50 didakta junij–julij 2014 Projekt otroŠKo dojeManje lutKoVneGa GledalIŠča: »Za KoGa?« – stroKoVna raZPraVa na teMo lutKoVneGa GledalIŠča / Bor Kos, Lutkovno gledališče Maribor V Lutkovnem gledališču Maribor je 23. aprila 2014 potekala strokovna razprava na temo lutkovnega gledališča z naslovom »Za koga?«. Razprava je izšla iz nujne potrebe po premisleku, ki bi tudi s širšega vidika humanističnih ved osvetlil, na kakšen način otroci zares dojemajo gledališče (v tem primeru predvsem lutkovno). Glavne teme razprave so bile torej umetnost, ki jo odrasli ustvarjajo za otroško občinstvo (s poudarkom na lutkovnem gledališču); percepcija lutkovnega gledališča in njegove vloge v razvoju otrok; možnosti, ki jih imajo ustvarjalci, starši in vzgojitelji za sodelovanje pri otroškemu dojemanju umetnosti. V strokovni razpravi, ki jo je zelo struk- turirano vodila mag. Emica Antončič, so sodelovali Elena Volpi, igralka v LGM in doktorska študentka praške gledališke akademije, Jelena Sitar Cvetko, drama- turginja, lutkovna režiserka in predava- teljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Katarina Kompan Erzar, družinska terapevtka in docent- ka za področje zakonske in družinske terapije, dr. Marjan Šimenc, filozof in docent za področje socialne edukacije na Ljubljanski Pedagoški fakulteti, ter dr. Robi Kroflič, predsednik slovenskega pedagoškega društva in redni profesor za teorijo vzgoje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot uvod v razpravo je bila najprej na sporedu predstava iz rednega repertoarja Lutkovnega gledališča Maribor, Praktični nasveti za pridne otroke (premiera: janu- ar 2014). Predstava je avtorski projekt ustvarjalne ekipe (M. Bečka, E. Volpi, J. Vanousova, Z. Dobovšek in M. Krečič), nastala pa je po motivih knjig Nasveti za pridne deklice oz. dečke avtorja Marka Twaina in je hkrati del raziskovalnega projekta, ki ga v okviru doktorskega študi- ja s poudarkom na percepciji lutkovnega gledališča pri otrocih razvija Elena Volpi (pod mentorstvom režiserja predstave in predavatelja na gledališki akademiji DAMU doc. Marka Bečke). Namen pro- jekta je ravno spremljanje odzivov otrok na različne impulze, ki jih lutkovno gle- dališče ponuja, ne glede na njihovo mo- rebitno abstrakcijo, ironijo ali navidezno nelogičnost. Izhaja iz prepričanja, da je gledališče, predvsem lutkovno gledališče, s svojo nezamenljivo poetiko in močno li- kovno podobo, izkušnja, ki otroka bogati, saj jo zmore zaznavati in razumeti bolje, kot je splošno uveljavljeno prepričanje. V zvezi z razdelitvijo otroške publike na starostne stopnje je Elena Volpi mnenja, da v resnici ni teme, ki je gledališče (kot varen prostor po-ustvarjene realnosti) otroku ne bi moglo ali smelo predsta- viti. Pri ustvarjanju Praktičnih nasvetov so se ustvarjalci ves čas spraševali o na- činu podajanja ter se pri tem zavedali dolžne iskrenosti do otrok in do samih sebe. Zato se pri delu niso osredotočali na didaktične vsebine, ampak se držali načela, da gledališče vzgaja z zgledom, otrokom ne ponuja odgovorov, ampak se sprašuje skupaj z njimi. Predstava Praktični nasveti za pridne otroke, ki je namenjena občinstvu od petega leta do neomejene starosti, namerno ponuja otrokom vsebine, ki jim morda najmlajši otroci še niso dorasli. Ravno Mark Twain je pri odraščajočih spodbujal pogum za ustvarjanje, raz- iskovanje, samostojno razmišljanje in določeno mero porednosti, s čimer je potencialno sporen še celo danes, ko se zdi, da so otroci zaščiteni pred ma- lodane vsem, je povedala Elena Volpi o izbiri literarne predloge. Otrok pred bolečimi ali 'porednimi' temami ni mo- goče zaščititi tako, da jih umaknemo iz doživljanja in mu s tem onemogočimo pristno medčloveško izkušnjo, meni Vol- pijeva. Otroci v vsakem primeru vidijo in opazijo vse, naloga odraslih pa je, da se na primeren način lotijo stvari, ki jih otroci že čutijo, pa jih morda še ne morejo razumeti. V osnovi gre za to, da otrok ne podcenjujemo, ampak jih opredeljujemo kot enakovredno publiko. Jelena Sitar Cvetko je poudarila, da se pri svojem ustvarjanju drži edinega pra- vila: »V umetnosti lahko poveš vse – samo vedno bodi iskren.« Strinjala se je, da je do publike vedno potrebno razviti spo- štljiv odnos, in sicer ne glede na njihovo starost. Izrazito pa nasprotuje temu, kar ob uvajanju lutkovnega gledališča v šole in vrtce rada poudarja t.i. pedagoška veja umetnosti – da namreč vzgaja svo- jo bodočo publiko. Tak pristop se ji zdi nepravičen do otrok, ki naj bi torej še ne bili publika, ampak zgolj bodoča pu- blika. Na ta način tudi igralci niso pravi igralci in gledališče ni zares gledališče. Pravo gledališče pa se odvija vedno zgolj v sedanjosti, namreč igra resnični publi- ki, ki to ravno v tistem trenutku je. Zato mora za to publiko, ne glede na spol, starost, narodno pripadnost ipd. tudi igralec vedno potruditi najbolj, kot je v tistem trenutku mogoče. Jelena Sitar Cvetko je režirala dve pred- stavi na repertoarju Lutkovnega gleda- lišča Maribor: Ko je Šlemil šel v Varšavo avtorja Isaaca B. Singerja in Petelin se sestavi Daneta Zajca. Ob razmišljanju, kakšno besedilo je za otroke pravzaprav primerno, je poudarila, da 'primernost' ni pravi kriterij izbire – literarno dovr- šeni predlogi sta do neke mere precej zahtevni, otroška publika pa zgodbi kljub temu spremlja zbrano in z velikim navdušenjem. Ob tem dejstvu in ob po- polni iskrenosti in spoštovanju do otroka pa Jelena Sitar Cvetko vseeno meni, da nekatere teme predstaviš takrat, ko jih otrok zmore doživeti – kar pa ne pome- ni, da npr. Rdečo kapico zaradi nasilja in grozljivih prizorov prenehamo igrati ali da jo dramsko napetih prizorov pre- prosto oropamo. Dr. Katarina Kompan Erzar je na za- četku spregovorila o klasični in sodobni razmejitvi razvojnih stopenj otroka. Med- tem ko gre pri klasični delitvi predvsem didakta junij–julij 2014 51 Projekt za število dosežkov, ki jih povprečen otrok pri določeni starosti zmore, se sodobna razvojna psihologija osredo- toča na nedavna dognanja o razvoju možganskih funkcij. Spoznanja prve so koristna, ko se odrasli sprašujemo, kdaj je primeren čas za učenje vožnje s kolesom, risanje ipd., za celostni razvoj otroka pa je bistveno, da razumemo ra- zvoj možganov in vemo, kdaj se razvija kateri tip delovanja, doživljanja, razu- mevanja, in kakšen tip odnosov takrat otrok potrebuje zato, da lahko formira osnovno možgansko mrežo. Namesto »klasične« delitve otrok na sta- rostne stopnje, ki se spreminjajo pribli- žno vsaki dve leti, je dr. Kompan Erzar razložila, da se pri otroku že do šeste- ga meseca starosti razvije vsa širina in globina čustvovanja. Zato šestmesečni dojenček v takšni meri zahteva pozor- nost – povečane možganske sposobnosti pomenijo, da se začne dojenček tudi dolgočasiti in bo nase klical pozornost staršev na vse mogoče načine. Ravno to pa je hkrati znak zdravega čustve- nega razvoja, ki predpostavlja osnove za nadaljnje formiranje čustvovanja, odzivnosti, koncentracije in motivacije – lastnosti, ki so kasneje potrebne tudi zato, da bo lahko sproščeno užival in se razvijal ob umetniški izkušnji. Do približno leta in pol otrok razvije model navezanosti. To pomeni, da se v možganih oblikujejo osnovni živčni krogotoki, s pomočjo katerih otrok pri- kliče odraslega, »pripadnika svoje vrste«, v svojo bližino zato, da preživi. Izkušnje, ki jih ima otrok od rojstva do leta in pol, povzročijo, da se v možganih vzpo- stavijo določene povezave. Iz izkušnje, ki jo ima otrok do starosti leta in pol s svojo mamo (ali mama vedno pride nazaj, ko jo pokličeš, na kakšen način pride), se razvije model varne ali ne- -varne navezanosti. Kadar gre za varno obliko navezanosti, bo otrok vedel, da mama vedno pride nazaj in jo bo lahko počakal – hkrati pa se bo vedno bolj bogatil njegov čustveni svet. Otrok svojo sposobnost doživljanja, razvoja, razumevanja in čustvovanja razvija ob odraslem. Izkušenj, ki jih ne doživijo, pač ne morejo imeti. Povezave med nevroni v možganih se vzpostavljajo na podlagi izkušenj. Pri treh letih (naslednji mejnik v ra- zvoju) ima otrok, ki odrašča v pov- prečnem, normalnem odnosu, že do te mere razvit nevronski aparat, da vase z lahkoto vsrkava celostno po- dobo sveta. Otrok pri tej starosti bo zato že formiran gledalec, posluša- lec, sprejemnik in tudi soustvarjalec določenega vzdušja. Zato ni nobene potrebe, da bi gledali- šče eksplicitno poučevalo in razširjalo njegove kognitivne sposobnosti. Naloga gledališča je ustvariti varen in sproščen prostor, v katerem otrok doživlja celostno umetniško izku- šnjo, mimogrede pa opazi še cel kup zanimivih stvari, barv, oblik, števil ipd., ki si jih igraje zapomni. Otrok, ki je odraščal v ne-varni obliki navezanosti, ki je bil naučen, da njego- ve potrebe niso pomembne, pa bo že pri treh letih znal 'poskrbeti za starše', tako da bo postal prekomerno priden, neiniciativen in miren, samo da bi starše obdržal ob sebi. Zato bo tudi zelo težko zdržal pred odrom, saj bo zanj zelo mote- če, če bo predstava zahtevala kakršnokoli odzivnost in čustveno vpletenost. Dr. Kompan Erzar je zato poudarila, da vzgoja ni znanost, ampak ume- tnost. Odrasli moramo najti otroka v sebi, da bi lahko ustvarili prostor, kjer bodo otroci skupaj z nami raz- vijali svoj lastni način doživljanja. Dr. Marjan Šimenc se pri svojem delu ukvarja s filozofijo za otroke, kjer je naj- pomembnejše načelo: zares poslušati otroka. Skozi raziskovanje filozofije pri otro- cih se je izkazalo, da imajo otroci pri treh letih že razvito moralno in duhovno doživljanje, ki je bistveno bolj bogato in razvejano, kot je ve- ljalo do nedavnega. Ravno otroci od tretjega leta dalje imajo naravno pri- rojeno sposobnost neprestano srkati vase nova spoznanja, raziskovati svet okoli sebe in se o njem na resnično filozofski način spraševati – sposob- nost, ki se v odrasli dobi pogosto izgubi. Dolžnost odraslih je torej, da tega naravnega nagnjenja ne zatrejo, ampak ga zavestno negujejo. Filozofija za otroke poskuša razmišljati skupaj z otroki na način, da otrok sam postavlja vprašanja, odrasli pa ga v nje- govem raziskovanju zgolj vodi. Bistveni del te metode je namreč otroke naučiti spraševati, saj so dobra vprašanja pogla- vitni del razmišljanja. Gledališče je odličen primer ontolo- ško zelo zapletenega sveta, ki pa ga otroci kljub temu ne le zaznavajo, temveč razumejo in pravilno inter- pretirajo v celoti, kar je razvidno na primer iz risb, ki jih narišejo na temo določene predstave. Vse v za- pletenem sistemu gledališkega sveta (osebe, lutke, kombinacija obojih, glasovi, glasba, ples, itd.) je za otroke realnost, ki so jo sposobni razčleniti. Upodobiti in povezati znajo namreč tudi tisto, kar v predstavi ni zgolj fizično vidno. Iz slik, ki jih otroci narišejo po pred- stavah, je namreč razviden referenčni svet, ki dokazuje, da so otroci sposobni razumeti koncept gledališča. Glede vprašanja, za katero starostno sto- pnjo je določena predstava primerna, dr. Šimenc predlaga, naj se naravnost vpraša otroke. Ravno filozofija za otro- ke je namreč pokazala, da so splošno uveljavljena prepričanja o tempiranju razvoja otrok precej zgrešena. Izredne- ga pomena pa je, da otroku njegovo trenutno izkustvo predstave pomagamo poglobiti in razviti. Odrasli mora ustva- riti možnost in prostor, v katerem otrok lahko zares razume, kaj vse je doživel in kakšna občutja je predstava v njem vzbudila, saj je otrokovo doživetje zelo bogato, potrebuje pa orodje, s pomočjo katerega ga bo lahko prepoznal in ga razčlenil. Dr. Robi Kroflič se je strinjal, da je verje- tno najbolj smiselno primernost predsta- ve za določeno publiko ocenjevati zgolj s poskusno publiko v procesu ustvarjanja 52 didakta junij–julij 2014 Projekt predstave, saj so bile teorije o razvojnih mejnikih pri otrocih v zadnjih dvajsetih letih ovržene. Izpostavil je, da lahko otrok s svojo sposobnostjo doživljanja, na kateri temelji vse umetniško ustvarjanje, zelo globoko prodre v vsebino bese- dila, slike ali predstave, čeprav bo to izkustvo nato težje delil z odraslimi. Če pa jim pri tem pomagamo, lahko na primer skupina otrok v zelo krat- kem času pride do zelo podrobne predelave informacij. Postopek poteka v obliki vodenega po- govora, kjer najprej obnovimo zgodbo, nato preidemo na dinamiko zgodbe, pri čemer s podvprašanji otrokom poma- gamo podrobnosti povezati med sabo. Na koncu pride na vrsto konceptualno razmišljanje, kjer so lahko razlage ume- tniškega dela na začetku zelo skope, ven- dar z vračanjem na konkretne delčke v zgodbi lahko skupina hitro pride do podrobnejše interpretacije. Naracija je način, kako koncepte približati otroko- vemu dojemanju, saj omogoča povezavo predhodnih dogodkov s trenutnim in na ta način odkrivanje vzročnih zvez. Zgodba je dr. Krofliču pomembna tudi zaradi katarze, kar je ilustriral s citatom Igorja Samoborja: »Ljudje hodijo v gleda- lišče zaradi katarze, ki pa je ne doživiš ob konceptih, ampak ob človeških usodah. To, kar gledam, me mora nagovoriti, sploh ni nujno, da je vrhunsko, važno je, da se me tiče.« Zato je po mnenju dr. Krofliča poan- ta gledališča, da ustvari upodobitev, ki mora biti povezana z otrokovim izkustvenim svetom, da se ga bo do- taknila. Hkrati pa je pomembna od- daljenost: v gledališču se zavedamo, da to ni resnični svet, zato imamo lahko do dogajanja neko distanco, ki tudi omogoči razumevanje tega dogajanja. S strokovno razpravo »Za koga?«, ki je razširila polje debate o otroški umetno- sti iz zgolj debate med umetniki, ki se ukvarjajo z gledališčem, so v Lutkovnem gledališču Maribor začeli postavljati kompleksno strokovno podlago za raz- mišljanje o načinu podajanja umetnosti otrokom. Pri debati je tako z več različ- nih, med seboj relativno nepovezanih vej znanosti izšlo, da je pri ustvarjanju umetnosti za otroke možno in celo pri- merno obdelovati kakršne koli teme, ki se tičejo otrok, hkrati pa so upodobljene na spoštljiv in iskren način. Vprašanja o primernosti je najbolj smiselno zastaviti otrokom samim, saj so že zelo zgodaj sposobni zaznave in premisleka o doži- veti izkušnji – bolj kot se na prvi videz dozdeva. Je pa nujno, da jih v tem pro- cesu razmišljanja na ustvarjalen in ne- invaziven način podpremo tudi odrasli. Če katere izmed tem otroško občinstvo še ne razume, je to lahko samo koristno: v varnem okolju gledališča in ob kasnej- šem ustreznem pogovoru z odraslimi ali vrstniki otrok namreč ne poglablja samo svoje sposobnosti umetniške doživetja ali empatije, ampak nezavedno razvija tudi svoje kognitivne sposobnosti. Gledališče sámo ni nikoli v prvi vrsti vzgojno, saj v tistem trenutku prene- ha obstajati kot gledališče. Lahko pa postane indirektno vzgojno takrat, ko svojega gledalca – ne glede na njegovo starost – zares nagovori in se ga osebno dotakne, s tem pa razširja njegovo celostno dojemanje sveta.