da se je meseca januarja 1. 1918., ob priliki velikega štrajka v municijskih tovarnah, to je prvo veliko masovno gibanje proti imperialističnemu klanju izrazil, da se mora štrajk nadaljevati, da se mora potom njoga napraviti konec vojni. Ker je Ebert verni sluga buržuazi-je, se je čutil silno užaljenega radi takega.... nezaslišanega blatenja ter zatožil sra motilca. Hindenburg, Ludendorff in Macken-sen so gnali v klavnico poslednje človeške črede. Nemško cesarstvo se je pričelo rušiti. Splošna stavka v municijskih tovarnah 1. 1918. je bila «div-ja». Povzročili so jo špartakovski agitatorji. Ko je izbruhnila, priključilo se ji je socialdemokratično strankino vodstvo, kateremu je pripadal Ebert ter je poslalo svoje zastopnike v stavkovni odbor. Pred reakcionarnimi sodniki so de-filirale priče, ki so s svojimi izjavami dokazale, da je Ebert «pošten» človek. Državni predsednik Ebert se brani proti obtožbi, da je on hotel napraviti konec vojni, ker to bi bilo.... proti vsej njegovi prošlosti in v dokaz temu kliče rta pomoč Scheidemanna, ki da bo to potrdil. Na obravnavi dne 11. decembra je Scheidemann izjavil sledeče: i< Tako je govoril »socialist« Scheidemann. Ne sme se pozabiti, da je so- dišče v Magdeburgu eno izmed sodišč plutokrat čne Nemčije, v kateri je zaprtih preko 8000 proletarcev ! «Naj nam se bo pravzaprav hvaležni», je rekel Scheidemann. In res, buržuazija jim je lahko hvaležna ! V dokaz «potriotičnega» mišljenja Eberta, je Scheidemann v dajnem poteku razprave omenil o neki seji so-cialdemokratične parlamentarne frakcije, ki se je vršila dne 28. septembra 1918. Ko je Ebert na tej seji cul zadnja poročila s fronte, da so mu pričele liti solze po licih ter je izjavil, da se mora vstopiti v vlado, da se reši kar se da rešiti. V svojih izpovedbah izjavlja Ebert, da je od samega pričetka vojne «stal na stališču obrambe domovine» ter da -je vodstvo stranke tudi s tem namenom vstopilo v štrajkovni odbor, i gospodom, da bomo storili vse n noče da pripravimo funkcionarje k • .t ■!. da se pošlje -naše zumpmkt i irh-.iit. Go.-pod Ebert, je bil spočetka zelo ta .-■■prot- n in rekel,, uda naj si tisti ljudje sami >osrebajo juho ki so si jo skuhali.» Tudi Scheidemann in Braun sta bila nasprotna temu. Končno m gospodje prišli do zaključka, da se mora iti v štrajkovni odbor, že zaradi tega, da se spravi celo gibanje na mirni tir in da se ga skrajša. Priča Richter: «Predsednik Ebert je izjavil tedaj v strankinem vodstvu, da ne more stranka prevzeti odgovornost tega štrajka, ako sc bo, namesto gospodarskih stavilo politične zahteve.)) Priča Noske : «Čudim sc, da se tako značajnega moža, navdahnjenega z ljubeznijo do domovine, zasramuje potom tiska in v zborovanjih.)) ((Ljubezen do domovine« je glavna oporna točka Eberta in njegovih zagovornikov. Seveda more biti to le ljubezen do kapitalistične domovine. Buržoazno sodišče je obsodilo Rot-harda na šest mesecev ječe. Pripoznalo je, da ni Ebert ni kak «prekucuh», marveč da je pridno dušil stavke in priganjal delavce, da naj se pustijo nadalje klati na frontah. Ali bodo gospodje še imeli pogum trditi, da so «socialisti»? !fil (21. novembra 1919 — 21. novembra 1924) Kongres bolgarske kmečke mladine V Sofiji se je vršil kongres kmečke mladine. Bila je z veliko večino sprejeta resolucija, ki poziva k enotni fron ti delavske in kmečke mladine. Resolucija naglasa dalje, da čeprav ima kmečka omladinska zveza prosvetni značaj, se mora vendar udeleževati v borbi ljudstva proti vladi. Bečerto je v resoluciji: «Ako bodo hotele krvave imperialistične države pahniti človeštvo v nove vojne, tedaj je kmečka mladina popravljena boriti se skupno z delavsko mladino proti imperializmu ia kapitalizmu.« Tajni dogovor med balkanskimi krvniki Ob priliki zadnjega obiska uankova v Beogradu, sta se oba krvnika dogovorila, da bo Bolgarija prepust ia, v zameno skupnega sodelovanja pr.,ti Zvezi S. S. R., del Makedonije. KomuirističnoiiDlailiasko gibanic na Kitajskem Zveza komunistične omladine na Kitajskem šteje okrog 3000 članov. Osnovna naloga organizacije je pritegniti v njo najširše mase proletarske mladine, ustanavljati športne organizacije itd. Istočasno se ustanavljajo tudi kmečke organizacije, ki združujejo revolucionarno kmečko mladino. Zveza kom. mladine izdaja dva časopisa. Prve omladinske organizacije so se ustanovile v Belgiji leta 1888. in v naslednjih letih v Italiji (prve socialistične študentovske skupine leta 1893.) ter v skandinavskih deželah. Leta 1907. so se, na prvem mednarodnem kongresu v Stuttgartu, vse tedaj obstoječe omladinske zveze združile v Mednarodno zvezo omladinskih organizacij. Drugi kongresi so se vršili leta 1910. v Kopenhagenu, leta 1912. v Bazelu in leta 1915. v Bernu. Ob izbruhu vojne je bila Mednar. zveza soc. omlad. organizacij potegnjena skupaj z II. Internacionalo v vrtinec socialpatriotizma. Razbite so bile vrste Omladinske internacionale. V Bernu, leta 1915., ob Veliki noči, so se zopet spojile, predvsem po zaslugi italijanskih sodrugov, ki so imeli važno ulogo v tem, da je tista konferenca uspela, kakor po zaslugi skandinavskih in švicarskih sodrugov. Omladinske organizacije, ki so ostale revolucionarne, so se ločile od so; cialpatriotične Mednarodne zveze, koje tajnik je bil Robert Danneberg ter so v Bernu započele z obnovitvenim delom Omlad. Internacionale, ki je tekom vojne in revolucije razvijala znatno delavnost ter uspela obdržavati, dne 21. novembra 1919. leta v Berlinu IV. konferenco Mednarodne zveze omladin skih socialdemokratičnih organizacij. Konference se je udeležilo 23 delegatov iz štirinajstih držav ter je bilo enoglasno sklenjeno, da se Zveza prelevi v Komunistično omladinsko Internacionalo. V resnici ni mogoče govoriti tu o pravi «ustanovitvi», o stavbi, postavljeni na nove temelje, tako kakor ie bilo pri ustanovitvi III. Internacionale. Med Bernsko in Berlinsko konferenco ni tistega globokega prepada, kakor je nastal med zadnjim (predvojnim kongresom II. Internacionale in prvim ustanovnim kongresom III, Internacionale. Nasprotno. Bernska konferenca se lahko amatra kot temelj- vi karneii. ki jt bil postavljen ;:a zgradbo Kom, oml'!.'l. Internationale. In ob Veliki noči prihodnjega leta, ob desetletnici Bernske konfefenser'" bodo mladi komunisti celega sveta še enkrat manifestirali trdno voljo, da se hočejo boriti na nož proti nevarnostim novih vojn, spominjajoč delavsko mladino na vzgled tistih, ki so se v Bernu ostavili proti toku. Ko praznujemo peto obletnico od ustanovitve naše organizacije, postavljajoč kot rojstni datum Komunistične omlad. Internacionale Berlinski kongres, nočemo pozabiti strašnih pet let, ki so potekla pred 21. novembrom leta 1919., tekom katerih je socialistična mladina mnogih dežel držala visoko zastavo marxizma, se borila proti socialpatriotizmu, pripravljala teren za ustanovitev Kotmt. omlad. Internacionale ter pisala najslavnejše stranice svoje zgodovine. Ta leta, ki so označevala končno ločitev od Druge internacionale, ta leta, ki so videla našo srdito borbo proti socialpatriotizmu, so najlepši del zgodovine Kom. omlad. Internacionale. In mi ga nočemo podariti socialističnim omladinceni, ki bi se tudi navsezadnje čuvali pred sprejetjem tega darila. Na Berlinskem kongresu si je Omlad. internacionala, ki je že postala komunistična, dala nov program in nov or-ganizačni statut. Vprašanje nalog o-mladiskih organizacij je bilo zopet pri-nešeno na piano, oblike vzgojnega in antimilitarističnega delovanja so se obravnavale ter so bili o njih izdelani sklepi ki so čisto prerezali vsako vez s starimi ideologijami Druge internacionale. Pristop k Tretji internacionali je bil enoglasno odobren. Berlinski je bil ustanovni kongres. Nato je prišla konferenca Biroja, meseca junija 1820., s kakimi tridesetimi delegati in 18 zastopanimi zvezami, ter konferenca v Jeni, meseca aprila 1921., s približno 60 delegati,, zastopajočih 2p držav. Drugi svetovni kongres, ki se je vršil meseca julija 1921. v Moskvi, je združeval zares mednarodno organizacijo. Prisotnost organizacij severne in južne Amerike, bližnjega in daljnega vzhoda je dokazala, da je Omladinska internacionala nehala biti organizacija mladine srednjeevropskih dežel ter da je postala resnična svetovna organizacija. Drugi kongres pa je moral tudi ugotoviti, da so bile k Omladinski internacionali pristajajoče organizacije, razun ruske zveze, šibke, nekatere celo sestavljene samo iz revolucionarnega «cveta», ločene od mas ter z jako majhnim vplivom. Zato je tudi kongres izdal parolo, ki je bila prav primerna: «Iti med mase !» ki označuje eno celo dobo dela in borbe v Kom. omladinski Internacionali. Boj proti levičarski otroški bolezni pričenja z drugim kongresom vspo-redno s prodiranjem omlad. organizacij vedno bolj globoko med mlade delovne množice. Drugi kongres je dal razuimeti vsem zvezam, da se one ne smejo omejevati samo na «propagandno društvo« in na ((politično predstražo proletariata.« Tretji kongres je proveril točnost sklepov II. kongresa in rezultate pri-menitve teh sklepov v vsaki sekciji. On se je moral resno baviti z ofenzivo kapitala in vobče z napadi reakcije proti komunistični omladini. Res je, da so bile na III. kongresu zastopane nekatere novoustanovljene sekcije, ampak istočasno so nekatere izmed najmočnejših sekcij preživljale krizo. V Nemčiji, je stalno slabšanje življenjskih razmer proletariata in srdita ofenziva kapitala povzročila nemški zvezi zgubo približno ene četrtine njenih članov. V Italiji je zmaga in razvoj fašizma postavila na trdo skušnjo moči naše organizacije. Tekom meščanske gve-rilje ni mogla seveda zveza razvijati njene polne redne delavnosti ter je bilo število njenih članov zmanjšano za dve tretjini. Od 11. do III. kongresa je italijanska zveza pustila na bojnem terenu veliko število mrtvih, veliko število aretiranih in še večje število sodrugov ki so se morali izseliti. V Romuniji, v Jugoslaviji, na Poljskem m v Ameriki, so bile naše organizacije primorane preiti k še precej trdi fazi ilegalnega delovanja ter so vsled tega trpele. Nadalje je III. kongres napravil še eno važno ugotovitev, ki je morala privesti do znatnih posledic v bodočem razvoju delovanja, Konštatiral je namreč, da preosnova organizacije, na podlagi obratnih slanic ni bila izvršena v nobeni zvezi — razun v ruski, ki se je porodila na tej podlagi — čeprav je bilo to predvidjeno v sklepih II, kongresa. On je namreč konštatiral, da je najboljše sredstvo, zato da postanejo om indfnsfnrsveze''masovne organrzaei" je to, da se one preosnujejo na podlagi obratnih stanic ter je tudi to točko postavil v ospredje bodočega delovanja omladinskih zvez. Doba od III. do IV. kongresa se posebno označuje po tem, da je delavski razred prenehal z umikanjem ter pričenja z energičnim odporom proti napadom kapitalističnega razreda, Kom. mlad. Internacionala je živela ter se borila, naslanjajoč se na ta položaj. Ona je gledala na to, da si odpre pot k milijonom mladih delavcev in kmetov, ki so bili navdahnjeni z novim duhom borbe, zato da postane resnična masovna organizacija. Razvoj K. O. I. je v tej periodi v stalnem pofastu. V tej periodi je K. O. I. uspela zlomiti vpliv Soc. omlad. Internationale, ki se je v periodi od II. do III. kongresa o-krepila ter ji prizadjala znatne izgube. Poglavitne zveze so postavile v prakso resolucije III. kongresa. Resolucija ki se tiče preosnove podlage organizacije, ki se šteje kot najvažnejša, je bila postavljena v prakso po mnogih razpravljanjih in ugovorih, ki so jih stavile razne zveze. Število članov K. O. I. je naraslo, v vseh poglavitnih zvezah. Porast je bil posebno velik v Rusiji, Nemčiji, Franciji, ,0e-hoslovaški, Angliji, Ameriki, Norve-giji in v zadnjih časih v Italiji, kjer je zveza postala zelo delavna in se bori za 10.000 članov, medtem ko jih ni i-mela pričetkom tega leta niti polovico tega števila. Porast našega vpliva nas je prisilil, da se postavi mo tudi na teren novih vprašanj. Naprimer, kar se tiče strokovnega vprašanja, so se propagandne metode, omejene samo na besedo in tisk izkazale kot nezadostne in mnogo zvez je spoznalo, da morejo zastopati na konkreten način interese delovne mladine v boju i v vsakdahjem delovanju v sindakatih. Francoska, in v zadnjem času tudi italijanska zveza, ste napravili posebno koristno delo na tem terenu. Od III. do IV. kongresa je antimili-. tari stično delovanje igralo posebno važno vlogo. Kom. omlad. Internacionala je prvikrat prešla od splošne jargr pagande proti militarizmu med delavsko in kmečko mladino k pravemu, dobro organiziranemu antimilitaristič-nemu delovanju, in tudi trajnemu, med rekruti in v vojski. Delovanje, ki ga je razvila K. O. I. v Poruhrju, mora navdati s posebnim ponosom mlade komuniste celega sveta. Nadalje so se v tej dobi poglavitnej-še zveze naučile delovati ilegalno. Nemčija in Italija nam dajajo za to dobre vzglede. Nemčija je v ilegalni dobi po oktoberskem porazu in kljub preganjanja s strani buržuazije, zgubila samo od 30 do 40 odstotkov svojih elanov. Gotovo je to število precej znatno ampak na drugi strani ga je treba staviti v zvezo s hudim dobljenim udarcem in s splošnim političnim položajem Nemčije, v tistem času. Še bolje se je naučila delovati ilegalno pod jarmom fašizma, naša italijanska zveza, koje število članov je naraslo daleč čez število, ki ga je imela za časa fašističnega državnega prevrata. Ona je umela povišati število svojih članov pod železno pestjo reakcije. Politično, je bilo stališče K. O. I. v teli petih letih na splošno zelo dobro. V vseh deželah se je borila proti oportunizmu. V zadnji diskusiji, v ruski kom. stranki se je postavila na stran osrednjega odbora in opozicija se ni mogla uveljaviti v nobeni omla-dinski organizaciji. Ilavno tak o je tekom dogodkov v Nemčiji osrednji odbor zavzel jasno stališče nasproti nemški desnici in njenim nevarnim nazorom o enotni fronti in o delavski vladi. Mednarodna desnica ni našla terena v Kom. omlad. Internacionali. Ne v Nemčiji, ne v Franciji, ne na Poljskem, kjer se je mladina energično bojevala proti vsaki zablodi, niti ne v Čehoslovaški, kjer je omladina najmočnejši steber leninizma. Ko je K- O. 1. sledila Leninovim direktivam, se je tudi borila proti levičarskim zablodam, posebno pa v italijanski zvezi. Na političnem terenu je vedno ostala zvesta Leninovi oporoki, bojujoč se proti vsem oblikam oportunizma. Umevno, so bile v delovanju K. O. J. tudi pomanjkljivosti. Četrti kongres je pokazal nanje in bo torej naloga K. 0. 1., da zboljša njeno delovanje. V splošnem, se je v teh petih le-ih. in v najtežavnejšem položaju napravil velik korak naprej. Peta obletnica K. O. I. lahko pozdravlja svetovno organizacijo ki šteje en milijon pristašev, kj tvorijo dragoceno armado revolucije. G. Berti. um mliMi delavstva o sovj. Rusiji (Ma!ce odgovora na «Pismo iz Sibirije« priobčeno v «Novicah» prošlega tedna). Sled ere poročilo je dal TUlel na povratku >z Rusije, kamor je bil poslan od ane/leske Trade Union (Delavske zveze) s še nekaterimi tovariši, da se na licu mesta prepričajo o položaju delovnih množic v današnji Rusiji Vsi delegatjc so se tudi dejansko prepričali kake debele laži širi meščanski tisk po vele m svetu, da bi omajal veliko simpatijo, ki ga ima svetovni '/rroletariat do sovjetske Rusije. Ben Tillet je med drugim dejal : «Na svojem potovanju smo obiskali reto vrsto velikih industrijskir središč, kot Doneeki bazen, Baku, Georgijo itd. Spoznali smo položaj industrije in delavstva in življenje delavcev. Videli smo pridobitve sovjetske oblasti na polju družabnega in kulturnega življenja delavcev. Lahko rečem, da je dovedel do popolnega uspeha poskus, ki ga je napravil ruski proletariat. Pridobitve sovjetske oblasti v tem sorazmerno kratkem času njenega obstoja so presenetljive — cesto spominjajo na čudeže. Vzoren red, zavestna disciplina, sistematično organiziranje industrije, to je vse največjega občudovanja vredno. Socialno zavarovanje delavcev v tovarnah, skrb za matere, otroke, javne kuhinje in obednice — to so kolosalne pridobitve sovjetske oblasti. Opazovali smo aktivno udeležbo delavcev v sovjetih in drugih napravah mest. in pokrajine. Globoko sem prepričan, da stoji pred novim sisiemom velika in sijajna bodočnost, fie bodo ruski delavci še dalje sodelova.il s tako požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Čudežno se nam zdi, da je sovjetska republika mogla združiti skoro 200 različnih narodnosti s 150 različnimi jeziki in dialekti v trdno zvezo. Uničenje an-alfabetstva (nepismenosti) je pomenljiva zmaga. Pod carističnirn režimom se ne bi uničilo analfabetstva v dveh stoletjih. V splošnem smo videli sovjetsko Rusijo tako, kot je. Vse se nam je pokazalo odkrito in iskreno, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Politični položaj sovjetske unije, njena diplomacija in kontrolne naprave — vse je mnogo boljše, nego smo si mogli predstavljati v naši deželi (Angliji), kjer zanikava kapitalistični tisk vsa dejstva. Naša naloga je sedaj, da seznanimo angleške strokovne organizacije z vsem, kar smo videli v sovjetski Rusiji, in da tako dovedemo do združitve angleškega delavskega razreda z ruskim. Prepričani smo, da se nam bo to posrečilo.)) Tako govori Ben Tillet, ki ni bolj-ševik, temveč funkcionar angleških strokovnih organizacij, ki pripadajo Amsterdamu in ki sedaj zahtevajo, da Amsterdamci prenehajo s svojo razkol-niško politiko v delavskih strokovnih organizacijah ali pa da se umaknejo. To je zopet močno klofuta vsem, ki blatijo sovjetsko Rusijo, cepijo delavsko gibanje, vodijo delavstvo za nos in s tem ovirajo osvobodilni boj proletariata. To je močna klofuto, ki jo je dal angleški proletariat angleški buržuaziji, ki snuje blok proti sovjetski Rusiji in Siri v svet vesti o raznih uporih v Rusiji. Rdeča armada pozdravila italijanski proletariat Sedemindvajseta divizija rdeče armade nosi ime italijanskega proletariata, Ob priliki šeste obletnice njene ustanovitve, so vojaki ki ji pripadajo glasovali sledečo resolucijo: »Ko praznuje 27. divizija v Omsku, ki nosi ime italijanskega proletariata, svojo šesto obletnico, pošilja srčni pozdrav delavskokmetskemu italijanskemu proletariatu in njegovi Komunistični stranki. Kljub težavnemu položaju, se je divizija borila zmagovito skozi štiri leta, za stvar delavcev in kmetov v Sovjetski Rusiji, boreč se tako tudi zu stvar delavcev in kmetov celega sveta. Ruska buržuazija je premagana in poskusi inozemske buržuazije, da bi udušila vlado delavcev in kmetov, se niso posrečili. Toliko naša, kolikor inozemska buržuazija pa neguje še vedno željo, ^da bi udušila vlado delavcev in kmetov in da bi popolnoma usužnila proletariat vseh dežel. Povsod je buržuazija prešla k aktivni ofenzivi proti delavskemu razredu in v prvi vrsti proti njegovi predstraži, Komunistični stranki. Mi to dobro znamo in zadnje dve leti smo se pripravljali na boj proti tem nameram buržuazije. Mi vam svečano povemo, da nismo le pripravljeni odbiti napad, ampak tudi preiti k ofenzivi. • Italijanski proletariat in K. S. 1. sta dala svoje ime naši diviziji, ravnotako kakor so druge stranke dale svoje ime drugim formacijam rdeče armade. To nas navdaja s prepričanjem, da v tem boju proti buržuaziji nismo osamljeni, ampak da stoji za nami delavski razred celega sveta, ter da bo v kratkem v Turinu zopet plapolala rdeča zastava. Živelo zavezništvo delavskega razreda celega sveta! Živela III. Internacionala! Proč z mednarodnim fašizmom ! Živela svetovna revolucija ! Predsedstvo 27. divizije. Glasovi z dežele irouiii letni Proti belemu terorju Kmečkim delavcem celega sveta Val divjega preganjanja je pričel butati proti kmetom, ki ječ-ijo pod silnim pritiskom, ne samo i) Evropi, lenima tudi v drugih delih sveta. Veleposestniki in kapitalisti tirajo pred svoja sodišča najboljše elementr-kmečkega razreda, ki so krivi edinole, da so se upali povzdigniti svoj glas proti tistim ki so jim ugrabili zemljo. Na stotine in tisoče je žen, mater in otrok postreljenih, povešenih in zaprtih kmetov, ki ostajajo brez podpore in brez sredstev da bi se zamogli preživljati. Večina poslancev in voditeljev tako-zvanih "kmečkih» strank misli samo na osebnj dobrobit, molči in ne napra- vi ničesar kar bi zamoglo olajšati trpljenje preganjanih in njihovih druži-’, ali pa pomagajo tlačiteljem in • kom. kmečkih delavcev. To se dogaja v Rumuniji, rut Poljskem, /o (J e h oslova ški in v drugih deželah. Bratje in sestre, kmetje in kmetice! Ne verujte hinavskim fraza,m. hlapcev buržuazije in veleposestnikov, ne verujte članom II. Internacionale, ne verujte tistim ki vam govorijo o paci-fiznm in splošnem miru. Ne verujte duhovščini k/ brani interese iiapil(j listov. Nadaljujte, brez omahovanja vaš boj proti sedanjemu redu, za oblast delavcev in kmetov, ker ne more '.iti krnet j", za zemljo, za svobodo, za oblast Mednarodna rdeča pomoč bo zboljšala usodo preganjancev ter jih bo branila. Vzdignile se proti krulim na sil jam ! Zahtevajte osvoboditev naših zapitih borcev / Proč s terorjem kapitalistov in veleposestnikov J Naj živi boj proti magnatom ! Naj živi kmečko delovno ljudstvo celega sveta! Delavci in kmetje vseh dežel, združite se! Predsedstvo Mednarodnega kmečkega sveta. Podgora Je-li mogoče ali ni, svetovni mednarodni buržuaziji ustaviti prodirajoči val proletariata, na potu revolucionarnega procesa? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti edinole z odločnim ne ! Pišem ta članek ravno v času ko kapitalistično meščansko časopisje vpije in kriči na vse grlo. Gel kulturni in napredni svet je proti predstoječi boljševiški nevarnosti. Vse konference najreakcionarnejših krvoločnikov delovnega ljudstva so zaman. Ni mogoče uničiti komunizma. Kapitalistična enotna fronta utrjuje še bolj utrdbe revolucionarnega proletariata, bolj-ševiške misli so zajele tudi tista plemena ki se jih je kapital posluževal kot temno in sužno orodje. Kolonijal-na plemena se obračajo proti rdečemu vzhodu. Krvosesi niso uničili komunizma pred šestdesetimi leti in absurdno je njih početje danes, ko je ruski mu-žik in delavec pokazal vsemu delovnemu ljudstvu pot, po kateri se doseže končno odrešitev sužnih in zatiranih narodov. Kot dokaz neupogljive bojne volje proletariata se čutim dolžnega in pooblaščenega. da navedem sledeči vzajemni in solidarni slučaj naših delavcev ob priliki božičnih praznikov. Po iniciativi par sodrugov. premišljajoč obupno stanje naših političnih jetnikov, so sodrugi darovali L. 90 in 20 c. v več skupinah, skupina prepevajoč delavsko internacionalo L 10, skupaj L 100 20 c.. — Proletarci, posnemajte ! Dajem na znanje vsem darovalcem da sem omenjeni znesek izročil go-riškemn p. m. r. p. član G. p. m. r. p. Trnovo pri Gorici Zgodovina nam pripoveduje, da so naši dedje v srednjem veku bili pravi tUčani. Poleg vseh drugih težkih del, ki so jih anorali opravljati na graščinskih posestvih, so morali grajski gospodi. ko je šla na lov, kot lovski psi, priganjati divjačino, ker je bila grajska sodrga prelena, da bi si sama poiskala zverino. Neštetokrat so se ti siromaki skušali rešili se tega trpljenja ali si vsaj olajšati pretežka bremena. Včasih so poskušali z lepimi prošnjami pri «dobrih» vladarjih, včasih pa tudi s silo v direktnih uporih. Boj za odpravo tlake in desetine je v večini evropskih držav zaključila velika evropska revolucija leta 1848 navidezno v prilog tlačanom. Navidezno pravimo, ker se je v resnici premenila le oblika in ime tlačanstva, v svojem bistvu pa je ostala nedotaknjena. Podrle so ’še stare graščine,’ sezidale pa so se lepe sodnijske, davčne i. dr. palače. V< te se je preselila grajska mrhovina in tako imamo mesto grajskih valpetov «pravične« sodnike, dacarje itd. Kmet je dobil »svojo« zemljo in postal ((svoboden« gospodar. Svobodno mora s svojimi sinovi in težkimi davki vzdrževati ogromno vojsko na eni — in veliko armado izsesavalcev raznik pro-fesij, ki za vse gotovo nobeden človek ne ve imena — na drugi strani. Graščake je zamenjala birokracija, ki ni nič manj objestna in kruta. V dokaz le en primer iz našega ((raja«. Tu sem je od nekod prišel človek, ki ga je gozdna uprava postavila za oskrbnika. Menda si ga bolj po volji ni iinpgla izbrati. Prvo, ko je prišel, je pričel zniževati že itak prenizke plače delavcev, ki so zaposleni pri gozdnih delih. Pošteni delavci, ki delajo po 10 - 12 in več. ur (po leti) na dan, zaslužijo po 12 do 14 lir. Le iz-dajice so včasih nekoliko bolje plačani. Žalibog, imamo tudi teh nekaj, ki največkrat nevede izdajajo svoje tovariše. Prav tako slabo so plačani tudi vozniki, d asi se težko dobi večjega tr-pirta kot so naši vozniki. Prodaja lesa se vrši prav po botegarsko. Nobene tarife se ne drži. Enim se prodaja po eni ceni, drugim zopet po drugačni, kot se ((blagorodnemu« gospodu vidi. To seveda ne velja za petične; v vojni in pri aprovizaciji obogatele verižnike, marveč le za uboge delavce, ki so pričeli — da se izognejo brezposelnosti in tej sledeči bedi — voziti drva v mesto. Lokvarske kmete in bajtarje, ki imajo že od pamtiveka v gozdu pravico do pašnje goveje živine, pobiranja drv i n stelje, se prav nesramno pritiska. Pašnja je po najboljših oddelkih za-branjena. Glede drv pa je slabše kot v bre/.gozdnih krajih. Prestopke se kaznuje naravnost po oderuški. Na go-riški podprefekturi fungira kot eksponent gozdne uprave, gozdni svetnik ing. Faza n. ki razume samo eno besedo: ((Plačaj«, kriv ali ne kriv to ga ne briga. Zagovora ne sliši. Pred kratkim je neka žena prinesla iz gozda breme drv. Kljub temu, da ima pravico do pobiranja drv, je bila zatožena. In «dobri» Fazan jej je naložil 15 (beri petnajst) lir kazni, poleg tega, da je morala napraviti 20 kilometrov dolgo pot do Gorice. Soma birokracijo- pa si sebi na račun gozdu vsega privošči. Oskrbniku se je kupilo mezga in koleselj za osebno uporabo, dalje uporablja poleg eiie-ga dninarja še cestarja za njegova domača dela na isti račun. Ob nedeljah ko se pelje njegovo veličanstvo s svojim spremstvotm na lov, prisili vse cestarje. ki imajo nedelje proste roke, da mu priganjajo divjačino. Kdo bo trdil, da pri 'nas ni srednjega veka več, če se ljudi prisili da lajajo kakor psi na divjačino po .gozdovih in gmajnah v zabavo objestni gospodi. Take in enake reči uganja z delavskimi in kmetskimi žulji plačana meščanska sodrga — tu enako kakor povsod drugod. Delavci in kmetje, ki komaj sopejo pod težo davčnih bremen in vidi za kakšne svrhe se uporabljajo davki,' prihajajo do pravega spoznanja in prepričanja, da je od njih saimih odvisno, koliko časa bodo še trpeli. Pri tej priliki še eno opazko. Vsi delavski in kmetski prijatelji od predkapitalističnega «Malega lista«, vele-krščanske «Gor. Straže«, do pobožnega župnika, župana, organista itd., ki imajo polna usta ljubezni do siromakov, molče kot grob o tem nečloveškem in proti krščanskem postopanju kapitalističnih hlapcev. Zakaj? Zato, ker so za mrvico ugodnosti sami hlapci veleburžuazije, ker so individualistične kapitalistične, protiljudske duše. Delavci in kmetje, tisočkrat, prevarani in osleparjeni od te svojati, se otresajo njihovega vpliva in stopajo samostojno na plan, da v danem trenutku zakličejo z gromkim glasom: ((Zadosti je tega! Proč od nas vi hinavski krvosesi. zastrupljevalci človeške družbe, lažnjivci, ki trdite, da je bog ustvaril uboge in bogate, da bi s tem opravičili zločinstva, ki jih vršite na človeštvu. To se mora zgoditi ! To se bo zgodilo. Komunistični simpatizant. Renče Že več časa gojimo misel, da bi napisali v naš list, članek o potrebi gospodarskih, strokovnih in kulturnih predavanj. Kot nalašč so naši «treznomi-sleči« pri zadnjih občinskih volitvah to aktualno vprašanje načeli. Načeli pa je niso morda v kaki gospodarski reviji ali v poštenem časopisu pač pa v volilnem proglasu. Načeti je je bilo treba v svrho volilne agitacije ! Predavanja, tečaji, to je za naše Renče nekaj tujega, smo rekli v zadnjem dopisu iz naše občine. Tuje namreč,' ker do leta 1925. se ni še nobeno javno, nezavisno predavanja vršilo. Delo inteligence je, oziroma bi moralo biti, da narod duševno dvigne. Po vseh vaseh naše skromne domačije imamo in-teligente, kateri se povsem ne strinjajo z nazori ljudstva. Toda takih zagrizenih šovinistov, kot jih nahajamo pri nas pa jih gotovo ne dobite ! Ljubše jim je, da se narod pogreza v tmino neznanja. kot da bi odnehali od svoje trmo, glavnosti in spoznali tok zgodovine. Semlertja večkrat čitamo v časopisju kako se prirejajo zadružni tečaji in znanstvena predavanja. Renče pa. tiste Renče, katere bi morale biti na čelu — toliko po številu prebivalstva, kolikor po količini in kakoyosti inteligence — vseh sosednih občin, te Renče so v tem oziru zadnje. Ni čuda če se udomačuje rek: V Renčah ni bi- lo še nikdar nič in tudi ne bo ! Tudi mi smo mnenja, da ne bo, dokler se ne razmahnejo tajne sile nove generacije ! Treba je metle in začeti pometati in čistiti od kraja ! Ker pa je že gospoda namignala na vobče koristna predavanja, izpregovorimo o tem par besed. Večina naših Občinarjev Je po poklicu zidarjev; le ti so prisiljeni, če hočejo preživeti sebe in svojo družino za zaslužkom, v tujino, s trebuhom za kru hom. Čez leto ostanejo doma le žene, starci in otroci. Krvavo zasluženi in na ustih pristradani prihranek pa roma v domače ...((skromne in poštene« trgovine. če vami je pa narod pri srcu začnite s predavanji o zadružništvu. Vse trgovine, vse gostilne v konsorcij konsu-mentov ! Začnite s predavanji o zidarski tehniki, prerejajte tečaje zn, brezpravne in zapuščene zidarske vajence! Pereče vprašanje vsled spremembe državnih mej postaja vprašanje vinogradništva. Pošljite nam strokovnjake, da ljudstvu' povejo in raztolmačijo način kako dvigniti vinorejo, da bo lahko konkuriralo vsaj na našem trgu naše vino! Kolikor jezikov znaš, za toliko mož veljaš! pravi pregovor. Zato prirejajte tudi jezikovne tečaje! Dolgi so zimski večeri in lahko bi jih izrabili. Tako. takih in enakih vprašanj bi lahko naštevali dalje, da o društvenem delovanju niti ne govorimo. Realno ne obstoja nobeno društvo; opusto-šeno je glazbeno in dramatično polje. In tega je kriv naš prenapeti nacionalizem:. girokoustna gospoda, kaj ste napravili na tem, v današnjem dopisu razkazanem polju? Po napredku hrepeneče ljudstvo. nosti industrijskega proizvajanja in njemu odgovarjajočih življenjskih razmer in proletariat preide v internacionalo, kot v posebno, novo tvorbo. »Združitev vzgoje z gmotno produkcijo« zrevolucionira do temeljev naš (davoro del pensiero« in «lavoro del braccio«. Proletariat, kot zastopnik materialnega dela, mora 'spraviti vse kategorije meščanske družbe h materialnemu delu, če hoče biti sani resnično deležen «duševnega dela«. Vsporedno z gmotno produkcijo se spremeni tudi duševna produkcija: verstvo, morala, filozofija, politika, pravo itd.; (»Komunistična revolucija •t omete v svojem razvoju najradikalnejše tudi z izročenimi idejami.« S preobrazbo proizvajalnih razmer so preobrazijo tudi družinski odnošaji itd. Tretje in četrto poglavje je bolj zgodovinskega pomena. V tretjem je očrtano stališče marxističnega komuni zma napram raznim socialističnim h> komunističnim strujam, ki so obstojale do in tudi še po objavi ((Komunističnega manifesta.« Mi s tem lažje opredelimo naše komunistično stališče napram sodobnim ((socialističnim in komunističnim strujam.« V četrtem poglavju pa je očrtano stališče komunistov napram raznim po litičnim strankam v političnih bojih za časa objave ((komunističnega manifesta«. Ti dve poglavji sta bolj zgodovinskega pomena. S tem smo podali glaven obris «Ko-munistinega, manifesta«. Opozarjamo sodruge, posebno mlade, da ga resno prouče, kajti v njem dobijo več, kakor v ducatih drugih brošur. Le kdor pozna Komunističen manifest lahko vrši stvarno komunistično propagando med izkoriščanim delovnim ljudstvom. (-Naj trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo. Proletarci izgube v njej le svoje verige, pridobe pa si ž njo svet. Proletarci vseh dežel, združite se ! Komunističen manifest Komunističen manifest je najstarejši dokument, ki nam podaja v točni, poljudni obliki obče osnove in težnje delavskega proletarskega gibanja; on tvori podlago Komunistične stranke, ki se najodločnejše bori za ustanovitev delavske proletarske družbe. Vsak komunist mora poznati komunističen manifest bolje, kakor pozna pravoveren kristjan očenaš. Vendar ! če pravimo, da je pisan komunističen manifest, v poljudni obliki, ni še s temi rečeno, da je tako lahkotno razumljiv kakor kako prazno besedičenje. Ne ! čitanje komunističnega manifesta zahteva proučevanja in razmišljanja. Njegova snov obsega na kratko opis dosedanjih družb (staroveške-suženj-ske, srednjeveške-fevdalne, današnje-kapitalistične) a podaja obenem tudi načrt nove proletarske družbe; v tem oziru je nekako preroški. Seveda marxistično «proroštvo» ni nikako idejno sanjarstvo kakega preroka, temveč ono je, rekli bi, matematično opredeljen sklep, ki ga znanstvenik izvaja iz določenih materialnih predpogojev. Kar je v komunističnem manifestu tudi še posebno važno, to je ravno takozvana historično-materiali-slična metoda, s kojo Marx analizira (natanko določa) razpadlo (staro- in srednjeveško), obstoječo (buržuazno-kapitalistično) in bodočo (proletarsko-komunističnrf) človeško družbo. Kaj pomeni historično-materialistič-na metoda, oziroma historičen materializem? To je znanstven dokaz, ki uči, da sloni vsaka družba na materialni (snovni) podlagi in da se s .spremembo te materialne podlage tudi družba spreminja. Naše ideje, morala, filozofija, pravlo, družina, narednjost itd. niso drugega kakor odsev materialnih okolščin, v katerih živimo; način pridobivanja kruha (v širšem pomenu) igra odločujočo vlogo. Proti tej ^metodi vstajajo vsi buržuazni du-hobor<‘i. Ampak ravno ta materialistična metoda, ki jo lahko z vsemi čuti našega organizma preverjamo, daje Marxu ono matematično (računsko) točnost s katero napoveduje razpad buržuazne kapitalistične družbe in nastop nove proletarske komunistične družbe. Historično materialistična metoda-in načrt nove proletarske komunistične družbe, to ste osnovni, bistveni točki ((Komunističnega manifesta.« To je treba reči s posebim poudarkom, ker vemo iz skušnje, da je mnogo sodrugov in nesodrugov, ki so preži tali komunističen manifest, kakor kak časopisni članek o dnevnih dogodkih, ne da hi si niti od daleč usvojili ti dve osnovni stvari. Kdor ne pozna in prizna h i st or i č no-m ater i a 1 i sli č ne metode, oziroma historičnega materializma in osnovnih črt bodoče komunistične družbe, la ni komunist. Komunističen manifest v slovenski izdaji vsebuje: predgovor, manifest sam, .epilog (zagovor) «Na pot« in slovar tyjjh besed- V predgovoru je označena zgodovina postanka in nadaljna usoda manifesta. Manifest sam je razdeljen v štiri poglavja in sicer I. Meščan in proletarec; II. Proletarci in komunisti; III. Socialistična in komunistična literatura in IV. Razmerje komunistov do opozitionalnih strank. Najvažnejši ste prvi dve poglavji: I. Meščan in proletarec in 11. Proletarci in komunisti. V prvem poglavju nam podaja Marx kratek pregled obstoja in razvoja človeške družbe do sedanje buržuazne kapitalistične dobe. Ta lružba kaže razredna nasprotja: na eni strani izkoriščevalci, na drugi strani izkoriščane množice delovnega ljudstva. A kar je v tem poglavju za komuniste posebne važnosti je: bisto-ično materialistična metoda. Marx nam tu razodeva, kako sloni vsaka družba na materialni gospodarski podlagi in'kako se s preobrazbo gospodarskih proizvajalnih razmer tudi človeška družba preobrača, spreminja Posebno jasno nam opisuje na podlagi manufakture in fabrike razvoj in rast gospodarske moči buržuazije v dobi fevdalizma. To se konča s politično zmago buržuazije nad fevdalno gp-spodo: grofi, knezi, baroni itd. Ampak buržuazija si je ustvarila s svojo gospodarsko organizacijo neizprosnega sovražnika: fabričen proletariat, ki mora, če hoče ((človeško« živeti, strmoglaviti svojega izkoriščevalca, bur-žuazijo in ustanoviti novo, komuni-stino družbo, brez razrednih nasprotji, na podlagi osvobojenja dela. V poglavju ((Proletarci in komunisti »pa nahajamo osnovne črte komunistične družbe. V to svrho je potrebna najprej: ((razredna organizacija proletariata, poraz meščanskega gospodstva. izvojevanje politične moči po proletariatu.« Potem se mora nujno odpravi- li lastninsko pravo, potom katerega si meščanska družba osvaja proizvajalna sredstva in pridelke in ustvarja za proletariat mezdno delo, «ob katerem delavec le živi, da množi kapital, in le tako živi. kakor ugaja interesom vladajočega razreda.« ((Samostojne« meščanske proizvajalne razmere se pola gotam preobrazijo v zadružno proizvajanje združenih individujev (posameznikov). Obrtne stroke se organizi rajo po sistemu fabrik, poljedelstvo po sistemu zemljiških komun, ki izmenjajo pridelke in delo direktno med seboj brez lmržuaznega mešetarjenja. «Spojitev poljedelskih in industrijskih obratov; odstranitev nasprotij med mestom in deželo« je eden temeljnih po gojev komunistične družbe, ki ga narekujejo gospodarski, zdravstveni in socialni oziri. Socialno delo zaideva odpravo delavskih kategorij in predpravic. Narodnostne posebnosti in razločki narodov vedno bolj izginejo vsled onolič- Tiskovni sklad V Gorjanskem pri Komnu je bilo nabranih L. 34.-— in ne L. 36.— kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno. Vsled tega se mora glasiti skupno svota L. 8.828.30 Volejadraga : Vesela družba boljševikov 6.—; skupina delavcev in kmetov, da bi izhajalo «Delo» na štirih straneh 3 L. 15.— Lokev na Krasu : Nabrano na Božični ver-er med veselo družbo v gostilni L. 23.50 Vremska dolina. Nab. pola 270 : ,1. Novakov, Franc Držga po 3; A. Novakov, Fr. Kovafie, Franc Hrvatič. Vekoslav Prelec, Anton Rak, Franc 'fiunč. Jakob Zadnik, Ant. Kovačič, Ant.' Oglar, Karel Lubčič po 1; Stari Štefan, Ant. Kovačič, Gašpar Klun, Iv. Rapotec, Iv. Šušterčič, Jakob Ribar po 2; Štefanov brat 6; Filip Smrekar 5 L. 39.— Slap pri Vipavi: Mesto cvetja na .grob nepozalnega sodruga J. Pertota, darujejo slapenski sodrugi L. ■ 15.— Slivno pri Nabrežini: Na pol ruski 3; Petelin in kokoš, N. N. P. Lojze Mo-kole, ...prejšnji podžupan se ne ustraši dela, in če je treba tudi ne s samokolnico po 2; Ant. Širca 0.50; N. N. S. 1 L. 12.50 Šmarje pri Kopru : Zbrali smo tudi v našem kraju malo svotico, da pomagamo svojemu razrednemu listu in' obenem damo izraz našemu prepričanju, ki je ono delavcev in kmetov zavedajočih sc, da se rešijo vsega hudega, ki jih tare samo z lastno pestjo in v sovjetski vladavini : Živel Lenin, živel Trocki, Lazar Hrvatin, živeli sovjeti, Rudolf Prodan. Andrej Hrvatin po 2; pravi sodrug, Leopold Ebner, Josip Savarim po 3; Ant. Hrvatin, R. rnioja ljuba, živel Lenin, po 1: Jos. Debernardi 0.30; Karel Zlatic 0.40; Jos. Hrvatin, Karel Olavina, Jos. Gla-vina po 0.50 L. 26.20 Topolovac (Istra): Sedemdestletni starček 2; troje deklet, ker njih fantje nočejo črnih srajc 3 L. 5.- /čežarji pri Kopru : Rili. Vatovec 3.50; R. Valentič 3; R. Vatovec, N. Vatovec, R. Bertok, A. Bertok, II. Vatovec, N. Vatovec, I. Primožič, P. Valentič, R. Valentič, L Vatovec, P. Valentič, J. Vatovec, A. Lidarič po 1; N. Vatovec 2; N. Bordon 0.50 L. 22, — Istotam. Nab. pola 121: Ant. Maršič, Još. Marsič, Ben. Maršič, živoli naši tamburaši, Jos. Pernic, moj soprog je rdeč, ker nisem č?'n ampak rdeč, Jos/ Hrvatin, R. Turk ker ni fašist, Babič, J. Muženič', Roža Maršič, Jos. Mužica po 1; Angel Babič, pripravljen za revolucijo, Rud. Maršič, po 2; Karel Maršič 2.50; ker sem rdeč 1.20; Vatovec Silv. 1.10; R. Maršič, Fl. Valoveč, nimam fanta črnega, po 0.50; Ivan Maršič 0.70 L. 26.— Budanje pri Vipavi: Ker naš župnik vedno prepoveduje čitanje našega lista «DeIo» in ker vedno grozi čita-teljem darujejo zavedni budanjski mladeniči: Roman, Nebojsega po 3; Martinovič 2.50; Malič, Jeronič, V, Trošt po 2; Žgavc, Gorup, Piši I., Krasna N., F. Kranjc, F. Čuk, J. Premru, Mikuž F., Mikuž P., Marc F., Krasna A„ Krasna F., Praček F. po 1 L. 27.50 Dobravl]o: Živio » 20. Vsega skupaj L 0000.06 Odgovorni urednik: Vekoslav Rovari 1». «. •»UMI • TrlMto, VU »IMIHlIll I.