reg!ed dosedanjega dela plan za v prihodnje ^ četrtek, 22. Un.je bila programsko volilna konferenca koordinacijskega °®or» sindikata SOZD Iskra. Dosedanji predsednik KOS Janez Kern jt m’-, vVrt konferenco, nakar so izvolili delovne organe konference, med njimi tra,^ e*°vno predsedstvo ter verifikacijsko in volilno komisijo. Inč!*Mah!*0 0 dosedanjem delu KOS v vodi; obdobju 1982-1984 je v .^(i loQLV°dal Janez Kem, (celotno po-j janjda ip Jav|jamo posebej), ki je pouda-J 0iHen' tivnost sind'kata v Iskri tudi di studii "Jenem obdobju potekala v - Vefačr,arSeb'nsko preobrazbo, ki smo 'enih1 in ? na kongresih Zveze sindika-Vas-N Pm® komunistov. Ugotovil je, utrjevanja akcijske po-ik d ' v sindikatu Iskre še vedno ijij$ke°V0lj uveljavili nekaterih oblik eijj^3 povezovanja. a Pr» ^eva^jkljivosti je čutiti tudi v ra Wa- v sindikatu Iskre še vedno 1 St Povezovanja. n Učev° Pomanjkljivosti ^ vuuu iuui ■ izvfl! iaSi,?niu sindikata v delr^lelegat-neflil ika. ema in pri uveljavljanju stališč 'lani Pri samoupravnih organih. Z v r> nekaterih oblik povezova- stega dohodka in sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Kot je znano, pa smo se za področje minulega dela odločili, da bomo to urejali v posebnem aktu, ki je trenutno v javni obravnavi. O delegatskem sistemu, kadrovski politiki in izobraževanju je bilo rečeno, da smo na tem področju storili največji premik s sprejemom samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra. Naloga, ki pa ostaja še za bodoče delo sindikata, pa je priprava problemske konference na temo delovanja delegatskega sistema v SOZD Iskra. Po poročilu se je razvila živahna razprava, v kateri je med drugimi sodelo- Kriii v “C.wuci m odiik povezova- prava, v Kateri je med drugimi sodeio ^ ikata. 'n SOZD je postala vloga val tudi predsednik KPO SOZD Iskri klnp _Se Pomembnejša, vendar sin- Boris Lasič. Po razpravi so člani KOf istal pa - p, mili tora ilne “68 Pomembnejša, vendar sin j raV|.0r8anizacije niso bile vedno stosi ^e ijne’ n't' sposobne prevzeti po-jebil^ojg a80vornosti za politično delo. )ostjgOVoril o samoupravni organi-ih v j Je poudaril, da smo ključni ^ obdobju dosegli s samou-^|redltV'i° zastavljcr>ih ciljev pri Je ie s )anju naše zunanjetrgovinske 'Cn jf|tiemSamouPravnim sporazumom o ,'eddi |nani,!!pravljanju Podjet'j v tujini ;D K' ;]ll.'Jetrgovinske mreže Iskre. Ret«15e),j ?laoj Pa smo lahko zadovoljni priM ge j.-!.j'h dosegamo na področju jdel0' ij^' ji pravimo ponovna reinte-, iv „ Ye- Kem je podčrtal, da je bil t*,; ž,ranelotnem mandatnem obdobju 1 L jo r,..v Procesih za dolgoročno sa-»ezg e de,ovne organizacije Elek-in di! hot0vj. rep« >nisj.- ve’ posvečene družbenoe-ojanS p| ',m odnosom in samouprav-jvec ‘ 'ranJu so znova opozorile, da 'Pu | i' us,ejanslco še premalo odloča o C.'P.6 o ta Varjanja in razporejanja do-l‘n,o.Cfdtern ko smo na področju odi' datrip e8a Plan'ranja v preteklem , V.ltike v obdobju storili določene lih icVljene V tem obdobju so bile pri-strokovne podlage -za ,dnVPor(v1',plan Iskre do leta 2000. a' ° ivle,uCT ie bi*0 dalje razvidno, da .. litaa, 1982 zaključili sprejemanje k' ^Pnih samoupravnih splošnih Področja ddlitve dohodka, či- > J Boris Lasič. Po razpravi so člani KOS soglasno sprejeli poročilo o delu KOS za minulo mandatno obdobje. V nadaljevanju so razrešili staro vodstvo KOS ter izvolili novo. Za predsednika KOS je bil izvoljen Avguštin Ciuha, za njegovega namestnika pa Miloš Vodopivec. Naslednja točka je zajemala obravnavo in sprejemanje programskih smernic za delovanje KOS v mandatnem obdobju 1984—85, ki jih prav tako v cdloti objavljamo posebej. Tudi akcijski program za prihodnje so čiani KOS soglasno sprejeli. Pod točko razno pa so člani KOS poslušali natančnejšo informacijo o letošnjem dnevu borca in Iskre. Tako bo letošnji dan borca in Iskre v soboto, 30. junija v Zajčji Dobravi pri Ljubljani v organizaciji DO Iskra Commerce. Letošnja cena paketa bo znašala 360 dinarjev, njegova vsebina pa bo nespremenjena, torej takšna kot doslej. KOS je tudi izrazil pobudo, da bi polovico cene paketa plačal vsak udeleženec sam, preostalih 180 dinarjev pa naj bi poravale TOZD in DO iz različnih virov. Ker pa je treba misliti že na organizacijo dneva borca in Iskre v prihodnjem letu, so sklenili, naj bi dan borca in Iskre leta 1985 organizirala naša DO Avtoelektrika iz Nove Gorice in sicer ob Soškem jezeru pri Tolminu. d.Ž. hi ov<#> , 13 ':;Klavii7Unu Interesne za ekonomsk ibi" P^ske potrebe za . Sprva ,°t je. nekolike 1 p ; s*ri izračuni lebo 7‘jivo razliko _ v oša* :Porazi,m»u;0 v na C Npi^fu> h smo nllodi |o te „> smo sprva > 88%. ‘osti « 4111 že posl M' nih Vse podatke o kdveifjmskih dekl in etlJ kot tudi o «1.7, omivih. Na -T prii r„rS«KobK. Trže»r‘je*n,_- . ka do trenutno veljavnih družbeno priznanih repropotreo je 38,86 % in do te razlike ima Iskra pravico do nakupa deviz na enotnem jugoslovanskem trgu. V absolutnem znesku je to 7,402.200,000 dinaijev, kar je nekaj manj kot 59 milijonov dolaijev. Redne seje Izvršilnega odbora ISEOT Jugoslavije se je kot vodja slovenske delegacije udeležil tudi strokovni sodelavec v Iskri Commerce Milan Lopamik. Kot že nekaj sej tega odbora, je bila tudi ta precej živahna: delegacije republik in pokrajin si tudi tokrat niso bile enotne v zvezi z navo-dili o upravičenosti posameznih subjektov do nakupa deviz na deviznem trgu. Slovenska delegacija je ha seji edina vztrajala, da mora organizacija pri prijavi uvoza predložiti tudi jamstvo banke o tem, da bo zagotovila devize. Druge delegacije so menile, da to ni potrebno. Ob koncu seje so le sprejeli nekakšen kompromis, in sicer ta, da bodo banke izdajale potrdila o zagotavljenih devizah na podlagi družbeno priznanih reprodukcijskih potreb, s tem pa naj bi bilo zagotovljeno, da za prijavo uvoza ne zadošča le pravica do nakupa deviz na deviznem trgu. S tem bodo skušali preprečiti uporabo devizno nepokritih pravic do uvoza- Lado Drobež Številka 12- Leto XXIII -31. marec 1984 RAZGOVOR Z AVGUŠTINOM CIUHO Izhajati iz delavskih potreb, ne pa iz visokoletečih fraz Goste s Kosova je pred stolpnico sprejel predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič. Dvodnevni uradni in delovni obisk v Sloveniji je delegacija socialistične avtonomne pokrajine Kosovo izkoristila tudi za obisk in pogovore s predstavni-ki Iskre. Konec minulega tedna je bila na. obisku v Sloveniji delegacija SAP Kosovo. V njej so bili predsednik predsedstva Shefqet Jashari, predsednik predsedstva pokrajinske konference ZK Ilijaz Kurteshi, predsednik skupščine Ilija Djukič, predsednik izvršnega sveta Imer Puha, član predsedstva gospodarske zbornice Ilijaz Dijazi in drugi. Po pogovorih z naj višjimi predstavniki SR Slovenije na Brdu pri Kranju so ugledni gostje obiskali Iskrino delovno organizacijo v ustanavljanju Mikroelektroniko v Stegnah v LjuDijani. V spremstvu predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča in direktorja Mikroelektronike Iva Baniča so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo mikroelektronskm vezij, pozneje pa je v sejni sobi stekel pogovor o sodelovanju Iskre s Kosovskim gospodarstvom. Ne bo odveč podatek, da je Iskra lani kupila v tej pokrajini za približno milijardo dinaijev surovin, obseg Iskrinih poslov prek predstavništva Iskre Commerce v Prištini pa je znašal 220 milijonov dinarjev. Gostitelj delegacije Ivo Banič je vodilne družbenopolitične delavce SAP Kosovo med drugim seznanil tudi z delom delovne organizacije Mikroelektronika. Tovarna je že začela procesirati v industrijskem obsegu, kar so jirit priznali tudi partnerji od ameriške firme mikroelektronskih vezij po naročilu AMI ter z najvišjimi ocenami pohvalili delavce v procesnem in tehničnem sektorju. Ivo Banič je goste seznanil tudi z nadaljnjimi načrti Mikroelektronike ter ob tem poudaril, da bo potekal ta razvoj v najtesnejši povezavi z drugimi Iskrinimi projekti, rned drugimi tudi javno telefonijo. Delegacijo SAP Kosovo sta med obiskom in pogovori v Mikroelektroniki spremljala tudi predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj. Z Iskrine strani so bui na pogovorih še Miloš Kobe, Janez Kem, Jože Čebela in drugi. LD Za novega predsednika koordinacijskega odbora sindikata SOZD Iskra so na nedavni pro-graiusko-voilim Konferenci našega sindikata izvolili Avguština Ciuho. Avguštin Ciuha prihaja iz ■ delavskih vrst in se je tudi že doslej aktivno in angažirano ukvarjal v Iskri z raznimi družbenopolitičnimi problemi. Ko smo ga ob izvolitvi povprašali, kako naj bi ga predstavili, smo ga zato najprej vprašali, kdaj je začel s politično aktivnostjo. Iskraš sem že petnajst let! Ko sem končal Iskrino poklicno šolo, sem se zaposlil kot finomehanik v DO Aparati, ki se je kasneje preoblikovala v DO Avtomatika. Ves čas, tudi v šoli, sem se rad vključeval v družbeno aktivno življenje. Takoj, ko sem prišel v delovno organizacijo, sem se zato vključil v delo Delegacija SAP Kosovo na ogledu v Mikroelektroniki. mladinske organizacije. Zadolžitve sem vedno resno jemal in tako sem že 1974 postal predsednik mladinske organizacije TOZD, kasneje pa tudi mladinske organzacije DO Avtomatika. Mislim, da je bila mladina tedaj izjemno povezana z dogajanjem v delovni usmeritve. Tedaj smo si mladinci namreč prizadevali vzpostaviti konstruktivne odnose tudi z vsemi mladinskimi organizacijami elektro in elektronske industrije. Na srečanjih smo izmenjavali zelo konstruktivne predloge , žal pa ni prišlo vedno do njihove realizacije. Toda uspehov vendar ni manjkalo, eden pomembnih uspehov je tudi mladinska pohodna enota, ki smo jo organizirali skupaj s PTT in RTV in deluje na specifičen način in kontinuirano še danes.« Konkretno o t Po obisku najvišjega vodstva socialistične avtonomne pokrajine Kosovo minuli teden, so v ponedeljek,26. marca obiskali Iskro tudi predstavniki SOZD Trepča, SOZD PTT Kosovo in Skupščine občine Srbica. Pogovorov z Iskrinimi vodilnimi delavci so se udeležili vsi trije predsedniki omenjenih treh kosovskih organizacij. V središču pozornosti je bilo pet področij sodelovanja med Iskro in Kosovskim gospodarstvom: razširitev sodelovanja z delavno organizacijo Fadipa iz Prizrena, problematika dobav surovin iz SOZD Trepča, sodelovanje z baterijskima tovarnama v Gnilanih in Titovi Mitroviči, sodeio- odelovanju vanje s tovarno otroških igrač v Srbici, posebej pa so s predstavniki PTT Kosovo potekali pogovori glede na veliko licitacijo za PTT promet na področju SAP Kosova. Ob zaključku pogovorov so sprejeli tudi konkretne sklepe, ki zavezujejo nekatere delovne organizacije m SOZD-e glede nadaljnjega sodelovanja. Razgovore je vodil svetovalec KPO SOZD Iskra Tone Kovič skupaj s predstavniki tistih Iskrinih delovnih organizacij, ki so posebej zainteresirane v sodelovanju z gospodarstvom SAP Kosovo. Na pogovorih sta sodelovala tudi predstavnika gospodarskih zbornic Kosova in Slovenije. Na mesto predsednika našega sindikata prihajate torej že z bogatimi političnimi izkušnjami. Poleg angažiranja v mladinski organizaciji ste delovali seveda tudi v sindikatu. V sindikalni organizaciji sem začel delovati takoj ob zaposlitvi. Funkcijo predsednika OO sindikata pa sem prevzel pred dvema letoma v TOZD Sestavni deli v DO Avtomatiki. Morda je zanimivo, da sem funkcijo prevzel, ko je bila ta temeljna organizacija v krizi in tako rekoč na robu rentabilnosti, oz. obstoja zaradi neustreznega proi-zvodnjega programa in popolnoma neurejenih dohodkovnih odnosov. Ni treba posebej poudarjati, da je bilo potrebnega mnogo prizadevanja. Toda tako poslovodni delavci kot tudi vse družbenopolitične organizacije in vsi delavci smo seureje vanj a razmer lotili (N adalje vanje na 2. strani) Razgovori gospodarstvenikov SAP Kosovo v Iskri Izhajati iz delavskih potreb, ne pa iz VISOkOBeteClh fraz (Nadaljevanje s 1.strani) resno in danes ima TOZD program, ki ji nudi lepe perspektive. Tudi v delu sindikata v DO smo bili aktivni, zahteve smo posredovali koordinacijski konferenci, jih tam obravnavali, usklajevali in probleme zadovoljivo reševali. Ne vem, če sem popoln družbenopolitični delavec, toda čutim dolžnost, da se vključim v tokove aktualnega družbenopolitičnega in gospodarskega dela. Vedno sem se tudi držal načela, če nekaj predlagaš, to tudi izpelji. Naloge, ki si jih zastavim, vselej tudi skušam v celoti uresničiti. Ta izvolitev me vsekakor zavezuje, da bom izkazal zaupanje na ta način, da bom kar najbolje delal in da bom tudi z osebnim odpovedovanjem speljal čim več nujno potrebnih aktivnosti. Ne le mene, tudi vodilne aktiviste v TOZD čaka veliko dela. Moje delo bo zajelo predvsem usmerjanje in pomoč pri razreševanju težav, ki bodo nastajale v TOZD. Seveda pa bom na začetku moral celotno Iskro natančno spoznati, spoznati vse probleme, ki tarejo posamezne TOZD, v vsakem delovnem okolju se namreč skriva nemalo problemov. Moral jih bom spoznati, analizirati in prek KOS poskušati pomagati pri njihovem reševanju, seveda v sodelovanju s TOZD samo in njenim vodstvom sindikata. Gotovo pa je res, da se neposrednim problemom na taki funkciji nekoliko odtujiš, saj s sredinami, kjer se porajajo problemi, nimaš stika, po drugi strani pa je res tudi, da probleme tukaj vidiš širše. In tak širši pregled nad problemi je gotovo potreben, saj se v vsaki sredini porajajo informacije, ki se razlikujejo od drugih in prav tu je potrebno koordiniranje in primeren pristop k razreševanju. Zadnje čase je v politiki precej govora in razmišljanja o delegatskem sistemu, Kaj menite o teh problemih? Delegatsko delovanje je odgovorna naloga. Bojim se le, da sistem ne zaživi bolje zato, ker jemlje delegatska funkcija precej časa. V tem času pa, ko se" borimo za vsakdanji kruh in rešujemo probleme, ki so najožje povezani z eksistenčnimi vprašanji, časa za poglobljeno delovanje ne najdemo. Zato je nemalokrat to delovanje zgolj polovičarsko in takšni so tudi rezultati. Tudi izpeljava dohodkovnih odnosov se odvija tako počasi zato, ker ni dovolj denarja za vse. Vsakršno delo na tem področju pa še vedno pojmujemo skozi strošek in ne kot vložek zase in za druge. Osebni dohodki nevzdržno padajo in postajajo zagotovo problem številka ena v vsej naši družbi. Zagotovo vas tudi ta problem še posebej vznemirja. Res je, da realni osebni dohodki že nekaj let padajo. Mislim,da ie težko biti solidaren, ko za svoj OD vse manj kupiš. Zato bi si morali res vgraditi v zavest, da bomo te probleme lahko reševali le strpno, z izostrenim občutkom za stiske in konflikte, ki se bodo porajali. Zato ne smemo v prihodn je začeti pri solidarnosti za pokrivanje izgub, temveč pri izmenjavanju znanj in izkušenj, materiala ter izmenjavi znanja. Zavedati se namreč moramo, da brez znanja, brez ustreznih strokovnjakov, naše proizvodnje prestrukturali ne bomo. Prave strokovnjake bomo morali preskrbeti tistim TOZD, ki so v težavah. Gospodarski položaj, v kakršnem smo se znašli, nas vendar sili k temu, da se bomo začeli povezovati — za začetek z vse bolj skupnimi nastopi, kasneje pa bo, če bomo pozorni in ne bomo dovolili stihije, vse to vendar pripeljalo do integracij. Predvsem mislim, da so v tem obdobju potrebne integracije znanja, ki ga je potrebno vse bolj oplajati in krepiti. Krepiti pa bo potrebno tudi organiziranost, nagrajevanje po delu na res enotnih osnovah. Delavci se namreč med seboj primerjajo in hitro opazijo ali znamo biti pošteni. Sporazum o skupnih osnovahf in merilih za OD je sprejet in mislim, da bo dobra osnovaza nagrajevanje po delu. Kako pa ga bomo znali izvajati pa je drugo vprašanje. Pri delitvi dohodkov bi sindikat moral odigrati odločilno vlogo. Uspeh pa je odvisen od tega, koliko bomo uspeli poenotiti in uskladiti stališča. Ta pa bomo uspešno poenotili le, če bodo OO sindikata znale prilagoditi svoje delo večini delavcev in takrat zagotovo ne bo problemov. Če pa se bodo že tozd zapirale v ozke kroge pa problemi bodo. Mislim, da mora sindikat biti delavska organizacija. Izhajati mora iz delavskih potreb, ne pa iskati visokoletečih fraz, ki jih delavci ne razumejo. Delavec mora videti prispevek svojega dela in misli v vsakem sklepu in ko bo temu tako, bo razreševanje vsakršnih težav mnogo lažje.« MAK TOZD ANTENE, VRHNIKA Nove logaritemske antene Kolekcija TV in radijskih signala je 8,5 dB, razmerje naprej — anten nove generacije — zaradi nazaj 20-30 dB, vodoravni kot 45—55 značilnih lastnosti in izgleda se stopinj, navpični kot 55—65 stopinj, imenujejo »logaritemske« — se Priključek antene je predviden za 75 je razširila še za tri nove »pred- ohmski koaksialni kabel. Antena je stavnike« — anteno z oznako dolga nekaj manj kot poldrugi meter P—3235, njeno pomanjšano (1450 mm) in — kot vse antene te vrste »sestrico« P—3235 MINI in an- — zagotavlja konstanten sprejem na teno P—1203. celotnem predvidenem frekvenčnem področju. „ Prve od naštetih anten (P —3235) je Manjša izvedba te antene ima oz-že v proizvodnji, drugi dve pa bosta nako P—3235 MINI in je namenjena predvidoma v drugi polovici letošnjega za sprejemanje televizijskih oddaj na leta. Za kakšne antene gre? enakem področju kot večja antena z Antena P—3235 je predvidena za enako oznako (VHP III, UHF IV, V, »pokrivanje« širokega sprejemnega oz. kanali 5—12 in 21—69). Enako je področja (VHP III in UHF IV, V), oz. tudi število elementov, ki jo sestavljajo za sprejem televizijskih oddaj na kana- (32), zaradi manjših dimenzij (dolga je lih 5-12 (VHP) in 21—69 (UHF). Se- le 795 mm) pa ima zdaj IdB manjši dobi- stavljena je iz 32 elementov, dobitek tek (7,5 dB). Ostali podatki so enaki V teh dneh marljive roke vrhniških Iskrašev in Iskrašic sestavljajo najnovejše »log periodic« antene z oznako P—3235. Gre za novo kombinirano anteno za sprejem TV signalov na VHP in UHF področju. Antene so v celoti sestavljene že v tovarni, zato je montaža bistveno olajšana. kot pri večji anteni: razmerje naprej — nazaj je 20—30 dB, vodoravni kot 45 - 55°, navpični kot 55-65°, priključek je 75 ohmski. Kot pove že samo ime antene („mini“) gre za pomanjšano izvedbo hišne antene, ki je v prvi vrsti namenjena za objekte, kjer ni prostora za namestitev večje kombinirane antene. Idealna je, npr., za namestitev na počitniške prikolice, vikende, uporabna je kot premična antena na potovanjih, itd. Tretja novost iz vrhniške Tovarne anten in antenskih naprav pa je antena P—1203 za sprejem TV oddaj na področju od 5.-12.kanala.Sestavlja jo 12 elementov, sprejeti signal ojača za 7,5 dB, razmerje naprej — nazaj je 20-30 dB. Vodoravni kot antene je 45—55° navpični 55-65°, priključek je, kot pri vseh ostalih,75-ohmski. Dolžina antene je 865 mm, zato jo lahko uvrstimo med antene relativno manjše izvedbe. Za vse tri nove antene seveda velja enako kot za logaritemske antene, ki so že na trgu, do so v celoti sestavljene že v tovarni in da zato zamudno in neprijetno delo s sestavljanjem odpade. Toliko priročnejša so seveda tudi za montažo, ki se je lahko lotijo tudi ljubitelji. Za konec pa še nekaj novosti iz vrhniške Iskre. V drugem letošnjem polletju bodo predvidoma začeli s proizvodnjo novih UKV sobnih anten z ojačevalnikom (oznaka UKV — 0102). Antena bo dobrodošel pripomoček za ljubitelje dobre glasbe iz radijskih sprejemnikov, ki pa nimajo možnosti, da bi na streho namestili hišno anteno. Antena bo namenjena za prodajo na domačem trgu. Približno v istem času pa bodo pričeli izdelovati tudi nove dvostopenjske širokopasovne antenske ojačevalnike z oznako OŠ-2. Sprejeti signal bodo ojačevali za 17-20 dB. Ob vseh novostih, ki so namenjene prodaji na domačem trgu pa vrhniški razvojniki marljivo pripravljajo tudi artikle za izvoz. Čeprav še pred dvema letoma skoraj nihče ni zaupal v možnost izvoza artikla, kakršen je TV ali radijska antena pa v letošnjem letu že dosegajo pomembne uspehe. To je v veliki meri tudi rezultat uspešnih prizadevanj domačih razvoj-nikov, ki so pred nedavnim — kakor že nekajkrat prej — razvili dve novi anteni za sprejem na UKV področju in tri antene za sprejem na UHF televizijskem področju. Danes se že lahko pohvalijo, da jih nobeno izvozno naročilo ne more več presenetiti. Stane Fleischman TOZD KERAMIKA Reševanje socialne problematike To je bila stalna naloga v preteklem obdobju, s tem bomo nadaljevali tudi v prihodnje, je povedala predsednica OOS TOZD Keramika, Lučka Milavec. Posebno skrb smo posvetili tistim z najnižjimi osebnimi dohodki, ki so nekaj let pred upokojitvijo. Takim smo že lani zvišali osebni dohodek, kar se jim pri-odmeri pokojnine seveda pozna, zato je bilo zadovoljstvo pri delavcih veliko. Drugo področje naše aktivnosti je stanovanjska problematika, ki je pri nas ne moremo reševati z dodeljevanjem stanovanj, pač pa je dovolj sredstev namenjenih za kredite. Tako da je velika večina prosilcev prišla na vrsto takoj, redke izjeme pa ob naslednjem razpisu. Posebno skrb posvečamo delavkam, ki nimajo urejenega varstva zaradi ve-čizmenskega dela. Nekaterim smo odobrili enoizmensko delo oziroma smo uskladili njihov delovni čas tako, da so si varstvo otrok ustrezno uredili. Veliko je stvari, ki zahtevajo opredeljevanje ali akcijo sindikata. Zato imamo sestanke vsak mesec, časovno pred sejami delavskega sveta, tako da lahko naše predloge takoj posredujemo temu samoupravnemu organu. Med primarnimi nalogami sindikata za letošnje leto je dvig osebnih dohodkov, saj je še vedno veliko delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, zlasti med .tistimi, ki nimajo normiranega dela. Poleg tega pa se angažiramo na področjih varnosti, zdravniških pregledov za vse zaposlene, varstva pri delu itd.. Lani smo organizirali predstavo za najmlajše v Cankarjevem domu — ob prihodu Dedka Mraza, otroci pa so dobili tudi vrednostni bon. Poleg takih priložnostnih akcij pa želimo in v veliki meri nam to že uspeva, da se vsi problemi evidentirajo pri sindikatu, da jih rešujemo po tej poti, saj sfe tako izognemo govoricam, nepotrebnim zapletom in ne nazadnje probleme tako tudi najhitreje lahko rešimo. ..... V ZAČETKU MARCA JE FIRMA S1AME ZAČELA PROIZVAJAf1 TRIFAZNE ŠTEVCE V Tuniziji tudi trifazni števci po Iskrini licenci 198; or< Iskra je pred leti prodala firmi SIAME v Tuniziji licenco za protf Kjnt a j v. im« pa iiaaiai vj a vb. i v a v a uv^aevv r* jj ' ‘ enofaznega števca, Id ga je firma skoraj v celoti osvojila. V petih IČ 'itu in Tuniziji izdelali 330.000 enofaznih števcev. Z uspešnim prenosom gije sta obe 'strani zelo zadovoljni. O nadaljevanju sodelovanja smo se pogovarjali z Mirtom Urhoi*, ~ projekta za prenos tehnologije števca, ki se je pred kratkim vrnil iz " dnevn oareši Akt :eie4š S SEJE PODROČNEGA KOLEGIJA ZA RAZISKOVALNO DEJAV' | NOST IN RAZVOJ Čas dela in čas znanja Že je gotovo, da bo druga RR šola v Iskri odpadla. Zanjo enostavo®1 be, dovolj prijav. Na kolegiju, na katerem so obravnavali ta problem, so ej vC(j Ijali, da je v Iskrinih tozdih ta čas pritisk, na čim bolj popolno izrab« ** zmogljivosti strokovnjakov, tudi mladih,očitno prevelik, da bi jih ^ 6ckate čas dopolnilnega izobraževanja pogrešati na delovnih mestih. Slil^ ia nis^ bila misel nekoga, ki je stanje označil z besedami: Zdaj ni časa za šoU*r je čas za delo. Če nam je torej pomembnejše delo. llev za e$e Pol kot razvoj, to pomeni beg od stvarnosti... Nedvomno so delovne obremenitve, ki izhajajo iz stabilizacijskih nalog izjemno velike in je stisko mogoče razumeti. Toda, izobraževanje bodočih strokovnjakov, še posebej ne vrhunskih ni ne mogoče in ne dopustno razumeti kot nekakšno zapravljanje časa ali kot beg od dela k nedelu. To je treba poudariti še posebej zato, ker gre prav za šolo za bodoče strokovnjake na takšnem področju, kakršno je področje razvoja in raziskovanja. Prav od kvalitete te vrste znanja je namreč odvisno to, kakšno pot v prihodnost nam bodo znali poiskati in utreti naši strokovnjaki, ki bodo ali vrhunski v svoji stroki ali pa malo manj vrhunski. Odveč je seveda pripominjati, da bo od kvalitete in prodornosti prav te vrste naših strokovnjakov marsičem odvisna možnost tako proizvodnje kot tudi zuposlitve in nenazadnje tudi socialne varnosti vseh nas Iskrašev. Nad tolikšnim izostankom prijav za RR šolo se nam torej kaže resno zamisliti. Sodobna ekonomija je na zahodu že pred desetletji ugotovila, da je izobraževanje posebej faktor tehničnega in s tem tudi gospodarskega napredka. In dejstvo je, da je za zadnja desetletja moderne ekonomije značilno dvoje: vse večji poudarek na izobrazbi kadrov in, kot posledica tega, vse hitrejši tehnični in tehnološki razvoj. Znanje tudi ob tem tudi ne-le zelo hitro narašča temveč se še hitreje spreminj®' zamenjuje starega, in — zastarc> 'n Hitrost teh sprememb na v Pr° —e*1,,, ".V: --- ,,________^ fya področjih merijo v razvitem sv®*1 r ^ leti, kar pomeni, da se potrebno Z' ^ prav vrhunskih strokovnjakov ^ •c meni že na vsakih nekaj let. Jdaj Če torej presojamo sedanjo ^ tev RR šole Iskri — vsaj o®1 Iskrine dejavnosti pa sodijo v _________ propulzivne, oziroma glede spttf nja znanja najbolj zahtevne -'ie‘feJ’p no, da v Iskri s pristankom na »Zdaj moramo delati in se zato nl".liotj časa izobraževati«. tvegamo sv°J ciij^0 trišnje možnosti za proizvodnjo,11 „ ' ^! dek in kruh. Odpira se nam tor®)' ^tean šanje, koliko takšnega tveganj1! 1 kot samoupravljala v resnici Pr Ijeni sprejeti? To misel so obravnavali na 1,1 o,, pi v področnega kolegija za razisk®V_rii^ w - - c v . .. -»i v dejavnost SOZD Iskra pretekli P( ;č dnevnem redu Ljubljani. Na obravnavali še osnovno idejo ■ fc -njega posvetovanja o razvojno111! ^ ‘ls cijski problematiki, problematik® ail^n teških razvojnih programov, s® vorili za naslednji cikel RR šole |elf ^a' razno obravnavali še poročilo 0 ,£| StJ® loškem dnevu Iskre 84. Predlo# štipendistov, predloge PT za od®^ 6|.r nevračljivih sredstev za RR naj0® il 111 pogoje zagotavljanja dopolnilnih "te štev za financiranje prenosa do#! i),adr domačega raziskovalnega dela: cij v proizvodnjo s strani te|T,e1 it,. 1 bank LB v letu 1984 1 Sejmi in razstave v aprilu 1984 1. Avtosalon, Beograd 80 od 30. 3. — 8.4. Projektant razstave: Drago Novak Program razstave: avtoelektrika 2. Mednarodni sejem tehnike, Hanno- 4. Microtronic, Hannover 10 m2 l«,| od 4. - 11. aprila A|| Projektant razstave: Zvonko ZUPJ Program razstave: aplikacije ^l. elektronike H j ver 130 m2 od 4. - 11. aprila Projektant razstave: Zvonko Zupanek Program razstave: elementi, mikroelektronika, releji, stikala, telefonija pon velesejem, Zagreb 208 m2 od 9. — 1$. aprila . Projektant razstave: Novak DraK Preigram razstave: Iskra Zmaj tef tucionatna predstavitev široke Pc nje, Kibernetike in ERO 3. CEBIT, Hannover 100 m 2 od 4. —11. aprila Projektant razstave: Metod Prijatelj, Mojca Turk Program razstave: Iskra Delta 6. Ljubljana se predstavna, Celo',el od 12. - 15. aprila „ . ^ Projektant razstave* Zvonko Program razstave: telefonija. nflu, mikroelektronika s "vz 4TI bočilo o delu KOS Mandatnem obdobju »82—1 @84 '' r J F*..- - „ 0 Aktivnost sindikata SOZD Iskra je v zadnjem mandatnem obdobju potekala v ok-1 (f) ‘n P®4* pogojit k' jih je narekoval težak gospodarski položaj v državi nasploh, kar I i® dnevno odražalo s posledicami tudi v okviru Iskre. Te posledice so bile predvsem „ ^iie v zahtevah po povečanju izvoza, skoraj za vsako ceno, ob sočasnem relativnem ll j evaniu uvoza, tako repromateriala, kot še posebej opreme. Ob tem smo se e>»o srečevali z zaostrenimi pogoji investiranja, s stalnimi grožnjami izgub zaradi jajt , ^aDja cene denarja (saj so obresti že prekoračile celotno akumulacijo v SOZD), V ^ a 0r llJdi pomanjkanje repromateriala, opreme itd. Vse to je še dodatno vplivalo na laž1 -.0leČ9no padanje realne vrednosti OD in na zaostrovanje socialnih pogojev dela in (jiL leoj* delavcev. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da velikokrat ustrezno usposobljeni delavci odklanjajo vodilne in odgovorne funkcije v različnih organih ali organizacijah. 4. Z ukinjanjem nekaterih oblik povezovanja ZK v DO in SOZD je postala vloga sindikata še pomembnejša, vendar sindikalne organizacije niso bile vedno pripravljene niti sposobne prevzeti povečane odgovornosti za politično delo. Težave so se povečale marsikdaj tudi zato, ker akcijske oblike povezovanja ZK v večini delovnih organizacij niso ustrezno zaživele. 5. Posebno področje predstavlja uresničevanje odgovornosti za samoupravno odločanje, kakor tudi za izvajanje samoupravno ali politično sprejetih odločitev. Kljub temu, da smo v preteklosti sprejeli veliko sklepo\, ki se nanašajo na uresničevanje osebne in kolektivne odgovornosti ter so nam znana tudi določila- ZZD s tega področja, smo v praksi le izjemoma priče tudi sprejetim in izvedenim ukrepom za neizpolnjevanje dogovorov. Tako praktično ne izvajamo ukrepov odpoklicev ali razrešitev delegatov, funkcionarjev v družbenopolitičnih organizacijah ali celo zakonske odgovornosti poslovodnih delavcev za neizvajanje samoupravno sprejetih sporazumov ali planov. Dnevno smo priče oportunističnega iskanja odgovornosti izven nas in nedoslednega opravičevanja za neizpolnjene dogovore, kar nedvomno slabi ugled družbenopolitičnih organizacij pri delavcih'in krepi prepričanje, da nedelo in malomarnost ne moreta biti kaznovana. To so le nekatera vprašanja, ki se porajajo pri vsakdanji aktivnosti in jih še nismo uspeli zadovoljivo razrešiti, jim bo pa potrebno tudi v bodoče posvečati večjo pozornost. pogoje sta v tem obdobju ;V,1 tnn nti. sPremljala takorekoč dnevno ■išč( instrumentov ekonomske po- lZnit * * * * vpl>v državne regulative na dal1 !ri ro®ij kot so: ekonomski odnosi s tu-oiZf to ^Post razpolaganja z devizami, iž1 ra,J- Cen> Področje razpolaganja s sred-je J‘r-ene reprodukcije in rezerv, po-jsili^Podarjenja z denarjem itd. To je «, 0 predstavljalo oviro za pripravo pri- jev^avn'!’ planskih dokumentov in 10 (jej 0 Prožnosti vpliva delavcev na po-a|<3> ln življenja, kar se je močno poz-v klimi družbenopolitičnega dela. o tri' i|(atni*)no je poudariti, da je aktivnost ito * a v SOZD Iskra tudi v tem obdobju tri« joa V *ladu z vsebinsko preobrazbo, ki ji 1> ) na kongresih .ZSS in ZK. e 0^ ; ugotovimo, da se je pri delu spre-izraza nova kateri prihaja do ive P1 |v,;. dela- ki se odraža vet1* jj vsklajevanju lba na^aljeva!a vsebinska en08. i»aV draža v raz- __,____in poenotenju ■ijj, s'n obdobju liku' lagj, er‘b problemov, ki opozarjajo na |»ej< r,. "P0 storili še vsega za najširšo de-4C|jo odločanja in za ustvarjanje za vključevanje vseh delavcev v lja jg,, .Poetičnega in samoupravnega dela. aft' ,je 1 morda lahko izločili predvsem na- >ve*č istj področju utrjevanja akcijske pove-1°; 0^; Rndikatu SOZD Iskra moramo lekat ^ ae vedno nismo dovolj uvelja- ij er,h oblik akcijskega povezovanja, O iv-jci° sindikatu pomembno vlogo sub-ne uta 2 ‘n mu’ v skludu s 14. členom h*,"' Slovenije, omogočajo, da na-)relt itg potnimi in obveznimi stališči. V tem ' j1' fčr P°membne predvsem problemske 13 1 ei]UCe’ ki jih še vedno jemljemo bolj >n , iOrimatne akcije in se po njihovi izvedbi sv0L ci|: 0 v VS3ki OOS za dosledno izvaja-j0-. , o,ej sPrejetih izhodišč in celo opuš-re) t^e n° spremljanje rezultatov izvaja j1! Preko samoupravnih organov. r' ičjgl^0 Pomanjkljivost je čutiti v vklju-Jia jn Sln<*'kata v delo delegatskega si-^ ti % ^ UVeljavljanju stališč sindikata v ‘>sr--Vnih or8an'b- Pri tem se vsakod-r, |eSjn Cuiemo z nepoznavanjem ustavne 1 ti S ^ata’ kakor tudi določil Zakona o \o, eag.Cm delu. Še vedno relativno slaba 0 '■''i Žbo°St slikata z delegacijami tako ' tik', ,4;ih združenega dela, kakor tudi -Se ^ oijp, Vn'h organih, na različnih ravneh ; lvati3 ne or£aniziranosti otežkoča'tako d delegacij, kakor tudi uveljavlja- alof rtih ul mnenj sindikata. Estrov 6čr "cvanje gospodarskih in socialnih 11 Ho ^ vedno neustrezno vrednotenje ( “Petičnega dela povzroča vedno I0# ik o r°Vske težave tako v družbenopoli-i' Vt,:i r8anizaciiflh tiirii v camrtn- 11 j iiii^^nizacijah kakor tudi v samou-0, čl)g00r8anih in delegacijah. To prihaja še do izraza v pripravah na volitve. IZPOLNITEV PROGRAMSKIH SMERNIC V OBDOBJU 1982—1983 V kratkem poročilu ni mogoče po- svetiti pozornosti vsem vprašanjem s katerimi se je srečeval KOS in njegovi organi pri delu v zadnjem mandatnem obdobju. Zato bomo poizkušali opredeliti le glavne rezultate in težave, ki so nastajale pri izpolnjevanju programskih smernic za delovanje KOS v tem obdobju v katerem je imel KOS 6. sej. predsedstvo KOS pa 14. sej. Po posameznih področjih iz programskih smernic bi lahko izpostavili naslednje aktivnosti: 1. Samoupravna organiziranost Aktivnosti, ki jih je KOS vodil na ravni SOZD na tem področju v zadnjem mandatnem obdobju so izhajale iz skupno dogovorjenih akcij, usmerjenih v utrjevanje samoupravnega položaja delavca kot nosilca odločanja v naših OZD. Osnovo za aktivnosti KOS so predstavljale tako smernice za delovanje, kakor tudi stalne pobude naših OZD za dograjevanje samoupravnega sistema in nenazadnje še vedno aktualna študija Družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS o organiziranosti sestavljenih organizacij SRS. Ključni uspeh, ki smo ga v tem obdobju dosegli pomeni samoupravno ureditev zastavljenih ciljev pri podružbljanju naše zunanjetrgovinske mreže s samoupravnim sporazumom o skupnem upravljanju podjetij v tujini in zunanjetrgovinske mreže Iskre. Samoupravna zakonodaja, ki smo jo sprejeli v tem obdobju pomeni zelo pomemben člen k dejanski širitvi odgovornosti za ključno področje našega nadaljnjega razvoja. in prožnosti preraščanja Iskre v dejansko svetovno firmo. Rezultati zadnjega obdobja pri vplivu na upravljanju z ZT mrežo Iskre in našimi podjetji v tujini kažejo, da smo na pravi poti, ki jo bomo morali utrjevati tudi v bodoče. Veliko manj smo lahko zadovoljni z uspehi, k’ jih dosegamo na področju naloge, ki ji pravimo ponovna reintegracija Iskre. Politične pa tudi samoupravne pobude za poglobljeno analizo ustreznosti obstoječe, samoupravne organiziranosti SOZD Iskra in pripravo novega samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD, so stare že več let. V marsičem zaradi objektivnih razlogov (težka gospodarska situacija, kadrovske spremembe) pa tudi zaradi subjektivnih slabosti, nismo v tem obdobju naredili praktično nobenih premikov. Kljub stalnim političnim pobudam in tudi neposrednim samoupravnim sklepom še vedno nimamo pripravljene analize o sedanjih slabostih v samoupravni organiziranosti pa tudi ne tez za našo bodočo organiziranost, na katerih bi lahko sprožili široko javno razpravo. Delno smo sicer nekatera vprašanja skušali opredeliti v projektu Iskra 2000 vendar to nikakor m dovolj za resne strokovno-politične razprave o vprašanjih, ki bodo opredeljevala našo nadaljnjo samoupravno organiziranost in pomenila v marsičem tudi osnovj? socialne varnosti Iskre, ki se mora odražati tudi v povezanosti delavcev v sistem Iskre. V celotnem mandatnem obdobju je bil KOS posebno angažiran v procesih reorganizacije ali kot pravimo v procesih za dolgoročno sanacijo delovne organizacije Elek-trozveze. Procesi samoupravne organiziranosti te DO potekajo v sklopu ostalih akti\ -nosti, ki zadevajo programsko, kadrovsko in predvsem finančno sanacijo, že več kot 2 leti. V tem obdobju je bil KOS intenzivno vključen v vse aktivnosti, ki so potekale v prvi fazi za pripravo »Plave knjige« kot sanacijskega načrta za rešitev DO. Referendumsko je bila plava knjiga z vsemi samou-pravno-organizacijskimi vprašanji sprejeta že decembra 1982. Kasneje je bilo vedno bolj jasno, da sama sanacija po plavi knjigi, predvsem zaradi nenormalnega zaostrovanja razmer pri razpolaganju z devizami in dinarskimi sredstvi v SOZD ne more zagotoviti dolgoročne rešitve, vendar je bilo potrebno na področju samoupravne organiziranosti plavo knjigo izvesti do konca. To je biioz velikimi napori družbenopolitičnih organizacij v DO Elektrozvcze in tudi ob pomoči občinskih struktur, uspešno izvedeno koncem leta 1983. Ob tem je v zadnjih mesecih leta 1983 in letos potekala velika strokovna aktivnost na nivoju SOZD Iskra za celovito in dolgoročno rešitev DO Elektro-zveze. Izhodišče je bilo v tem, da se zanimiv i proizvodni programi v DO Elektrozvcze naslonijo na sorodne DO v SOZD s čemer bi dosegli boljše materialne in kadrovske pogoje za razvoj le teh, seveda ob popolni socialni varnosti delavcev, ki delajo v tej. DO. Žal kot nam je znano ta predlog Iskre ni dosegel ustreznega soglasja v SSNO tako, da se sedaj pripravljajo nove rešitve, ki so rezultat kompromisov vseh zainteresiranih strani. Sicer pa na področju samoupravne organiziranosti v tem obdobju, če izvzamemo DO Elektrozveze, ni bilo večjih aktivnosti. Te so se odvijale v glavnem pri utrjevanju organiziranosti v DO Telematika, DO Delta in DO Avtoelektrika. Tako moramo ugotoviti, da smo premalo naredili na integracijskih procesih, ki bi pomenili povečano produktivnost dela v sistemu Iskra, razen integracije na področju računalništva. Posebej problematično postaja pomanjkanje povezav z dobavitelji naših strateških surovin, kjer bomo morali iskati oblike tesnejšega povezovanja v skupnostih. Prav tako postaja zaskrbljujoča organiziranost nekaterih TOZD, ki se intenzivno krepijo v smeri organiziranosti, ki jo zakonodaja predvidela za delovno organizacijo. Delno je temu kriva dislociranost od sedeža DO, največ pa to, da v DO niso našli pravega ekonomskega motiva za združevanje funkcij v sklad": ~ ZZD. Pra\ zaradi takih pogojei bo potrebno čimprej pospešiti pripravo globalne analize samoupravne organiziranosti \ SOZD Iskra, da preprečimo podobne procese pri novih TOZD, ker bi to sicer pomenilo slabitev funkcije DO in predvsem podvajanje strokovnih služb in s tem drobitei znanja v Iskri. Politično se moramo boriti za izgradnjo TOZD, ki so sestavni del združenega dela DO kot celovite poslovne in reprodukcijske celote, ne pa za TOZD, ki teži k izpostavljanju funkcije preraščenega podjetja s poudarjeno samozadostnostjo in predvsem zaprtostjo. Včasih nam tudi objektivne razmere v posameznih DPS (predvsem občinah) niso naklonjene v tej borbi, čeprav moramo ugotoviti, da se splošna družbena klima le spreminja v pravilni smeri v zadnjem obdobju. II. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI IN SAMOUPRAVNO PLANIRANJE Pri izpolnjevanju nalog iz tega področja se je KOS zavedal, da so družbenoekonomski odnosi osnovni odnosi med delavci in najpomembnejši kazalec kako delavec dejansko obvladuje s sredstvi družbene reprodukcije. Samoupravno planiranje pa pri tem predstavlja osnovni instrument preko katerega delavec v TOZD in celotnem sistemu združenega dela uveljavlja svojo ustavno vlogo. Tudi v tem obdobju smo v KOS ugotavljali, da delavec dejansko premalo odloča o celoti ustvarjanja in razporejanja dohod- ka. Tudi v SOZD Iskra nismo v tem času in sploh v obdobju po sprejetju ZZD naredili odločujoče korake pri urejanju dohodkovnih odnosov. Po problemski konferenci sindikata v SOZD smo uspeli pripraviti le osnove za področje svobodne menjave dela, kljub relativno zavzetem delu projektnega sveta. Veliko odprtih vprašanj, nedodelan informacijski sistem, velika zasedenost ključnih strokovnih delavcev in ne nazadnje tudi interesi, da se nekatera vprašanja ne uredijo na samoupravni način (kar v določeni meri omogoča strokovnim vodstvom TOZD, da manipulirajo med seboj in. z delavci) so glavni krivci, da nismo naredili večjih premikov. Borba za dosledno uvajanje dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra ostaja tudi v bodoče ena osnovnih nalog sindikata pri čemer se moramo zavedati velike zahtevnosti te naloge, ki jo bo mogoče opraviti le v dolgotrajnem strokovnem in samou-pravno-političnem procesu. Na področju samoupravnega planiranja smo v preteklem mandatnem obdobju naredili določene premike. Posebno bi morali izpostaviti konkretizacijo nalog za posamezno obdobje, kjer v celotnem SOZD opredeljujemo naloge organizacij skupnega pomena. Ta premik se posebno izrazito čuti pn pripravi poročil o delu, ki so v zadnjem obdobju bistveno kvalitetnejša kot v preteklosti. Zaradi kvalitetnih poročil o delu, pa tudi zaradi kvalitetnih strokovnih podlag ugotavljamo, da so se problemi pri vsklajevanju letnih programov za izpolnjevanje srednjeročnega načrta 1981—85 močno zmanjšali. Praktično skoraj ni bilo problemov pri vsklajevanju, če izvzamemo vsklajevanje financiranja projektnih nalog, ki pa neupravičeno doživljajo izredno restrektivne metode obravnave. V prihodnje bomo morali več naporov vložiti v kvalitetne obravnave projektnih nalog, saj preko njih lahko pomembno uveljavljamo poenotenje v SOZD Iskra, racionaliziramo stroške in izgrajujemo dobre podlage dohodkovnim odnosom. V tem obdobju so bile pripravljene tudi strokovne podlage za dolgoročni plan Iskre do leta 2000. Zaostreni gospodarski pogoji nas zavezujejo, da začnemo dolgoročneje načrtovati osnovne kazalce in možnosti našega razvtija. Ugotoviti pa moramo, da strokovne podlage niso naletele na široko strokovno politično razpravo kljub temu, da bodo morali v določeni meri biti osnova za pripravo naše samoupravne organiziranosti, pa tudi srednjeročnega načrta za obdobje 1986—90, kar nas neposredno čaka. V letu 1982 smo zaključili sprejemanje paketa skupnih samoupravnih splošnih aktov s področja delitve dohodka, čistega dohodkaun sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo. Ce se spomnimo, smo v tem času sprejeli: — samoupravni sporazum o skupnih (Nadaljevanje na 4. strani) A V ZDRUŽENEM DELU °spodarstvo in visoko J^stvo skupno odgovorna 1 prihodnost igr'1 eedavBem dvodnevnem posve-3v*aju na temo »Univerza v združe-V** dele« je letel enega izmed ^eddit referatov tudi predsednik j®S>odmke zbornice Slovenije ing. Bele. V svojih ovodrih ra- <™8i,a 4ei8l: t ^ v, - da so se predstavniki gospodar-ivi 0 ls°kega šolstva zbrali k skupni raz-tp^^braževanju v funkciji razvoja. .0 Poteh Reforme vzgoje in izobra-tt 16 bilo že mnogo. Vendar, prvič smo se »Ck * skuPai ocehil' dosežene stopnje Itjjj J3« in začeli takorekoč kontinuiran, ija;, en dialog o nadaljnjih poteh ra-^^ojno-izobraževalnega in znanstve- no-raziskovalnega dela. Socialistična samoupravna preobrazba izobraževanja namreč ni enkratno dejanje ampak je proces, v katerem sta visoko šolstvo in gospodarstvo dvadela enotnega družbenega procesa. Zato ni mogoče sprejeti poenostavljenih predlogov, vi — gospodarstvo dajte denar, mi bomo pa izobraževali. Ali pa: »če veste, povejte kaj potrebujete do leta 2000 in mi bomo to naredili«. Razvoja visokega šolstva ni mogoče ločevati od razvoja gospodarstva in obratno. Na dlani je namreč, če bi v svetu za nekaj časa prenehalo delovati visoko šolstvo, bi zastal tudi razvoj. In sleherno izobraževanje, ker je v funkciji štiridesetletne delovne dobe, je tudi za bodočnost. Je torej v direktni povezavi z osnovo človekove eksistence in ek- spanzijo družbenega razvoja. Pri nas v Jugoslaviji je v preteklih letih delo na samoupravni socialistični preobrazbi vzgoje in izobraževanja na osnovah Resolucije X. kongresa ZKJ dobilo poln razmah. Na veliko se je začelo reševati probleme preobrazbe. Res je, da se je v mnogočem ostalo pri načelnih pristopih in delnih rešitvah, često nepovezanih z združenim delom, znanostjo in družbeno prakso. Zakon o združenem delu je dal preobrazbi nove spodbude, saj je usmeril gospodarstvo k izobraževanju kot sestavnemu delu latne razširjene reprodukcije. Ustvarjene so bile sistemske možnosti,ida se je začel proces povezovanja, izobraževanja in svobodne menjave dela. Družbena akcija je bila v glavnem usmerjena, prvič, na formiranje TOZD in SIS izobraževanja in s tem na začetne spremembe v družbeno-ekonomskih odnosih v izobraževanju, drugič, na marksistično zasnovanost izobraževanja in tretjič, na spremembe sistema izobraževanja samega. Predšolsko izobraževanje je vključilo velik del otrok. Tako sc ustvarjajo bolj enaki pogoji razvoja in vzgoje za vsakega otroka. Presega sc odnos, ki se je skoraj kazal v tem. kakšne starše je otrok izbral. Tudi osnovna šola je vključila večino šoloobveznih otrok. Po dolgih pripravah sc je začelo izvajati usmerjeno izobraževanje in naslednje leto se bo visoko šolstvo srečalo s prvimi diplomanti. Dolgoročni program ekonomske stabilizacije ugotavlja, da ekspanzivna rast izobraževalnih institucij in ekstenzivni razvoj dejavnosti ni bil usklajen z realnimi materialnimi možnostmi in sodobnimi potrebami gospodarstva. Zadrževanje parafiskalnih odnosov priča o neizgrajenih samoupravnih odnosih. Sedanje upadanje kakovosti in učinkovitosti dela kaže na še prisotno obravnavanje izobraževanja ali znanosti kot porabe, ne pa kot dejavnika povečanja družbene produktivnosti dela in sodobnega razvoja. Podatek, da je od 2.300 doktorjev in magistrov v Jugoslaviji, v gospodarstvu teh samo 350, to ilustrira. Prav tako, da se je število zaposlenih v gospodarstvu z visoko izobrazbo v zadnjih desetih letih povečalo od 991 le na 12 9i. To potrjuje tudi podatek, da je v Jugoslaviji več kot 400.000 zaposlenih. ki nimajo ustrezne izobrazbe. Če k temu dodamo še podatek, da na devetnajstih univerzah v Jugoslaviji blizu 50% študentov študija ne konča. Razmere v Sloveniji kažejo nekaj boljše) sliko od jugoslovanske, vendar bi se slepili, če bi ocenjevali, da tudi mi ne stojimo pred nujnimi korenitimi premiki. Karakter družbe odreja karakter izobraževanja. In ker je priroda naše družbe socialistično samoupravna, sc izgrajuje kot družba združenega dela. Če je kapital šolo in tovarno po Marksu razdvojil, jo mora socialistično samoupravljanje — svet znanja in svet dela spajati. To je pot, da bi se prevladala odtujenost'. Središčno vlogo dobiva dohodek v TOZD, ki se ustvarja tudi s prispevkom izobraževanja. V TOZD je torej nujno formulirati potrebe po izobrazbi na nivoju razvitosti določenega družbenega okolja in družbe kot celote. Te potrebe se izražajo znotraj razvojnih potreb, povečanja produktivnosti, povečanja materialne osnove Poročilo o delu KOS v mandatnem obdobju 1982—1984 (Nadaljevanje s 3. strani) osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD — samoupravni sporazum o skupnih _ osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v SOZD — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo v SOZD — samoupravni sporazum o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela v SOZD — samoupavni sporazum o enotnem oblikovanju razvidov del in nalog v SOZD in — pravilnik o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci v zvezi z opravljanjem delovnih nalog v SOZD. Kot je znano smo se odločili področje minulega dela urejati ločeno v posebnem aktu, ki je trenutno v javni obravnavi. Glede na kvaliteto tega akta in na zakonske roke, lahko pričakujemo, da bo sprejet še v letošnjem letu. S tem smo zaključili formalnopravno nalogo pri urejanju tega izredno pomembnega področja v celotnem SOZD. Nedvomno je to uspeh s katerim se lahko pohvali le redka SOZD, vendar moramo opozoriti predvsem na dva problema, ki se pojavljata v praksi. Prvič smo priča dejstvu, da znatno prepočasi uresničujemo sprejete akte v konkretni praksi tam pa, kjer jih uresničujemo, jih največkrat napačno prilagajamo potrebam v konkretni sredini. Nedvomno je naloga spreminjanja sistema delitve po rezultatih dela v tem času, ko izrazito upada realna vrednost OD in se zaostrujejo pritiski k uravnilovki, zelo zahtevna. Vendar dejstvo, da so ustrezni OD zelo pomemben motivacijski faktor za boljše in ustvar-jalnejše delo, ki nas edino lahko izvleče iz pričujočih težav nam mora biti temeljna politična naloga. Pri tem bi rad opozoril na drugo pomanjkljivost, ki se poraja zaradi tega, ker premalo uporabljajo strokovno znanje s katerim razpolagamo v Iskri. V SOZD imamo DO ZORIN, ki je osvojila visoko stopnjo znanj s področja delitve, vendar jo v Iskri vse premalo uporabljamo tako, da v glavnem dela za druge OZD. Menim, da je to velika napaka, ki nas bo zaradi drobljenja strokovnega znanja in ozkosti pri planiranju sredstev za urejanje tega področja (kjer so možni le navidezni prihranki) pripeljala do . velikih razlik v delitvi OD, kar pa smo ravno s pripravo skupnih samoupravnih aktov skušali odpraviti in kar nam bo v veliki meri na-rušilo tudi merila za urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov. S področja družbenoekonomskih odnosov bi se morali dotakniti še treh vprašanj. Prvo je področje urejanja cen, kjer smo na področju formalno-pravnega urejanja v Iskri dosegli poenotenje. Vendar, če spremljamo kaj se nam dogaja na tem področju, le ne moremo biti zadovoljni. V zadnjem času smo priča zamrznitvi cen, ki jo je uveljavil ZIS ob toliko odprtih in spornih prašanjih, da to vsekakor ne prispeva k urejenosti na tem področju. Gotovo potreben ukrep, da se z njim zaustavi divjanje inflacije, se je sprevrgel v marsičem v svoje nasprotje, ki ponovno grozi s tem, da bodo prizadeti tisti, ki ravnajo v skladu in nekaznovani tisti, ki jih kršijo. Ob takih zunanjih dejstvih pa moramo ugotoviti, da tudi v sami Iskri nismo naredili vsega, da bi dejansko zagotovili vse pogoje zato, da bi vsi delavci odločali o cenah. Največkrat o cenah še vedno odločamo mimo delavcev in zelo formaliziramo pri čemer se seveda obnašamo tako, da nam je edini interes povečane cene in le redko se družbenopolitične organizacije uprejo nepotrebnemu povečanju cen. Drugo področje je obravnavanje rezultatov poslovanja ali kakor smo rekli: akcija zaključni računi. Po precejšnjih uspehih, ki smo jih dosegli s to akcijo pri vsebinski obravnavi zaključnih in periodičnih obračunov, je zadnje leto v nekaterih sredinah kvaliteta teh obravnav padla. Ponekod so bile obravnave prepozne in prevečkrat formali- zirane z obravnavo računovodskih podatkov namesto temeljitih analiz problemov v gospodarjenju. Čeprav je čutiti v zadnjem času, predvsem zaradi zaostrovanja pogojev gospodarjenja, bistvena izboljšanja pri pripravi materialov in ocen za razprave, kakor tudi pri sami izvedbi teh obravnav, bomo morali v bodoče več pozornosti posvetiti temu vprašanju. Tretje izredno pomembno področje so investicije. Na vprašanjih investicij se položaj izredno zaostruje, čeprav imamo v Iskri sporazum za združevanje sredstev za prednostne investicije, po katerem združujemo znatna sredstva. Splošna gospodarska situacija v družbi je pripeljala do položaja v katerem je izjemno težko zbrati potrebna sredstva za investicije. Kljub združevanju sredstev v SOZD je večino investicijskih konstrukcij zelo težko zaključitiz ustreznimi viri," kar predstavlja že resno oviro nadaljnjemu razvoju Iskre. Če temu dodamo še znatno zmanjšano možnost uvoza opreme moramo področje investicij obravnavati že kot resen političen problem. Upoštevajoč nedoseganje plana investicij že nekaj let, potrebno po racionalnejši uporabi investicijskih sredstev v sami SOZD Iskra, omejene možnosti uvoza opreme in splošno pomanjkanje dinarskih sredstev, bo potrebno na temo investicij, kot sestavnega dela inovacijskih procesov organizirati širšo politično razpravo. III. Naloge na področju ZT poslovanja in stabilizacije V zadnjem mandatnem obdobju je bil sprejet paket dokumentov, ki jih je pripravila Kreigherjeva komisija, pa tudi v SRS Sloveniji smo sprejeli Načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Vse to, pa tudi široke družbene aktivnosti, ki potekajo v smeri dolgoročne stabilizacije gospodarstva, je narekovalo tudi sindikatu Iskre, da opredeli svoje naloge s tega področja. Popolnoma jasno je, da brez široke mobilizacije najširšega kroga delavcev ni mogoče doseči dolgoročnejših ciljev. Zato so bile aktivnosti KOS usmerjene v spremljanje izvajanja sprejetih dogovorov predvsem pri poglobljenih analizah gospo- darjenja in izpolnjevanju nalog na področju zunanje trgovine. Na področju obravnav pogojev in rezultatov gospodarjenja, smo si v celotnem obdobju prizadevali, da so bili delavci tekoče obveščeni o težavah pri preskrbi z repromateriali, pomanjkanju finančnih sredstev, težavah v tehnologiji, nabavi, prodaji itd. Velikokrat smo morali nuditi tudi neposredno pomoč v prizadevanjih, da se izboljšajo pogoji gospodarjenja in dela. Splošno lahko ugotovimo, da je čutiti rezultate povečanih prizadevanj, saj je Iskra le relativno uspešno poslovala, čeprav moramo tudi reči, da težkega gospodarskega položaja le ne čutijo v vseh sredinah. To se pozna tudi v pomanjkljivi delovni disciplini in relativno majhnem številu disciplinskih ukrepov v večini naših OZD. Marsikje, predvsem v režijskih strukturah, je še vedno povsem običajno, da privatne probleme urejajo med delovnim časom, da še vedno različne oblike praznovanj opravljajo med delovnim časom itd. Če bomo želeli doseči prave rezultate gospodarske stabilizacije, bomo tudi politično morali zaostriti boj proti nedelu in malomarnosti, pri tem pa tudi preprečiti tendence k uravnilovki in veliko bolje nagrajevati ustvajalno delo. Posebno smo v KOS opredelili tudi naloge na področju zunanje-trgovinskega poslovanja, ker smo ocenili, da je to izjemno pomembno za normalno poslovanje Iskre. Še posebno so aktualne naloge na področju izpolnjevanja planov konvertibilnega izvoza. KOS je redno na vsaki seji spremljal rezultate, ki smo jih dosegali in opredeljeval naloge sindikata na tem po- delavcev, razvoja tehnike, tehnologije in raziskovanja. Kažeta se dva osnovna razloga za počasno uresničevanje teh odnosov. Prvič, niti delavci v visokem šolstvu niti v gospodarstvu niso še v takem položaju, da bi se dogovarjali o skupnih planih razvoja izobraževanja, skladno s potrebami in materialnimi možnostmi gospodarstva. Drugič, v ospredju so še vedno razprave o delitvi dohodka namesto o njegovem skupnem ustvarjanju. Kaže se torej nuja, da se taki plani skupno pripravijo in jih začnemo obravnavati. To zahteva tudi preverbo standardov, in normativov za vrednotenje programov na kvalitetni osnovi, ne pa na osnovi obsega programov in drugih, predvsem kvantitativnih pokazateljev. In svobodna menjava se v praksi vzpostavlja skoraj izključno preko SIS. Vse to kaže na potrebo po podrobnejši' proučitvi vprašanja, ali ne bi vse potrebe podiplomskega izobraževanja planirale, se dogovarjale in neposredno financirale OZD. Potrebe dodiplomskega študija ob minimumu realno dogovorjenih potrebnih pro- gramov pa posredno preko samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem še posebej kaže opozoriti na nevarnost, da se zahteve po kolektivnem trgu ne bi sprevrgle v presežno in samoupravnemu bistvu proračunsko financiranje. Gospodarstvo se zaveda potreb po večjem znanju in je pripravljeno za več in boljše znanje prispevati tudi več finančnih sredstev, ne pa financirati institucij. To velja še posebej za tisto specifično podiplomsko znanje, ki ga sodobna proizvodnja potrebuje in ga dodiplomsko izobraževanje ne more dati. Glede preobrazbe vsebine se v gospodarstvu zastavlja vprašanje kaj z ozirom na potrebe razvoja želimo. Obstajajo ocene, da je dosedanji razvoj visokega šolstva pod vplivom treh činiteljev postal vse ekstenzivnejši, vse bolj razdrobljen in kratkoročno usmerjen v vse ožje profile diplomantov: prvič, zaradi premalo spoznanih razvojnih potreb, še posebej v gospodarstvu, drugič, zaradi dejstva, da so ključ za financiranje institucij programi in tretjič, zaradi pritiska, da se rastoči obseg in specializacija znanj rešujejo z Med konferenco. dročju. Ocenili smo, da bi morali v SRS, pa tudi v SFRJ poživiti pobudo za ustanovitev nekaterih oblik povezovanja pri skupnem nastopu v tujini, vendar do sedaj naša prizadevanja niso še rodila večjih sadov. Prav tako smo ocenjevali, da Iskra, ki spada med največje jugoslovanske izvoznike, ni primerno vključena v pripravo pri sprejemanju sistemskih dokumentov, ki se nanašajo na zunanjetrgovinsko poslovanje. V zadnjem času smo bili tudi priče zapletov pri povezovanju v reprodukcijska združenja v katerih naj bi se določala količina potrebnih deviz za normalno reprodukcijo v skladu s spremembami deviznega zakona. Jasne so bile tendence po povečanem vplivu države na to področje, kar naj bi uresničili z združevanjem v poslovna združenja po panogah. Vsi ti ukrepi so nedvomno usmirjeni bolj v distribucijo že tako izjemno skromnega deviznega priliva, kot v pomoč tistim, ki bi morali reševati devizno bilanco. Prav s temi povečanimi centralističnimi pritiski bomo morali tudi v prihodnje voditi politično konfrontacijo. IV. DELEGATSKI SISTEM, KADROVSKA POLITIKA IN IZOBRAŽEVANJE V skladu s svojo ustavno in zakonsko vlogo na področju delovanja delegatskega sistema in kadrovske politike je KOS v zadnjem mandatnem 'obdobju opravljal vrsto nalog. Nedvomno je največji premik na tem področju narejen s sprejemom samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra, ki opredeljuje številne skupne aktivnosti. Temeljite analize in strokovne razprave, ki so bile opravljene v procesu sprejemanja tega sporazuma so dokaz, da v SOZD Iskra obstaja velik interes za skupno kadrovsko politiko in, da smo večje vsklaje-vanje na tem področju pogrešali v preteklosti. Sprejeti samoupravni sporazum bo kvalitetna osnova za sistematično delo v prihodnje in naloga sindikata, kot enega nosilcev kadrovske politike je, da bo bedel nad doslednim izvajanjem tega sporazuma. Poleg vključevanja v razprave in aktivnosti ob sprejemanju tega sporazuma je KOS opravljal tudi druge naloge s tega področja. Predvsem je bil nosilec vseh aktivnosti v okviru izvajanja kandidacijskih in volilnih postopkov pri čemer smo opažali vrsto težav o katerih smo govorili že uvodoma v tem poročilu. Pomembne so bile tudi naloge sindikata pri imenovanju poslovodnih delavcev pri čemer smo skrbeli za dosledno izpolnjevanje določil družbenega dogovora o kadrovski politiki. Moramo pa ugotoviti, da še vedno nismo v vseh sredinah temeljito ocenjevali odgovornih poslovodnih delavcev v skladu z dogovorjenimi kriteriji. Še po-sebrio so običajno pomanjkljive ocene ob ponovni izbiri za poslovodne naloge, popolne izjeme pa so pobude za razrešitev poslovodnih delavcev v toku mandata. Zaostrene razmere, ki smo jim priča, terjajo tudi od sindikata, da v skladu s sprejetimi stališči, ostreje ocenjuje ustreznost poslovodnih delavcev. Čeprav se zavedamo problemov, ki v konkretni praksi močno otežkočajo tako dosledno ocenjevanje, bi morali le to uveljaviti ob sprejemanju zaključnih računov, kajti sicer se odpovedujemo ene temeljne naloge sindikata v zaščiti dolgoročnih interesov delavca. Naloga, ki nam ostaja še za bodoče delo sindikata je priprava problemske konference na temo delovanja delegatskega sistema v SOZD Iskra. Odločitev, da se kot osnova pripravijo najprej analize po DO,'ki jih bomo nato združili v celovito analizo SOZD, je bila sicer pravilna, vendar pomeni tudi podaljšanje roka za pripravo same konference, saj v DO zelo počasi pripravljajo te analize. Menim, da bi morali konferenco imeti še pred počitnicami, saj bi zaključki lahko služili za izboljšanje dela novoizvoljenim samoupravnim organom in sindikata. Različne oblike izobraževanja, ki smo jih v KOS organizirali v tem mandatnem obdobju in so bile usmerjene bolj tematsko, so dale izredno dobre rezultate. Še posebno dobre odmeve so imela posvetovanja na področju varstva pri delu, posvetovanja odgovornih delavcev na temo gospodarjenje, seminarji na področju športa in rekreacije. S takimi oblikami izobraževanja bo potrebno še nadaljevati tudi ob pomoči našega Izobraževalnega centra, ki dosega na področju specialističnega izobraževanja zelo dobre rezultate. V prihodnje bomo morali delovati v smeri, da pri Izobraževalnem centru Iskre pripravimo tudi programe izobraževanja delegatov v samoupravnih organih in samoupravnih interesnih skupnostih. V SOZD Iskra smo sprejeli vse us11^ samoupravne akte s tega področja pravili strokovne podlage, ki zago^jj^ poenotenje pri izvajanju potrebnih ^ j ^ 'sti na tem področju. S formalnega vidika smo tako z8Vavn vsem programskim dogovorom, ven^,:fti jjr ramo ugotoviti, da konkretno delo H krat ne poteka v skladu s sprejetimi < ri. Prevečkrat so ta vprašanja odrifln vsakdanji skrbi za redno poslovanje-H področjih, kjer bi lahko dosegli dobre-ju 0r tale že s samimi disciplinskimi in po^Jtavn ukrepi velikokrat odpovemo. To je Pf| izrazito v pripravah poročil o službei>|ttani0 tovanjih v tujino, pri obnašanju dol<1|e ^ pri varčevanju poslovnih skrivnosti, r'lskta nih evidencah itd. Ugotavljamo tudi,‘lvetj] vedno nismo dosegli ustreznega n'* * * * v „f<)sti pripravi varnostno političnih ocen v'fcrSj TOZD, kjer so ta vprašanja velikokfnai^ več idealizirana pri obravnavi in fc^rtih zirana pri sprejemanju. Zato smo p^jHač; tudi akcijo za pripravo načrtov za sindikata v izrednih razmerah, ki nas1 V. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V tem mandatnem obdobju je KOS tudi intenzivno deloval na področju SLO in DSZ. V naše delo smo uvedli redno prakso obravnavanja varnostno-političnega položaja v SOZD. V ocenah smo ugotavljali, da so varnostne razmere v vseh sredinah odraz tistih družbenih pojavov in aktivnosti, ki pozitivno ali negativno vplivajo na stanje varnosti naše družbene ureditve kot celote ali varnost posameznih področij kot. npr.: varnost pred požarom, varnost družbenega premoženja, varno počutje delavcev, varstvo samoupravnih pravic delavcev, varnost objektov, varstvo pred družbeno škodljivimi političnimi in drugimi pojavi itd. Proučevanje varnostnih razmer ne more biti samo sebi namen ampak mora biti osnova za akcijo družbenopolitičnih organizacij, za planiranje in izvajanje političnih, samozaščitnih in varnostnih ukrepov na vseh nivojih, za aktivnost organov SLO in DSZ, varnostnih služb in delavske kontrole. zaradi notranjih ali zunanjih vzrokov-1 3 črti morajo biti sestavni del vamosto01^ ličnega načrta v vsaki sredini. vnc Na KOS smo redno ugotavlja*' tga, potrebo po večjem izobraževanju pos*c 4 nih delavcev s področja nalog, ki se nafl* ^ na varnostno kulturo delavcev. Klji,cX)| manjkljivostim, ki smo jih zaznali v te^n jj( dob ju le moremo ugotoviti, da v Iskra nismo imeli večjih problemov, k' to s odražali v zaostrovanju varnostnih raZ>av, V tem času smo imeli le nekaj izsilj6"1 5. Stankov, ki so imeli ustrezen odziv' orj, sindikata. Tudi v delovnih organih Poys kjer so bile dejansko zaostrene razif^la radi nizkih OD, problemov gospodki ali zaostritvah zaradi pomanjkanja rep,"llll teriala (npr. Elektrozveze) so bile d* nepolitične organizacije in še posebfl1. dikat ustrezno pripravljene za obvlado' ^ Nenazadnje moramo s tega področij niti tudi zelo uspešno izvedeno akcij0 ^ vec 83, v katero so bile močno vključen ^ dikalne organizacije. VL INFORMIRANJE >n Dober sistem informiranja je ned'0^ eden osnovih pogojev za uspešno deto^ ^ delegatskega sistema in tudi družben0^ ličnih organizacij. V KOS smo tudi' klem mandatnem obdobju ugotavljal'-, Iskri še nismo uspeli zgraditi celovit6^ stema samoupravno-političnega inf01®! \l ----------.1,.. j=i„„ —Ltot P nja. V tem trenutku delno pokriva *<,!i d roč j e glasilo Iskra in nekaj (predvsem so tu glasila DO Telemai,- ^ tj g|aSl11! lematfcC bemetike in ERO). Ostala glas^L izhajajo po drugih DO so tako občasn«^ rakterja, da ne morejo služiti kot vir sa% (Nadaljevanje na 5-5 L _______________Ni- novimi predmeti. Taka pot, po prepričanju mnogih, vodi slejkoprej v slepo ulico z absurdnim številom predmetov, daljšo dobo izobraževanja in s hipertrofijo dodiplomske specializacije. Gospodarstvo se zavzema za take vsebinske rešitve, ki dajejo dolgoročne učinke, zagotavljajo kakovost in prilagodljivost sodobnim potrebam. Postaja vse bolj jasno, da diplomant visokega šolstva ne pomeni končno oblikovanega strokovnjaka, kar postane v delu ob specifičnem, specialističnem izobraževanju iz dela in ob delu. Vse jasnejše je prepričanje, da je z. reformo vsebine izobraževanja do diplome treba zagotoviti trajna fundamentalna in sistemska znanja ter splošne osnove stroke, zlasti pa mu nudili bogastvo metod za nadaljnje proučevanje novega, ob uporabi sodobnih metod informatike za samo izobraževanje. Vzporedno s tem je treba postopno izgraditi široko paleto podiplomskih specifičnih, inter in multi disciplinarnih letnih »šol«, tečajev, seminarjev, ne za spričevala, temveč za znanje. To terja usodna zahteva stalnega prestrukturiranja gospodarstva za sodoben razvoj. Terja dejstvo, da 90vseh znanstvenikov in iznajditeljev vseh časov živi v našem času. Terja hitrost zmanjševanja časa od odkritja do uporabe, ki je bila za fotografijo 112 let, za nuklearni reaktor 10 let, za tranzistor 3 leta in za sončno baterijo le dve leti. Terjajo razlogi, da verjamemo, da je napredek ljudskega znanja in moči, ki je proizvedel take hitrosti v razvoju v zadnjih dvajsetih letih, šele v svoji začetni fazi. Njeno gibalo je v kombinaciji razuma in domišljije, racionalnega in emocionalnega. In to so že tudi ustrezni kanali permanentnega izobraževanja, ki jih je gospodarstvo pripravljeno dopolnilno financirati. In če je to reforma usmerjenega izobraževanja uspela in bo šla večina diplomantov v delo in le del neposredno na visoke šole, bo verjetno taka vsebina izobraževanja skladna s celoto. Zavedamo se, da so aplikativne raziskave težavne, če ni ustreznih fundamentalnih, kajti vsako drevo raste iz korenin. Zato smatramo, da kaže v skupnem dogovoru — splošnih združenj, posebnih raziskovalnih skupnosti in kateder, še posebej ntf^Jeli poizkusiti opredeliti področja fundait"'1' (■ nih raziskav, ki bi služile pedagoškem-1 “ hkrati pa tudi aplikativnim raziskava"1 jih področjih razvoja SOZD in DO, skrat^-ie), ji sred"»v spodarstva.Za to bi se našla tudi sre^toč V gospodarstvu nam je popolnoma j ,'v da so vzroki za vse te težave v veliki samem gospodarstvu. Živeli smo v tak' zmerah, da se je dalo lepo živeti brez tega. In kakor gospodarska kriza, ki J i preti z mno"gimi restrikcijami in za 6 prevrednotenje življenja, dela in postoPjh istočasno ohrabruje. Razvojno-razis* £t nega dela in lastne pameti v mnogih r niso rabili, ker so kratkoročno živeli 0° f licenc. Tudi izobraženih kadrov marsikj -ker so kratkoročno in kratkovidno raf ^ bolj na priučene delavce. Čas strezflilV pred vrati. Dolgoročni program e*tonlvjE stabilizacije z delovanjem ekonomsk' konitosti in življenje od realno ustvari,'F dohodka, bo zagotovo procese reforin<|^ spešilo, tako na strani gospodarstva, ► * sokega šolstva. < __________________________________A 'fogramska usmeritev lelovanja KOS SOZD lskra v mandatnem 'bdobju 1984—1985 sn,enl*ce delovanja KOS SOZD Iskra v mandatnem obdobju izhajajo iz pobud tivoi'h ^ dogovorov v samoupravnih organih, sindikalnih in drugih organizacijah na vseh fuJ h ^ganiziranosti v SOZD Iskra. Upoštevajo tudi ustavno vlogo sindikata, sprejete do-X- kongresa sindikata Slovenije in program Republiškega sveta ZS Slovenije ter Re-Po *e®a °dbora sindikata delavcev kovinske in elektro industrije za leto 1984. .Posameznih področjih aktivnosti bo KOS in, v skladu s skupnimi dogovori, tudi sindi-j^oferenca in OOS, glavnino svojih skupnih dejavnosti na ravni SOZD posvetil v tem 06lu Predvsem: 10stMoupravna organizira" iUstre; Zna samoupravna organiziranost je Za uveljavljanje ustavne vloge de-i|t°,v združenem delu. Ker ugotavljamo ■aV|)c P° stalnem prilagajanju samou-ire Organiziranosti novim spoznanjem, re enien'm tehnološkim procesom, toizv en'm trzn'm razmeram, novim Iti,, odnim programom itd., bomo tudi v dobju posebno pozornost posvetili uSl 1(1! Pravni organiziranosti delavcev na ja l(jtedvniV°j|h' Na ravni KOS SOZD bomo 'ota n56111 koordinirali aktivnosti pri izvaja-.ak'! j pednjih nalog: ;|0 lem obdobju bo sindikat aktivno so-zyNvn' * strokovnimi službami in samou-rK^fcji 'Pj organi pri pripravi in še posebno del Kl Uravnavi analize o organiziranosti i^auju SOZD Iskra, ki bo služila kot ■oo 328 na<*a*jnje aktivnosti pri spremembi 2 ^avne organiziranosti v SOZD Iskra. 0r bo aktivno sodeloval pri pripravi ivnj®niz*ral razprave o tezah za samou-sporazumov6 o združevanju nci- «nQ Iskra in o drugih lo ^Pravnih splošnih aktih, ki iti, ® nanašali na reintegracijo SOZD ri tem bomo posebno pozornost po-„v01!ksl| Us,reznosti samoupravne organizira-v ^si0rganizacij skupnega pomena v SOZD ikra' ianj Pr'zadevali za razreševanje vseh vpra-foiC,-,’ 1 bodo nastajali zaradi lokalistično za- ”ih int, . Ieresov, neupoštevanja družbenega jim J., dohodka ter nepoznavanja vsebine ias|,0tl,a„.1 Posameznega nivoja samoupravne 0V.f 8>a :°r8aniza danosti. oV “, 3. Koč k aO^Ttn,.. . oo aktivno sodeloval v procesu acije DO ISEZ s koordinacijo ak-ijali s‘udikata vseh vključenih delovnih V|10sti: nanesti 6r,0vn tekovno posvetovanje, ki naj bi dalo (jlične nasega bodočega samoupravno-poli-‘■'^abi^J.'Hfonnacijskega sistema. Menimo, en Ja^ 3ub zaostrenim gospodarskim razme-.^ietn si kater'b moramo varčevati pri vsa-' j lili ros*te> morali ohraniti čimveč možno-f‘rf>nQ!"!lran3a- Zato bomo morali predv-(C|i pte _ na vsebino posameznih glasil, da Ptečevali podvajanje informacij. To °tegli z natančnejšo opredelitvijo lSjl PlO ^ .. .fefrin usegh z natančnejšo opredelitvijo t(We 8lasila SOZD kakor tudi glasil DO in 1S'Xu .’k' bi morala služiti bolj samouprav-na^P,lnf0rmiranJu 'n manj imeti karakter ■ s^PioSne®a 'nformiranja. V tem sklopu ' ia0ra*'razmisliti tudi o možnosti gla--AJte. kot zlepljenke sestavljene iz ,,li lau 'iformacij za posamezne DO, kar ia^kh gig°|'nočno pocenilo stroške za tiskanje nU fPpčiti^^ah ° glasilih pa bomo morali val
  • v kateri irj^hi 0 °bko omejena zaradi znanih težav ^'taltjt, .1LVab porabe bencina, vendar so re-, kolklaa j eb obiskov pokazali, da je akci ja smi-telo potrebna za koordinacijo dela sindikata in D PO v SOZD. Na teh obiskih je prišlo do kvalitetne izmenjave informacij in izkušenj pri delu po eni strani, po drugi strani pa so priprave na te delovne obiske v samih TOZD pomenile pobudo, da se poglobljeno analizira gospodarski in družbenopolitični pložaj v posamezni TOZD. Akcijo, kije dala tako dobre rezultate, bi morali nadaljevati tudi v bodoče. b) Na področju športno-manifestativnih prireditev smo tudi v tem obdobju organizirali vse tradicionalne prireditve v SOZD Iskra. Posebno gre pohvaliti uspešno delo športne komisije, ki je zelo dobro pripravila vse športne prireditve v tem obdobju. c) Omeniti bi morali tudi zelo uspešno sodelovanje med samimi družbenopolitičnimi organizacijami v SOZD Iskra kakor tudi dobro sodelovanje s samoupravnimi organi. Zavedajoč se pomena uspešnega sodelovanja smo v tem mandatnem obdobju koordinirali vse aktivnosti, ki smo jih nato izvajali v posameznem organu ali organizaciji. Tako sodelovanje bi morali vsekakor ohraniti tudi v bodoče. d) Zavedajoč se težkega gospodarskega položaja smo tudi v Iskri sprožili pobudo za razpis internega posojila. Po poglobljeni anketi, ki smo jo večkrat obravnavali tudi na KOS, smo ugotovili, da razpis posojila ne bi dal rezultatov primerljivih z delom, ki bi ga vložili za izvedbo samega posojila. Glede na različne izkušnje, ki jih imamo v Jugoslaviji in na precejšnje število pobud, ki se porajajo po kolektivih širom SFRJ, bo morda moral KOS primemo obravnavati to pobudo v doglednem času. e) Tudi na področju sindikalnega sodelovanja z organizacijami in organi sindikata izven SOZD Iskra, smo v tem mandatnem obdobju imeli precej aktivnosti. Zlasti bi veljalo poudariti uspešno sodelovanje z Republiškim odborom sindikata elektro-kovinske industrije in zobčinskimi sindikalnimi sv^ti v občinah, kjer je locirana Iskra. Ob koncu bi morali poudariti, da v poročilu normalno ni mogoče zajeti široke aktivnosti KOS v reševanju vsakodnevnih problemov, ki pa velikokat imajo zelo velik pomen za počutje delavca v SOZD Iskra. tov SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1986 -1990. Pri tem bo vztrajal na doslednem spoštovanju temeljev sistema samoupravnega planiranja in izpolnjevanje sprejetih planskih dokumentov, kar mora biti razvidno iz poročil o poslovanju v posameznem obdobju. KOS bo aktivno sodeloval tudi pri pripravi in sprejemanju letnih planskih dokumentov, kjer bo posebno pozornost posvečal OZD skupnega pomena. 3. KOS bo posebno pozornost posvetil področju investicij, kjer bo redno spremljal kako izvajamo investicije v prioritetne programe, v opremo (še posebno uvozno), v kadre, v področje družbenega standarda in ustvarjanje varnih, zdravih ter humanih delovnih ražmer. 4. KOS bo še nadalje spremljal delo projektnega sveta za uveljavljanje dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra in ugotavljal kako se izpolnjujejo sprejeti sklepi problemske konference sindikata na temo uveljavljanja dohodkovnih odnosov. Po potrebi bo skupaj s strokovnimi službami organiziral posebno posvetovanje na to temo. 5. KOS bo v celotnem obdobju posebno spremljal izvajanje samoupravnih aktov s področja oblikovanja cen. Pri tem bo moral preko SK DO in OOS zagotavljati, da bodo delavci dejansko informirani o posledicah formiranja prodajnih cen lastnih proizvodov s čemer bomo tudi dosegli neposreden vpliv delavcev na odločanje o dohodku. 6. KOS bo posebno pozornost posvečal akcijam obravnav zaključnih računov in periodičnih obračunov pri čemer bomo zahtevali od strokovnih služb, da bodo gradiva za javne obravnave pripravljena pravočasno, kvalitetno in na delavcu razumljiv način. 7. KOS si bo tudi v tem obdobju prizadeval, da bomo v SOZD Iskra kot celoti vskla-jevali stališča do družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki vplivajo na družbenoekonomski položaj delavcev Iskre. III. URESNIČEVANJE GOSPODARSKE STABILIZACIJE Uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije je prvovrstna politična naloga tega obdobja. Od uspešnosti izvajanja dogovorjenih stabilizacijskih aktivnosti bo odvisen naš dolgoročni razvoj in socialna varnost. Zato bo KOS v tem obdobju predvsem posvetil pozornost naslednjim nalogam: 1. KOS bo posebno deloval na tem, da poživimo v SRS pobudo za ustanovitev ustrezne oblike organiziranosti slovenske industrije ter vključevanje sorodnih industrij iz drugih republik za skupno sistemsko nastopanje na mednarodnih trgih. V tej smeri bo deloval preko republiškega in zveznega odbora našega sindikata. 2. KOS bo v tem obdobju redno spremljal rezultate poslovanja pri izpolnjevanju planov zunanjetrgovinske dejavnosti in opredeljeval naloge sindikata za boljše doseganje rezultatov. Še posebno bo KOS v tem obdobju deloval pri razvoju naše ZT mreže v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o njenem upravljanju, ker smatra, da je lastna, kvalitetna in samoupravno vodena mreža v tujini pogoj za dolgoročno prisotnost na tujih trgih. 3. KOS bo dosledno podpiral načelo, da je inovacijsko znanje vedno pomembnejši dejavnik celotne reprodukcije. Ker smatra, da je projektno ciljno vodenje osnova sodobnega poslovanja, bo podpiraj ustanavljanje projektov in projektnih skupin, ki morajo imeti večja pooblastila za koordinacijo in vodenje inovacijske dejavnosti. 4. Inventivna dejavnost lahko pomembno prispeva k stabilizacijskim prizadevanjem. Zato bo KOS aktivno sodeloval pri ustvarjanju boljših pogojev zanjo s poenostavljanjem postopka prijave in ocen inovacij in doslednim upoštevanjem osnove za inovacijsko nadomestilo v povečanem dohodku. 5. KOS bo aktivno spremljal kako poteka organiziranje krožkov za izboljšanje proizvodnje in vodil ustrezno politično podporo pri njihovem delu in popularizaciji v vseh sredinah SOZD Iskra. 6. KOS bo še naprej podpiral vse oblike štednje, še posebno z energijo in materiali, kar predstavlja pomembno možnost za izboljšanje gospodarjenja. 7. KOS bo še naprej podpiral politiko zaposlovanja, ki bo usmerjena v izboljšanje kadrovske sestave in zmanjševanje neproduktivnih režijskih služb na vseh nivojih organiziranosti. Zato bomo morali preprečiti podvajanje različnih strokovnih služb v primerih, ko skupne službe ne opravljajo svoje funkcije in se boriti za uveljavljanje odgovornosti in odstopov vodilnih in vodstvenih delavcev v neefikasnih službah. IV. DELITEV DOHODKA, ČISTEGA DOHODKA, SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO -PORABO Zaključke 2. konference Z S Slovenije, ki so pokazali vso pomembnost področja delitve, tudi v SOZD Iskra še nismo zadovoljivo uresničili. Na osnovi teh zaključkov in naših samoupravnih obveznosti bo KOS v naslednjem obdobju predvsem izpolnjeval naslednje naloge: 1. KOS bo aktivno spremljal kako uveljavljamo sprejete samoupravne splošne akte s področja delitve čistega dohodka, sredstev za OD in skupno porabo v DO in TOZD. Če bodo postopki poenotenja pote- kali prepočasi, bo organiziral strokovno posvetovanje na to temo. 2. KOS ho aktivno sodeloval pri pripravi in v postopkih sprejemanja samoupravnega sporazuma o minulem delu v SOZD Iskra. 3. Zaradi zaostrovanja socialnega položaja delavcev z mijnižjimi dohodki bo KOS tudi v prihodnje stalno spremljal in analiziral gibanje osebnih dohodkov v SOZD Iskra in dajal priporočila za gibanje minimalnih osebnih dohodkov pri doseganju normalnih delovnih rezultatov. 4. Ker ugotavljamo, da določila Družbenega dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984, včasih premalo upoštevajo izkušnje iz neposredne prakse, čeprav je sam dogovor prinesel napredek na področje delitve, bomo pri KOS zahtevali, da se pripravi širša strokovna analiza obnašanja SOZD Iskra do določil družbenega dogovora in predlogi za njegovo izboljšanje. 5. KOS bo v tem obdobju aktivno sodeloval pri pripravi in sprejemanju samoupravnega sporazuma naše dejavnosti pri čemer si bo prizadeval, da se v pomožni sporazum vgradi čimveč pozitivnih izkušenj iz naših samoupravnih aktov s področja delitve. V. DELEGATSKI SISTEM IN KADROVSKA POLITIKA Brez aktivnosti sindikata v delu delegacij in na področju kadrovske politike ni zadovoljivih rezultatov. V skladu s svojo ustavno in zakonsko vlogo ter upoštevajoč samoupravne obveznosti za katere smo se sporazumno odločili na področju vloge sindikata pri delovanju delegatskega sistema in kadrovske politike, bo KOS — v naslednjem obdobju posvetil glavno pozornost naslednjim nalogam: 1. KOS bo na osnovi analiz o delovanju delegatskega sistema v DO in TOZD organiziral širše posvetovanje o tej problematiki, ki bo zajela tako strokovne kot družbenopolitične delavce. Namen posvetovanja bo predvsem v tfem, da se prenesejo pozitivne izkušnje in poišče rešitve za odprta vprašanja v delovanju delegatskega sistema v SOZD Iskra. 2. KOS bo še nadalje organiziral različne oblike posvetovanj in izobraževanj s področij kot so: varstvo pri delu in humanizacija dela, šport in rekreacija itd., predvsem pa letno posvetovanje poslovodnih, samoupravnih in družbenopolitičnih delavcev. Zavzemal se bo tudi zato, da bomo po volitvah v letu 1984 organizirali krajše oblike izobraževanja za nove samoupravne organe. 3. KOS se ho aktivno vključeval v pripravo in izvedbo volitev za vse delegatske organe v tem obdobju na nivoju SOZD Iskra. 4. KOS bo aktivno deloval pri doslednem izpolnjevanju sporazuma o kadrovski politiki SOZD pri čemer ho še posebno opravljal vlogo aktivnega osveščevalca vseh odgo\ornih činiteljev kadrovske politike o vlogi in pomenu celovite kadrovske funkcije 5. KOS bo tudi v prihodnje podpiral delovanje Izobraževalnega centra Iskre ter si prizadeval, da se ustrezne izobraževalne službe organizirajo tudi na nivoju posameznih DO. KOS bo tudi deloval na tem, da se v Izobra-ževalnem centru pristopi k pripravi izobraževalnih programov za delegate in družbenopolitične delavce. Poleg tega se bo KOS aktivno vključeval v koordinacijo stališč Iskre do reforme srednje, višje in visokošolskega študija, kjer nam mora hiti izhodišče približevanje šol potrebam združenega dela. 6. KOS bo vodil postopke, da bomo dosledno upoštevali merila zakonov, družbenih dogovorov o kadrovski politiki, samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki SOZD ter določil Načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SRS pri imenovanju vodstvenih in vodilnih delavcev na vseh nivojih organiziranosti SOZD Iskra. Ob analizi preteklega dela teh delavcev, ho potrebno upoštevati tudi njihova prizadevanja na področju sporazumevanja, izpolnjevanja nalog na področju ZT poslovanja, inovacijske dejavnosti ter izgrajevanja varnostne kulture v okolju, kjer so delovali. VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Večina nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite sc mora odvijati na nivoju TOZD in DO v konkretnih sredinah, v tem obdobju ho KOS deloval predvsem na naslednjih nalogah iz tega področja: 1. KOS ho stalno spremljal ali v vseh sredinah redno preverjajo varnostno-polilično oceno stanja v TOZD ali DO in analizirajo naloge družbenopolitičnih organizacij na področju varnostne kulture delavcev. Var-nostno-politične ocene bodo morali v vseh sredinah ocenjevati vsaj 2-krat letno. 2. KOS bo vsaj enkrat letno obravnaval varnostno oceno SOZD in opredelil potrebne aktivnosti sindikata na tem področju. 3. KOS ho dajal pobude, da bodo delavci stalno na vseh nivojih seznanjeni in vključeni v usposabljanje za izvrševanje koncepta splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zato bo stalno opozarjal OOS in SK DO, da spremljajo kadrovsko zasedbo v organih SLO in DSZ in predlagajo potrebne spremembe in dopolnitve. 4. KOS bo deloval v smeri, da vse OOS in SK DO pripravijo lastne načrte za delovanje sindikata v zaostrenih varnostnih razmerah. ki hi nastale zaradi notranjih ali zunanjih razlogov v okviru varnostnega načrta. VIL INFORMIRANJE Izhajajoč iz pomembne vloge, ki jo ima sindikat po ZZD in Zakonu o javnem-obveš-čanju v sistemu samoupravnega obveščanja, bo KOS v tem obdobju deloval pri naslednjih nalogah: 1. KOS sc ho zavzemal, da se v SOZD Iskra pripravi tak sistem samoupravnega obveščanja, ki bo zagotovil celovito, sprotno razumljivo in pravočasno informacijo. Le ta je pogoj za uspešno in pravilno odločanje delavcev v sistemu samouprave. 2. KOS bo tudi v tem obdobju deloval na tem, da se kvalitetno izpopolni Glasilo Iskra, ki mora ostati pomemben člen v sistemu samoupravnega informiranja v SOZD Iskra, poleg njega pa bo potrebno organizirati odgovarjajoče oblike informiranja v DO in TOZD, da bomo zadovoljili zakonskim, obveznostim po samoupravnem informiranju. Da bomo dosegli enovit informacijski sistem, bomo na osnovi analize DO, pripravili posvetovanje strokovnih in družbenopolitičnih delavcev, ki bodo opredelili pot nadaljnjega razvoja samoupravnega informiranja v SOZD Iskra. 3. KOS bo še nadalje podpiral izhajanje različnih prilog Glasila Iskra, ki opravljajo pomembno vlogo v sistemu medsebojnega strokovnega obveščanja. V tem okviru je posebno pomemben Tehnološki bilten, ki veliko prispeva k večji odprtosti v prenašanju dosežkov in izkušenj v sistemu Iskre. Vlil. SOCIALNA POLITIKA IN DRUŽBENI STANDARD Zaostrene gospodarske razmere, ki se odražajo v visoki stopnji inflacije ter realnem padanju vrednosti osebnih dohodkov za nekaj let, nalagajo sindikatu pomembne naloge na področju socialne politike. KOS bo v tem obdobju največ pozornosti posvetil naslednjim nalogam: L KOS bo skupaj z mladinsko organizacijo organiziral,st rokovno posvetovanje za pripravo enotnih osnov in meril za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v SOZD Iskra. Enotna merila bomo nato postopoma vgrajevali v samoupravne akte DO in TOZD. 2. KOS bo podpiral iniciative, da se zaposli na nivoju DO strokovni delavec za urejanje vprašanj socialne politike in družbenega standarda v tistih DO, kjer take službe še nimajo. 3. KOS bo organiziral in koordiniral pretok informacij o aktivnostih, ki potekajo na področju celovitega urejanja vprašanj socialne politike in družbenega standarda v naših DO. Po potrebi bo tudi organiziral, prtko strokovnih služb, združevanje sredstev sklada skupne porabe \ skladu s sprejetimi samoupravnimi akti. 4. KOS bo tudi v prihodnje podpiral in organiziral tradicionalna športno-manifesta-tivna srečanja na nivoju SOZD Iskra. IX. SINDIKALNO SODELOVANJE Na področju sindikalnega sodelov anja bo KOS tudi v tem obdobju nadaljeval z organiziranjem delovnih obiskov po TOZD in DO, ker so se pokazali kot pomembna oblika izmenjave izkušenj in preseganje fo-rumskega dela pri sindikalnem delu. V celotnem mandatnem obdobju, bomo obiskali vse TOZD v SOZD Iskra po posebnem programu. Poleg lastnega povečanega sodelovanja v SOZD, bomo v tem obdobju pojačali tudi sodelovanje s sindikalnimi organizacijami sorodnih DO in SOZD v SRS in SFRJ. Cilj tega sodelovanja bo okrepitev vezi v repro-verigi znotraj domačega trga in skupni nastopi na zunanjih trgih. Uspešno'sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v SOZD Iskra bo tudi v prihodnje temeljna usmeritev v delovanju KOS. l a program predstav Ija le delovni okvir za delovanje KOS v prihodnjem mandatnem obdobju. Vsakdanje delo in samoupravna aktivnost bo zahtevala od sindikata še vrsto akcij, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. Nekatere od njih kot na pr.: priprava kulturnega zbornika Iskre, analize varslvapri delu itd., so že v teku in podobne akcije se nam bodo javljale tudi v bodoče. ISKRA - glasilo delovnege ko-Mcthra SOZD bkra — Industrije za elektroniko, telekomunikecije, alek-tromeheniko, evtometiko in elemente — Ljubljene — Glavni urednik: Pevle G en tar, pomočnik glavnega urednika: Milo! Pavlica, odgovorni uradnik: Dušen Željeznov, tehnični urednik: Jenko Čolnar, novinar: Mare Ovsenik. - Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Milan Krapež (IEZE), Kazimir Mohar (Telemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelektri-ka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. • — Naslov: Ljubljena Trg revolucije 3, tel.: 213-213. Int: 34-96 do 34-98 - Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS Je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. ISKRA KIBERNETIKA TOZD INSTRUMENTI Naloga, izpolnjena pred rokom Veliko izvozno naročilo, ki smo ga dobili sredi decembra preteklega leta, je zaključeno. Naloga je bila zahtevna in na prvi pogled skoraj neizvedljiva. V izredno kratkem roku — do 15. marca — je bilo treba izdelati 44.500 instrumentov z vrtljivim železom ter 11.000 cos — metrov in frekvencmetrov, seveda pa ostali program ni smel biti okrnjen. Nalogo smo v celoti izpolnili, saj smo kar teden dni pred rokom izdelali zadnje instrumente. Že- na začetku akcije nam je bilo jasno, da z razpoložljivimi zmogljivostmi ne bomo mogli izdelati toliko instrumentov v zahtevanem roku. Zato smo sprejeli vse možne ukrepe za povečanje zmogljivosti. Delovni čas na kritičnih linijah smo spremenili na 10 oziroma 12 ur dnevno, delavce iz manj obremenjenih linij smo premestili na bolj obremenjene. Delavci iz režijskih služb smo zadolžili, da opravijo po dva delovna dneva v proizvodnji. Vsem delavcem smo predlagali, da opravijo najmanj 8 ur prostovoljnega dela ob prostih sobotah, omejili smo tudi koriščenje dopustov in gibljivega delovnega časa. Ukrepi so bili učinkoviti. Hitro smo ujeli zadostno dnevno dinamiko, ki smo jo uspeli obdržati ves čas akcije. V začetku smo imeli nekaj časa težave s kazalci za instrumente z vrtljivim železom, sicer pa ni bilo večjih problemov — niti tehničnih niti materialnih. Na srečo smo si pravočasno izdelali merilno in kontrolno ter se oskrbeli z delovnimi pripomočki. Delavci so se na vse ukrepe odzvali zelo pozitivno. Disciplina se je vidno izboljšala, delovne naloge smo izvajali tako, kot je bilo zahtevano — takore-koč ves kolektiv je živel za akcijo. Posebej zaslužijo pohvalo oddelki, ki so nosili največje breme pri realizaciji naloge. V obdelovalnici je to brez dvoma delavnica pokrovov, v montaži pa linija instrumentov z vrtljivim železom in linija elektronskih instrumentov. Janez Trelc > 1 Z volilno-programske konference v TOZD TVPržan. TOZD TVB, PRŽAN . Novo vodstvo mladine, novi načrti Med pregledovanjem preteklega dela so mladi na prvo mesto postavili problem množičnosti. Podobno kot v marsikateri osnovni organizaciji tudi pržanski mladini ne uspe v vrste aktivnih članov ZSMS pritegniti večjega števila sicer v kolektivu množično zastopanih mladih. Odraz tega je bila, mimogrede, tudi udeležba na volilno programski konferenci, ki se je ni udeležilo več kot petdeset mladink in mladincev; v primerjavi z nekaj stotinami mladih v tovarni je to vsekakor malo! Letošnji akcijski program predvideva nadaljevanje že tradicionalnih dejavnosti (sodelovanje z vojaki vojašnice »Boris Kidrič« iz Šentvida, povezovanje v občinskem merilu, niz aktivnosti na športnem področju, delovne akcije in seveda delo v samoupravnih organih temeljne organizacije). Zadolžitev, ki jo imajo še iz lanskega leta pa bo okrepiti sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki delujejo v tovarni. Kljub relativno majhnemu številu aktivnih (čeprav konec koncev tudi pet desetin mladinskih aktivistov še zdaleč ni malo) pa se OO ZSMS Tovarne TV sprejemnikov lahko pohvali z vrsto uspešno opravljenih akcij. Lani so tako, npr. uspešno sodelovali v akciji »Golovec 83«, ustanovili mladinsko gasilsko enoto v okviru Industrijskega gasilskega društva; povezovali so se z občinsko konferenco ZSMS Ljubljana Šiška in kot že vrsto let doslej z vojašnico »Boris Kidrič« iz Šentvida. Posebej velja zapisati niz aktivnosti na športnem področju, nekaj manj na kulturnem (kar bo treba v prihodnje, kot so poudarili na konferenci, vsekakor spremeniti), pa uspešno ustanovitev pohodne enote, ki deluje v okviru Iskrinega pohodnega odreda »Partizanske delavnice 99d«. Za izvedbo vseh (ne le naštetih) aktivnosti ne bi smelo biti zadrege. Celo po finančni plati ne, saj so si mladi dobro uredili način plačevanja članarine in si tako zagotovili sredstva za nemoteno delo. SF Programsko volilna konferenca borcev iz kranjskih DO DO - AVTOMATIKA Načrti in možnosti v TOZD AVN S pričetkom letošnjega leta je prevzel dela in naloge vršilec dolžo? ' n varilne naprave Stane Kavider, d' direktorja TOZD Avtomatske in varilne naprave Stane Kavkler, ing. elektrotehnike. V Avtomatiki je že dvanajsto leto; pri opravlja 0, in V torek, 20. marca, so v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu pripravili volilno programsko konferenco osnovne organizacije ZSMS. Pregledali in ocenili so delo, opravljeno v preteklem letu, sprejeli delovno usmeritev za letos in izvolili novo vodstvo osnovne organizacije. Za predsednika je bil izvoljen Miran MARKELJ, za namestnico predsednika DARINKA JESIH in za blagajničarko Gordana KUČUK. Člani združenega aktiva Zveze borcev vseh treh delovnih organizacij kranjske Iskre so se pred nedavnim zbrali na svoji programsko volilni konferenci. Ocenili so svoje delovanje v preteklem mandatnem obdobju in se pogovorili o prihodnjih nalogah. Iskrin aktiv Zveze borcev se dobro drži, saj ima 114 prizadevnih članov, ki se uspešno vključujejo v delovno, samoupravno in družbenopolitično življenje vsak v svojem okolju. Njihove sedanje naloge seveda izhajajo predvsem iz aktualne družbene in gospodarske situacije, ki se zadnja leta neprestano zaostruje in zahteva vedno več truda in prizadevanja na vseh področjih. Borci zagovarjajo zavzeto izvajanje gospodarske stabilizacije in podpirajo ukrepe strokovnega vodstva delovnih organizacij kranjske Iskre za izboljšanje poslovanja. Dvigniti nameravajo glas proti kršiteljem samoupravnih sporazumov in zakonov, proti birokratom, pretiranemu administriranju in podvajanju administracije — vse to pa na vseh nivojih, od temeljne organizacije do federacije. Borci tudi ugotavljajo, da reorganizacija novih treh delovnih organizacij Iskre še ni dovolj dorečena, kar se navsezadnje izkazuje tudi v vse slabšem stanju proizvodnje in celotnega poslovanja. Delovanje delegatskega sistema je bilo v preteklih letih slabo, vendar so 'se v novejšem obdobju stvari začele obračati na bolje, saj so delegati ob večji podpori strokovnih služb lažje zadihali. Na vseh teh področjih pa vidijo borci še veliko konkretnih nalog. Iskrin aktiv Zveze borcev je na svoji konferenci izrazil čestitko delavcem Iskre Kibernetike, ki so prejeli Krei-gherjevo nagrado in delavcem Iskre Telematike za uspešen razvoj centrale Iskra 2000/020 v letu 1983. Na svoji programsko volilni konferenci so borci razrešili svoje dosedanje vodstvo in izvolili novo. Dosedanjega predsednika Ivana Benegalijo je zamenjal Jože Peklenik iz Iskre Telematike, ki je ob izvolitvi med drugim dejal: »Borci bomo poskusili svoje delovanje ohraniti vsaj na taki ravni kot doslej. V sedanjem trenutku se bomo usmerili predvsem v reševanje problemov proizvodnje delovnih organizacij kranjske Iskre«. Kazimir Mohar O načrt na Savski c. 3 in njihovo pn mov. upm oble matiko iz razvojno-proizvodnih pn tem, kaj zajema gospodarski TOŽD Avtomatske in varilne naprave za tekoče leto, nam j e odgovoril: Gospodarski načrt TOZD Avto- matske in varilne naprave za 1984. leto je grajen na osnovi gospodarskih gibanj v SRS in SFRJ, smernic v planu delovne organizacije, sprejetih stabilizacijskih ukrepov v TOZD in delovni organizaciji ter usmeritve proizvodnje v povečan izvoz, z namenom zagotavljanja deviz za nakup materiala. To pa z dru z drugimi besedami pomeni 28 % povečanje fizičnega obsega proizvodnje v p rune rjavi zletom 1983. ob cca. me v prime na vi z letom 1983. ob cca. 6,5 % povečanju števila zaposlenih, porast celotnega prihodka za 76 %, čistega dohodka za 46 % ter poslovnega sklada za 87 %. Predpogoj, da bomo ob zaključku leta realizirali precej optimistično in obvezujoče postavljene številke pa je, da znotraj temeljne organizacije, torej v lastni sredini; - dosežemo optimalne zaloge vhodnih gradiv, nedokončane proizvodnje in zalog končnih izdelkov, — izboljšamo organizacijo dela režijskih služb in same proizvodnje s ciljem skrajšanja pretočnih časov proizvodov skozi proizvodni proces, zmanjšanja stroškov poslovanja in spoštovanja dogovorjenih in potrjenih dobavnih rokov, - dvigniti raven tehnologije pri osvajanju novih proizvodov kot pri vzdrževanju redne proizvodnje in organizirati spremljujoči razvoj# — dvigniti nivo kakovosti izdelkov in storilnosti. Kot temeljna organizacija materialne proizvodnje smo pri vsakodnevnem poslovanju tesno povezani tudi z ostalimi subjekti v Avtomatiki, predvsem s TOZD skupnega pomena — TOZD Razvojni institut, TOZD Trženje in z delovno skupnostjo za skupne zadeve. izboljšati: izvajanje potek naročil S programskovolilne konference aktiva Zveze borcev. Investicija v Keramiki na startu Še pomembnejše od naštetih dejavnosti pa so tiste, ki so jih mladi v svojem poročilu sicer napisali na zadnjem mestu in sicer delovne. Prav gotovo ne gre razmišljati o vrstnem redu naštevanja aktivnosti, kadar je treba zabeležiti prizadevnost mladih, ki so ob koncu leta 1983 marsikatero soboto in nedeljo preživeli na delovnih mestih. Izpolnjevanje delovnih zadolžitev jim je bilo pomembnejše od zasebnega življenja — to pa je uspeh, ki bi ga OO ZSMS brez sramu lahko zapisala v uvod poročila. Po treh letih intenzivnega dela je naša temeljna organizacija pridobila gradbeno dovoljenje in izločila vsa sredstva —to niso le sredstva Keramike ampak združena, kar predstavlja posebno kvaliteto investiranja v Iskri.tudi takrat, ko TOZD sama ne zmore vseh obveznosti, je na začetku pogovora poudaril direktor TOZD Keramika Otmar Zorn. Aktivnosti, ki so predvidene pri izgradnji so v teku, zlasti del, ki je vezan na opremo. Ta je vsa domača, pri čemer posamezne dele te opreme izdelujemo sami ali v sodelovanju z Iskrinimi organizacijami. Naša značilnost je, da je vsa tehnologija domača, ni nobenega kupljenega znanja. Znanje, ki ga imamo v zdajšnjih pogojih dela ni moglo priti do izraza, saj so se nekateri problemi v stalnosti kva- litete ponavljali. Novi pogoji dela bodo odpravili vse ovire, ki danes katastrofalno vplivajo na proces dela. Kolektiv še vedno ne more verjeti, da je investicija potrjena, saj so doslej imeli že veliko podobnih obljub. Na drugi strani pa se vendar le čuti povečana pripadnost tovarni, povečana socialna varnost in večji zagon pri reševanju problemov. Z investicijo pa se delo pravzaprav šele začne in morali bomo v času izgradnje in v letih po investiciji trdo delati, da bi tovarno spravili na ustrezen ekonomski nivo. Po dolgem času izpeljana investicija v Keramiko je pravilna, tako kot je bilo pravilno investiranje v ostale elemente, ki so baza ostalih Iskrinih izdelkov. Ob koncu lahko rečem, da to, kar so Elementi za Iskro, je v perspektivi Keramika za IEZE. MIK MIRU MEGLIČU V SPOMIN Ne najdemo besed, s katerimi bi ublažili resnico, ki je kot nož zarezah rano družini, sorodnikom in vsem nam, tvojim sodelavcem. Ne da se opisati trenutka žalosti ob spoznanju, da je ugasnib tvoje mlado življenje. Izguba je boleče odjeknila v kolektivu, kjer si delal. Ko si se zaposlil pri nas, smo spoznali, da smo dobili vestnega sodelavca in tovariša. Vse naloge, ki si jih dobil, si vestno izpolnjeval in bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč, če je bilo potrebno. Zapustil si svoje najdražje -starše, ženo in dve hčeri, ki bosta pogrešali tvojo neizmerno ljubezen. Le kaj je lahko večja tragedija kot v mladosti izgubiti očeta. Stane Kavkler. lomne zadev Tako moramo v sodelovanju s TOZD Trženje servisa naših naprav, potek naročil izdelkov ter izboljšati poslovanje skupne nabave s poudarkom na uvozu vhalnih gradiv. Na domačem trguje pereče tudi področje cenovne politike končnih izdelkov, predvsem na programu valjenja, kjer podražitve barvne in črne metalurgije ogrožajo rentabilnost proizvodnje. V sodelovanju s TOZD Raz' institut bomo v TOZD oranih spremljajoči razvoj, obravnavali cijsko reprodukcijsko dejavnost celoto, s ciljem optimiranja posarfl' nih delov tega procesa ter izboE tehnično dokumentacijo z uveo' prevzema med TOZD, ob dogov°r nem načinu sodelovanja pri uvaj® novih proizvodov. Ena od primatl nalog ic tudi skrajšanje trajanja pn meznin nalog, ki so vezane na 1 proizvodnje že v tem letu. S pomočjo strokovnih služb delovne skupnosti za skupne zadč! pa motamo vpeljati novo vrednot® del in nalog in uvesti dodatno izo6! že vanj e zaposlenih za zahtevi dela. Ostajajo še naloge s podre1 posebne finančne službe, priprav? izvedba investicije ter v sodelovanj! poslovodnim odborom Avtoma! priprava programske usmeritve te: Ijev skupnih tehnologij v delovni nizaciji in kot izredno pomemb1 uvajanje ustreznega informacijska sistema vezanega na nabavo račun, nika. Slednje postavljamo kot f izmed osnov, da bomo imeli tudi naši temeljni organizaciji tekoč P(; ded nad določenim delom poslovanj, kar pogojuje pričakujoče posl<’vl' rezultate. Izhajajoč že iz preteklega leta, glede na gospodarska gibanja v pr mesecih letošnjega leta, pričakuje1? tudi pri realizaciji našega načrta te^ ve in sicer pri zagotavljanju fman^ sredstev, tako dinarskih, kot devizr pri materialni oskrbi s strateškim divom na domačem trgu in z zastoji proizvodnji, ki bodo izhajali iz nejlj vočasne "materialne oskrbe, vsemu pa nam pregled po posameznj proizvodnih področjih naše temeti! organizacije daje možnosti, da n maksimalnem angažiranju celotiKI kolektiva in s tem vsakega delat' posebej, doprinesemo k dobre1/ poslovanju TOZD, oz. celotne delof organizacije. Tako imamo na področju valjaj pokrita naročila, ki izhajajo iz pogr za SSSR, ZRN. Kitajsko itd.', iz f. ----- železniški cSti grama avtomatizacija prometa nas obvezuje Turčijo, iz alarma pa s Ob tem je naše delo tudi vezano uvajanje novih tehnoloških prijel1'.j. z novo proizvodno miselnostjo, ki), bo potrebno vzpostaviti reprodukcijski verigi. S solzami v očeh smo se poslovili od tebe. Miro, hvala ti za trud, ki si ga namenil kolektivu. Ostal nam boš v nepozabnem spominu. Sodelavci TOZD Stikala ita* :r,d vP TOZ1 par*1 T°Zd ELEMENTI ZA ODPRAVO RF MOTENJ Odpraviti motnje več izvažati Ko smo Oskaija Časa, direktorja TOZD Elementi za odpravo RF motenj DO Kondenza-toiji iz Semiča povprašali, kako je poslovala njuiova TOZD v rpinulem letu, nam je odgovoril: Pr0^jem razmeroma težavnim pogo-^‘Sosnodarjenja je naša TOZD v mi-a rn letu dosegla določene uspehe. Je Do0 smer razv°ja naše tozd, to s/,ečanje proizvodnje, smo dosegli, toni!110 *anr uresničili za 24 % večjo L’Zvodnjo kot pa v letu 1982. Dolo-»a^uspehe smo dosegli tudi pri dose-LJl. konvertibilnega izvoza, saj i,, 8« izvoz v višini 1.422.629 d smo eeli za 10% v primeijavi z leta 1982. Seveda pa to še I izvnpresei ______r_____________ li eč m zadovoljivo, saj pomeni naša realizacija izvoza na konverti-Kk območje le 66% izpolnitve IbjL^8a plana izvoza. Izpad konverti-nien • 'zvozaL in proizvodnje, name- Vaš kritičen in odprt pristop k tej problematiki je vsekakor vzpodbuden m hvalevreden. Kje so torej vzroki za nedoseganje plana izvoza in kakšne ukrepe že izvajate ali pa jih še boste v tem smislu? Ko smo podrobneje pregledali doseganje plana izvoza v lanskem letu po posameznih področjih, smo ugotovili: izvoz v Zvezno republiko Nemčijo smo dosegli v višini 688.000 dolarjev ali 69 % izpolnjeni plan izvoza v to deželo. Vzrok, da plana nismo dosegli, je bilo pomanjkanje naročil. Mnogo manj pa smo izpolnili plan izvoza v Italijo in osnovni vzrok izpada izvoza v to deželo je bil v pridobitvi ustreznih atestov, ki si jih še do danes nismo uspeli pridobiti v celoti. Podobno smo imeli velik izpad planiranega izvoza v Avstralijo in Francijo. Res je sicer, da recesija pojenjuje le v nekaterih deželah, vendar pa je tudi res, da je naš delež v svetovni menjavi tako majhen, da bi zagotovo z boljšim delom na vseh področjih delovanja lahko dosegli ugodnejše izvozne rezultate. To seveda ni samo naša želja, temveč nuja glede na "znane pogoje gospodarjenja na področju deviznega poslovanja. it ^ ^zvodrje v DO Kondenzatorji v Semiču, tudi " č P? ivaflj' ,slovi> etaj piv atei> inč1? ,iz# mž!1 std' Izlet na Donačko goro 1$^ kaninska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v nedeljo, 8. aprila 1984 zanimiv panski izlel na Donačko goro, ki je kontrolna točka Štajersko—zagorske planinske Joscbni avtobus, ki bo imel odhod ob 6. uri izpred hotela Creina, nas bo peljal do ,selja Žetale pri Rogatcu. Od tu je do vrha 883 m visoke Donačke gore, ki premore j lefen planinski dom, le dbbri dve uri zmerne hoje. Po zasluženem počitku bomo po J!1 poti sestopili do Sv. Jurija, kjer nas bo čakal avtobus. Cena prevoza bo 200 din. odnika Igor Kloar in Edo Erzetič priporočata udeležencem dobro obutev, saj se a zgoditi, da bodo ponekod še ostanki snega. **13Vf* in vnlnčilu c rv rt* i o m a \/rvl n n PoiV i-z to »nič Jave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, tel.: 2822 do srede, 4. ieziz nelj^r^- •a >to4 elH jrei ;lo' $ i/ išW| lb* no v žin01. ki)! elo« časopisne novice Pod' m.0kI0n05ki Iskri so lahko več kot zadovoljni z lanskimi proizvodnimi in VV,mmi.dosežki’ k' 50 i^1 dosegli kljub slabim obetom na začetku lanskega leta. •tVn ' 50 toko, da so do skrbnosti izkoristili notranje rezerve, povečali produk-0 ”st “i izvoz, seveda pa so zaradi dobrih poslovnih rezultatov lahko povečali tudi one dohodke za 35 %. Vse to prispeva k vedrejšemu razpoloženju, čepravjih na (Otku leta krepko prizadeva odlok o zamrznitvi cen. Samo v prvem četrtletju zaradi njega izgubili petino lanskega prihodka. k-^kter TOZD Ludvik Lovše je povedal, da bodo tudi letos povečali proizvod-n ^ ^etrt'no> vrednoteno po stalnih planskih cenah. Seveda ne bo šlo brez dodat-Zm P.ovedevanja produktivnosti, ki bo letos skoraj za desetino večja. Žal pa se bo fnjsala ekonomičnost poslovanja zaradi naraščajočih stroškov - Dolenjski list. »ost' tronska industrija Iskra iz Kranja je v Alžiriji sklenila novo kupčijo v vred-to ' ^ milijona dolarjev. (Opomba: Ker je DO v Škofji Loki neposredno poslala rj|0 ®st Tanjugu, je seveda naslov organizacije napačen. Tanjug namreč kljub opozo-Gre 56 06 ve za organizacijo Iskre in venomer piše, da je vsa Iskra v Kranju), dobavo izdelkov videotehnike, predvsem prenosnih televizorjev v delih in Ktronskih sestavnih delov alžirskemu partnerju iz mesta Sidi del Abesa, ki je doba 6 .^dišče alžirske elektronske industrije. Škupna vrednost Iskrinih kupčij in Ve/V’ sklenjenih z Alžirijo, znaša letos približno 9 milijonov dolarjev. Mariborski er, Ljubljanski dnevnik, Glas Slavonije, Osijek itd. * Ljubljani so predstavniki SOZD Iskra in Atletske zveze Slovenije podpisali VrhuniJm 0 s°dclovanju, s katerim je dobila Iskra pokroviteljstvo nad slovensko Ulmsko atletiko. V imenu Iskre je sporazum podpisal direktor marketinga Jaka njem lC> za Atletsko zvezo pa njen podpredsednik Milan Jerman. Iskra bo v letoš-_ . . letu prispevala za slovensko vrhunsko atletiko 1,6 milijona dinarjev - Dnevnik tekst pod sliko. ^ /•"en ista stvar, toda iv mehanik posta hstnivna^pv" k®1 delov ni vedno na razpolago, je mojster predlagal, naj “•k odide v Beograd in poišče rezervni del. atti- "i-* revizor m svetovat lasmrKU, naj se vrne cez eno uro. Lastnik televizoija tonav1 mogel vetjeti, da so med tem časom televizor popravili, odstranili majhno eako, za popravilo pa je plačal 200 dinarjev - Front štobode, Tuzla. ^^d začetka letošnjega leta do danes (Glas, Banja Luka 25. februatja) niso iz ^ jna poslali niti grama bakra kupcem na domačem tržišču - je povedal kometci-Vu^r^Ltor Valjaonice bakra i aluminija Slobodan Penezič Krcun v Sevojnu Rutko nilcak m0Vi^. Razlog za to ni vreme, namreč pomanjkanje surovin- Pravzaprav to ni VaH ° pm^nečenje, ker ni bakra, za domače potrošnike. Za prvo trimesečje ima dohn0n^Ca P°80dbo z dobavitelji surovin za 15 tisoč ton bakra, do sedaj pa ga je -.aa komaj 2.905 ton. Tudi fabrika kablova Elka v Zagrebu bi morala dobiti v a^u 400 ton bakra, predelala ga je samo 119 ton. Zbral in uredil Marjan Kralj In kako nameravate v letošnjem letu odpraviti dabosti in težave preteklega leta? Tako nameravamo letos uvesti v proizvodnjo kondenzator tipa KGB ustreznih dimenzij, nadaljevali bomo z razvojem filtrov s tekočim impre-gnantomv smislu pocenitve, poenostavitve proizvodnje in doseganje kvalitete, dalje bomo začeli postopno uvajati nove tipe kondenzatoijev KG A za namensko določenega uporabnika. V letošnjem letu moramo uvesti v proizvodnjo kondenzator razreda XY na plastične folije. Letos bomo prešli s spajkanja kondenzatoijev na punktira-nje z namenom doseči večjo Kvaliteto razvidno, da težave in slabše rezultate pri izvozu na vseh področjih poslovanja. Nesporno pa je, da je največ težav izhajalo iz naše nizke tehniške opremljenosti. Nesprejemljiva je bila tudi neizpolnitev plana investicijskih vlaganj, zlasti tistega dela opreme, ki bi morala biti izdelana v naši lastni delovni organizaciji. Zato bomo morali letos nujno uresničiti naš celoten plan investicij za leto 1984, če bomo hoteli odpraviti vse težave v proizvodnji, ki so nas pestile minulo leto. D.Ž. Prvenstvo Kibernetike v smuških tekih Objavljamo rezultate 1. prvenstva Kibernetike v smučarskih tekih, ki je bilo 1. marca 1984 na Kokrici pri Kranju: ŽENSKE, Razred C: 1. Krampi Mira DS ATS. Razred B: 1. Jemc Ivanka ŠT., 2 Rozman Vida 1NSTR., 3. Sitar Francka ŠT. MOŠKI, Razred C: I. Štros Rok VZDRŽ, 2. Dagarin Lovro TSD, 3. Coleman Miro "INSTR., 4. Gros Franc STIKALA, 5. Krampi Mitja VZDRŽ., 6. Rant Miro INSTR., 7. Pogačnik Anton MEH., 8. Vobovnik Milan INSTR., 9. Bartol Janez STIKALA. Razred B: 1. Pogačnik Zdravko INSTR., 2. Tepina Marjan INSTR., 3. Vidic Miro INSTR., 4. Zaplotnik Edo INSTR., 5. Veskovič Leopold INSTR., 6. Košir Jože MEH., 7. Faganel Franci INSTR., 8. Fister Blaž MEH., 9. Kožar Rajko DS ATS, KI. Babič Jože DS ATS, 11. Mazi Matjaž MEH. Razred A: 1. Bešter Srečo VZDRŽ., 2. Vogelnik Aleš INSTR., 3. Justin Franc MEH., 4. Martinjak Stane KOMERC,., 5. Katrašnik Andrej MEH., 6. Justin Murjpn MEH. R. Kožar ZAHVALE Ob smrti moje drage žene ANICE ŠLEB1R se njenim sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Števci DO Iskra Kibernetika iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala velja Janezu Pernušu in Stanetu Zaplotniku mož Franci s sinom Iztokom in hčerko Tatjano, Ob smrti mojega dragega očeta JERNEJA KLINARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam v DO ERO za podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti hčerka Milka Komurko. Ob boleči in mnogo prezgodnji izgubi našega dragega EDVARDA ZAJCA se iskreno zahvaljujemo upravi in vsem sodelavcem Iskrine tovarne TV sprejemnikov Pržan, za izrečena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Antonu Beravsu za tople poslovilne besede žena s sinovoma. Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MIRA MEGLICA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem in sodelavkam TOZD Stikala za podarjeno cvetje, denarno pomoč, sočutje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako sc zahvaljujemo Francu Ziherlu za nošenje žare in Igorju Šavsu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala žena Jatjana s hčerkama Jasno in Sašo. Zz tujega strokovnega tiska 150 let mostiščne vezave Whmtslonova mostiščna vezava in Graetzova usmerniška vezava predstavljata najpomembnejšo osnovno vezavo v elektrotehniki. Zanimivo pa je, da Wheatston in Graetz nista bila prva, ki sta odkrila mostišč no vezavo. Prvi popis mostiščnega stika je podal S. Hun ter Christie ob koncu leta 1933, le nekaj za tem, ko je Faradaj odkril indukcijski zakon. Sele 10 let kasneje je objavil Charles Wheatston (1802 do 1875), profesor eksperimentalne filozofije na londonski kraljevski univerzi, svoje delo trAn A ccount of several new Instruments and Processes for determining the Constants of Voltaic Circuit", v katerem je popisal mostiščno vezavo a pri tem odkrito priznal, da je metodo najprej objavil S.H. Christie. Mostiščna vezava je postala nato osnovni stik v elektrotehniki. Dve barvi iz enega topa Tektronix je predstavil lani maja v Philadelphiji novo tehnologijo barvnih slikovnih cevi. Cev ima samo en elektronski top; barvi dobi iz posebne fosforne plasti z zeleno in rdečo emisijsko konico. Poglavitna stvar je pravzaprav hitro optično stikalo, ki ga je Tektronvc imenoval „color swi-tch“. Prednost novega sistema z enim samim topom je, da ima lastno konvergenco v cevi in y dobrem kontrastu tudi pri razsvetljenem okolju. Uporaba nove tehnologije je namenjena predvsem osciloskopom, logičnim in spektralnim analizatorjem itd. Razvoj še ni končan. Naslednji cilj so tri barve v isti tehnologiji. Operacija kratkovidnosti. Radial Keratotomy je angleški naziv za mikrokirurški poseg, s katerim operativno korigirajo kratkovidnost. Po 8 - 16 vrezih v očesno roženico se spremeni zakrivljenost površine roženice na temelju očesnega pritiska in s tem tudi kot vpadajoče svetlobe. Postopek so razvili leta 1973 v Sovjetski zvezi, v ZDA pa so med tem že opravili približno 20 tisoč operacij. (VDI Nachricht e n št. 9-2. marec 1984). Samo vedeti je premalo Inose Hiroshi, profesor elektronskega inženiringa na univerzi v Tokiu meni, da kriza računalniške programske opreme zavira delež mikroelektronike pri napredku. Vzrok za to vidi v dveh dejstvih: mikroelektronika se je razvila izredno hitro in s tem tudi računalniška strojna oprema, ki se je pocenila. Po drugi strani pa je premalo strokovnjakov za zapis programov. Hiroshi računa, da bo do leta 1985 potrebno 200 tisoč do 700 tisoč strokovnjakov za tdelavo programske opreme. Natančne meritve Premikanje, manjše od ene tisočinke milimetra, sedaj lahko merijo in registrirajo. Američani so izdelali podvodno merilno napravo, ki spreminja signale p svetlobne in jih prek svetlobnega kabla posreduje merilni napravi. 'Visokoobčutljive senzorje so izdelali po naročilu ameriške mornarice. Merilnike uporabljajo tako, da jih vlečejo za ladjami in s tem merijo vodni pritisk, temperaturo in pospeške. Koncentracija alkohola Siemens je izdelal merilnik - električni analizator, ki v nekaj sekundah ugotovi promil alkohola pri voznikih po pihanju v aparat, brez sleherne uporabe balončkov. Prenosna naprava v policijskem avtomobilu prikaže promilno vrednost digitalno. Merilni postopek izkorišča fizikalni učinek, da alkoholne molekule absorbirajo toplotno sevanje. Računalniške tatvine Pri vsakem legalno prodanem programu za mikroračunalnik J 4-8 nedovoljenih kopij. Skupna izguba proizvajalcev programska rviJniflčP nnremt* rnnšn snmn d 7DA slcnrni nnl miliinrrfp Hnlnripv t nared e :e raču- t _________,___,______t ..... fucurtuirii*r\iri jviul/l/k. vzivji iv/u/i/ vttez eni izdelovalci kopij, ki na mah razmnožijo nekaj 100 ali celo 1.000 programov. Za zaščito pred softsvare-pirati so sedaj odkrili tako imenovani „prolok“ varnostni sistem, sestoječ iz dveh delov, od katerega si mnogo obetajo. 'y Električni avtomobil Znano je, da razvoj električnega avtomobila najbolj zavira neustrezno skladiščenje električne energije, skratka, sedanji akumulator ne ustreza novim zahtevam. Z odkritjem natrij-žveplene NaS baterije se je radij električnega avtomobila povečal na 250 kmJn tudi cena za prevožen kilometer bo nižja. Zahodni Nemci so izračunali, da je sedanja poprečna poraba električnega avtomobila 0,32 kilovatne ure na kilometer, oziroma 5 DM stroškov za prevoženih 100 km, seveda : dosedanjimi svinčenimi akumulatorji. Letos bo samo zahodnonemški VWpreizkušal 50 Golfov z električnim enosmernim pogonom. Ekipa, ki se ukvarja s tem delom, šteje 20 inženirjev (60 ljudi) in so ji dodelili za razvoj 12 milijonov DM. Zbral, prevedel in priredil Marjan Kralj Kulturniki — pozor! )Ov) Na pobudo KOS SOZD Iskra pripravljamo v Iskri almanah oz. zbornik vseh kulturnih dejavnosti. Združili hočemo v knjižni obliki vse literate, likovnike, fotografe, pevce, fokloriste, recitatorje in animatorje. Naprošamo vse, ki se na kakršen koli način ukvarjajo z umetnostjo, še posebej pa vodje kulturnih skupin, da nam pošljejo podatke o dejavnosti, po možnosti opremljene s fotografijami. Formular je videti takle: delovna organizacija: TOZD: dejavnost: ime in priimek: rojstni podatki: zaposlen: dela, stvaritve, dosežki: razstave: nastopi: tematika (stil, vsebina): Vse informacije se zbirajo pri Matjažu Kocbeku, IC, TOZD Marketing, Poljanska 31, Ljubljana, telefon: 325-061. Počitnice v letu 1984 Referat za rekreacijo v Iskri Kibernetiki je tudi letos pripravil program letovanj, s katerim vam skuša pomagati pri izbiri kraja, kjer boste labko čim bolje in čim ceneje letovali. Posredujemo vam razpis za letovanje v kampu »Mir« na Dugem otoku in razpis za letovanje v koči »Mladost« na Krvavcu. Vse, ki jih zanima Kompasov program letovanja, obveščamo, naj se zglasijo v poslovalnici Kompasa v Kranju (ob veleblagovnici Globus), ki sprejema prijave in daje izčrpne informacije o letošnjem programu. Kdor se zanima za letovanje v počitniških prikolicah, naj se prijavi na interni razpis temeljne organizacije, v kateri je zaposlen. O prostih kapacitetah v počitniških prikolicah vas bomo informirali v začetku maja. DOPUST V KAMPU »MIR« NA DUGEM OTOKU Kamp »Mir« je na skrajno južnem delu otoka, v zalivu Telaščica, tik ob morju v gostem borovem gozdičku. Dostop je možen samo po morju. Cestne povezave z ostalimi kraji na otoku ni. Najbližji naseljeni kraj je mesto Šali. Termini izmen in cene letovanja v kampu »Mir« L SKUPINA IL SKUPINA Ul. SKUPINA Datum izmene Datum izmene Datum izmene od — do od — do od — do I. 14.6.-24.6. 15. 6.-25. 6. 16. 6.-26. 6. II. 24.6.- 4.7. 25.6,- 5.7. 26.6.- 6.7. III. 4. 7,—14.7. 5.7.-15. 7. 6. 7.-16. 7. IV. 14. 7.—24. 7. 15.7.-25. 7. 16.7.-26.7. v. 24.7.- 3.8. 25.7.- 4.8. 28.7.- 5.8. VI. 3. 8.-13. 8. 4. 8.-14. 8. 5. 8.-15. 8. VII. 13. 8.-23. 8. 14. 8.-24. 8. 15. 8.-25. 8. VIII. 23.8.- 2.9. 24.8,- 3.9. 25.8,- 4.9. IX. 2. 9.-12.9. 3. 9.-13. 9. 4. 9.-14. 9. Opomba: L izmena je v času izven glavne sezone. Letovanje se prične s kosilom, konča pa z zajtrkom. Termini izmen za letovanje z lastnim šotorom Turistična taksa Plača se na licu mesta in ni vključena v ceno penziona. Kampiranje na tujem zemljišču Vsi, ki bodo kampirali na najetem zemljišču, bodo plačali dodatne stroške najema na licu mesta. Način prijave Prijave sprejema Rajko Kožar, Iskra Kibernetika, DS ATS, Referat za rekreacijo, tel. (064) 22-221, interna 29-52. Zaposleni v Savški loki se lahko prijavijo osebno vsak dan od 8. do 13. ure. Zunanji gostje se lahko prijavijo tudi na osnovi telefonske potrditve prostih kapacitet, s tem da morajo v roku 5 dni poslati prijavnico in potrdilo o vplačilu akontacije na gornji naslov. Ob prijavi vplačajo zaposleni v DO Kibernetika, Telematika in ERO 2.000,00 din akontacije. Zunanji gostje plačajo ob prijavi 50rT celotnega zneska za 10—dnevno letovanje. Denar nakažite s položnico na žiro račun št. 51500—601—10446, Iskra Kibernetika, TOZD Delavska restavracija, Savska loka 1, Kranj. Način odjave — Upoštevamo samo pisne odjave. — Pri odjavi nad 30 dni pred odhodom se zadrži 700,00 din za manipulativne stroške. — Za odpoved od 30 do 10 dni pred odhodom se zadrži 30% od cene letovanja po osebi. — Če pride do odpovedi zadnjih 10 dni pred odhodom, se zadrži 50% od cene letovanja po osebi. — V primeru odpovedi zadnjih 30 dni pred odhodom zaradi dokumentirane višje sile, se zaračunajo le manipulativni stroški 700,00 din. — Če dopustnik najde zamenjavo sam, se mu vrne celotno vplačilo. Datum izme- IZMENA ne od do I. 2.7. 12.7. II. 12.7. . 22.7. III. 22.7. 1.8. IV. 1.8. 11.8. V. 11.8. 21.8. Opomba: Vse izmene so v času glavne sezone. Cene letovanja za zaposlene v Kibernetiki, Telematiki in Električnih orodjih Predsezona Glavna sezona Način letovanja otroci odrasli otroci odrasli v šotorih kampa z lastnim šotorom 3.400 2.700 4.800 3.800 4.200 3.300 6.000 4.700 Cene letovan.ia za zunan.ie (toste Predsezona Glavna sezona Način letovanja v otroci odrasli otroci odrasli v šotorih kampa 7 lastnim šotorom 4.300 3.690 6.100 5.100 5.400 4.509 7.800 6.300 Opomba V ceno je vključeno 10 polnih penzionov. Do cen za otroke so upravičeni otroci, rojeni leta 1974 in mlajši. Za otroke do drugega leta, ki ne koristijo penzion-skih uslug, se plača dnevno 70,00 din. Cena prevoza z ladjo iz Sukošana v kamp in nazaj Cena za odrasle je 500,00 din, za otroke do 10 let 300,00 din, otroci do drugega leta ne plačajo prevoza. Avtobusni prevoz Organiziran bo avtobusni prevoz na relaciji Kranj — Sukošan — Kranj. Cena prevoza za zaposlene v kranjskih DO Iskra in za njihove svojce je 1.000,00 din, za ostale pa 1.700,00 din. Organizator lahko odpove prevoz, če ni prijavljenih vsaj 35 potnikov. Če prevoznik spremeni ceno prevoza, je kupec dolžan sprejeti podražitev do 20%. Pri višjih podražitvah pa ima kupec pravico odpovedati prevoz in tudi letovanje, če to želi, brez obvezne povrnitve nastalih stroškov. DO AVTOMATIKA Tekmovanje smučarjev TOZD Orodja v veleslalomu V soboto, dne 17. 3. 1984 smo imeli smučarji TOZD Orodja tekmovanje v veleslalomu na Soriški planini. V prelepem sončnem dnevu.smo se ob 8. zjutraj z avtobusom odpeljali na Soriško planino. Po približno uri vožnje smo prišli na cilj. Bilo je zelo lepo, sončno tudi na vrhu. Tekmovanje se je pričelo ob 11. in po dveh razburljivih vožnjah smo tudi dobili zmagovalca TOZD. Ostanek dneva smo preživeli na smučišču brez nezgod. Ob •16. smo že odhajali iz Soriške planine, do gostilne pri Slavcu, kjer smo imeli razglasitev rezultatov in kosilo. Tekmovanje je potekalo v zelo dobrem vzdušju in vsi udeleženci so bili zadovoljni. Rezultati: „ 1. Predalič Zvone 41,00 2. Schmautz Aleš 42,00 3. Majetič Bojan 42,50 • 4. Plestenjak Rajko 44,80 5. Ferdin Niko 46,20 6. Vodenik Roman 47,00 7. Tomšič Franc 47,00 8. Laznik Ivan 47,10 9. Snoj Vinko 48,00 10. Pirnar Andrej 48,10 11. Rihar Vinko 53,50 12. Podgornik Boris 53,60 13. Lalin F ranči 54,00 Skupina B; 1. Tischler Zoran 46,20 2. Čirič Milan 47,50 3. Paš Emil 47,80 4. Novak Franc 51,00 5. Rotar Martin 54,00 6. Gerl Boštjan 0 Milan Čirič x______________________________________y LETOVANJE V HIŠICI »MLADOST« NA KRVAVCU (V času od 1. 5. do 31. 8. 1984) Delavce, ki jih zanima najem počitniške hišice »Mladost« na Krvavcu, obveščamo, da bomo prijave začeli zbirati 7. aprila, in sicer za maj, junij, julij in avgust. Prijavite se lahko osebno ali pisno v DS ATS, pri Rajku Kožarju, tel.: 29-52, kjer dobite dodatne informacije. Pisna prijava naj vsebuje ime in priimek, tel.: številko, zaposlitev, želeni termin in rojstne podatke prosilcev. Prijave bomo zbirali do 15. maja 1984. V hišici je šest ležišč. Najeli jo boste lahko za tri do štiri dni. Prednost imajo tisti, ki hišice niso koristili zadnji dve jeti in tisti, ki v hišico sprejmejo več članov, ki so zaposleni v kranjskih DO Iskra. , Rajko Kožar PRIJAVNICA ZA LETOVANJE NA DUGEM OTOKU od------------------—— ---------------— ------- Številka šotora (ali lasten) Ime in priimek 1.-------------------- 2.--------------—— 3.--------------------- 4____,_________________ 5. ------------------- Naslov doma:---------------------------------------------tel.:-------- Datum prijave:-------------------------------------------Podpis: — Prevoz: avtobus, lasten (ustrezno obkroži!) Leto rojstva ’ Zaposlen (DO) Brez napotnic ne bo mogel nihče na letovanje. Vse ostale informacije boste dobili ob prijavi. Navodila za potovanje na Dugi otok, o možnosti parkiranja in o voznem redu ladje bomo objavili kasneje. Prihodnje leto nova Iskrina šola Z usmerjenim izobraževanjem je obseg izobraževanja na Iskrini srednji šoli v Kranju hitro naraščal. Sedanja šola bi po zmogljivosti lahko sprejela le 200 učencev, vendar jo trenutno obiskuje kar 1.120 učencvev (v 40 oddelkih) in 134 odraslih (v 5 oddelkih). V novem šolskem letu bo v šolo prišlo okrog 100 novih učencev, kar pomeni štiri nove oddelke. Razmere na šoli so resnično kritične, o tem smo že večkrat poročali. Razvojni programi kranjske Iskre in drugih OZD v Kranju in na Gorenjskem zahtevajo vedno več strokovnih kadrov. Omeniti je treba tudi široko družbeno usmeritev za izobraževanje proizvodnih poklicev in s tem povezane paloge za zaposlovanje mladih. Velike potrebe po kovinarskih in elektrotehniških kadrih kažejo tudi razpisane štipendije OZD. Predvsem Iskrine delovne organizacije pa tudi druge so potrebe po kadrih pravilno razumele in se s podporo družbenopolitične skupnosti odločile za nadomestno gradnjo na Zlatem polju v Kranju. Tako naj bi predvidoma spomladi prihodnjega leta že dobili novo šolo. To bo enonadstropna zgradba s skupno površino prek 8.000 kv. metrov. V njej bo 30 splošnih in strokovnih učilnic in 15 delavnic. Šola bo omogočala eno in pol izmenski pouk za predvideno število učencev. Popoldne bo potekalo izobraževanje ob delu in dopolnilno izobraževanje. Po pričakovanjih ho šola ob izgradnji že polno zasedena. V novi šoli bodo pomembna pridobitev tudi spremljajoči prostori kot so šolska kuhinja, knjižnica s čitalnico, prostori za interesne dejavnosti, večji prostor za prireditve, zaklonišče, kopirnica ter prostori za strokovne delavce. Žal pa telovadnice ne bo zraven in bo treba izgradnjo načrtovati x prihodnjem srednjeročnem načrtu. Vrednost celotne investicije znaša okrog 47.3 milijonov din. Okrog 100 milijonov din so združile Iskrine DO, ostala sredstva pa so pridobljena s samoprispevkom občanov. Investitor nadomestne gradnje je Iskra Kibernetika. Nova šola bo pomembna pridobitev za učence, učitelje kot tudi za gorenjsko gospodarstvo, ki zelo potrebuje kvalitetne, izobražene kadre. Izobraževanje učencev Iskrine srednje šole elektro-^ tehniške in kovinsko-predelovalne usmeritve poteka na treh lokacijah, kar 28 oddelkov ima samo popoldanski pouk in nimajo zagotovljenega kosila, 15 oddelkov pa je na kranjski gimnaziji. Zato vsi težko čakajo nove prostore na Zlatem polju. Alojz Boc Turni smuk s Kotovega sedla Planinsko društvo Iskra bo priredilo 7. in 8. aprila turni smuk s Kotovega sedla. Odhod bo v soboto, 7. aprila ob 14,30 (avtobusna postaja Ljubljana, boks št. 7). Prijave in informacije Milan Sval, Iskra Elektrozveze, tel.: 575-212, int.: 87. Jubilej planinske sekcije DO Iskra v Kranju Letos praznuje Planinska sekcija DO ISKRA Kranj K), obletnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Ob jubileju bo v petek 6. aprila ob 19. v dvorani DPO (nad Delavsko restavracijo) priredila skromno slavnost, s katero se bo poskušala nekoliko predstaviti javnosti, posebno planinskemu občinstvu. Dnevni red bo naslednji: 1. Slavnostna otvoritev z govorom 2. Podelitev priznanj 3. Predvajanje barvnih dia in fil- mov- Prijatelji planinstva VABLJENI! Med dolgoletnimi sodelavci. Cilka in Stane Hrženjakv pokoj V TOZD Orodjarna so se sodelavci s prisrčno slovesnostjo poslovili od zakonski paru Hnenjuk, Cilke in Stanetu, ki slu skupaj nabrala skoraj 50 tet dela v Orodju'* Ni veliko parov, ki hi toliko let ohranili z vestobo eni delovni sredini. Seveda sta op'*' ljulu vsak svoje delo in vsak od njiju je ob odhodu v pokoj zapustil močne sledove s v'1 jim dolgoletnim delom. Cilka je kol skladiščni kunolekar skoraj polnih dvajset let skrbela za red na sioj1' področjujlela. Orodjarno pa bo zdaj zamenjal domači vrt, pletenje, domače živali veliko drobnega dela gospodinje. Časa ji kljub temu, da ne bo hodila v službo, n( ostajalo, kar velja tudi za Staneta. Stane pa se svojih začetkov spominja takole: »Najprej sem delal pri železnici, letu 1955 pa sem prišel i tedanje Elektrozve:?11' 'Pod^ Linhartovi, letu 1970 pa i Orodjarno v Stegne. Najprej se je bilo treba privajati na Irf' ju, a silnem stroju, z izpitom pa sem poslal brusilec orodja. Danes lahko rečem, da ni st'1" livj ^ ki je nebi brusil v teh letih, pa tudi veliko brusilcev sem učil. Spominjam se, da smo'1' ^du p sili tudi s klavirsko žico delali radius, velikokrat je bilo to povsem rokodelsko ul' danes so seveda tu novi stroji, s katerimi se da delati do tisočinke natančno. Spomini"*. V(j p se posebno delu, veliko ga je bilo, za Šentjernej. Zelo zagnani so bili, za njih smo o1* «e y 5 orodju. Sicer pa smo v tistem času praktično ustanavljali temeljne organizacije, to ji ^ I flior^ zanimivo delo«. 1tay | SpominHo Stanetu kur vreli, saj se jih je v teh letih nabralo veliko, k esel je svojlf 55^. mentorskega dela, suj so skoraj vsi brusilci šli skozi njegove roke. llej i Odhod 1 pokoj tudi zanj ne pomeni mirovanju domu, saj je Stane od nekdaj akti' l" družbenopolitičnih organizacijah, zdaj bo delal 1 krajev ni skifpnosti, poleg šte"'"' l0yjjj konjičkov. I zvezi z njegovim dosedanjim delom pa je darilo sodelavcev, ki so mu P1 to pjj . durih kbzlgzu brušenje nože\. Bolj primernega darilu si ni mogel želeli. Težko ji{11 let kateri spomini bodo močnejši. Cilkini in 'Stanetovi na delo v Orodjarni, ali spomi"1' Mlnj; izkušnje, ki sta jih pustila svojim sodelavcem v kolektivu Orodjarne. ^ 21 L. er S< Al M o A le iSloy ,saj V, >oda ige. Upokojencem bivše Elektromehanike Način izplačevanja dodatnega regresa za letovanje upokojencev Samoupravni organi temeljnih organizacij Iskre Kibernetike, Telematike in Ek so sprejeli sklep o združevanju sredstev za rekreacijo. Del teh sredstev je namenje111 tudi za dodatno regresiranje letovanja upokojences . Do dodatnega regresa za letovanje so v letu 1984 iz združenih sredstev upravič* upokojenci vseh treh delovnih organizacij Iskre v Kranju in to po naslednji lest''1 - do 7000 din pokojnine 2500 din dodatnega regresa, - od 7000 din do 8000 din pokojnine 2200 din dodatnega regresa. - od 8000 din do 9000 din pokojnine 1800 din dodatnega regresa. Upokojenci nad9000 din pokojnine niso uprav ičeni do dodatnega regresa. Up0^ jenci lahko koristijo letovanje v kampu »MIR« na Dugem otoku. Prijave bo v ap" pričel sprejemati Rajko Kožar, tel.: 29-52, v Kibernetiki. Dodatni regres se daje samo v primeru koriščenja dopusta in to za 7 do Hl-dne'j letovanje, kar se dokaže z računom. Za uveljavitev dodatnega regresa naj upokoj <01 ( °ko| 'Otti . 0, lev,, Pev N, Žajč 0: Pred UsPe čajč kad biblije, 6. užitne rastline s klobux4vega betom, 7. mariborski baletni plesalec/jls^. ograf in režiser (Dco), 8. sodobni d0* in novelist (Janez), 9-. prevajalec boginja m jinja mladosti, 11. sultanova 'T11 Carigradu do leta 1918, 12. avtom0 oznaka Sarajeva, 17. hrvaška pevka glasbe (Ksenija), 19. orodje za ddr* kratkim prečnim rezilom, 22. desni Donave na Bavarskem, 23. ime italijanske pevke Taddio, 24. travniška rastlina grenkega okusa, 26 ’ 27. južnoslovanski skupinski ljudski P krogu, 28. kratica za ,.Ljudsko pr«'’ 30. akontacjja.