KMETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno A glasilo
c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
^Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred .2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na eeli strani 16 gld.. na '/, strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na '/8 strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
St. 1. V Ijabljani, 15. januvarija 1893. Leto X.
01»Kt?j>-; Zalivanje vina. — Ameriške trte na Francoskem. -Zimska opravila skrbnega čebelarja. — Razne reči. ništva — Tržne cene. — Inserati.
Kakšno seme sejmo. — O pomenu in uporabi umetnih gnojil. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Listnica ured-
Zalivanie vina.	Ameriške trte, ki rode grozdje, opuščajo Francozi,
ker niso pokazale pravega uspeha. Teh trt vina dandanes Vsi sodi v vinski kleti morajo vedno do vrha biti ni lahko spečati. Prejšnje čase, ko je trtna uš uničila polni, če ne se dela v vinu kan, ki je začetek mnogo- mnogo vinogradov in je mankalo pijače, jemali so ga vi-terim vinskim boleznim. Zato mora kletar redno sode I notržci radi, sedaj pa, ko je zopet zasajenih skoraj pol
zalivati, ker se vino vedno suši. Zaliva se na razne načine. Navadno imajo posebne vrče, s katerimi prav pripravno polnijo sode. Pri velikih kletarstvih je določen dan v tednu, katerega vse sode od kraja do vrha napolnijo in zopet skrbno zabijejo. To gotovo ni težavno, zato prav zelo priporočamo vsem našim vinščakom, katerim je kaj do zdravega in dobrega izdelka, naj tako ravnajo. So pa tudi kleti, v katere ni moči prepogostoma hoditi, ali pa ni vselej časa ali je kak drug zadržek, no, za take kleti so pa kaj priporočene zalivalne buče, kakeršno kaže podoba 1. Te buče so steklene ter imajo dva vratova. Eden se da zatakniti v preluknjani čep, skozi druzega se pa polni vino. Buča se vtakne v čep, vino se napolni do vrha, potem pa vrat zapre z zamaškom. Ako vino v sodu upada, dotaka se iz buče, in tako je sod vedno poln. Kadar se buča izprazni, pa se zopet napolni.
Ameriške trte na Francoskem.
Družba francoskih kmetovalcev je zadnji čas večkrat zborovala, da je pozvedovala, kakšen uspeh se je dosegel z ameriškimi trtami. Uspeh teh pesvetovanj je sestavil „de Saint-Pol" v nastopno poročilo:
Podoba 1.
uničenih vinogradov, ne povprašujejo več po njem. Sicer pa nekatere take vrste težko dozore, ali pa malo rode.
Francosko vinstvo se poživlja s tem, da vinogradniki cepijo francoske trte na ameriške podloge. Zasadili in pocepili so jih uže toliko, da z gotovostjo lahko rečemo: Francoska bode v kratkem pridelovala toliko vina, kolikor ga je, predno se je pokazala trtna uš. Cepljene trte je treba saditi v globoko zemljo, večkrat jim gnojiti in jih pridno oskrbovati. Obrezujejo pa se primerno, kakor poganjajo. Oepljenke se obrezujejo tako, kakor dotične domače vrste, če rastejo same (necepljene).
Navadno cepijo po angleškem načinu in pa v sklad. Trte je dobro vzgajati po trtnicah, vender cepijo po južnih krajih tudi kar po vinogradih. Domače trte se večinoma dobro prirastejo na ameriške podloge ter lepše rastejo, nego če so same vsajene. Vender pa je rast zavisna tudi od podloge. Cepljenke rode obilneše, nego necepljene trte.
V obče ni moči določiti najboljše podloge, ker je porabnost odvisna od zemlje in podnebja. Poskusi iz bližnje okolice dajo najboljših navodil. Riparije ve razvrsti so najboljše za globoko in zdravo, suho, rahlo, kremenasto, ilovnokremenasto, ilovnoapneno, dobro obdelano in gnojno zemljo. Ta trta uspeva po gričih in po ravnem in se na
njej rad prime cepič. V laporni ali zelo apneni zemlji poloti se riparije rada kloroza, t. j. trta začne bledeti, trtni uši pa se ustavlja s popolnim uspehom. Isto tako uspešno se ustavlja trtni uši tudi s o 1 o n i s , zahteva pa tudi globoko zemljo in pa1 dosti gnoja. Uspeva v ilovno-kremenasti, v zvezni glinasti in celo v apneni zemlji. V laporni ali lehnjakovi zemlji se rajša prime nego vsaka drugačna podloga, in tudi kloroza se je ne poloti tako kmalu. Trdolese domače trte so ji baje najboli v rodu.
Vijala (viala) je za globoko, nekoliko bolj vlažno, ne preveč apneno zemljo. Cepič domače trte se najrajši prime na vijali, naj bode uže trdoles ali mehkoles. Vi-jalin les dozori hitro, zato tudi na njej cepljena trta hitreje dozori sad. Cepič se popolnoma priraste na vijalo ter oba — cepič in podloga — rasteta enakomerno. Sicer pa je rast tako bujna, da je večkrat treba trto prirezo-vati. Trta prej cvete, prej in bolje dozori, grozdi so veči in slajši in sploh je ves pridelek boljši,
Jorkmadejra (york- madeira) je najboljša trta za slabo in srednjo zemljo, ki nima preveč apna v sebi in ni vlažna. Cepič se na nji prime precej rad, raste pa bolj srednje. Sploh ta podloga plemeniti trti ne daje toliko moči, kolikor druge. Cepljenka pa je vkljub temu dobra, ker rasteta cepič in podloga enakomerno. Ru-pestris se priporoča za različne zemlje, samo pregli-naste ali preapnene ne smejo biti, sicer pa raste tudi na manj globoki in manj gnojni zemlji. Trta poganja močno in se ni bati, da bi kmalu opešala. Ker pa se na nji cepič ne prime rad, je ne rabijo mnogo.
Žakec (jaquez) se dobro sponaša v apneni zemlji, v kateri druge podloge ne uspevajo. Na žakec se vse trte rade primejo, posebno trdolese, najrajša pa „pti-buske" (petit-bouschet). Trtni uši se žakec ustavlja zadostno. —
Neko drugo poročilo navaja za vsak vinski okraj posebe, katere vrste se s pridom cepijo na to in katere na ono podlogo. V obče se v vsakem kraji priporočajo za cepljenje tiste trte, katere so v dotičnih zemljah dobro uspevale, predno se je pokazala trtna uš. Vender pa je uspeh največ odvisen od tega, da se izbere prava podloga.
Kakšno seme sejmo, i.
„Kakeršna setev, taka žetev„, ali „kakor si kdo postelje, tako bode ležal" sta pregovora, katera rabijo ljudje tisoč in tisočkrat ob različnih prilikah. Res, nepričakovani vzroki lahko preprečijo uspeh dobro pričetega dela, nemarnost pa nikdar ne rodi dobrega sadu.
Kmetovalec seje seme, da bi pridelal kolikor moči mnogo porabnega blaga. Kolikor boljše je seme, toliko več ima upanja.
Dobrota semena je zavisna od več okoliščin. Vzemimo fižol! če izluščimo fižolovo zrno, vidimo, da obstoji iz dveh polovic, to sta velika semenova lista, katerih se drži kal, t. j. majhna rastlinica, katera začne rasti, ko pride v ugodne razmere. Ker pa je kal preslaba, da bi mogla jemati živeža iz zemlje, pripravljata ji ga semenova lista. Prejšnja rastlina je namreč mikupičila vanja mmnogo redilnih snovi, in sedaj, ko dobiva seme dosti vlage in toplote, začno se te redilne snovi topiti in hraniti kal, ki se je vzbudila iz spanja. Rastlinica raste in raste, poganja koreninice, pogleda iz zemlje in naredi zelenih listov. Sedaj šele je toliko pri moči, da se more hraniti sama.	1(
Vzemimo še turščično zrno! Tega pa ne moremo izluščiti, kakor smo fižol, ker se mu je obleka prirasla
životu. Pa tudi v njem ne najdemo razpolovljene vsebine s kaljo, ampak skupno tvarino. Toda če pogledamo zrno natančneje, opazimo uže zunaj mesto, ki se razločuje od druge površine. Če prerežemo zrno čez to mesto z ostrim nožem, našli bomo tudi tukaj kal t. j. mlado začetno rastlinico. Vse drugo, kar je okrog kali, je pa tudi hrana, katero je pripravila stara rastlina mladi rastlinici, da se more preživiti toliko časa, dokler ne požene korenin in listja.
Ta vzgleda nam kažeta, da seme sicer ni vse enako sestavljeno, da pa ima isti končni namen. V vsakem semenu mora biti kal in pa pripravljena hrana, ob kateri živi rastlinica ob začetku. Kolikor več je te hrane, toliko laže bo živela kal. toliko boljše je seme. Poskušali so seme na ta način, da so odrezali od semena J/4, y2, 3/i i. t. d. za hrano pripravljenih snovi. Rastline, ki so vzrasle iz tega semena, so pa tudi bile za V« i Va> 3A d. manjše, oziroma slabše od onih, ki so vzrasle iz celega semena. Potem so vzeli enake množine (po teži) drobnega, srednjega in debelega semena. Če bi ne bilo nič odvisno od redilnih snovi, dati bi bilo moralo drobno seme največ pridelka, ker ga je b:lo po število največ — nad polovico več, nego debelega. Pa vender ni bilo tako. Naj veči pridelek je dalo debelo seme. To je pa tudi povsem umevno. Če ima mlada rastlinica takoj v začetku dosti hrane, razvije se krepko, laže se ustavlja vnanjim neprilikam in zastavi več in boljšega sadu. Omeniti moram, da velja to le za sicer enake razmere. Kajti prigodi se lahko, da slabše seme obrodi boljši sad, ker pride v boljše razmere, boljše seme se pa ne sponese, ker mu okolnosti niso ugodne. Temu neuspehu pa seme ni vzrok. Tudi velja omenjeno pravilo le za seme enakih vrst, oziroma razvrsti. Ne moremo reči: ker je fižol debel, pognati mora prav krepke rastline in prav mnogo roditi, drobna detelja pa ne more spraviti kaj prida na dan. Fižol raste po svoji naravi, detelja pa po svoji. Isto tako ni treba, da bi morala debela razvrst fižolova dati veči pridelek, nego drobna, ampak seme iste razvrsti je tem boljše, čim več ima v sebi. Tako je tudi boljše tisto deteljno seme, katero ima več v sebi.
Naravno sklepamo, da ima debelejše seme več snovi v sebi, nego drobno. To pa je le nekoliko res. Snovi v zrnu so lahko gostejše ali pa rahlejše. Zato sta enaki zrni lahko različno težki, da, celo nekoliko drobnejše zrno lahko obtehta debelejše. Dobroto semena v tem oziru lahko preizkusimo, če je tehtamo. Kolikor teži je na pr. 1 hI žita, toliko boljše je za seme in za moko. Težko zrnje da primeroma mnogo več moke in manj otrobov, zato pa tudi žitni kupci težko žito veliko raje kupujejo nego lahko in je tudi draže plačujejo. Sicer je pa v trgovini sploh tehtanje edino pravi način, kako se določuje množina blagu. Ni vse eno, če kupim hektoliter pšenice, ki tehta 70 &</, ali pa če tehta 80 kg. Tu je razločka v blagu za 10 in to ni malenkost. Toda tudi ta razloček je za kupca posebnega pomena. Množina otrobov pri 1 hI ne bode posebno različna, pač pa množina moke. če se ne oziramo na najmanjše malenkosti, lahko rečemo, da pri 80 kg težki pšenici v 10 kg nismo kupili nič otrobov, ampak samo moko. Ker pa je moka draža od otrobov, je teh 10 kg veliko več vrednih, nego 10 kg od laže pšenice. Iz tega vzroka je težko žito draže od lahkega, kar je popolnoma pravilno. Iz tega vzroka so se tudi vsi napredni kmetovalci začeli baviti s pridelovanjem težkega zrnja. Mogoče je pa to zato, ker rastline podedujejo mnogo lastnosti od svojih prednic. Če torej zmerom sejemo težka semena, z veliko večo gotovostjo lahko pričakujemo težkih
pridelkov, nego pa, če sejemo lahko seme. Za primer naj navedem nekoliko številk, ki naj pojasne razloček med težkimi in lahkimi pridelki. Za težke pridelke bom vzel 4 najvažnejše pridelke, katere prideluje knez Ivan Adolf Švareenberg (Schvvarzenberg) na obširnih svojih posestvih na Češkem in jih je leta 1890. razstavil na Dunaji; za vzgled za lahke pridelke bom pa navedel lanske domače kranjske pridelke, kakor jih c. kr. kmetijska družba vsako leto naznanja vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu na Dunaji. Ti podatki so sestavljeni za vsak sodni okraj po-sebe po poročilih mnogih poročevalcev iz vse dežele.
Švarcenbergovih pridelkov			Kranjskih pridelkov		
	teža za 1 hI			teža za	1 hI
vrsta	sploh	povprek	vrsta	sploh	povprek
	kg			kg	
14 vrst pšenice	79—85	82	pšenica	56—80	73
17 „ rži	72—78	75	rž	50—80	67
12 „ ječmena	68—73	70-6	ječmen	45—70	60
12 „ ovsa	49—56	526	oves	33—49	41-5
Uže ti podatki nam kažejo velikanski razloček med Švarcenbergovimi in pa našimi kranjskimi pridelki. Vsak naš pridelek je približno za 10% laži, nego Švarcen-bergov. Če bi torej Švareenberg po meri ne prideloval nič več nego mi, po teži bi prideloval mnogo več, in to je pač jako mnogo vredno. Znano pa je, da napredni grajščaki po nekaterih deželah pridelujejo po še enkrat toliko, kolikor manjši kmetovalci. Ker nimam Švarcenber-govih podatkov tudi za to primero, vzeti hočem splošno veljavne in pa zopet naše kranjske iz lanskega leta.
Pridelkov			
vrsta	množina na 1 ha	množina na 1 ha na Kranjskem	
	sploh povprek	sploh	povprek
	hI	hI	
pšenica . . .	10—52 20	4—18	10
rž ....	5—42 20	3—21	10
ječmen . . .	10—59 23	3—20	II
oves . . .	12—80 28	8—34	17 f, '
Ta pregled nam kaže jasno, kako daleč smo mi še s svojimi pridelki. Prvič pridelujemo polovico manj, nego bi mogli, in drugič so naši pridelki zelo lahki. Mi pridelamo na 1 ha povprečno 10 hI pšenice po 73 kg, to je 730 kg, dober kmetovalec pa je pridela povprek 20 hI po 82 kg, to je 1640%, torej 2-26krat toliko, kolikor mi. In vrhu tega je njegova pšenica še mnogo boljša mimo naše. Ravno tako je z drugimi pridelki.
*) Ker mi ni znana množina Švarcenbergovih pridelkov, nisem mogel izračuniti pravilne povprečne teže. Vzel sem sredino iz navedenih podatkov. Pri kranjskih pridelkih je povprečna teža natančno preračunjena.
Če torej hočemo napredovati, skrbeti moramo poleg drugega tudi za dobro seme. Dobro seme mora imeti v sebi mnogo redilnih snovi. Debelo zrno ima navadno več redilnih snovi v sebi, nego drobno, izmed sicer enakih pa tisto, katero je teže. Kadar določujemo seme, izbrati moramo torej zlasti najdebelejše zrnje, izmed najdebelej-šega pa najteže.
Obrezovanje repe, korenja i. t. d.
Oj, kak smrad in kaka kaša je navadno po zasip-nicah in shrambah za korenje, repo, peso i. t. d. Vse je gnilo, vse za nič! Tukaj je zopet prilika učiti se nekaj. Zakaj pa se je naredila ta škoda? No, delavci so jeseni odrezali glave prenizko, kakor kaže 2. podoba, in to je glavni vzrok. Na videz to ni tako hudo, a vender je, kajti listje je gomolji isto tako življenje, kakor zrnu kal. Ako kal odlomimo, pogine zrno, ker mu je življenje usahnilo. Ravno tako se zgodi repi, korenju, pesi i. t. d.,
Podoba 2.	Podoba 3.	Podoba 4.
katerim smo listje prenizko odrezali. Take gomolje morajo gniti, ker ne morejo več poganjati; one so mrtve. Gomolje, katere naj prezimijo, morajo biti obrezane, kakor kaže srednja črta na podobi 3. Spodnja črta kaže napačno rezatev. Listje tako puščati, kakor kaže podoba 4., ni tako zelo napačno, pa vender ne priporočeno. Tako delajo navadno tisti, katerim se ne ljubi obrezovati ter kar listje odvijejo. Taki ostanki listja nimajo nobenega pomena, pač pa dajo povod gnilobi.
Zimska opravila skrbnega čebelarja.
i.
O zimskem času so čebele kolikor toliko pripuščene svoji usodi, zaradi tega nima čebelar z njimi toliko opravila, kakor spomladi in po leti. Vender pa niti po zimi ne sme pozabiti pridnih živalic.
Ne glede na to, da so čebele dobro zavarovane proti mrazu in vsakeršni mokroti, zahtevajo one po zimi pred vsem mir, kajti vsako vznemirjanje škoduje jim zelo. Ne sekajte torej drv prav blizu čebelnjaka in pre-prečite vsakeršen ropot krog njega. Najmanj se pa smejo panji odpirati ob hudem mrazu ali premikati ali celo prenašati iz čebelnjaka v kako drugo shrambo. Tudi nekatere ptice, kakor žolne in brglezi, prav radi trkajo na panje, posebno blizu g zdov, in s tem privabijo čebele
iz njih, da jih pojedo. Miši napravijo vsako zimo v marsi-
*
katerem čebelnjaku mnogo škode. Ako se ne morejo pri -krasti v panj, pa glojejo na njem, in tako čebele vso zimo motijo v zimskem počitku. Ne pokrivajte panjev s slamo, kajti v njej miši najraje gospodarijo; veliko boljša odeja je suh mah ali otava.
Žrela naj ne bodo nikoli popolnoma zaprta, niti z luknjičastimi zapirali ne. Vedno naj bode odprtina 1 cm dolga.
Velike važnosti je, da čebele vsaj edenkrat od oktobra do marcija predigravajo, da se morejo očistiti. Umen čebelar še celo pospešuje ob ugodnem vremenu predigravanje. Ako kaže toplomer v senci 8° R, odpri žrela popolnoma ter jih osnaži mrtvih čebel in drobnjavi, ki se naleti iz čebelnega gnezda. Ako solnce prijazno sije, jele bodo čebele kmalu izletavati. Med tem se iz-nebijo sitnega blata, katero provročuje spomladi hudo če-belno bolezen. Čim večkrat se čebele otrebijo na opisani način, tem bolj zdrave in krepke bodo spomladi pričele svoje delovanje. Ako pa debel sneg pokriva naravo, ne kaže čebel dramiti k izletavanju, tudi ako bi bilo sicer prijazno solnčno vreme. Kaj rade se namreč usedajo na sneg, s katerega se pa ne vzdigne nobena več, posebno če je še rahel, nezmrzel.
Ko so nastopili najmrzlejši meseci, kakor december in januvarij, težko je pričakovati ugodnega vremena, da bi bilo moči čebelam izletavati. Takrat naj čebelar večkrat previdno pregleda, ali niso žrela zamrzla ali zamašena z mrtvimi čebelami. Z največo pazljivostjo naj odpravi, če zasledi kaj takega, ker sicer bi se morale čebele zadušiti, ako bi dalj časa ne dobivale svežega zraka, ki prihaja le skozi žrelo.	M. H.
Razne reči.
—	Rešitev konj 0 požaru. Znano je, kako težko je spraviti konja iz hleva, ako gori hlev ali pa kako sosedno poslopje. Izkušnja pa uči, da gre konj tudi ob taki priliki prav rad iz hleva, ako ga osedlaino ali pa obrzdamo. Zalibog je to priprosto sredstvo prav malo znano, če je pa znano, ob nevarnosti malo kdo misli na nje.
—	Kako je zamazati razpoke pri peči. Pri lončenih pečeh zamažeš nastale razpoke najbolje s sledečim mazilom: Zmešaj enolike dele ilovice in pepela ter dodeni tudi nekoliko kuhinjske soli. S tem zamaži potem razpoke. Mazilo ostane vedno trdno ter ne dobi razpok, kakor na pr. mazilo iz sa- : mega apna ali iz same ilovice.
—	Nevarna raZ7ada je nove rane pokrivati s pajčevino. S to stvarjo se prav lahko kri zastrupi. Nedavno je umrl na Nemškem neki vrtnar, ker je globoko urezo na roki obvezal s pajčevino.
—	Sredstvo zoper zmrzle grebene pri kurah. Zmrzle
grebene priporočajo najbolj večkrat snažiti z glicerinom, če pa ni glicerina dobiti, kakor na pr. na deželi, ravnajmo pa na sledeči način: Vzemimo kos ledu. Nad ledom držimo gorečo trsko od smolnatega jelovega lesa, vrhu plamena pa kos surove slanine tako. da kapljata mast in smola od trske na led. S prstom naredimo iz tega mazilo, s katerim namažemo potem kuri greben,
—	Kaj je storiti, da konj ali vol, ako je padel, hitro vstane. Zuano je, da konji ali voli, ako so padli, obleže in nočejo vstati. Spraviš jih pa po konci, ako jim v nosnice namašiš trave. Ker vsled tega žival ne more dihati, postane nemirna iu sama od sebe poskoči na noge. To sredstvo se je še vselej izkazalo dobro.
—	Priprosto in gotovo sredstvo za ustavljenje kr-vavljenja je vroča' voda. Krvavečo rano obveži s cunjo, na-
močeno v vroči vodi. Paziti ti je le, da se ne opariš. Še bolje je rano z ruto obvezati ter dotični člen držati v vroči vodi. To sredstvo je važno zato, ker je skoraj vselej pri roki in ker nima nikakeršnih slabih posledic, k.ikor skoraj vsa druga sredstva, s katerimi se ustavlja krvavljenje.
—	Kako se shrani juha več dni. Zlasti na deželi, koder ne kuhajo vsak dan mesa. pogrešajo večkrat dobre goveje juhe, akopram je ni tako težko ohraniti več dni, če treba ves teden. Kadar je namreč juha skuhana, natoči se v posebno steklenico prav do vrha. Potem se zamaže steklenica s surovim maslom, tako da ni nič zraka v njej, in zamaši.
—	Delajte gazi! Sedaj po zimi imajo kmetovalci dosti časa. O marsičem se pogovore, ko gredo drug k drugemu v vas. Nekaj pa je, o čemer vse premalo mislijo. Mnogo snega je padlo in po deželi so mnoga gospodarska poslopja kar za-metana. Tu bi bilo treba povsodi narediti gazi, da bi bilo moči v času sile blizu, če bi se na pr. pripetila nesreča, da bi nastal ogenj. V takem snegu bi se ne dalo lahko kaj uspešnega storiti, ker se po snegu ni moči krehati; ne bilo bi moči proč spraviti vozov, poljskega orodja in kar je drugega spravljeuega po poslopjih, niti uspešno gasiti. Opominjamo torej kmetovalce, da povsodi narede potrebnih ni zadostnih gazi
Vprašanja in odgovori.
(Dobro vemo, da se je ta predel v našem listu najbolj priljubil, zato ga bodemo tudi v novem letniku skrbno gojili ter kolikor mogoče popolne ter točne odgovore dajali na došla nam vprašanja. Vse družabnike ter tudi naročnike. ..Kmetovalca" pa prosimo, naj nam prav pridno stavijo vprašanja gospodarske vsebine, pristavljamo pa, da bodemo odgovarjali le na tista, katera nam dojdejo s podpisom. V listu seveda ne bodemo prijavljali imen. (Uredništvo.)
Vprašanje 1. Imam blizu 4 hektolitre vina, katero je zavleklo na cik. Dali so mi svet, cik zatreti z mramorjevo
moko. Storil sem to, in sicer sem kupil ,,marino di carara", a sedaj je vino sčernelo, in zdi se mi. da je še bolj cikasto. Ali sem prav storil in kaj mi je sedaj početi? (A. A. v D. na Primorskem )
Odgovor: Z mramorjevo moko t. j. z zdrobljenim apnencem se res cik zamori, t. j. kislina v vinu se nevtraliznje. V ci-kastem vinu so pa tri glavne kisline, in sicer vinska, jabolčna in kisova (jesihova) kislina. Ker pa ima apnenčeva moka (t. j. oglikovo-kislo apuo) večo sorodnost do vinske in jabolčne kisline nego do kisove, zato najpro prvi dve umori, in šele potem pride zadnja na vrsto, seveda, če je dovolj apnenca. Vi ste dejali v vino premalo apnenca, zato se je le en del kislin nevtralizoval, kisova kislina se pa sedaj na jeziku bolj sama za se čuti, zato se Vam zdi, da je vino postalo š" bolj cikasto. Ako dodenete še več apnenca, zamorili bodete tudi ostalo kisovo kislino, opozarjamo Vas pa, da dobi potem vino prazen in neprijeten okus — V vsakem vinu je nekaj železa, ki naredi s čreslovo kislino „č r e s 1 o v o-k i s 1 i železni o ki s", ki je pa v vinu toliko časa raztopljen, dokler je v njem dovolj vinske in jabolčne kisline. Z apnenčevo moko ste odvzeli vinu te dve kislini, in vsled tega se je čreslovokisli železni okis oboril kot črno barvilo, ki dela vino črno. Kaj Vam je sedaj početi, je težko povedati. Ako boste še dodevali mramorjeve moke, bodete res cik odpravili, a nadaljnega tikanja ne boste preprečili in ob enem naredili vino neprijetno. Pomagate se lahko s tem, da dodenete potem citroujke kisline. Nadaljno cikanje se prepreči s salicilno kislino, črnilo v belem vinu se odvzame z običajnem čiščenjem, ki je pri Vas i tako znano.
Vprašanje 2. Ali je premogov pepel toliko vreden kolikor lesen? (W. v D. na Štajarskem.)
Odgovor: Važni redilni snovi pepela sta kalij in fosfo-rova kislina, katerih obeh je veliko v lesnem pepelu. V pre-mogovem pepelu je pa teh snovi tako malo, da kot gnojilo ne pride niti v poštev in nima skoraj nobene vrednosti. Premogov pepel ima k večemu v težkih zemljah pomen kot gnoj, ki fizikalno deluje, t. j. ki zemljo rahlja.
Vprahmje 3. Kateri ameriški trs in s katerim našim trsom požlahtnjen bi bil najboljši za prodasto zemljo na zahodnji precej strmi legi? (\V. v D. na Štajarskem.)
Odgovor: Izkušnje v tem oziru so pri nas v Avstriji še tako redke, da ni mogoče dati obče veljavnega pravila. Iz tega vzroka moramo pred vsem skrbeti, da se narede v ta namen v vsaki občini mali poskusni vinogradi. Sicer Vas pa opozarjamo na članek v današnji številki, ki poroča o takih izkušnjah na Francoskem.
Vprašanje 4. Imel sem velik sod vina, kojega zadnja tretjina je Zgrenela. Menda je zato postala grenka, ker je vino počasi teklo Ali je grenko vino škodljivo in ali se da zboljšati? Vino je popolnoma čisto in lepo. (J. S. v Z)
Odgovor: Sloveči francoski kemik Pasteur, ki je to vinsko bolezen natančno preiskaval, našel je njen vzrok v posebni glivi. Podoba je, da ta gliva pretvori čreslovo kislino v galusovo ter da ob enem uniči barvilo v vinu in pa grampo. če je vino uže grenko, ni nobene pomoči več, ob začetku se pa da bolezen ustaviti s pasterizovanjem, t j. da se vino v zaprtih posodah (posebnih aparatih) z^reje na 60° C. Ali je tako vino užitno, oziroma zdravju neškodljivo, ne vemo, ker pri nas je ta bolezen zelo redka. Omenjamo, da je to druga bolezen nego zavrelica, pri tej je namreč vino motno in zdravju zelo škodljivo.
Vprašanje 5. Moj šestletni vol je dobil preteklo pomlad na šipioi (na kolenu) sprednje noge kakih 15 cm Veliko bulo. Bula ga ni nič bolela, le o pričetku se je lizal. Tudi na eni zadnji nogi se mu je pričela delati majhna oteklina. Vol ni po zimi ničesar delal. Ljudje pravijo, da se je „sajavec" zbral. Kaj je ta bula? (A. P. v St. T.)
Odgovor: Bolezen, katero ima Vaš vol, je goba, ki obstoji iz odebelele kože in pod njo ležečih tkanin. Take otekline nastanejo vsled udarca in vnetja na kolenu, zlasti če živina pada na kolena ali če ima navado trdo poklekniti, kadar se ulega. V pričetku je oteklina malo vneta, gorkejša in nekoliko boleča, kar pa vse kmalu izgine ter ostane le mrzla, gobasta bula. Taka bula sicer nič ne škodi, kazi pa zelo žival. Odpraviti jo je zelo težavno, ker se zarad spodaj ležečega člena ne sme s hudimi sredstvi zdraviti. Berite tudi v knjigi »Domači živinozdravnikJ na strani 168. popis te bolezni pod imenom „Otiske na kolenu".
Vprašanje 6. Kako se odpravi najlaže mah s sadnega drevja? (A. H. na R)
Odgovor: Mah se s sadnega drevja trebi s strguljami, še bolje pa žičnimi ščetmi. Se boljše pa je jeseni drevje namazati z apnefiem beležim, ki ne da rasti mahu ter tudi lubad naredi gladko. Vsled tega ne morejo v lubadi imeti zavetišča razni mrčesi.
Vprašanje 7. Kedaj je treba škropiti orehovo drevje,
kateremu pri nas listje uvene kakor trti? (A. H v K. na Štajarskem.)
Odgovor: Ako listje zato prezgodaj uvene, ker ga napada kaka gliva, tedaj utegne škropljenje koristiti. Trtno listje je koristno škropiti, če se o pravem času, to je dokler se pe-ronospora še ne pokaže. Tudi orehovo drevje je torej škropiti, predno se pokažejo po listji kaki sledovi katere gliviške bolezni.
Vprašanje 8. V zadnjem listu ste med odgovori na vprašanja pisali o krmljenji s fosforovokislim apnom. Prosim pojasnila, kako se krmi goved s fosforovokislim apnom? (J. B. v Š.)
Odgovor: Krmljenje s fosforovokislim apnom je prav priprosto. Dotična štupa se kar na navadno krmo potrese in ž njo pomeša. Najboljše je dnevno porcijo razdeliti na vsako krmljenje tistega dne. Seveda, če se krmi samo s suhim senom, potem ne preostaja drugega, nego vsaj po enkrat na dan pokladati pomočeno rezanico, zmešano s kakim poboljškom, da jo živina raje je. Tudi na vodi, kadar jo napajamo, moramo živini dati krmskega apna, le veliko ga pride v nič. Opozarjamo Vas pri tej priliki, da sol s krmskim apnom izvrstno pomaga.
Vprašanje 9. C. kr gozdno nadzorništvo bode tekoče leto imelo na prodaj tudi orehove sad'ke. Prosim obvestila,
bodo li ta orehova drevesa iz c. kr. gozdne drevesnice dobra samo za les ali bodo tudi rodila? (L v ž.)
Odgovor: Ker ni nobene vrste orehov, kateri bi ne rodili, zato je čisto naravno, da boste vzgojili iz orehovih sadik, katere doboste v c. kr. gozdni drevesnici, tudi plodna drevesa. Gotovo so pa te sadike vzgojene iz naših domačih orehov, zato bodo dajala tudi enak sad.
Vprašanje 10. V 20. št. „Kmetovalca" sem čital, da kosti v gorki vodi in žvepleni kislini razpadejo in da SO potem dober gnoj. Prosim pouka, ali se morajo kosti poprej maščobe očistiti in koliko žveplene kisline se mora vzeti za 100 kg kosti? (M H v P na Koroškem)
Odgovor: Kosti ni treba maščobe očistiti, ker tega bi Vi z domačimi pripravami niti narediti ne mogli. Kosti zložite v sod prav na gosto, potem jih pa zalijte z vrelo vodo toliko, da bodo vse pod vodo. čez kakih 14 dni pa doli.jte na vsakih 100 litrov vode 2 do 3 kg žveplene kisline V lekarni žveplene kisline ne smete kupiti, ker tam je draga Tisti, ki izdelujejo sodovo vodo za sifone, plačujejo kilogram po 16 do 20 kr. Izkusite je dobiti pri kakšnem takem. Pri delu zelo pazite, ker je žveplena kislina zelo jedka in sežge obleko in kožo. V kašo zmehčane kosti pomešajte potem s kompostom ali pa s pepelom. Ta gnoj je zelo močen, po travniku na pr. ga morate le redko potresti.
Vprašanje 11. Imel sem pravdo, v kateri me je zastopal odvetnik in katero sem dobil v vseh instancah. Moj nasprotnik mora plačati vse stroške meni, in sicer za mojega odvetnika tako, kakor jih je so lišee odmerilo. Od mene pa sedaj odvetnik zahteva više stroške, nego jih je sodišče odmerilo. Prosim pouka, ali sem jih zavezan plačati? (J. A. v B. B.)
Odgovor: Ako se na lep način ne morete pobotati s svojim odvetnikom, zahtevajte pri sodišči, naj ono določi stroške. To kar določi sodišče, to pa plačajte.
Vprašanje 12. Z opeko krite strehe so za mrvo neugodne, ker pijejo preveč mokrote, po leti so prevroče, po zimi pa veter sneg skozi nameta. Streh iz cementne opeke tudi ne hvalijo. S slamo kriti mi sosedje na puste, pa tudi zavarovalnina je previsoka. Z deščicami tu pri nas ne kaže kriti, ker nimamo takega lesa. Ali naj krijem s skalicami? Kako veljavo imajo strehe od lepnice? (E. Z v Sv. J. ob Tabru.)
Odgovor: Obojne strehe so vsega priporočila vredne, bodisi skaličaste ali lepnate, le da so prve zelo drage, ne trpe pa nič dlje, in poprave nič manj ali pa še več stanejo nego pri lepnatih strehah če lepnato streho naredite dobro in jo v gotovih obrokih v novič namažete ter s sipo potresete, trpi dlje nego vsaka druga streha. Na Nemškem krijejo dandanes strehe gospodarskih in fabriških poslopij skoraj zgol le z lepnico.
Vprašanje 13. Ali ni neka tvarina, s katero se da železo variti brez posebno visoke vročine? Kako se imenuje ta reč in kje se dobi? (A. T. kovač na Vrdu.)
Odgovor: Obžalujemo, pa Vam ne moremo povedati tvrdke, pri kateri bi naročili kako sredstvo za hitrejše varjenje železa. Morda je pozna kedo izmed naših čitateljev? Mi Vam pa takih sredstev nič kaj ne priporočamo kupovati, ker so narejena po receptih, katere Vi sami lahko naredite, in sicer mnogo cenejše. Za varjenje železa zadostuje prav za prav uže tista vročina, pri kateri postane železo mehko Iz izkušnje pa veste, da ni to res, ampak da je treba železo v ognji popolnoma lazbeliti. Zakaj? Zato, ker se pri vročini, katera bi sicer zavar-jenje zadostovala, delajo na površji s kisikom spojine, katere preprečijo zvarjenje. Ako pa železo popolnoma razbelimo in potem s kladivom varimo, je pa železo toliko mehko, da moremo vse te spojine izmed obeh kosov izgnati. Zato je torej treba železo razbeliti. Ako pa spojine, katere nam pri varjenji nagajajo, naredimo laže tekoče, potem se laže vari Sredstva s katerimi to delamo, so varilna sredstva Tako sredstvo je na pr. kremenov pesek, s katerim varjeno železo posipamo. Namesto tega peska lahko rabimo tudi borovo kislino. Kadar . nočemo železa preveč razgreti, ali kadar varimo jeklo, katero bi trpelo, ako bi je preveč razgreli, takrat je pa rabiti sestav- i ljena sredstva, s katerimi je« pri manjši toploti mogoče variti Tako sredstvo, ki je priporočeno za varjenje jekla z železom, je na pr. tako le sestavljeno: 35.6 borove kisline, 30 1 soli, 26.7 rdeče lužne soli in 7.6 kolofonije. Za varjenje jekla % jeklom priporočajo 41.5 borove kisline, 35 delov soli, 15 5 delov rdeče lužne soli in 8 delov žganega oglikovokislega natrona.
Vprašanje 14. Kako najhitreje odpraviti kraste S kurjih nog? (K. P. v Sr. V.)
Odgovor: Garje na kurjih nogah so grinte, katere provzroča neka grinja. Mažite noge z jedkim milom po večkrat na dan toliko časa, da se garje posuše in se dado odluščiti. Potem se mažejo noge s kako rečjo, ki umori grinje, na pr. z dunajskim kreolinom, s katranom, s kreosotom, katerega se 1 del pomeša na 15 delov olja i. t. d.
Gospodarske novice.
*	S pričujočo prvo Številko pričenjamo letnik X. To številko dobe iz npravniških razlogov vsi dosedanji udje in naročniki. Prosimo, da je nam nihče ne vrne, če tudi ne ostane v 1. 1893 družabnik, oziroma naročnik listov. Drugo številko dobe brez izjeme samo tisti, ki plačajo do 31. januvarija t. 1. letnino, oziroma naročnino. Prav nujno piosimo, naj vsak, kdor lista sploh ali redno ne prejema, to precej pri diužbi, oziroma pri uprav-ništvu reklamuje, ne pa pozneje, kakor se dosedaj pogo-stoma dogaja, da nam konci leta ob pobiranji udnine člani tožijo, da celo leto niso lista prejemali. Kaka pomota se pri družbi, kateri se je delo ogromno pomnožilo, prav lahko dogodi.
*	t Gospod Franc Wolf, zasebnik v Mengši ter Član naše družbe od meseca maja 1 1867., je 27. decembra l 1 umrl. — Zadnjo številko ,,Kmetovalca", poslano gospodu Matiji Rabiču na Planino pri Jesenicah, dobili smo z opazko nazaj, da je umrl Tudi z Rabičem izgubi družba člana, ki ji , je bil nad 20 let zvest. Oba naj počivata v miru!
*	Samostalni konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske je imel 9. t. m. svoj redni občni «bor pod predsedstvom načelnika gospoda Povšeta. O pričetku zborovanja je pozdravil prvomestnik vse navzočne Člane, zlasti pa novo došlega poveljnika žrebčarske postaje na Selu, gospoda c. in kr. ritmčjstra Ivana Beutlerja' pl. Heldeusterna. ki je po od-sekovih pravilih tudi član odborov. Prvomestnik potem poroča
o odsekovem delovanji, iz kojega poročila- posnemamo na kratko 1
to le: Odsek je v letu 1892. imel šest sej in razen tega se je shajal, kadar je bilo trrba, na Selu, da je ukrepal o razdelitvi žrebcev v postaje, o odpravi nesposobnih žrebcev in o nakupu novih Vsled pogodbe s c kr. kmetijskim minister-stvom je sodeloval pri licencevanji žrebcev in pri premovanji konj po vsem Kranjskem. Po prizadevanji njegovem ;e je 1 1892. ustanovila nova žrebcarska postaja v Kostanjevici, in prišla sta dva nova' žrebca v zasebni rejo, in sicer v Zire in na Dobrovo, koder dosedaj še ni bilo plemenjakov. — To leto je odsek dosegel, da so pričeli kupovati tudi na Kranjskem konje za c. in kr vojno V svoji režiji je 1 1892. priredil v St. Jarneju četrto konjsko dirko v trab, ki je izvrstno uspela, priredil je premovanje konj v Boh Bistrici ter s podporo kranjske hranilnice nakupil nekaj žrebic težkega plemena t<r jih oddal po znižani ceni v kraje, koder nedostaje dobrih plemenih kobil Poročilo prvomestnikovo se vzame z odobravanjem na znanje. Odsekov blagajnik 1'irc poroča o denarnem stanji, ki kaže ob 1598 gld. 93 kr. dohodkov in 1456 gld 22 kr stroškov prebitka 133 gld. 71 kr. Tudi to poročilo se V7ame na znanje Vsled žreba sta letos izstopila iz odbora gg. Povše in Seunig. katera sta pa bila oba z vzklikom zopet izvoljena. — Na predlog g. načelnika Povšeta izreče občni zbor zahvalo odborniku Pircu za njegovo uspešno delovanje na korist odseka, oziroma konjereje dežtle naše — Po končanem občnem zboru se je odbor takoj konstitoval, in sicer je bil izbran načelnikom g Povše, njegovim namestnikom pa g. J os Fr Seunig.
*	Šrebeo „Leopold", ki je bil dosedaj v zasebni reji pri Francu Narobeju v Tizinu, kateri ga je pa vrnil, ker se ne mara več pečati s konjerejo, pride v zasebno oskrbo k Roku Floiijančiču v Trzinu.
*	Mitnine prosta je živina od novega leta naprej tista, ki se pelje na pašo, na vodo, k živinozdravniku, h kovaču ali pa k plemenu.
*	Umetna gnojila za travnike bode prihodnjo pomlad oddajal glavni odbor naše družbe družbenim članom po prav nizki ceni. Vse podrobnosti prijavimo v prihodnjih številkah.
Listnica uredništva.
A. h', r S. Na Vaša vprašanja glede nakupa strojev odgovorimo Vam s posebnim pismom. Trtna škropilnica, ki sama škropi, ne da bi jo gonili, imenuje se „siphonia" ter se dobi pri Ph Mavfsrthu & Comp. na Danaji zi 31 gld. z vsemi potrebnimi rečmi. Škropilnica sama stane 21 gld., a treba je še pumpe, s katero se zrak v škropilnico tlači. V eni prihodnjih številk bodem > popisali to škropilnico.
M. H. na It. Čebelarske knjige, katerih želite, Vam bomo priskrbeli.
W. v D. na Št. Kaj je najbolje sejati na njivo, iz katere hočete narediti travnik, o tem smo obširno pisali v lanskem letniku ^Kmetovalca" v člankih ,,Pridelovanje krme na njivah-1. Ponatis teh člankov pošljemo Vam pod posebnim zavitkom.
,7. A", v lŠt. P. Najboljša pravila za majhna kmetijska društva doboste v nemškem jeziku pri uredništvu „Oeconoma:l na Dunaji, I., Dominikanerbastei 5.
Mlekarska zadruga v St. Ves davek, ki ste ga plačali, je bil nepotreben. Krivi ste sami, ker niste pravih računov predložili. Zakaj se o pravem času do družbe ne obrnete? Pri finančnem vodstvu smo zvedeli, kako bo mogoče nazaj dobiti ves davek, ki ga je do sedaj nepotrebno plačala Vaša zadruga. Pridite osebno v pisarno, pa kmalu.
Slovenski slušatelji na viši vinarski šoli v Klosterneuburgu. List Vam bodemo radi pošiljali.