ACTA WSTR1AE • 10 • 2002 • I prejelo: 2002-04-04 [JDK 3413/ 7(497 4 Piran)" 13" KRVAVA RIHTA V PIRANU 14. STOLETJA Darja MIHEIJČ Zgodovinski institut Milka Kosa ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Novi ti« 2 e-mail: mihclic®zrc-sazu,si IZVLEČEK Prispevek v prvem delu obravnava teore/ična statutarna pravila o hujših deliktih in kaznih zanje v srednjeveškem Piranu Kazni so za delinkvente pred\>idevale fizična iznakažanja: od sekanja nedefiniranega uda, roke, iztikanja oči, rezanja nosnice do smrtne kazni v obliki obglavljen/a, obešenja in sežiga. Drugi del prispevka opisuje prakso deliktov in dosojenih kazni zanje po izvirniku piranskega mestnega arhiva, ki popisuje 31 sodnih procesov iz razdobja od 1302 do 1367. Procese so sprožili hujši prekrški: pretepi, posilstva, drugačne objestnosti - neredka s tragičnimi posledicami, večje in manjše kraje. Razsodbe so delinkvente pogosto obsodile na fizično iznakaže-nje z žigosanjem po obrazu in vratu, na ruvanje oči, sekanje rok. Neredko je bila do-sojena tudi najvišja, smrtna kazen, kiji je alternativo pomenil dosmrtni izgon, kadar se je delinkvent izognil roki pravice. Ključne besede: Piran, srednji vek, statuti, proces, delikt, kazen "BLOODY COURTS" IN 14™ CENTURY PIRAN ABSTRACT In its just part, the paper examines the theoretical statutory regulations about major offences as well as punishments provided for them in the mediaeval Piran. For delinquents, various physical disfigurements were stipulated: from chopping off an undefined limb, purring an eye out or cutting up the nostril to the death penalty in the form of beheading, hanging or burning at. the stake. The second part of the paper describes the practice of delinquencies and punishments for them according to the original of the Piran town archives, in which 31 trials held between 1302 and 1367 are described. These trials were brought about by major criminal offences: brawls, rapes, thefts and other wanton actions — often with tragic consequences. The delinquents were often sentenced to physical disfigurements by being branded on their faces and necks, by having their eyes pulled out, or having their arms chopped 147 ACTA HISTRIAE • !0 <■ 2002 • 1 Daya MiHt-XlC KRVAVA RfHTA V PIRANU 14. STOLETJA. 147-160 off. Quite often the highest, i.e. death sentence, was pronounced, which alternatively meant that the delinquents were banished for life if they managed to avoid the justi- Kc.y words: Piran, Middle Ages, statutes, criminal offence, punishment TEORIJA Pozitivna zakonodaja - mestni statuti Življenje v srednjeveških mestih (severo)zahodne Istre so po italijanskem zgledu na teoretični ravni urejala pravila, ki so bila 2apisana v posebni!! mestnih zakonikih, statutih (Statuti, urbari, notari, 1968; Colombo, 1993). Ti so predpisovali ravnanje članov mestne skupnosti v različnih okoliščinah in predvideli kazen za kršilce svojih določil. Posegali so na področje mestne uprave in gospodarstva, družinskega prava, javnega reda in miru in podobno. Statuti so bili akti pozitivne zakonodaje: vpeljati so skušali red v obstoječo vsakdanjo prakso. Vsebovali so torej teoretična načela o kaznivih dejanjih (Mihelič, 1995; 1996). (Teoretična) kazniva dejanja, kijih statuti omenjajo, moremo razdeliti: na tista, ki škodijo mestu, njegovemu okolju, gospodarstvu in varnosti, in na tista, ki zadevajo premoženje in osebo someščanov. Za manjše prekrške naj bi prestopnik plačal globo. Statuti so poznali sramotilni steber, kazen metanja v vodo, bičanje in žigosanje, zaporno kazen in izgon kot oblike kaznovanja, kjer ni prihajalo do hujšega telesnega iznakaženja. Od "krvavih" kazni omenjajo sekanje nedefiniranega "uda", roke, prsta, noge, iztikanje oči, rezanje nosnic, puljenje jezika, Za najtežje delikte so predvideli smrtno kazen z obešenjem, sežigom in obglavljenjem. Tudi Piran je imel svoje statute (ST PI). Njihova prva ohranjena popolna verzija je iz 1307. V 14. stoletju so jih vsakih 25 let pregledovali, popravljali in izdajali celotne nove redakcije (1332, 1358, 1384). Več piranskih statutarnih določil je obravnavalo huda kazniva dejanja. Zanja so bile predvidene "krvave" telesne kazni s pohabljanjem ali celo smrtjo. Piranski statuti so skušali celovito zagotoviti varnost v mestu. Če bi kdo brez dovoljenja podestata uporabljal samostrel, streljal s puščicami, metal kamenje in koga zadel, naj bi plačal 40 liber globe; če ne bi imel denarja, bi izgubil desnico. Če bi se v času nemirov kdo zatekel v lastni ali tuj stolp in metal dol kamenje, naj bi za kazen plačat mestu 200 liber (to je najvišja denarna kazen piranskih statutov), sicer bi izgu- 148 ACTA HISTKlAE • 10 • 2002 ■ 1 Darja MIHEIJČ. KRVAVA RIPTA V PIRANU 14. STOLETJA. 14?. 160 bi! desno roko, ki bi bila v tem primeru teoretično petkrat dražja kot v prejšnjem (ST PI, 256-257, 261-262). Med hude delikte je sodilo nespoitovcutje oblasti, npr. odločitve sodišča. Prestopnik, ki bi se uprl sodni obravnavi, naj bi plačal 50 liber, sicer bi bil ob roko. Za lažno pričevanje so statuti predvideli globo v višini 5 liber. Kdor ne bi plačal, bi izgubil desno nosnico. Notarju, ki bi ponaredil listino, bi se naj odsekala desnica (ST PI, 314315, 268-269). - Da ta kazen ni bila le teoretična, dokazuje testament notarja Mihaela iz Parme iz 30. junija 1330; napisal ga je pred omenjenim kazenskim "posegom" (PA, Testamenti; CP II, št. 71). Ponarejevalcu denarja je grozila smrtna kazen, odločitev o načinu usmrtitve delinkventa pa je bila v pristojnosti podestata (ST PI, 267). Na ravni razmerij med someščani se v piranskih Statutih omenjajo: a) lažji prekrški moralne narave kot preklinjanje, zmerjanje, zavajanje v ljubezen. Nekaj odlokov prepoveduje oškodovanje zasebne lastnine in zasebnih interesov v obliki manjše kraje in goljufije. Statuti predvidevajo razne lažje oblike fizičnega nasilja nad someščani in predpisujejo kazni zanj; b) težji delikti, katerih žrtve so bili posamezni meščani; to so bili: 1. hude fizične poškodbe do umora ali njegovega načrtovanja, 2. hujši nravstveno-moralni prestopki, 3. odtujitev imovine v obliki večjih tatvin in ropov. b) 1. Za umor je bila predpisana smrtna kazen (obglavljenje ali obešenje), brez možnosti odkupa. Kazni z utapljanjem statuti ne omenjajo. Če je moški nameraval komu zavdati s strupenim napitkom, naj bi ga obesili, žensko pa sežgali.1 Če "roka pravice" delinkventa ne bi dosegla, bi bil obsojen na dosmrtni izgon, njegovo imetje pa naj bi se zaplenilo in deloma demoliralo (ST PI, 258-260, 265-266). b) 2. Od težjih nravstvenih prekrškov omenja piranski statut posilstvo ali poskus posilstva; kazen zanj je določil podestat (ST PI, 274). Nekateri moralni prekrški, kot skrivna poroka, konkubinat, btgamija in prešuštvo, v piranskih statutih niso prepovedani, v nekaterih drugih (zlasti v tržaških) pa so (ST TS, knjiga III, členi 57, 59, 61, dodatek k 61, 62). To kaže na "svetovljanskost" Trsta v primeri s Piranom. b) 3. Predpisana kazen za tretji tip hujših prestopkov: rop, krajo ali uničenje tuje lastnine, je bila odvisna od vrednosti ukradenega. V Piranu naj bi bil tisti, ki je bil že kaznovan zaradi tatvine in bi ukradel blago v vrednosti do 5 liber, kaznovan z iztak-nitvijo enega očesa. Kdor bi kradel prvič v vrednosti od 5 do 10 liber, bi bil ob oko, od 10 do 20 liber ob oko in roko, od 20 do 30 liber ob obe očesi, od 30 do 40 liber pa ob obe očesi in roko. Tisti, ki bi bil že brez oči in roke, pa bi še kradel, bi bil obešen. Kdor bi že prvič ukradel vrednost nad 60 liber, bi bil takoj obešen. Kazni za tatove na morju so bile še strožje (ST PI, 279-282), Pri teh prestopkih se tat ne bi mogel odkupiti z denarno globo. I Žensk praviloma v tem ¿asu niso obešali, ker niso nosite spodnjega perila. 149 VCTA HISTRIAE ■ 10 • 2002 - 1 Dai}-> MIIIEU1C: KRVAVA RllitA V P!fCW.J M. STOLI' M A. M1-1M Deli telesa, ki jih je zadel krva-vt "poseg": nedoločen ud (desna) roka eno ali obe očesi desna nosnica Način irvedbe smrtne kazni: Obglavljenje Obešenje 1 Sežig Telesne kazni za tatvine: kraja kazen 5 do 10 liber -/oko kraja kazen 10 do 20 liber -/oko. roka kraja kazen 20 do 30 liber -/oči kraja kazen 30 do 40 liber -/oči, roka kraja kazen nad 60 liber ObeŠenje PRAKSA H konkretnim zapisom sodnih primerov V starem arhivu mesta Piran, ki je del Pokrajinskega arhiva Koper, je v škatli Li-bri forbanitorutn 1, 1302-1568 hranjena vrsta sesitkov o kriminalnih procesih (Mi-helič, 2001). Prvi sešitek zajema razdobje od 1302 do 1367. V njem je popisanih 31 sodnih procesov, ki so jih sprožili hujši fizični ali premoženjski delikti: sedem iz leta 1302, dva iz leta 1303, trije iz leta 1306, eden iz leta 1307, dva iz leta 1308. štirje iz leta 1311, eden iz leta 1312, eden iz, leta 3316, trije iz leta 1317, eden iz leta 1322, eden iz leta 1323, eden iz leta I3252 in eden iz leta 1367. 2 Oiede na kronološko zaporedje zapisov je opravičljiva domneva, da je prava letnica procesa 1305. vendar povsod upoštevam v zapisu navedeno leto 1325. 150 A (.TA H1STR1AE • JO • 2002 • l Oiirja MIHliLK KRVAVA R1HTA V PIRANU !<¡ STOLETJA. 147-1« Procese je ob zvonjenju razglasil klicar s stopnic komunalne palače na trgu četrti Campo (ob današnjem Tartinijevem trgu) ter po drugih mestnih četrtih, običajno tudi blizu bivališča obtoženega. Razsojal je pij anski podestat s sodniki, včasih tudi ob prisotnosti zbora meščanov (a.rengo), ki seje zbral pred ložo na Irgu četrti Campo. Sodbe so se v glavnem ujemate s teoretičnimi navodili statutov in so bile z današnjega gledišča srhljivo stroge: kraja seje kaznovala s sramotilnim stebrom, bičanjem, žigosanjem po obrazu, čelu in vratu, z izgonom, ruvanjem oči. Kazen za nasilni ali "krvavi" prekršek nad osebo je pogosto bilo fizično pohabljenje, neredko smrt. Nekdaj običajna alternativa smrtni kazni je bil izgon; dandanes se ne zdi huda. Teža te kazni je bila nekoč drugačna, kot jo dojemamo danes. Tedaj je bil meščan državljan "svojega" mesta. Če se mu je to odpovedalo, je bil brezpraven: ni imel kam iti niti ni imel možnosti za preživljanje. Drakonske kazni (smrt. pohabljanje, izgon) za primere fizičnih poškodb, ki so se končali celo s smrtjo žrtve, so do neke mere razumljive. Pač pa preseneča strogost kazni za krajo vsakdanjih predmetov, včasih tudi v stiski, za hrano. Od 31 procesov, ki so dokumentirani v sešitku. je pri 15 šlo za napade in pretepe s hladnim orožjem (meči, noži) in za razne objestnosti, ki so se večkrat končale tragično. V treh primerih je šlo za nravstven delikt (poskusa) posilstva, 12 procesov so sprožile tatvine, v enem pa je bila prestopniku dokazana prepovedana igra na srečo -kockanje. Slednji primer po teži prekrška skorajda ne sodi v "družbo", v kateri seje znašel. Facichus pokojnega gospoda Lan^elota iz Kopra je kockal v krčmi Mengolina del Faffa. Za kazen so ga obsodili na izgon, dokler ne bi poravnal vsote 8 liber. Procesi i 302 do 1367: SI. list, (stran)*1 delikl datum obravnave datum delikt» dcMnkvcnt Žrtev kazen 1 i umor 1302, 2.2. 1301, 26 12. Canoius, sin Almerica de Pieto Almericus de Mengone izgoni obešenje, zaplemba imetja 2 1 verso umor 1302, 2.2 4 1301, 26.12. Prelucius, sin Johanesa dc Preto Adalgerius del .hideo izgon/ obešenje, zaplemba imetja 3 2 rana 1302, 2 2. 1301, 26. 12. Amantimis, sin Johane-sa de Preto Johanes de Seta 250 liber/ izgon 4 2 pretep z orožjem 1302. 2.2. 1301. 26. 12. Ambroxius, sin Johane-sa Bonvtno Almericus de Mengone 200 liber/ izgon 3 Številke strani, ki jih tabela navaja v oklepaj«, so na izvirniku zapisane v sodobni pisavi in se ne ujemajo z dejanskim stanjem. 4 Kot mesec obravnave je zapisan september, verjetno gre za napako in je bila obravnava februarja, enako kol v vseh drugih sodbah, ki obravnavajo ta primer. 151 ACTA H1STKIAE • 10 • 2002 • 1 Daija MIHRl.lt KRVAVA H.IHTA V PIRANU H. STOLETJA, >J7.|«0 Št. (1st, (stran! dclikt rtaluni obravnave t! at um delikla delinkvcnt žrtev kazen 5 2 vcrso prcK-p i orožiem 1302, 2. 2. 130!. 26. 12. Georgius, Sin Johanesa Bon vino Almericus de Mengone 200 über/ izgon 6 2 verso pretep z orožjem 1302, 2. 2. 1301. 26. 12. Pretucius, sin Almerica de Preto Almericus de MetiEone 100 liber/ izgon 7 X (4) pretep z orožjem in kamenjem 1302. 2. 2. 1301, 26. 12. Pastus de LecUi 50 über/ izgon S 3 veno, (5) poskus posilstva 1302, j. 12. 1302. ?. 11 Nicoiaus, sin Cermije de Tereesto Rigenda de Iitsula 75 liber/ izgon 9 3 verso, (5) pretep 1303, 23. 6. 1303. 7 o Thomaxinus de Uitale Petrus Banits 26 liber/ izgon 10 4,(6) kraja perutnine 1303, 4. 7. 1303, 7. ? Johaoes de Coxa 13 liber/ izgon 11 6,(10) umor 1325,5 2 (i. 7 Martinus Praprotanichli de villa Raspurgh Margarita, žena Petra de Pe petra izgon/ obešettje 12 7 vcrso, (13) posilstvo, rop 1306, 1. 11. Svmon, hlapec Vencrija Callo pekarica? {pea:itrix} izgon/ oslepitev 13 7 verso, (13) posilstvo, rop 1306, 1. 11. Dorucius, sin peka Dominica pekariea? (pecntrct) 23 liber 14 8.(14) kockanje 1306, 1.11. Faclchus pokojnega gospoda Lanjelota de Justino 8 liber/izgoa JS 8,(14) napad z orožjem 1306, 111. 1306, 24. 10. Pappus pokojnega Folcomarija de Pirano notar (pacharia i 0(1 liber in 10 let izgona 16 S verso, (15) sodelovanje pri napadu 1306. 1.12. Marcus de Maria de Sipario Martinus, hlapec Garofula 37 liber 17 8 verso, (15) kraja vrečke 7. de- 1307, 26 2. Symon Fcragata, sin pekarice Beatrice Marcoardus de Vitali bičanje, žigosanje in izgon IS 9. (16) kraja površnika 1308, 27. 10. Cristanus, družabnik Venerija Galla žena Venerija Galla pranger, bičanje in izgon 19 9 verso, (17) kraja rjuhe 1308, 27. 10. Sciaua de Tunc žena Johatiesa Citadina pranger, bičanje in izgon 20 10.(18) kraja tunike in škornjev 1311, 24. 10. Justus de Diuino Stefanus de Moiuona žigosanje, bičanje in izgon 5 Prim. op. 2. 152 ACTA H t STRIAE • 10 • 2002 • I Darja MIHELIČ: KRVAVA RIHTA V PIRANU 54. STOLETJA. 147-IM št. lisi, (slran) dclikt datum obravnave datum dellkta dclinkvcnl žrtev kazen 21 10 10 verso. (18-19) kraja lesa 13U. 24 10. Joliancs Odorlici Salja-tittc de insu In, Oregon-us de Filsmine. 7,daj prebivalec Insuie 50 liber vsak in 1 libra za les 22 1 l-I I verso, (20-23) »mor 1311. 15. 11. juslinus pokojnega Bertaida Crcscncija Fumia pokojnega Meisesclaua izgon/ obglavljenjeati obcšellje, zaplemba imovine 2* 12, (22) kraja meča 1311, 28. 11. 1311, 20. 1!. Simon feragala, sin pekarice Beatrice Dominicas Bonifacija bičanje in izgon 24 12 verso, (23) kraja orodja 1312, 12.3. 1312, 23. 2. Mathias de G lerne di s tri Clus Justin Nicolaus Jude-us iz Pirana žigosanje, bičanje in izgon 25 ! 3 verso, (25) umor 1316. tn. io 1316. 14.7. Mathias, brat Domeci de Bulleis Tencha Dura izgon/ obglavljen je 26 14,(26) kraja denarja, površnika, sukna 1317. 1.6. 1316, 1111. Mathias Furlanus. sin Morasi de villa S. Vili apud Pagagnam de Foroiiiliti podestat in njegova sorodnika izgon/ desnica 27 14,(26) kraja denarja in drugega 1317, 29. G. Perouis d<- Ornai de ciuitate Cencue podestat izgon/ bičanje, žigosanje 28 14, verso (27) umor 1317, 25.9. Oldoricus Marcanesija de Pirano Dominions Galiina, ciuis Piranr izgon/ obglav-Ijenje in zaplemba imetja 29 ¡5, (28) umor 1322. 31.10. 1322. I2.6 10. Johaucs. sin Maffea de Mariocti iz Pirana Johanes, sin Almerica Pateroostra iz Pirana izgon/ obglavljen je i ii zaplemba imetja 30 15 verso, (29) kraja plašča 1323. 10. 4. 1323. 7.4, Paulus de Muschiniga Bert ud us de A (bona žigosanje in izgon 16-17, (30-32) kraja volov 1367, 4.7. 1367, 5. in 6.6. Petrus pokojnega Mina-cha de Broso;a, Sclauus uagabundus, Andreas Suchade Brosens, Scla-uus, Maurus de Gradig-na de prope Cosglaco obešenjc 6 Tega line je bila predložena obtožba 153 ACTA HISTR1AK • 1« ■ 2002 > 1 Oai.iH VflUtUČ: KRVAVA RilITAV PIRANU 14 STOLETJA. M7-IK1 Kar pri sedmih primerih obračunavanj s hladnim orožjem (št. 1 do 7) je šlo za en sam dogodek, za krvav pretep na trgu mestne četrti Campo dan pred božičem - na Štefanovo, 26. decembra 1301, torej blizu vstopa v novo leto.7 Razgreti fantje so zavihteli nože. Nasproti so si stali "zmagovalni klavci"5 Oanot. sin Almerika de Prelo, njegov mladoletni bral Pretucij, njuna bratranca Pretucij9 in Amantin, sinova Janeza de Preto. mladoletna brata Ambrozij in Jurij, sinova Janeza Bonvina ter Pasij de Lecta. Padli in poškodovani "poraženci" so bili Almerik de Mengone. Adalgerij de Judeo in Janez de Seta. Almerik de Mengone in Adalgerij de Judeo sta v pretepu izgubila življenje. Jane/, de Seta pa je bil ranjen. "Zmagovalnim" pretepačem je sodil piranski podestat (verjetno ob pomoči sodnikov), v prisotnosti celotnega zbora meščanov (arengo), ki se je ob zvonjenju in na poziv mestnega klicarja zbral na mestu delikta - na trgu mestne četrti Campo pred ložo Obsojenih je bilo več napadalcev. Bratranca £anot, sin Almerika de Prelo, in Pretucij, sin Janeza de Preto, sta prejela kazen za umor prve stopnje. Prvi naj bi od zadaj zabodel Almerika de Mengone (proces št. 1 v tabeli). Priče so vedele povedati, da seje obsojenec postavljal s svojim dejanjem in opisoval, da je videl, kako je iz rane. ki jo je zadal Almeriku. takoj brizgnila kri, ranjeni pa je padel po tleh. Verjeli so, da je poškodovani prav zaradi te rane umrl. - Pretucij je zabodel v prsi Adalgerija de Judeo (št. 2): o tem je izpovedal sam ranjenec, pa tudi napadalec je govoril o tem s pričami. Obtožena se na pozive nista pojavila pred sodiščem. Spoznana sta bila za kriva, sodišče ju je razglasilo za izgnanca iz Pirana in njegovega okoliša. V primeru povratka bi ju kot morilca obesili. - Amantin, sin Janeza de Preto je ob isti priložnosti ranil Janeza de Seta (št. 3). Pred sodišče ni prišel; dosojena mu je bila kazen 250 liber, plačljiva v treh mesecih; če ne bi plačal, bi ga izgnali, če bi ga prijeli, bi ga vrgli v ječo, dokler ne bi poravnal dosojene globe. Od omenjene kazni so iz njegovega imetja izplačali 30 liber, 13 soldov in 5 denarjev hčerkam(a?)30 pokojnega Adalgerija de Judeo. - Za Ambrozija in njegovega brata Jurija, ki sla v ravsariji tudi sodelovala z orožjem, je Se odgovatjal njun oče Janez Bonvinus (št. 4 in 5). Tudi onadva sta se obravnavi izognila. Dosojene kazni zanju so znašale po 200 liber; če jih ne bi poravnala v 3 mesecih, bi ju izgnali. V primeru prijetja bi ju zaprli do poravnave dosojene vsote. - Oče Almerik de Preto je odgovarjal za svojega sina Pretucija, ki je v pretepu tudi izvlekel nož (št. 6). Dosojena mu je bila kazen 100 liber pod enakimi pogoji kot Ambroziju in Juriju. Ob koncu njegovega sodnega vpisa je sodba označena kot preklicana, češ daje bila globa poravnana. — Spopada seje udeležil še Pasij de Lecta (št. 7 To seje na območju pod beneškim vplivom v (eni času začenjalo bodisi 25. decembra ali I januarja: vpisov iz vmesnih dni ni in s leni tudi ne navedbe letnic, da bi bil novoletni "preskok" določljiv S Imena so slovenjena. 9 Verjetno sla bila oba bratranca po tedanjem običaju imenovana po istem, skupnem dedu. Huaka imena med bratranci so bila tedaj pogosta. 1G Ker latinščina nima dvojine, ni jasno, ali je pokojni zapustil dve ali več hčera. 154 ACTA HISTKlAE • 10 • 2002 ■ 1 0»Ht MlHtLIČ KRVAV A P. II IT A V PIRANU I*. STOLETJA, 147-160 7), ki je sodeloval z izvlečenim orožjem in v "poražence" metal kamenje. Pozivu pred sodišče se ni odzval. Kazen zanj je bila "le" 50 liber; dokler jih ne bi plačal, bi veljal /.a izgnanca. - V slednjih primerih je bil mestu očitno ljubši iztržek od denarne kazni kot "krvava" kazen. Vir omenja še pet nasilnih dejanj, ki so se končala s smrtjo. V treh so bili žrtve moški, v dveh ženski. Leta 1316 je Matija iz Buj pri živinski staji Dominika Marina in Balsemina Tirisa najprej z gorjačo premlatil Tenka Dura, potem pa ga zaklal s kuhinjskim nožem (št. 25). - Leto kasneje, 1317, je Oldorik Mar?anesija iz Pirana z mečem na treh mestih telesa do smrti ranil piranskega meščana Dominika Gallina: v desno roko, v prsi v predel pljuč in pod levo prsno bradavico (št. 28). - Leta 1322 je Pirančan Janez, sin Mafea de Mariocta, z nožem do smrti oklal Pirančana Janeza, sina Almerika Paternostra, v levo lopatico, trebuh, koleno in v prste desnice (št. 29). Nobeden od napadalcev ni prišel pred sodišče, ki jih je zalo spoznalo za krive in jih obsodilo na dosmrtni izgon; v primeru vrnitve bi jih obglavili. Zadnja dva morilca sta bila toliko premožna, daje v sodbi omenjena zaplemba njunega imetja. V dveh primerih sta bili umorjeni ženski. V ponedeljek 15. novembra 1311 so pred piranskim sodiščem obravnavali tragični primer, v katerem je žrtev dobila usodne poškodbe na lastnem domu (št. 22). Just(in) je bil poklican pred sodnike, ker gaje obtožila Fumija pokojnega Menesklava, Bila je v vinski kleti svoje hiše iri zlezla na sod, da bi pripravila kokošnjak za kokoši. Justin ji je nastavil na prsi vile in jo prevrnil s soda na tla. Kmalu zatem je umrla za posledicami zlomov. Zlomila sije levo roko pri dlani ter dve levi rebri v križnem delu hrbtenice. - V drugem primeru leta 132511 (št. 11) je Martin iz Rašporja, imenovan Praprotanichll, na Savudrijskem pri gospodarskem poslopju svojih družabnikov Andreja Judea in Adalperija Stachine z nožem dvakrat do smrti zabodel Margarito, ženo Petra iz kraja Popetre, v križ in lopatico. Noben od deiinkventov ni prišel na sodišče. V odsotnosti so jima sodili za umor. Justin je bil obsojen na dosmrtno izgnanstvo iz Pirana in njegovega okoliša. Del n jegovih hiš naj bi porušili. Ta del se ne bi smel nikdar prodati alt popraviti. Pol preostalega imetja naj bi zasegla komuna, pol pa bi pripadlo tistim, ki so bili do njega pravno upravičeni. Če bi se vrnit v Piran, bi mu odsekali glavo ali ga obesili. Tudi Martin je bil razglašen za dosmrtnega izgnanca; če bi se vrnil, bi ga obesili. V preostalih treh primerih fizičnih obračunavanj brez tragičnih posledic so bile kazni precej različne. Za oborožen napad na notarja (Jahanja naj bi Papus pokojnega Folkomarija iz Kopra plačal 100 liber in bil za 10 let izgnan (v primeru predčasne vrnitve bi dolgoval še dodatnih 50 liber, št, 15). - Marko de Marija iz Siparja je pomaga! gospodu Miklavžu, sinu Almerika de Marsina, pri obračunu z Garofulovim hlapcem Martinom tako, da ga je držal, medtem ko gaje Miklavž mlatil. Obsojen je bil na plačilo 37 liber kazni (5 liber od tega za neupoštevanje poziva pred sodišče, št. 11 Prim. op. 2. 155 ACTA H t STRIAE • 10 • 2002 • I !5«>iMIHEUC: KRVAVA RIHTA V PlRAKl 14 STOL t TJA. 147-100 16). Zapisi ne poročajo, da bi se pred sodiščem znašel tudi gospod Miklavž. - Za pretep, kjer sta pretepača obtoževala drug drugega (št. 9), je bi! (le) eden od njiju (Tomazin de Vjtale) obsojen na 26 liber globe (od tega je 10 liber znašala kazen, ker ni prišel pred sodišče) in na izgon, dokler ne bi plača); tudi v primeru poravnane kazni bi ga zadela dvomesečna konfinacija. Dokumentirani so tudi trije primeri nravstvenih deliktov - posilstev. 3. decembra 1302 je sodišče obravnavalo naslednji primer (Št. 8): Miklavž, sin Qermie iz Trsta, je novembra ponoči prišel do hiše Marka Rubea v piranski mestni četrti Mugla. V hiši je prebivala izolanka Rigenda. Miklavž jo je klical in ji govoril, da je njen prijatelj. Ker ga ni poznala kot nasilneža, mu je odprla vrata. Ko je vstopil v hišo, je potegnil iz škornja nož in ji govoril, da hoče z njo spolno občevati, sicer jo bo ubil. Ko ni pristala, jo je spravil podse, pokleknil nanjo ter jo pretepel. Ni hotel oditi, dokler mu ni prisegla, da ga bo ponoči spustila v hišo. Miklavž ni prišel pred sodišče, zato gaje to spoznalo za krivega in ga v odsotnosti obsodilo na kazen 75 liber (to je bila cena skromne hiše) piranski komuni. Izgnan bi bil, dokler ne bi plačal. Če bi ga ujeli, bi ga zaprli, dokler ne bi poravnal globe. Dt),sojena kazen je bila razmeroma mila in ni predvidevala telesnih iznakaženi. Druga dva primera iz 1306 omenjata rop in posilstvo (Št. 12, 13). Žrtev je bila ista: peccitrix oziroma pečatri.x pri kraju Pontes. Verjetno gre za pekarico, lahko bi šlo za ribičko, glede na strogost kazni nikakor ne za "grešnico", kar bi beseda tudi mogla pomeniti. V enem primeru je bil predviden izgon posiljevalca in tatu, ki bi mu v primeru povratka izruvali oči, v drugem primeru pa denarna kazen 20 liber in globa 3 liber, ker se delinkvent ni odzval pozivu na sodišče. V 12 primerih razsodb je šlo za oškodovanje imetja meščanov v obliki tatvin. Kraje so se včasih dogodile na prostem, včasih v hiši. Vrednost ukradenih predmetov je bila različna, nihala pa je tudi višina kazni za tatove. V treh primerih je bil ukraden (tudi) denar. Simon, sin pekarice Beatrice, je bil 1307 obsojen, ker je Markvardu de Vitali prerezal ovoj vrečke, v kateri je imel raznovrstne kovance v vrednosti 4 liber, 16 soidov in 3 denarjev. Zmikavta naj bi prebi-čali in mu vžgali tri žige v obraz (št. 17). - V dveh, deset let mlajših primerih (iz 1317, št. 26, 27) je bil tožnik tatov podestat. Obakrat je šlo za tujca, ki sta, kot je videti, prenočila v podestatovi hiši. Matija iz furlanije naj bi iz nje odnesel denar, površnik in še drugo sukno v vrednosti 20 liber, Perot de Ornai iz Genove pa denar in več drugih stvari, ki naj bi jih skrivaj prodal. Oba sta pobegnila pred roko pravice in bila kot ubegla razbojnika obsojena na izgon. Simonu bi v primeru povratka odsekali desnico, Perota pa bi prebičali in mu vžgali tri žige v obraz. Blago in izdelki iz njega (oblačila, rjuhe) so bili ob omenjenem primeru, ko je bil oškodovan podestat, še večkrat predmet tatvin. Kristan, družabnik Venerija Galla, je 1308 ukrade! površnik Venerijeve žene. Površnik je snel z droga na vrhnji terasi in ga vrgel dol. Ko je odšel iz hiše, gaje pobral in odnesel. V Kopru gaje zastavit. Ob- 156 ACTA HIS I RUE • 1« • 2002 * i C!,1