uno jan. pri- uno : in mo silni niti etja val« r P-'oril iao■ :vaP i S! tudi vsaj jčih. 'O* igaf jkof 1 P» Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 • tel. 37603 Polletna naročnina...............L 1.001) Letna naročnina..................L 2.000 Letna inozemstvo ................L 3.000 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XVII. - Štev. 42 (867) Gorica - četrtek, 14. oktobra 1965 - Trst Posamezna številka L 50 U varstvo Človeškega življenja v družili Roosevelt v spominih kardinala Spellmana Drugi del letošnjega pastirskega pisma jugoslovanskih škofov Dragi starši, spregovorili smo vam o verskem in nadnaravnem življenju vaših otrok, zdaj pa čutimo dolžnost, da vam spregovorimo o drugem prepomembnem vprašanju. Najprej moramo poudariti, da je Bog ,v stvarnik sveta in da so vsa bitja podvrže- r\ na njegovim postavam. Postanek atoma, gibanje zvezd, cvetenje cvetja, življenje v vodah, na kopnem in v zraku; vse to se razvija po zamisli večnega Boga stvarnika. Kot krono vseh bitij je Bog ustvaril človeka in vtisnil v njegovo naravo svojo postavo življenja, ki ga z njim ne zasužnjuje, marveč varuje pred oskrunjenjem, ponižanjem ter časno in večno pogubo. Božje postave so nespremenljive in svete, ki jih ni mogoče prelamljati brez hudih in žalostnih nasledkov celo za samo zemeljsko življenje, človeška volja se mora podvreči božji volji, da ostane v okviru reda, poštenosti in človeškega dostojanstva. Tudi družina je ustanova božjega izvora in kot taka podvržena božjim postavam, ki ji dajejo smisel, varujejo svetost in določajo rodovitnost. Razložili smo vam zgoraj, kako je družina šola svetosti, zdaj vam pa moramo z vso resnostjo poudariti, da je družina tudi svetišče, kjer nastaja človeško življenje. Zato imamo ob tej priložnosti za svojo največjo dolžnost in pravico, da se ,'ogi v imenu nespremenljivih božjih postav ^ j 'Vzdignemo v obrambo tistih življenj, ki se Se skrivajo v svetišču materinega telesa. Veličina žene in dostojanstvo moža obstoji v njuni nesebični službi življenju. Katoličani še posebej morajo globoko razumevati vzvišenost zakramenta svetega Zakona. Katoliška ženin in nevesta sta od Poroke nerazdružno zvezana in bogato obdarjena z milostmi. Z zakramentom sv. zakona sta posvečena in pooblaščena, da bosta izvrševavca svetih življenjskih skrivnosti. Zato zakona kot svetišča življenja nikakor ne smemo oskruniti. Kako nas boli resnica, da so mnogi zakonci postali izvrševavci smrti, ne pa no-slvci življenja. Izneverili so se svojemu prvemu in bistvenemu namenu. Otrok je od prvega trenutka svojega spočetja blagoslovljeni sad materinega telesa in je deležen vseh naravnih pravic v človeški družbi, še preden je rojen, mora prav Zaradi svoje popolne nemoči in odvisnosti od matere uživati še večje varstvo in ljubezen kakor po rojstvu. Danes so mnogi domovi omadeževani s krvjo nerojenih, in to v taki meri, da nam Prihajajo v spomin besede sv. pisma: »Prelivali so njih kri kakor vodo...« (Vs 78, 3). Za vsako nedolžno življenje bo vprašal Bog, kakor Je vprašal prvega ubi-iavca: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje« (Mojz 4, 10). Človeško življenje je sveto, in nedolžno bitje ima zmeraj pravico do življenja. Bog je sam sebi božansko dosleden, In, ko je v človeško zavest zapisal zapoved: toe ubijaj! je s tem zavaroval vsako človeško življenje: življenje mladeniča in *tarca, življenje otroka in matere, življenje Zdravega In umirajočega, življenje pametnega in umobolnega, življenje malih in Velikih! Mati rodi samo človeka, zato je tudi tisto malo bitje, ki ga nosi pod ®rcem, človek. Tudi ta še nerojeni človek btta nedotakljivo pravico, da ga mati lju-L bi, varuje, hrani in z materinsko skrbjo **roči luči sveta in potem vzgoji za luč večnosti. Zena z materinstvom uresničuje načrte Previdnosti, ker Je Stvarnik v njeno bitje Položil zmožnost materinstva in željo po njem. Zena Je po svoji naravi mati življenja in po svojem najglobljem nagnjenju želi služiti življenju. Zena je poklicna k največji požrtvovalnosti, da se da-fuJe in živi za drugega. Zato uboj nerojenega otroka pomeni ''ftpad na samo naravo žene, na človeštvo *Ploh in na Cerkev, skrivnostno Kristusovo *e'°’ ki bi mu s krstom moralo biti prl- sk« ra'1 Gtf sčaji rje* ‘la* sbii* rst-' ra* svol jcefl1' lgr>- . v 1.0»! 1.1 lJf OJ ti J' 1.1 M. J1 DeV Bal”' gr0* 5$ dr^ 30;' a 9 10.^ I0J 2.00 ioi ija^ ia *oV‘ K), m i.o0 ato1** 1,$ :ol/ eč druženo tudi to malo človeško bitje. Nihče nima pravice iz kakršnih koli razlogov naravnost vzeti nedolžnemu človeku življenje, najmanj pa zato, da bi si svoje življenje napravil brezskrbnejše in lažje. Človeška vest obsoja hudodelstva zadnje svetovne vojne, a kje je zdaj ta vest, zakaj molči, ko se gode enaka hudodelstva nad daleč večjim številom človeških bitij? Ob številkah splavov v naši domovini se človek naravnost zgrozi. Nekateri kraji imajo stalno iz leta v leto več mrtvih kakor rojenih. Bolj ljubijo smrt kakor življenje in tako drve tudi v svoj telesni pogin. Krščanski starši! Brez žrtve in velikodušnosti se v zakonu ne da spodobno živeti. Pravi smisel za žrtev in ljubezen je mogoče imeti samo v luči nadnaravnih in večnih resnic. Podpisani nadškofje in škofje slovesno izpovedujemo, da je vsak naravnost hoteni in izvršeni splav pred Bogom velik greh, zaradi katerega tudi vse vernike, ki pri tem sodelujejo, zadene cerkvena kazen izobčenja (ZCP, kanon 2350 § 1). Prebujena vest in krščanska zavest morata v javnem mnenju spet vrniti spoštovanje človeškemu življenju! Robert L. Cannon je napisal knjigo o kardinalu Speiimanu: The Cardinal Spellman slory. Kardinal namreč sam ni mogel pisati spominov, pač pa je Cannonu izročil ves svoj arhiv. Posebna mapa je bila posvečena stikom ter razgovorom z Rooseveltom ter je za nas zlasti zanimivo gledanje, ki podaja vsebino njunih razgovorov dne 3. septembra 1944. V izvlečku posnemamo: Sodelovanje med »štirimi velikimi« : Pripravlja se sporazum med štirimi velikimi. Določal bo razdelitev sveta na štiri dele. Kitajska bo prejela Daljni vzhod, ZDA Pacifik, Anglija in Rusija Evropo in Afriko. Ker pa ima Anglija največ obvez v Afriki in kolonijah, bo Rusiji verjetno pripadla glavna vloga v Evropi. Dasi bo tudi Čangkajšek povabljen, da pove svoje mnenje o Evropi, vendar njegov glas ne bo imel velikega vpliva. Podobno se bo dogajalo ZDA, čeprav v manjši meri. Vendar je Roosevelt prepričan, da Rusi ne bodo preveč samolastni. Zveza narodov: Ženevska zveza narodov je bila polomija. Poloma V Turčiji so volili Preteklo nedeljo so si Turki izvolili nov parlament. Glavni volilni boj se je razvijal med Stranko pravice ter republikansko stranko. Zmagala je Stranka pravice in sicer tako odločilno, da si je zagotovila 53,39-6 glasov in absolutno večino v parlamentu. Republikanci so prejeli le 29,1% glasov. Stranko pravice je pripeljal do zmage dinamični 41-letni Sulejman Demirel. Še pred kratkim je študiral v ZDA, od koder se je vrnil z modernimi idejami glede upravnih postopkov pri urejevanju države. Tisti, kj ga poznajo, trdijo, da bo eden najboljših ministrskih predsednikov, kar jih je imela Turčija v povojnih letih. Zanimivo je, da se Stranka pravice, ki se je do 1. 1960 imenovala demokratična stranka, že po petih letih spet vrača na oblast. L. 1960 so namreč vojaki zrušili ministrskega predsednika Menderesa, češ da je njegova stranka popolnoma korum-pirana, samega Menderesa pa obsodili na smrt in obsodbo tudi izvršili. Vendar pa tudi smrtna obsodba Menderesovi stranki ni škodovala. Nasprotno! Zdi se, da jo je celo okrepila. Mnogi, zlasti kmetje so gledali v njem mučenca in žrtev vojaških spletk. Tako se je kljub državnemu udaru demokratska stranka hitro opomogla, se preimenovala v Stranko pravice in sedaj pod Demirelovim vodstvom zmagala. Predvideva se, da bo vodila politiko tesnega sodelovanja z ZDA in se odmaknila Sovjetski zvezi, s katero je Turčija zadnje čase navezovala vse bolj tesne stike. V nedeljo, 10. t. m. pa se je na večer primerila neprijetna nesreča predsedniku glavne skupščine OZN v New Yorku ter italijanskemu zunanjemu ministru Fanfa-niju. Na mokrem asfaltu se mu je spodrsnilo, tako da se mu je pretrgala ena izmed mišic na stegnu desne noge. Zaradi tega bo Fanfani več tednov onesposobljen za hojo ter ne bo mogel vršiti svoje funkcije. Delo skupščine OZN bodo za časa njegove odsotnosti vršil; podpredsedniki, ki jih je 17 in se bodo pri tem menjavali, v Rimu pa bo važnejše posle, ki so v zvezi z zunanjim ministrstvom, opravljal ministrski predsednik Moro. Bolezen se je spravila na državnike Najprej je zbolel na gripi jugoslovanski predsednik Tito, ko se je vrnil z nedavnega obiska v Bolgariji. Zdravniki so gripo kmalu pregnali, toda Tito sedaj potrebuje daljšega počitka. Zato se je umaknil v svojo rezidenco na Brionih pri Pulju, vsi obiski državnikov ter njegova pota v inozemstvo pa so bili preloženi na poznejši datum. Pretekli petek se ie podvrgel operaciji na žolču severnoameriški predsednik Johnson. Operacija je v redu uspela, tako da Johnson že začenja uživati manjše količine tekoče hraije. Vendar so mu zdravniki priporočili, naj mnogo počiva in v prihodnjih tednih zmanjša na najmanjšo mero svoje obveznosti. V Indoneziji zapirajo komuniste Indonezijski predsednik Sukarno je končno -popustil vojski in ji dal proste roke, da deželo očisti komunistične infiltracije. Seveda to Sovjetski Rusiji ni preveč všeč. Tako sta prvi tajnik komunistične sovjetske partije Brežnjev ter predsednik vrhovnega sovjeta Mikojan poslala Sukamu brzojavko, v kateri pravita, da »pomeni vsako nastopanje zoper sile, ki se najbolj aktivno borijo proti imperializmu, (mišljeni so komunisti, op. ur.) pravi blagoslov za imperializem.« Med tem pa vojska krepko nadaljuje s preiskavami po hišah, zlasti v glavnem mestu Djakarti, ter zapira ljudi, ki so osumljeni komunistične delavnosti ter so podpirali upornike. Vojska ima v svojih rokah vsa komunikacijska sredstva ter nadzira tiskovno agencijo »Antara«. Stene hiš in ograje so prelepljene z anti-komunističnimi gesli ter lepaki, kjer se zahteva, da je treba komunistično stranko prepovedati. Le-ta se pripravlja, da bo začela s terorističnimi akcijami in organizirala gverilo zoper vojaške postojanke. Eno je gotovo: komunisti se ne bodo dali kar tako odpraviti. Prvič so najbolje organizirani, drugič pa vedo, da bi vsak umik pred vojsko zanje pomenil moralen poraz in ljudske množice odvrnil od njih. Zato je pričakovati, da bo Indonezija v prihodnjih tednih še mnogo dala govoriti o sebi. je krivo dejstvo, ker so malim državam dali preveč besede. Bodoča zveza narodov bo slonela samo na štirih velikih silah (ZDA, Kitajska, Anglija in Rusija) in male države se bodo zbirale v posebni skupščini, ki bo imela samo posvetovalne pravice. Sicer pa smo že pokazali, kako se bo z njimi ravnalo. Ko se je pripravljalo premirje z Italijo, so Francija, Jugoslavija in Grčija terjale pravico soodločanja, pa smo jih kratko-malo spodili (turned them down). Mali nimajo pravice sedeti tam, kjer so zbrani veliki. Pripustili smo samo Ruse, ker so veliki, močni in ker so se kar sami usedli na svoj stol. Rusija: Stalina bomo prav kmalu prisilili na nov razgovor. On (Roosevelt) je prepričan, da ima mnogo več sposobnosti za razgo-gor s Stalinom kot pa Churchill. Churchill je prevelik idealist, on (Roosevelt) pa je realist. Tudi Stalin je realist. Zato se bosta kaj kmalu sporazumela na realističnih temeljih. Roosevelt želi (dasi ni popolnoma gotov —, da bi Stalin obljubil zmernost in ne bi silil čezmerno drugam. Roosevelt je upal, da se bo na neki črti ustavil. Stalin bo prejel Finsko, vse baltske države, vzhodno polovico Poljske in Besarabijo. Vsekakor pa nima smisla upirati se Stalinovim zahtevam, ker je tako močan, da si lahko sam vzame, kar hoče. Zato je bolje, da mu mi damo prostovoljno (gracefuly). Seveda pa nismo prepričani, ali bo Stalin z vsem tem zadovoljen. Kardinal je opozoril, da imajo Rusi vse pripravljeno za umestitev komunističnih vlad na Poljskem, v Avstriji in Nemčiji, nakar je Roosevelt odgovoril, da moramo to pričakovati. Na Spellmanovo vprašanje, ali ne bi zavezniki mogli tega preprečiti s tem, da bi povsod podprli demokratske tokove, kakor Rusi že podpirajo komuniste, je Roosevelt odgovoril, da zavezniki na kaj takega ne mislijo. Zato je zelo mogoče, da bodo Rusi razširili komunistične režime po Evropi, toda »kaj naj mi storimo«, je odgovoril Roosevelt. Dodal je, da se bo Francija mogoče izognila komunističnemu režimu, ako si bo izbrala vlado po zamisli Leona Bluma. Nato je sledilo vprašanje, ali bodo Avstrija, Madžarska, Hrvatska padle pod ko- munizem in je Roosevelt jasno (clearly) odgovoril: yes — da. Dodal pa je, da moramo vsi priznati izredne gospodarske uspehe sovjetskega sistema v Rusiji. Njihov finančni sistem je zdrav. Vsekakor bodo morale evropske države izvesti silne reforme, da se bodo prilagodile ruskemu sistemu. Vendar je Roosevelt dodal, da se bo v desetih ali dvajsetih letih ruski sistem pod vplivi iz Evrope toliko očistil, da ne bo preveč barbarski... Sicer pa, kaj hočemo, je nadaljeval Roosevelt, saj je jasno, da mi in Angleži ne moremo tvegati vojne z Rusi. Ruska gospodarska moč je tolikšna, da jim mi pomagamo samo še s pošiljanjem tankov. Sedaj smo z Rusi v prisiljenem prijateljstvu, toda Roosevelt meni, da se bo zvarilo trajno in iskreno prijateljstvo. Treba je le časa ... Evropski narodi bodo pač morali prenašati rusko nadoblast in v desetih ali dvajsetih letih se bodo že navadili nanjo. Sicer pa: po vojni bodo Rusi vladali nad 40% kapitala, kapitalisti pa nad 60% in na tej podlagi se bo zgradil trden sporazum. To misli tudi Litvinov (bivši zunanji minister, ki je bil v Washingtonu poslanik). Hrvatska: Roosevelt se je izrekel proti obnovitvi Jugoslavije. Zagovarja misel samostojne hrvat-ske in samostojne slovenske države. Kardinal Spellman se je zgrozil nad sodbami Roosevelta o ruskem in svojem »realizmu«. Zato je pospešil, da so se ameriški škofje zbrali na konferenco in izdelali spomenico na ameriško vlado s predlogi, kako naj se zavre, da ne bi vsa Evropa postala komunistični plen. Poudarili so, da se tako nikdar ne bo zgradil trajen mir in da se mora vlada ZDA truditi, »da zmaga, vendar pri tem ne sme uničiti sadov zmage.« Kardinal je z bridkimi besedami zabeležil razgovore z Rooseveltovo vdovo, ko je prosil njeno pomoč v obrambo kardinala Stepin-ca. Sleherno intervencijo je odklonila, med drugim tudi zaradi »sovražnega razpoloženja proti pa-peštvu«. Dodala je, da veruje v pravilnost postopanja titovske vlade proti zagrebškemu nadškofu. Moro bo obiskal Beograd Konferenca o Cerkvi in državi Izvršni odbor Svetovnega sveta Cerkva je sklenil, da bo imel svojo prihodnjo konferenco v Ženevi in sicer o temi: Cerkev in družba leta 1966. Tiskovni odsek pri predsedstvu italijanske vlade je objavil, da bo italijanski ministrski predsednik Moro sredi novembra obiskal Beograd. Ta obisk je bil programiran že za leto 1963. Tedaj je namreč italijanskega premiera povabil na obisk Aleksander Rankovič, ko se je v uradnem poslanstvu mudil v Rimu. Nejasni položaj, ki so ga povzročile zadnje parlamentarne volitve v Italiji pa je bil vzrok, da je bil obisk v Beogradu preložen na poznejši čas. Jugoslavija si od Morovega obiska mnogo obeta. 2e sedaj ima z Italijo sklenjenih nad 160 različnih pogodb. Stiki med obema državama so vedno bolj intenzivni ter so se razširili skoro na vsa področja političnega, gospodarskega in družbenega življenja. ________________________ Cerkev Zedinjenih narodov Nedavno so v prisotnosti kardinala Spellmana posvetili v New Yorku župnijsko cerkev Zedinjenih narodov, ki je posvečena Sveti Družini. Slovesnosti so prisostvovali med drugimi glavni tajnik OZN U Thant, dr. Maxwetl, član narodnega sveta protestantskih Cerkva, predstavnik pravoslavne Cerkve in dva rabina. Poleg svetišča, ki je blizu steklene palače, je knjižnica, ki je posvečena okrožnici papeža Janeza XXIII. Mir na zemlji, ter je bivališče petih duhovnikov, ki bodo skrbeli za župnijo. Poleg nove cerkve že stoji protestantsko svetišče, medtem ko židovsko sinagogo pravkar gradijo. Izbor molitev iz vzhodne Cerkve za nemške katoličane »Molimo« je naslov prve publikacije, ki jo je izdala ustanova Pro Oriente, katero je ustanovil dunajski nadškof kardinal Konig za povečanje razgovora med katoliško Cerkvijo in vzhodnimi Cerkvami. Knjigo je napisal strokovnjak za vzhodno teologijo prof. Madey iz Padeborna in vsebuje izbor molitev evharističnega češčenja iz vseh obredov vzhodne Cerkve. V uvodu je dunajski nadškof izrazil žeJjo, da naj bi ta publikacija prispevala h globljemu razumevanju dragocenega verskega in teološkega zaklada vzhodne Cerkve. Koncil in duhovniški celibat Slovenska javnost naj presodi la Štirje tedni so šele minili od odprtja 4. zasedanja II. vatikanskega koncila, pa je treba priznati, da gre to pot delo koncilskim očetom kar naglo izpod rok, da se računa s slovesno proglasitvijo nekaterih dekretov le koncem tega meseca. Mnogi so pričakovali, da bo osnutek o verski svobodi razvnel duhove; pa je to pot z razliko lanskega leta vse razpravljanje ostalo na višini in se hitro zaključilo. Osnutek št. 13 o Cerkvi v modernem svetu je seveda sedaj osrednja točka koncilskih zasedanj. 8. oktobra je bilo koncilskim očetom sporočeno, da je komisija prejela na tisoče pripomb k osnutku, tako da ga bo treba še enkrat predelati. Vsa zadeva ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled. Cerkev mora po eni strani ohraniti svoj duhovni zaklad, ki ji je bil od Kristusa izročen v varstvo, po drtigi pa se spoprijeti s problemi sedanje družbe, ki je prežeta življenjskega materializma. Novo besedilo, ki ga koncilska komisija pripravlja za osnutek št. 13, bo zgoščeno in jasno v izražanju. Izognilo se bo čim bolj filozofskemu razpravljanju ter bo skušalo biti napotek za bodoče stoletje, ki je pred nami. Opozorilo bo na dostojanstvo človeške osebe, na duhovni značaj njegove narave ter na njeno usmerjenost proti Bogu. SV. OČE BRANI DUHOVNIŠKI CELIBAT Zadnji ponedeljek je sv. oče Pavel VI. direktno posegel v delo koncila. Po kardinalu Tisserantu je zbranim koncilskim očetom sporočil v posebnem pismu , svoje stališče do vprašanja duhovniškega celibata. Izrekel je mnenje, da ne bi bilo primemo javno razpravljati o celibatu. Če ima kak koncilski oče željo povedati svoje stališče, naj to stori pismeno. Sveti oče bo vsako mnenje pozorno preučil. Drugače pa sv. oče meni, da celibat ni samo preprost cerkven zakon, ampak dragocen dar, za katerega moramo biti Bogu hvaležni. Zato rimska Cerkev ne bo sla v tem oziru za vzhodnimi Cerkvami, ker je prepričana o velikem pastoralnem in duhovnem pomenu celibata. Koncilski očetje so najprej s ploskanjem, nato z glasovanjem potrdili stališče sv. očeta. 1917 se jih je izreklo z.o. in le 16 proti. Na ta način je papež Pavel VI. vnaprej blokiral namero nekaterih škofov, ki so glede celibata bili mnenja, naj Cerkev postane v tem vprašanju bolj dostopna odvezi od te dolžnosti, če bi posebne razmere včasih to priporočale. Jasno je, da celibat ne pomeni nikakršnega prezira zakona in poštenega družinskega življenja. Prav nasprotno: zgodovina priča, da so za srečo in svetost zakonov ter za zdravje družinskega življenja največ storili prav tisti, ki so se po Jezusovi besedi »zaradi božjega kraljestva« odpovedali ustanovitvi lastne družine. Duhovnik ostane samski ne zato, ker ne zna ljubiti ali beži pred žrtvami, ki jih nalaga družina, temveč zato, ker hoče biti čim bolj podoba Kristusova ter kot tak ljubi vse duše s Kristusovo ljubeznijo, ki je tako brezmejna, da se ne more omejiti na eno ali le na nekaj oseb. Pri tem pa se neprestano izpolnjuje Kri-stosova obljuba: »Resnično povem vam, kdor pa bo zapustil hišo ati brate... ali otroke zaradi mene, bo prejel stokrat toliko in v prihodnjem veku življenje« (Mr, 10, 29-30). __ej IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI Dve srebrni maši V številu letošnjih srebrnomašnikov sta tudi kapucin p. Fidelis in pa katehet g. Marijan Komjanc. Prvi je imel svojo srebrno mašo v rojstni vasi pri Sv. Treh kraljih v Slovenskih goricah, fara sveti Benedikt. Bilo je to 15. avgusta. Rojaki so mu pripravili veliko slavje kot za novo mašo. Lepa in velika cerkev je bila nabito polna vernikov, v cerkvi je pa gospod srebrnomašnik daroval sv. mašo ob asistenci številnih duhovnikov. P. Fidelis je v domači vasi srebrno mašo pravzaprav anticipiral, ker obletnica njegovega posvečenja bo 21. decembra letos. Pa mu kljub temu z njegovimi rojaki tudi mi želimo: še na mnoga leta zdrav in čil med nami! Druga srebrna maža je pa bila dne 8. septembra na Trsatu. Tam je v krogu svojih domačih obhajal 25-letnico mašniškega posvečenja g. Marijan Komjanc, doma iz Števerjana, v službi kot katehet v Gorici. To je bilo tiho slavje ob Marijinem oltarju. Gospodu srebrnomašniku naše čestitke! Misijonar Ernest Saksida na obisku v domovino Te dni je šel skozi Gorico v Jugoslavijo slovenski misijonar salezijanec Ernest Saksida. Namenjen je bil v Dornberg, od koder je doma, da obišče po tolikih letih svoje sorodnike. V Gorici je obiskal Alojzijevišče, kjer je bil po prvi svetovni vojni gojenec. Sedaj deluje v Braziliji ob bolivijski meji, kjer je ustanovil naselbino ubogih otrok, ki jih je okrog 3500. Daljše poročilo o njegovem delu bo v letošnji »Misijonski nedelji«, ki jo boste prejeli četrto nedeljo v oktobru. Umrl je misijonski brat Ciril Verdnik V nedeljo, 13. junija se je v Montrealu v Kanadi skupaj z g. Stankom Boljko, župnikom tamošnje slovenske župnije, pri avtomobilski nesreči težko ponesrečil misijonski brat lazarist Ciril Verdnik. Medtem ko se je g. Boljka po nesreči hitro popravil, je pa brat Verdnik zaradi hudih poškodb vedno bolj slabel in končno 10. septembra ranam podlegel. Pokojni brat Ciril Verdnik ie letos 24. aprila spolnil 57 let. Po rodu je bil doma iz štajerskega. Že leta 1926. je vstopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavel-skaga. Do 1. 1945. je živel v Ljubljani v misijonski hiši pri Srcu Jezusovemu na Taboru, odšel nato v Rim, 1. 1947, pa na lastno željo odpotoval na Kitajsko v slovenski Baragov misijon. Ko so zavladali 1. 1953. na Kitajskem komunisti, je bil izgnan kot toliko drugih misijonarjev. Predstojniki so ga poslali nato v Kanado, kjer je najprej dalj časa deloval na fari Marije Pomagaj v Torontu, letošnjega marca pa bil prestavljen v Montreal na slovensko faro sv. Vladimirja. S smrtjo brata Verdnika je nastala v lazaristovskih vrstah velika vrzel. Bil je znan po svoji vestnosti, še bolj pa zaradi svoje izredne prijaznosti in toplega nasmeha, ki je vedno žarel z njegovega obraza. Njegova preprostost, dobrota in vedna pripravljenost, ustreči bližnjemu so mu povsod, kjer je služboval, ustvarile velik krog prijateljev. Gotovo si je sedaj pridobil še novih v nebeškem kraljestvu. Naj počiva v miru. Izlet društva »Jože Abram« iz Pevme S.K.P.D. »Jože Abram« je v nedeljo, 26. septembra priredilo enodnevni izlet na Koroško. Čeprav je sedaj veliko dela in tudi vreme ni bilo preveč prijetno, se je vseeno naše vozilo napolnilo in že zjutraj smo se veselo podali na pot v upanju na lepše vreme. Toda na žalost tega ves dan ni bilo; Kanalska dolina je bila vsa v megli, 'ako da nismo videli niti Sv. Vi-šarij. Ob 81* smo se ustavili v Zabnicah in opravili svojo versko dolžnost. Nato smo se v dežju odpeljali proti avstrijski meji. Dež je nekoliko ponehal in tako smo prišli suhi v Celovec. Iz Celovca smo se odpeljali med prelepimi zelenimi gozdiči in travniki proti Vrbskemu jezeru. Občudovali smo lepoto te zemlje, ki jo je Bog nameni! slovenskemu ljudstvu, a jo nestrpni sosedje vedno bolj osvajajo zase. Še lepše je bilo popoldne na Gosposvetskem polju. Tam nam je g. Komjanc razložil na kratko zgodovino naših pradedov, ki so v teh krajih nekdaj prebivali. Videli smo vojvodski prestol, kjer so ustoličevali naše starodavne kneze, Slovenci so se na to zemljo naselili izza Karpatov kmalu po hunskem navalu v 6. stoletju. Za naše prednike je bila odločilna izselitev Longo-bardov iz Panonije v Italijo leta 568. Pomaknili so se za njimi v zgornje Podravje, Posavje in Posočje. Tako so bili ti Slovenci v zvezi tudi z našimi pradedi na Goriškem. Upamo zato, da se bomo tudi sedaj vedno bolj združevali z našimi brati na Koroškem. V ta namen smo tudi vstopili v cerkev Gospe Svete in zmolili nekaj oče-našev. Potem, ko smo si ogledali prelepo gosposvetsko cerkev, smo se vrnili v Celovec, si kupili kak spominček in se veseli vrnili domov v upanju, da bo naše društvo priredilo še take izlete. Na sejah dolinskega občinskega sveta dne 29. septembra in 6. oktobra so se godile čudne reči. Na seji dne 29. septembra občinski svet ni izglasoval skupne resolucije z obsodbo fašističnih protislovenskih izgredov v Trstu. Slovenska skupnost je predložila takšno resolucijo, da bi jo lahko sprejele vse skupine. Razložil jo je Danilo Lovrečič. Do sporazuma ni prišlo zaradi nepopustljivosti svetovavca Italijanske socialistične stranke Bandija, ki mu je šlo bolj za PSI kakor za enotnost vseh Slovencev. Na drugi točki dnevnega reda so bile tri resolucije. Dve je predložila Slovenska skupnost. V eni je zahtevala višje cene za razlaščena zemljišča in izpodbijala veljavnost postopka pri izdaji dovoljenja za gradnjo naftovoda; v drugi je zahtevala, naj župan ne podpiše nikakšnega gradbenega dovoljenja, dokler ne bo zadovoljivo urejeno vprašanje cen za razlaščena zemljišča. Obe resoluciji je razložil dr. Alojz Tul. Komunisti in socialisti so predložili svojo resolucijo, ki govori nekaj o cenah, priporoča komunistično-socialistični Konzorcij ter napada tiste, ki se res trudijo za pomoč razlaščencem. To točko prav lahko sprejme Pristaniška ustanova, ker komunisti in socialisti ne nastopajo proti velekapitalu, ki noče plačevati pravične cene, ampak cikajo z napadi na somišljenike Odbora za pomoč razlaščencem. Ta točka je takšna, kakor da bi jo sestavili velekapitalisti, ki stojijo za družbo SIOT. To resolucijo je zagovarjal komunistični župan Lovriha. Med razpravo je resoluciji Slovenske skupnosti obrazložil dr. Alojz Tul. Poudaril je, da so cene, ki jih ponuja Pristaniška ustanova, odločno prenizke. Za primerjavo je navedel, kako dobivajo za močvirnata zemljišča na področju Marina Giulia pri Tržiču po 3.000 do 15.000 lir za kvadratni meter, blizu Proseka na hribu pa so tudi bila ocenjena na 6.000 lir meter. Tudi zemljišča Dolinčanov, ki so plodna, blizu velikega mesta in prometnih zvez, so vredna znatno več, kakor ponuja Pristaniška ustanova. Dr. Tul je navedel še nekaj primerov sodb, iz katerih je razvidno, da je morala Pristaniška ustanova lani in letos plačati skoro trikrat več, kakor je ponudila. Dr. Tul je nato izpodbijal pravilnost razlastitvenega postopka, ker se Pristaniška ustanova in nadzorna oblast verjetno nista pravilno ravnali po zakonskih predpisih. Pozval je občinski svet in odbor, naj enotno in odločno uporabita vsa zakonita sredstva proti poskusom velekapitala, ki se glede cen naravnost igra z razlaščenci. To je potrebno tem bolj, ker se po napovedih inž. Visintina obetajo nove razlastitve (2,000.000 kvadratnih metrov). Na koncu je dr. Tul pozval občinsko upravo, naj ne izda družbi SIOT gradbenega dovoljenja, dokler ne bo pravično urejeno vprašanje cen. Ker se je g. župan nenaklonjeno izjavil glede dr. Tulovih navedb, odnosno resolucije Slovenske skupnosti o pravno nepravilnem razlastitvenem postopku, in ker je svetovalec Bolčič (s komunistične »občinske« liste) dr. Tula zafrkljivo vprašal, kaj misli doseči s sklicevanjem na zakone, se nam zdi primerno nekaj pripomniti. POHODITI NAS HOČEJO Izredno nas preseneča, ko župan oma-lovaževalno ocenjuje zahtevo po spoštovanju zakona, zakonitih pravic do lastnine in pravične odškodnine. Preseneča nas namig, naj zamežimo in odpustimo to »malenkost« mednarodnemu velekapitalu, ki nam po resnih mnenjih pravnikov nezakonito jemlje zemljo. Gospod župan in gospod Bolčič, spoštovanje zakona je dolžnost vseh, državljanov in oblasti, če ne, bi govorili o absolutistični državi, kjer ima oblast neomejeno moč, kot n. pr. fašistične skvadre, ki so lahko z našimi ljudmi in njih imovino počenjale, kar so hotele. Ne moremo dovoliti, da bi nam protizakonito jemali zemljo velekapitalisti, medtem ko za našega kmeta in delavca velja vedno kazen, če se ne drži zakonitih predpisov. Kaj naredijo z njim, če ne plačuje davkov? Pridejo in ga spravijo na boben, in to v imenu zakona! In če zakon velja za nas, naj velja tudi za bogataše in velekapital! če ne bomo branili načela zakonitosti, bomo pokazali, da smo slabi državljani, da nam ni za ustavo, ki je nastala in zrasla iz odporniškega gibanja! Tudi kot narodna manjšina moramo dokazati, da ne more vsakdo ravnati z nami kakor hoče. Gotovo je treba šele do- kazati, da razlastitveni postopek ni bil v celoti zakonit. Pravniki imajo resne dvome in mislijo, da ni. Če ni, so nas oro-pali nekaterih pravic. Ako se ne postavimo po robu, nam bodo jutri začeli jemati še druge pravice. Zahtevanje zakonitosti pa ima tudi praktični značaj in pomen, zakaj glavne pripombe k prenizkemu ocenjevanju zemljišč so zakonske, torej pravne narave, ker Pristaniška ustanova samovoljno določa cene. Zupan g. Lovriha je omenil, da bi bila pot za dosego pravice (do državnega sveta) dolga. Zaradi tega pa se nikakor ne smemo odreči svojim pravicam. Borba za pravico je res dolga. Vsaka pravična borba je dolga, toda g. župana kot antifašista bi lahko vprašali, ali ne bi bilo oportunistično in izdajalsko odreči se pred leti borbi proti fašizmu in nacizmu samo zato, ker je bila borba dolga in težka? Mislimo, da res ne smemo kloniti pred velekapitalom in vreči puške v koruzo. Zato naj le Slovenska skupnost nadaljuje boj, ki ga je pravilno začela ! NEZASLIŠAN ŽUPANOV POSTOPEK Kar se je zgodilo na seji 6. oktobra, je pravi škandal. Najprej je župan dr. Tulu očital, da je »izmaknil« komunistično resolucijo, čeprav jo je dobil na občinskem uradu. Potem je dr. Tulu povsem nedemokratično vzel besedo, napadal dr. Škerka itd. Svetovavci Slovenske skupnosti so v znak protesta zapustili dvorano. Ostali so potem izglasovali komunistično-socialistično resolucijo. Pri tej resoluciji so se brez obsodbe tistih, ki nočejo plačati pravične odškodnine, in z obsodbo tistih, k; razlaščencem res nesebično pomagajo, znašli skupaj svetovavci Krščanske demokracije, komunistov in socialistov. Slovenska javnost naj ve, kdo se brani zahtevati naše pravice od Pristaniške ustanove, družbe SIOT in mednarodnega velekapitala, ki stoji od zadaj. Obe resoluciji Slovenske skupnosti, ki se potegujeta za pravice naših ljudi, sta bili zavrnjeni. Prijatelji "kapitalistov so ju odklonili. Vse, kar se je zgodilo, naj dobro presodijo Dolinčani. Imamo pismeni dokaz, da vodilni ljudje pri Pristaniški ustanovi hvalijo župana Lovriho, ker ima razumevanje za Ustanovo. Slovenska javnost naj presodi, kako komunisti in socialisti razbijajo našo enotnost in hromijo naše odločne nastope, kar tišči cene navzdol! Za to nosijo pred ljudstvom težko politično odgovornost, medtem ko želimo izreči posebno priznanje dr. Tulu in Odboru za pomoč razlaščencem ter Slovenski skupnosti, ker se res zavzemajo za razlaščence. J. N. Prc ?rah ati. dr t •rjo iv, ! ?sak ! dr »Soc bbij re« bbr< REI Naše pravice naj bodo uzakonjene! V deželnem svetu je bilo zadnje čase toliko razprav, da jih kot tednik zaradi pomanjkanja prostora ne moremo niti beležiti. Moramo pa spregovoriti glede razprave, ki je obravnavala zakon o strokovnem izobraževanju delavcev. To je razumljivo, saj veliko Slovencev obiskuje takšne tečaje, kateri so bili doslej z malimi izjemami vsj v italijanščini. Svetovavec Slov. skupnosti dr. škerk je edini glasoval proti zakonu o strokovnem izobraževanju delavcev. Povedal je, da zakon kot takšen odobrava, ker ie koristen, ni pa mogel glasovati zanj, ker je deželna zbornica zavrnila njegov spreminjevalni predlog, ki se glasi: »Pripadniki slovenske narodne skupine lahko uživajo pouk tudi v materinem jeziku.« Še en dokaz, da smo pri nas še daleč od načel miru in sožitja ter enakopravnosti, o katerih je govoril Janez XXIII. v okrožnici »Pacem in terris« in Pavel VI. v Združenih narodih. Deželna vlada je že maja 1965 sprejela resolucijo dr. Škerka, naj poskrbi, da bodo ustanove, ki vodijo tečaje, poučevale slovenske tečajnike v slovenščini. To pa ni dovolj. Deželna vlada je že zdaj na to obveznost pozabila. Poleg tega resolucije obvezujejo samo sedanjo deželno vlado, ne pa kasnejših in drugih organov. Vsak funkcionar, ki ni naklonjen Slovencem, bi lahko to resolucijo ignoriral. Zato je treba slovenske pravice zaščititi v zakonu samem, ki je obvezen za vse, je izjavil dr. Škerk med razpravo. Sicer se lahko zgodi podobno, kot vidimo prav zdaj. ko tržaški šolski skrbnik dr. Tavella baje namerava ukiniti dosedanja slovenska didaktična ravnateljstva in slovensko nadzorni-štvo za ljudske šole, češ da njih pravni položaj ni urejen z zakonom št. 1012 iz leta 1961. In vendar ti slovenski organi delujejo že od 1. 1945, ko so nam jih dal' zavezniki. Iz tega primera še jasneje spoznamo, da je dr. Škerkov popravek k zakonu nujen. Vse druge obveznosti so jalove. Na res »inteligentno« pripombo odbornika Giusta, da so v deželi tudi Judje, Furlani in drugi, ki bi po logiki tudi morali imeti tečaje v svojem jeziku, je dr. Škerk pravilno odgovoril, da odločno zavrača takšno razlago, po kateri bi hoteli avtohtono in z londonskim sporazumom zaščiteno slovensko narodno skupnost ponižati na raven zgolj folkloristične skupine. »Pacem in terris«, gospodje! Kako naj katoličani prepričamo druge o pravilnosti našega nauka, če ga sami kršimo? —16. Po itlog J sl Ipol ‘osti. Inigi fc ^a «ko *da Vje ^da b bi Pop JPat ili i «kaj idai Mej: 'Jdn NOVICE IZ SLOVENIJE Kvatrnica na Mirenskem gradu Kvatrnica na Mirenskem gradu je kljub slabemu vremenu zelo dobro uspela. Ljudi je bilo še kar dosti, posebno pri popoldanski slovesnosti, ki jo je vod.l škofijski delegat iz Kopra msgr. Jurca. Ta je tudi maševal in imel zelo ognjevit govor. Na Grad so ta dan priromali tudi s številnimi avtobusi iz bolj oddaljenih krajev. Lepa lega, lepo poslikana cerkev, bogate pobožnosti prikličejo vsako leto več romarjev na Mirenski grad. Tudi druge dni v letu je tam precej romarjev. Radi se u-stavljajo taki, ki pridejo od daleč na Sv. goro in na povratku obiščejo še Grad. Povodnji in nesreče Povodenj koncem septembra je hudo prizadela tudi Šempeter in Vrtojbo pri Gorici. Zaradi preobilice vode je udarila iz struge Vrtojbica, ki je nato poplavila vse naokrog. Tako je voda iz Vrtojbice udrla v civilno bolnico v ulici Vittorio Veneto in tudi v ono na jugoslovanski strani v Šempetru. Povsod je povzročila dokaj škode, posebno še v Šempetru, kjer je v kleti pokvarila dragocene inštrumente. Hudo je bilo tudi v sosedni Vrtojbi, kjer je voda preplavila cesto, da je bila kot hudournik. Pri tem je zahtevala tudi človeško žrtev. Ko je ponoči šel čez most narastle Vrtojbice, je najbrž zaradi teme in dežja zašel v vodo in v njej utonil Peter Podberšič. Našli so ga šele čez tri dni. Zapušča ženo in četvero odraslih otrok. V tistem deževju se je še mnogo straš- nejša nesreča pripetila na cesti med Sežano in Senožečami. Iz Sežane je vozil redni avtobus proti Ljubljani, ko je na nekem blagem ovinku trčil vanj avstrijski kamion s prikolico. To slednjo je zaradi zaviranja zaneslo nekoliko proti sredini ceste, da je zadela ob protivozeči avtobus. Trčenje je bilo tako silno, da je prikolica prerezala na levi strani avtobus po vsej dolžini. Ker je bil kamion naložen z deskami, so se še te usule na streho kamiona. Posledice so bile strašne; trije potniki v avtobusu so bili na mestu mrtvi, dva sta pozneje umrla v bolnici, vsi p3 so bil; težje ali lažje ranjeni. Skupno je bilo v avtobusu 26 potnikov. Skoro vsi iz kraških vasi, dva mrtva sta bila iz Ivs njega grada pri Komnu. V zvezi s Komnom povejmo še, da je tam umrla Frančiška Godnič, mati obeb gospodov Godničov, kj paseta duše edeB v Vrtojbi, drugi v Biljah. Učakala je starost 83 let. — Blagi pokojnici daj Boi večni pokoj, sorodnikom pa naše sožalje- Kakor prejšnja leta bo tudi letos Iz*1* posebna misijonska brošura >MISIJON' SKA NEDELJA 1965«. Prodajala se bo cerkvenih vratih pri vseh slovenskih n)**' šah na Goriškem In Tržaškem. Cena 1®® lir. Gg. duhovniki bodo prejeli isto StP vilo izvodov kot lani, če ne pošljejo k®' kega obvestila do prihodnjega 19. t. m- & gorlške nadškofije naj dvignejo brošur0 na upravi Katoliškega glasa, tisti iz trža*ke škofije pa v knjigarni Fortuna! v Tr«tu' tabor slovenskih skavtov na oroškem (Konec) NAŠA KUHINJA proti eni uri je zadonel rog. Po napetih !rah o se naši želodci zopet začeli ogla-#li. Skočili smo po svoje menažke in pri-ter se postavili v vrsto pred kuhinjo, tam o kuharji razdeljevali kosilo in vejo. Nismo imeli kakšnih najetih kuharji še manj kuharic. Kuhali smo si sami. tak dan je bil en vod v službi: pripravil 1 drva, je skuhal, razdelil kosilo, pomil “Sodo... To delo res ni za fante kaj pri-todjeno, endar je bilo potrebno. In treba reči, da so se letos vsi dobro izkazali, taro so skuhali in dovolj. Pedavanja in priprava na izpite Po izdatnem kosilu smo imeli prost čas. ‘°gi so ga uporabili, da so se pripravljali 5 skavstke izpite. Skavt mora vedno iz-“Polnjevati svoje znanje in svoje spret-“sti. V ta namen služijo izpiti za tretji, tagj in prvi razred. Narediti more še flo vrsto raznih veščin. Zato ni skavt ^dar brezposeln. Vedno ima polno dela. &koro vsak dan smo letos imeli tudi Plavanje, ki nas je vse zanimalo zaradi »oj, ta *je važnosti in življenjske aktualnosti, ^davala sta naša cerkvena asistenta, ki . k bila z nami ves čas na taboru. Popoldne smo se šli večkrat sončit in di “Pat k bližnjemu potoku, kjer smo zgrabi majhen jez, da smo zvišali vodo. e- ebajkrat smo se šli kopat tudi v 4 km k- kaljeno umetno jezero, kjer je bila voda li- 'Mejša. IZLETI Večkrat smo šli tudi na dališe izlete. Ji jk smo zunaj ves dan. Vzeli smo tedaj o- j J in malico s seboj. Ti izleti so bili l’se najlepši del tabora. Dvignili smo Pa visoki Obir, s katerega stno krasno Jeli Vrbsko jezero, Celovec in njegovo °bco. šli smo tudi na Setiče, s katerega 1,0 imeli lep razgled. Nekega dne smo šli talino Korte. Po krasni dolini, podobni tagarju, se vije potok s penečo se sinjo 'ta. Na obeh straneh se dvigajo skale, tega so še manjše skupine napravile 1 ' 'od; dilo, »preko zemlje do neba«. Vodja tabora nam je najprej povedal program za naslednji dan. Vsak vod je prevzel določeno nalogo. Povedal je tudi, kaj je bilo tisti dan v taboru prav in kaj narobe. Nato so sledili prizori in pesmi, ki jim skoro ni bilo konca. Zaključil se je taborni ogenj z duhovno mislijo cerkvenega asistenta in večerno molitvijo. Večkrat so tudi vaščani, ki so bili vedno zelo prijazni do nas, prišli k tabornemu ognju. Eno nedeljo proti večeru smo pripravili posebej program za vaščane iz Sel. Zbralo se jih je veliko. Posebej smo se ob tisti priliki zahvalili g. Olipu (Kališniku), ki nam je dal na razpolago svet za naš tabor in nam je šel v vsakem oziru na roko. RAZGOVOR Z LUČMI Nekega večera smo izvedli zanimiv podvig. Nekateri vodi so odšli na goro Setiče in so ponoči z lučmi dajali znake v tabor. V taboru smo njihova sporočila sprejemali in jim z lučmi avtomobila odgovarjali. Ta pobuda je krasno uspela in smo bili vsi navdušeni nad tem, da smo se nekaj časa pogovarjali z lučmi več kilometrov v daljavo. Naredili smo tudi en nočni pohod. Vodstvo tabora je načrt držalo v največji tajnosti. Zato smo ga s toliko večjim zanimanjem pričakovali. Bil pa je res nekaj izrednega. Spominja na fantastične filme o vesolju. Nekatere mlajše skavte je kar prestrašil. OBISK MARSOVCEV Sredi neke noči nas vodja labora ves prestrašen zbudi in nam pove, da je malo višje pod gozdom zagledal dve čudnj postavi, ki sta se premikali po planoti nad taborom. Hitro smo bili vsi zunaj tabora oblečeni — bila je polnoč — in smo se s strahom odpravili iskat prikazni. Vodja nam pravi, da so morda prišli sem v gore z letečimi krožniki prebivavci s kakšnega planeta, morda z Marsa. Razumljivo, da je marsikaterega prevzemal strah. Ob svitu baterij smo se pomikali proti gozdu. Svetilke smo užigali in ugašali, da nam tista bitja ne bi ušla. Naš namen je bil, da jih žive zajamemo. Ko smo se že daleč v gozdu eni izmed tistih postav približali, se je vrgla na tla. Pogled nanjo je vzbujal grozo. Imela je trikotno glavo z enim samim očesom in zelo kratki roki in nogi. Oblečena je bila v plavo tuto. Druga postava nam je prišla za hrbet. Prestrašili smo se in smo vsi bežali v tabor. Končno smo po eni uri odkrili, da sta tisti postavi bila dva starejša skavta, ki sta se krasno našemila. SLOVO Tako je bil naš tabor poln lepih dogodivščin. Vsi smo se odlično zabavali. Zadnje dni smo naredili dosti skavtskih izpitov. Kar težko smo se ločili od lepe Koroške, zibelke slovenske kulture. Veseli smo bili, da smo mogli taboriti v tako lepi deželi. Upamo, da se bomo mogli še kdaj tja povrniti. Beli Jastreb in čvrsti Jelen RZASKE NOVICE nevni izlet, ki ga imenujemo »hike« hajk). Nekateri so šli pod Košuto, k Dravi in drugam. OB TABORNEM OGNJU tvečer smo se zbrali ob tabornem og-je brez dvoma najlepši del vsa-'a dneva. 2e popoldne se začnemo nanj To t- -r-A\ >I •>p§r ■ S**' ".ji >< frih* -**n: “Sr . * Javljati. Določen vod pripravi drva za eilj, ki so zložena v obliki piramide, cta, zvezde. Prižgati ga je treba s prvo Wico. Ni dovoljeno uporabljati za pri-taje papirja, bencina in drugih priporov. Drugi vodi pripravijo »skeče«, De prizorčke. Diraku se je po snemanju zastave taje precej shladilo. Oblekli smo tople verje. Ob tabornem ognju smo se ’šlu ugreli. Zapeli smo »Skavtsko peki je zadonela, kakor pravi bese- Bol junec 15. oktobra v tem tednu poteče 10 let, odkar je prišel v našo župnijo preč. g. Zupančič Lojze za rednega dušnega pastirja. Do tedaj so se v Boljuncu duhovniki naglo menjavali oziroma prihajali tu in tam iz sosednjih župnij. G. Zupančič si je naglo pridobil srca vseh župljanov, saj ga zelo cenijo tudi mnogi oni, ki ne zahajajo v cerkev. Iz srca se gospodu zahvalimo za vse dobrote, ki jih prejemamo od njega v dušnih, a tudi v telesnih potrebah. Vsem v župniji je dobro znano, da nikomur ne odreče pomoči; z veselim obrazom in srcem ustreže vsaki prošnji, če le more. O njegovi vnemi za božjo čast govore razna dela v cerkvi: ureditev električne razsvetljave, novi tabernakelj, nove klopi... Glavna skrb pa je vedno posvečena naši mladini, saj prebije z njo največ časa v Mladinskem domu. Starejši poznamo njegove skrite želje, ko se žrtvuje za mladino, čeprav se mu vse ne izpolnjujejo zaradi mnogih ovir. Še bolj bomo molili, da bi Bog blagoslovil njegove načrte in napore. Gospod župnik! Sprejmite ob 10-letnici Vašega prihoda med nas naše iskrene čestitke in toplo zahvalo: Bog Vas ohrani zdravega v naši sredi še dolgo vrsto let! Hvaležni župljani Na misijonsko nedeljo, 24. oktobra bo v Gorici v cerkvi sv. Ignacija maševal in pridigal misijonar p. Radko Rudež. Popoldne pa bo v isti cerkvi od 3 do 4 pridi-gana ura molitve za misijone. tauiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiliiiiilliiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiim^ slovana, nekaj časa gladko odgovarjal na- 42 ič, da ste z vsemi temi dejanji ljud- bo zavrnil le nekatere točke na splošno, ali je bil pravi duhovnik in ali je dovolj Mati božja se je vrnila iz Peč v Boljunec Vemo, da naši ljudje radi in pogosto romajo v Marijina svetišča tu in onostran naše domovine. Prav pa bi bilo, da bi ob tem ne pozabili ali zanemarili svojih domačih. To je naša mala cerkvica na Pečah, pol ure hoje, nad Glinščico. Res ni tako znamenita kot so druge Marijine božje poti, zelo skromna je in še marsičesa potrebuje. Toda naša je, postavljena baje že pred 1000 leti, sredi slikovitega skalovja, da se je treba res nekoliko potruditi, da se pride do nje. Prva leta, takoj po obnovitvi cerkve (1950), je prihajalo gori prav lepo število ljudi. Zadnje čase pa se je to število precej skrčilo. Ostali so zvesti le najbolj vneti Marijini častilci, ki skoro ob nobenem Marijinem prazniku, ko se tam daruje sv. maša, niso odmanjkali. Kot znano, se vsako leto na velikonočni ponedeljek prenese Marijina poaoba iz farne cerkve v Boljuncu v cerkvico na Peče. Ob vsakem Marijinem prazniku se nato daruje sv. maša do prve nedelje v oktobru. In tako smo prvo nedeljo v oktobru v procesiji z lučkami, spremljali to Marijino podobo v njeno farno cerkev. Udeležba vernikov je bila to pot kar zadovoljiva in nam je prav zato zbudila željo, da bi vedno bili tako mnogoštevilni. Zlasti bi radi videli tudi skavte, ki so bili vsa prejšnja leta redno častno zastopani. S toplo zahvalo Bogu se ob tej priliki želimo zahvaliti tudi našemu g. župniku, ki bo te dni obhajal 10-letnico svojega prihoda v našo župnijo. Dobri Bog naj ga podpira v trudu in naporih, da bi še dolgo vrsto let ostal angel varuh naše župnije. Boršt V tem letu božja služabnica smrt pogosto trka na vrata naših domov. Maloštevilna župnija je letos izgubila že 12 članov: 7 moških in 5 žensk. V minulem tednu smo spremljali k večnemu počitku gospo Amalijo Cckada, mater č, sestre Tarcizije. Pokojnica je že dalj časa bolehala na zahrbtni bolezni raka in cukrene. Namesto vencev in cvetja so to pot, kar je vse hvale vredno, nekateri dobrotniki naročili za pokojnico Sv. mašo, drugi so pa dar izročili v dobrodelni namen. Med sprevodom na pokopališče je glasno odmevala molitev rožnega venca. V nedeljo, 10. oktobra se je mrliški zvon znova oglasil — nov mrlič v fari. To pot se je smrt ustavila pri šoli na številki 101 in povabila h Gospodu 76-letno Jožefo Ba-buder. Obema globoko vernima pokojnicama naj Bog poplača zvestobo z nebeško radostjo, prizadetima družinama pa izrekamo iskreno sožalje. Otroški vrtci v nevarnosti Večino otroških vrtcev v tržaški in go-riški provinci vzdržuje ustanova ONAIRC (Opera nazionale assistenza alTinfanzia nelle regioni di confine). V tržaški provinci je 43 takih vrtcev. Ustanova je zašla v velike finančne težave in grozi nevarnost, da bi bilo treba vrtce zapreti. Poleg tega je v stavki o- sebje teh vrtcev zaradi izredno nizkih plač. V tem tednu je stavkalo prve tri dni. Zanaprej pa je napovedana stavka 18., 19., 20., 25., 26., 27., 28. in 29. oktobra. Dejansko bodo otroci ostali skoro ves mesec oktober brez pouka. O težkem položaju vrtcev so bile obveščene vse tukajšnje krajevne in deželne oblasti. Upamo, da bodo odgovorni krogi našli potrebna sredstva za nadaljnje poslovanje vrtcev. Če je denar na razpolago za vse mogoče zadeve, mora bit; tudi za tako koristno socialno in vzgojno ustanovo kot so otroški vrtci. Z zaprtjem vrtcev bi bile prizadete številne družine, v katerih so matere zaradi dela po ves dan zdoma. Z obiskovanjem vrtcev se otroci tudi najbolje pripravijo za osnovno šolo. Sodimo, da bi bila idealna rešitev za vrtce, ki jih upravlja ustanova ONAIRC, če bi jih prevzela v oskrbo država ali občina. Novi paviljon v umobolnici pri Sv. Ivanu Odborniki tržaškega pokrajinskega sveta pod vodstvom pokrajinskega predsednika dr. Savone so si nedavno ogledali umobolnico pri Sv. Ivanu in se še posebej zanimali za novi paviljon, ki je v načrtu in v katerem bosta opazovalni in zdravstveni oddelek za moške. Umobolnica pri Sv. Ivanu je bila zgrajena leta 1908 in ima 32 paviljonov. Doslej so že modernizirali osrednjo kuhinjo in ogrevalne naprave ter postopoma preurejajo posamezne paviljone. Novi paviljon bo imel v pritličju opazovalni oddelek, v prvem nadstropju pa VESELI PLANŠARJI IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilHJlIllllllllilllllllllllllllllllllllHIIIIlill z domačimi vižami, napevi in humorjem. V Marijinem domu v Rojanu bodo nastopili ob 17.15. Nato nastopijo za prvo obletnico otvoritve Slomškovega mladinskega doma v župnijski dvorani v Bazovici ob 20.30. Sledi razvedrilo v Mladinskem domu s srečo-lovom. Vabljeni! zdravstvenega. Oba omenjena oddelka bosta imela vsak svojo dnevno sobo, jedilnico, prostore za izolacijo, za zdravniške preglede in za nadzorstvo. Opazovalni oddelek bo imel 41 postelj, zdravstveni pa 37. Poleg tega bo imel novi paviljon še 6 sob za izolacijo. Celokupni stroški gradnje bodo znašali 300 milijonov lir, ki jih je pokrajinski upravi že odobril vladni komisarijat v okviru sklada za Trst. Tako se bo novi paviljon pridružil trem ostalim, ki so jih že zgradili v zadnjih letih. So to paviljon za ženske z opazovalnim in zdravstvenim oddelkom, paviljon za zdravljenje tuberkuloze ter paviljon za nalezljive bolezni. MEJA 39 I • y lc. da ste pod pritiskom javnega mne-Sami izdrli kol z napisom in ga shra-v kuhinji župnišča z dozdevnim na-°Di, da ga zopet postavite, ako sc vaše j ^edi glede no e državne razmejitve j! ^čijo. Ni tudi izključeno, da ste kol beh 'tli Su ieo sta- 3og iljtf' ii\* oN- h» n>»' tanili in skrili, da bi pristojni oblasti °gočilj strokovni ogled napisa na samem, potem ko vam je postalo da ste se prenaglili; da ste v župnišču hranili jugoslo-‘ta komunistične knjige in časnike; da ste v župnišču skrivali neznanja vam je verjetno pomagal postaviti s. Sič io° W 'd, da se je isti neznanec pred preisko-komisijo skril pod posteljo; da se je po odkritju med Ste- . V iure ,{k* ste Jtage] ubraniti vtisa, da je naletel na in po ruševinah«. Vabljeni vsil V TRSTU je izšel učbenik za tretji red enotne srednje šole. Učbenik razi* božje zapovedi in nosi naslov: Zivlj*1 po božjih zapovedih. Obsega 90 strani. ^ sijo ga originalne slike Klavdija Pa'*1' Cena lir 600. Knjigo so izdali tržaški teheti, ki so lani izdali veroučno kaj* za drugi razred enotne srednje šole Cerkvi, zakramentih in življenju milo** predlanskim pa knjigo za prvi razred Bogu in našem odrešenju). Knjige se v šoli dobro obnesle, ker so boi na vsebini in dajo veliko možnosti sodelovanje dijakov. Odlikujejo se z'!’ po logični povezanosti med posamez*. poglavji in verskimi resnicami ter tv* enotno celoto, ki je potrebna za ^ verski učbenik. ^ OGLASI , Za vsak mm višine v širini enega sto'?j trgovski L 30, osmrtnice L. 50, ved davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M