[Največji alorenaki dnevnik 1 ▼ Združenih državah ž ! Velja za ne leto • »1 leta.....S3. ew York celo leto * $7. Za inozemstvo celo leto $7.00 i $6.00 Q 00 ° 00 " H 0 I J GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: CHelae« 3—SS7I Entered as Second Claw Matter, September 21, lSiž, at the Port Office aft New York, N. Yn under Act of Congress of March 3, 187» , 1 r The largest Slovenian Daily in 1 I the United States. l y « Issued every day except Sundays B I and legal Holidays. 1 75,000 Readers. NO. 72. — STEV. 72. TELEFON: CHdaet 1—JS71 NEW YORK, FRIDAY, MARCH 27, 1931. — PETEK, 27. MARCA 1931 VOLUME TTTTX. — LETNIK IXITI ZDRAVNIKI SO NASTOPHJ PROTI PROHIBICIJI mokracl so zmagali po jako ostri debati - v senatu drž. illinois Zveza zdravnikov je odločno protestirala proti o-mejitvi sredstev, ki se jih rabi za zdravila. — Specijalisti se množe kot gobe po dežju. — Ame-rikanci potrošijo vsako leto nad sedemsto milijonov dolarjev za patentne medicine. — V obeh zbornicah Illinoisa je precej močna republikanska večina. BALTIMORE, Md.. 26. marca. — American College of Physicians je sklenil danes vložiti odločen protest proti zveznim in državnim postavam, ki jemljejo zdravnikom pravico, predpisati bolnikom toliko alkohola kot se jim zdi potrebno. Resolucija se tiče razen alkohola tudi drugih omamnih sredstev. Proti resoluciji je bil oddan samo en glas. VT tozadevnem odloku je rečeno: — Člani te zveze morajo z vso vnemo delovati na to, da se prekličejo postave, Jci so sovražne zdravniškemu stanu. Poslužiti se je treba vsakega postavnega sredstva, da se prepriča kongresnike, da ne smejo biti vsi zdravniki ovirani, ako se le nekateri zdravniki ne drže določb. Vsak posamezni zdravnik dobro ve, koliko alkohola oziroma drugih mamljivih sredstev sme predpisati bolniku. To spada v področje zdravnika, ne pa v področje Antisa-lonske Lige oziroma nji podobnih suhaških organizacij. Zelo značilen govor je imel dr. Sidney R. Miller iz Baltimore, ki je rekel, da se je začelo število * 'speci jal'stov" strahovito množiti. Predno postane zdravnik špecijalist, mora delovati najmanj pet let v stroki, v kateri se namerava špecijalizirati. Naravnost presenetljivo je, koliko potroši ameriški narod vsako leto za patentne medicine: Po zatrdilu dr. Millerja znaša ta vsota najmanj sedemsto milijonov dolarjev. SPRINGFIELD, ILL., 26. marca. — S 26 glasovi proti 24 je bila danes po hudi debati sprejeta v državnem senatu predloga, s katero bo razveljavljena v državi prohibicijska postava. Poslanska zbornica je že odobrila to predlogo, ki bo zdaj izročena governerju. Edino glas senatorja Robertsa, ki je dosedaj pripadal suhemu taboru, je odločil. Senator je re-kel: — Ce bi hotel slediti svoji vesti, bi moral glasovati proti predlogi, a tako se pokorim volji svojih volilcev. V obeh zbornicah obstaja precej močna republikanska veČina. CHICAGO, 111., 25. marca. — Zvezni uradniki so razbili danes vrata neke pivovarne v Cicero. Zaplenili so 32,000 galon piva ter orodja, kojega vrednost cenijo na $100,000. Tri aretacije so bile izvršene pri tem. Pivovarna bo podrta. BALTIMORE, 25. marca. — Proti mnenju, da je bolezen jeter posledica brezmejnega uživanja alkohola, je odločno nastopil dr. Albert Anell. Rekel je, da je več kot polovica teh bolezni posledica obolelosti žolča in malarije. WASHINGTON, D. C., 26. marca. — Justični depatment je dobil danes iz New Yorka poročilo, da je bilo meseca februarja pred newyorškimi sodišči I 228 oseb, ki so se pregrešile proti prohibici-ji. Le 750 jih je pa priznalo svojo krivdo, dočim so vsi ostali zatrjevali, da so nedolžni. Porota se je bavila le s štirimi slučaji. Meseca januarja je bilo v državi New York 7045 nerešenih prohibicijskih slučajev. Izmed teh jih je odpadlo na mesto New York 4539. V mestu New Yorku je bilo konfiscira-nih 58 avtomobilov, ker so v njih prevažali opojno pijačo. Proti trgovanju z opojno pijačo je bilo izdanih I 32 trajnih ustavnih povelj. predsednik se že vrača Hoover je odpotoval z Virgin otokov na bojni ladji Arizona. — Velika parada na St. Thomasu. S TU THOMAS. Virgin Islands, 26. marca. — Predsednik Hoover je zaključil svoje potovanje na Per to Ri co ter Virgin Islands ter se vrača na krovu bojna ladje "Arizona". Tekom dne je imel daljše posvetovanje z gcvernerjem Pcesonom in razpravljal ž njim o skorajšnjem odpoklican ju mornariških vojakov iz Porto Rica. Vršila se je velika parada., ki je dala predsedniku priliko seznanili se z napredkom kolonije. Mornariška garda je oddala pri njegovem odhodu salut. / nemiri v madridu Pri protestnih demonstracijah je bilo ranjenih več študentov. — Vojaške oblasti so uvedle strogo preiskavo. MADRID, panska, 26. marca. — V ponovnih bojih ftd študenti in policijo je b:I usmrčen neki policist, dosti študentov je bilo pa ranjenih. Studeči'.je so se umaknili v poslopje medicinske fakultete, oddko-der so streljali na policiste ter metali nanje smrdljive bombe. Šele po štirih Urah, ko so dobili policisti zadostna ojačenja, so se dijaki udali. Demonstranti pripadajo proti-monarhLs:ični skupini, ki je že pred tremi dnevi demonstrirala proti vladi kralja Alfonza. Včeraj so zažgali demonstranti na javnem prostoru veliko kraljevo sliko. Tekom nemirov je bilo noj manj dvajset oseb ranjenih in odvedenih v bolniSnice. Uvedena je bila natančna preiskava Slučaj je bil pa poverjen vojaškim oblastim. zarota proti muss0uniju Aretirana sta bila dva Italijana, ki sta se pred kratkim vrnila iz Švice. Proces pred posebnim sodiščem. ^ „. RIM, Italija, 26. marca. — Na-daJjni dve aretaciji sta bili iavršeni tfenes v zvezi z dozdevno zaroto proti ž'vrenju ministrskega predsednika Mussolinia. Soglasno z izjavo oblasti sta jetnika člana, tolpe Mihaela Schirru, naturaliziranega državi/ na Združenih držav, ki je bil aretiran dne 3. februarja. Oba aro'Tanca sta Italijana, "ko-jih eden se je pred kratkim venil iz Švice. Podrobnosti nameravanega atentata so še tajne. Policija je bage našla pni aretirancih bombe. Eden aretiranih je prej stanoval v New Yorku -ter je baje priznali, da je anarhist in da je nameraval usmrtili Mussolinija. gandhi je govoril mladim Indijski voditelj je govoril tisočerim Indijcem ter jih je pozival k miru in vztrajnosti. Danes je govoril ira zborovanju, katerega se je udležilo veli tisoč mladih Indijcev in Indijk, Mahitma Gandhi. Pozival jih je, nja bodo mirni ter na.j vztrajajo pri svojem cilju. — Meni ne more nihče ničesar prizadeti, — je rekel Gandhi, — dokler je božja volja, da vam služim. In ko mene ne bo več, nikar ne mislile, da bo moji. ideja umirla. Rekel je tudi, da bo začasno izstopil iz indijske politike, če bi kongresna stranka ne potrdila premirja, ki ga je sklenil z indijskim podkraljem lordom Irwinom. Obroloval je tudi, da je prišlo do plemenskih bojev med Indi/jci m mohamedanci v Cawnpore. necuvena predrznost treh band1t0v Trije banditi in dve ženski so vprizorili pravo orgijo v domu oropane-ga zdravnika. Ko se je predvčerajšnjim vrnil zobozdravnik dr. Edmund Bigall s svojo ženo in teščo v svoj dom v Hollis na Long Islandu, je rekel ženskama, naj počakata pri vratih, sam je pa odpeljal karo v garažo. Pri garaži ga je čakal neki^noški z napetim revolverjem in mu rekel, naj molči. Odšla sta proti glavnemu vhodu, kjer se je ženskama pridružil nadaljni neznanec, isto-tako z revolverjem v roki. Stopili so v vežo. Kmalu se je pojavil že • tretji neznanec in dve razposajeni deklini. Zdravnika, njegovo ženo in taščo so odvedli v sprejemico in jih zvezali. Nato so nažgali električne luči po vsej h ši, odprli radio ter začeli peti in plesati. V kuhinji so dobili dovolj jedi in pijače. Deklini sta odšli v spalnico ter pobrali ženskama najdragocenejšo obleko. Sosedje so videli razsvetljeno hišo, in culi glasove, pa so domnevali, da se vrši pri zobozdravniku kaka domača zabava in se niso brigali za petje in hrušč. Dva trendi.a sta plesala z deklinama, tretji je pa ukazal zdravniku, naj mu da denar. Ko je Bigall odvrnil, da nima denarja, mu je se-zul čevlje in nogavice ter ga začel z žveplenkami žgati po goli nogi. V strašnih "bolečinah je planil zdravnik skozi okno na vrt. Razbojnik je skočil za njim in ga privlekel nazaj v hišo. V stanovanju so se mudili ve2 kot dve uri, pobrali vse, knr je bilo količkaj vredno, ter se odpeljali brez sledu. Policija z vso vnemo poizveduje za njimi, ipa je le malo upanja, da bi jih dobila. anglija je poslala __protest Načrt glede carinske unije bi se moralo predložiti Ligi narodov, da bi sklepala o njem. BERLIN, Nemčija 25. marca. — Angleška vlada je danes vložila potom svojega poslanika prated proti nemško-avstrijskl carinski zvezi. Državni kancler Bruenin? je sprejel poslanika, a izjavil, da se hočeta Nemiččija in Avstrija združiti le v toliko, ket zahtevajo interesi obeh dežel. Angleški poslanik je cbves:il Brueninga, da bi morala Nemčija najprej predložiti pogodbo Ligi narodov, predno bi storila, kak odločilen korak. LONDON, Anglija, 26. marca' — Vlada MaoDonalda je pričela temelj'to proučevati pogodbo, ki je i bila sklenjena med Nemčijo in Av-'strijo. 1 Ugotoviti skuša, v koliko nasprotuje ta pogodba prej uveljavljenim .pogodbam. Hugh Dalton, podtajnik j zunanjega urada, je izjavil, da An-i glija trenutno ne namerava stopiti j v zvezo z Nemčijo ali Avstrijo, da pa hoče Ostati pri svojem dosedanjem stališču. LINCOLN, Nebraska, 26. marca.—Fred Wick-man in Warren Crawford, študenta na Nebraska univerzi, sta bila spoznana krivim, da sta imela v svojem stanovanju alkoholno pijačo. Obsojena sta bila vsak na sto dolarjev globe ter izključena iz univerze. Proti trem študentom, ki so obtoženi, da so imeli gostilno v bližini univerze, se še ni vršila obravnava. WOBURN, Mass., 26. marca. — Prohibicijski agent je so razkrili v tukajšnji bližini distilerijo, ki je bila nad vse moderno opremljena. Iz alkohola, vode, barve in raznih začimb so izdelovali žganje vseh vrst in znamk. Poivorbe so bile tako spretne, da so jih jedva strokovnjaki zamogli ločiti od prave robe. Pijed prodajo je bila vsakarsteklenica namočena v morski vodi, kar naj bi napravilo vtis, da je bila importirana iz Evrope. WASHINGTON, D. C, 26. marca. — Ko se je tukaj zvedelo, da se je illinoiška zakonodaja izrekla proti prohibicije, so nekateri vodilni suhači in mokrači pojasnili svoje nazore. Henry H. Curran, predsednik zveze proti pro-hibiciji, je rekel, da bo sklep illinoiške zakonodaje pospešil odpravo prohibicije. Senator Borah, znani suhač je rekel: — S tem je le toliko rečeno, da državne oblasti ne bodo več enforcirale prohibicije, toda pomisliti je treba, da je ostala državi Illinois moralna obveznost. T a sklep zakonodaje je jasno pokazal, da mesto Chicago kontrolira vso državo Illinois. zavarovanje nezaposlenih Governer države New York se je zavzel za zavarovanje proti nezaposlenosti.— Imenoval je poseben odbor. ALBANY, N. Y., 26. marca. — Governer Roosevelt. je pozval Včeraj zakonodajo, naj imenuje ocEbor,^ki se bo bavil s problemom zavarovanja proti nezaposlenosti. Zahteval je tudi sprejem predlog, ki so zdaj v zakonodaji ter o-mogošajo ustanovljen je takega od-bc.M. Odbor bodo tvorili: dva senatorja ali poslanca ter štiri druge osebe, ki bodo zastopale delawce, delodajalce in javnost. Odbor naj bi cdal koncem prihodnjega leta svoje poročilo. Nekatere privatne družbe so že uvedle svoje lastene s'steme, da zavarujejo svoje delavce proti nezaposlenosti, in vsi tozadevni poskusi so se dobro obnesli. Temfoolj bi se obnesla državna zavarovalnica. V sklad bi prispevali nekaj delavci, nekaj pa podjetniki. Če bi še kdaj pozneje nrlstopila taka depresija kott vlada zdaj, bi si zamogel delavec z zavarovalnino nabavitoi že vsaj najnujnejše potrebščine. KAJZERJEV SIN BO TOŽIL POLICIJO BERLIN, Nemčija, 25. mrarca. — Hohenzollernci so se zavzeli za princa Avgusta Viljema, četrtega sina blšvega nemškega kajzerjz ter poslali oster protest pruskemu notranjemu ministrtl Severingu, ker so policisti pretepli Avgusta Viljemu. Hohenzollernci bodo vložili proti policiji tožbo. Če bodo kaj opravili, je seveda drugo vprašanje. SAMOMOR SUHACA OČALA, Fla., 26. marca. — Tukaj se je ustrelil dr. C. L. Collins, bap-tistovski duhovnik in uradnik Anti-astanske Eige. Bi lje tudi blagajnik baprtistovske cerkve v Floridi. Kaj ga je gnalo v fmrt, nI znano. zavezniki se ne morejo pobotati Govorice o novih franco-sko-ital'.janskih težko-čah. — Mornariški minister je izjavil senatu, da vsebuje pogodba tajne prednosti. PARIZ, Francija, 26. marcu. — Grof Rene Masssigli, voditelj francoske delegacije, ki se peča z izdelan jem franco6ko-italijanskega-an-gleikega dogovora, se nrahaja na vor se spravlja sedaj v Londonu v Pariz, da dobi nadaljna navodila. V gotovih krogih vidijo v tem po- ' trdila vesti iz Rima, da so se razvile nove tfžkoče med Francijo in Italijo glede vprašanja mornaric. Danes zjutraj se je izjavilo z u-radne strani, da ne ve Francija ničesar o težkočah glede sestavitve dogovora med tremi silami. Dogovor se spravlpa sedaj v Londonu v konečno dbliko. Mornariški minister Dumont je izjavil danes v povorki. Zato se godba pri poro 5a društvom, kakor tudi drugim, kadar jo rabi-t " te, da jo povabite. Zdaj pa pridejo zopet koncerti na vrsto. Na dan 11. aprila zvečer nas peseti Miss Jean-nette Perdan. Ta naša mlada umetnica v solo petju ima krasni kristalno čist sopran, poleg tega je pa tudi izvrstno pia-nisarrja. Ta naša ljuibka pevka in igTaka je dovršila težko glasbeno Pred dobrim letom so cenili število nezaposlenih v Združenih državah na štiri milijone. Te cenitve so seveda prihajale iz privatnih virov, in vlada jim ni hotela verjeti. Vladni uradniki so neprestano zatrjevali, da so številke dosti pretirane. Vladnih statistik ni bilo na razpolago. Washington-:rU Kompanije niso niti go vala naš narod. 'svojih starih delavcev zaposlile. Še ena o Lakncrju. Morilec Lakner je sicer za varrfi-mi rešetkami, a še vedno straši po ■ deželi. Kla.il se je res po najrazličnejših krajih, kjer se je navadno zadrževal samo mimogrede, ali pa si poiskal kako priložnostno delo. Ljudje, ki so videli njegovo sliko v časopisju, so ga seveda takoj spo-zm?Ji to. se šele takrat zavedli, s kako nevarnim človekom so imeli o-I pravka. [ Pr3d meseci se je Lakner zadrževal tudi v Martin j aku pri Cerknici, kjer je služil kot delavec na Prem-rovi žagi. Tam se je družil z razni- jV€'m katcro nadstropje v nasprotno mi ljudmi in se zanimal za vse kra- j^ran ter ga istotako posadili v ce-jevne novice. Nekega dne je izvedel, da je dobil posestnik B. iz sosednje vasi od sorodnikov iz Amerike vež j o vsoto v dolarjih. Lakner-ju se je takoj posvetilo v možganih in je zavohal izredno mikavno priliko. Iztuhtal jo je kar takoj in se podal zvečer v vas k omenjenemu Peter Zgaga Te dni sem čital o zopstnem napredku znanosti. V New Yorku so delali poskuse, ki so ss izborilo o-bnesli. Delali so jih v telefonski centrali. Tebe, naprimer, so posadili v telefonsko celico v pritličju, tvojega prijatelj-j so pa odvedli v sam ne Ipr-ssi niku. Prisopihal je v hišo ves vsem prijateljem Zatorej dragi rojaki ne zamu- i H koncu želim ditu tega koncerta, in napohr te ' in znancem širom Canade in Zdru-dvorano. da bomo takoj vsaj malo : ženih držav vesele veiikonočne praz-poplačali trud naši umetnici jnlke. posebno pa rojakom v Para- Vstopnina je tako nizka, da ne ^ Hillu, kjer imajo veliko Slo-bo mogel nihče oporekati. Po kon-[ven^ . poten, kakor da se mu je neznansko mudilo, planil pred gospodar j:. in dejal: — Vi oče B., hi'tro pojdite v Mar-tinjak, zove vas gospod Premrov! Oče B. je nekam začudeno pogledal došleca, ki ga je sicer že poznal, a mu menda že tedaj ni ničesar zaupal. Odrezal se je kar na kratko, češ, naj me kliče, toda zdajle ponc^i ne bom hodil od doma, lico. Sedel si pred nekakim zrcalom in pritisnil na gumb. Naenkrat si začul prijateljev glas in zazrl prijatelja v zrcalu pred seboj. In tako sta se pogovarjala ter drug drugega videla. Slike seveda niso 'bile povsem jasne, toda kom, in bo videla, kakšno delo te zadržuje Ali ti je pa ljubica lefonirala, rc-kcč, da nc more priti na sestanek, ker jo je prijateljici pregovorila, naj pri nji prenočuje. Nu gumb boš pritisnil, pa boš o-pazil v telefonu tisto njeno "prijateljico" z muštacami in v hlačah. Fotografiranje je res zelo napredovalo. Le pcmi'3lite na ogromen napredek od navadne fotografijo do zvoine^a filma. In vse :o se je završilo v borih petdesetih letih. Če brskate po starih alburrrh, kako preproste in nerodne se vam zde stare fotografije. In kako so se naši stari ljudje bali fotografskega opirata. Najbolj pametni se pa sploh niso dali fotografirati za noben de-inar na svetu. Nekateri so se zastran telesnih oziroma obraznih napak "bali fotografa in so šli pred njim kot hudo-,ba pred križem. Tudi ribniški Saveli se ga je bal. Ali ste poznali Saveli j a? Jaz ga n'ssm. prav debro ga je j poznal moj pokojni prijatelj Janez, j ki počiva že nad pet let nra pokopališču sv. Trojice v Brooklynu. Ne-ikoč mi je pripovedoval zgodbo iz j tistih časov, ko je bila fotografija i tako napredovala, d'?, so zamogli de-jlati slike že na bla?o. žido itd. V j Gradcu na zelenem Štajerskem je i bila fabrik-a, kjer so delali fotogra-ifije na porcelan. j Saveli je roii v splošnem s roma-jšen človek, toda Bog ga je bil v enem j pogledu izredno oblagodaril: nos je imel kot največja kumara, in na » , • - — jia^u.uii ruit-Mu ico naj- Čcdercatfi, v Dolu, ki je dosegel sta-jmanj še par tednov, predno bodo r nad 94 let' je marca umrl. [ sodniki in njihovi pomagaei kon- Z ženo Marijo, ki je 'bila. iz Zagorja, sta 1911 obhajala zla:o poroko, pred 10 leti diamantno in bi letos praznovala tudi železno, tče ne bo bila usoda ukrenila tako, da je žena u-mrla leto dni po zlati poroki, st-ar-ček pa ji je danes sledil v večnost. Do zadnjega je ohranil neverjetno bister spomin. Pomnil je še dogodke za kakih 80 let nazaj in je celo vedel povedati, kda je bil postavljen sosedov mejnik., ki ga že cfolgo obrašča zedeni mah. V njegovi o-troški dobi še ni bil običaj pohajati v šolo, toda bistri mali Jakec se je vendarle učil od župnika in orga-niata dobre pismenosti. Vse življenje je bil ne s3.mo dober gospodar, temveč tudi zdrav dobro vol j ček in peve2, ki je še pred mesecem zaokrožil tisto staro: — "če imam ljub'co, lahko ljubim".... Vseh potomcev njegovega zakona je 119, najmlajši je prapravnuk, dočakal je torej 5 rodov. Zakonca Drakslerja sta vsega imela 11 otrok, tali svoje delo in prisodili nagrade. Družba je dobila približno milijon odgovorov. Ker je vsak odgovor vestno prečit an, je jasno, da ne more biti to ogromno delo tako kmalu završeno. Posebno dobri odgovori zahtevajo posebno pažnjo. Vsem, ki so se udeležili kontesta, se zahvaljujemo ter jih prosimo, naj nekolike potrpe. Minilo bo še več tednov, predno se bodo sodniki cdlcčili. Imena nagrajenih bodo objavljena v našem formalnem naznanilu, kakcrh'tro bodo odgovori preštudirani in določene nagrade. OBISK. V spremstvu svojih dveh hčerk, Frances in Jennie, si je cgledala slovenska farmerica Mrs. TERČEK iz Fly Creska, N. Y., naše uredništvo in tiskarno. Povedala nam je„ da imajo na farmi še vedno precej enega in da je sedanja depresija od katerih jih je 9 še živih in šte- tudi farmerje precej prizadela. Vse je najstarejša hčerka Marija 69 . eno so pa dosti na boljšem kot lju- . j dje po mestih. Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti . v se bližajo Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z več j fin ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. vršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljen-cem pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street i f. ■ v.- - New Yovfc DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte "Glas naroda" m čit* Nmo v»<« članstvo, pač pa vsi Slovenci ▼ vaši okolici. CEHE ZA OGLASE SO ZMERNE ogromnem nosu jc bilo še nebroj | manjših nosLC-kov. ! Na to svojo prednost ni bil ničkaj j ponosen, ampak j d jc s.kušil zata-,j'/i, (pa je ni mcgel, ker jc bila do-stli, dosti prevelika, j K najhujšemu spovedniku si ga ] lahko sDravil, nc pa k fočesrafu, 'za vsa bagaslva tegu sveta, j Toda v Ribncii so bili včasi ljudje od samega vraga. Ko ic neke"; sedel Saveli prsd svojo kajžo, se je ! bil skril zu pclkna hudomušen uči-Itelj in nameril skozi polknl^o na-j ravnost nanj svoj fotografski 3parat. j — Saveli! — je zaklical polglasno. i Suveli se je obrnil, v istem hipu (je pa tudi šklopnil apar?,t. Ker za polkna ni mogel videti in ker ni ničesar več slišal, je bil uverjen, da !se je motil. i Še istega veiera so pri Cenetu — i ali kje — zrapokali porcelanast krež-jnik in fotografijo ter s posebnim ; naročilom poslali v Gradec. | Bilo je nedeljskega dopoldne, j Vročina je pritiskala, kržmar je stal j na pragu, v krčmi pa vsi ribniški j šaljivci. i Pa jo primaha Saveli po trgu in krčmar ga ustavi, rekoč: — Čevlje mi boš podtempljal za Velikonoč. če se ti pa zdi. stopi noter sem pivo nastavil in prav dobra jetrca imam. Saveliju ni bilo treba dvakrat ' reči. Sedel je za mizo v kot, napravil dva dolga požirka in se je lotil jetre, ki so se rmenila na velikem, belem krožniku. Jed mu je šla strahovito v slast. Tri zemlje je pojedel z jetream. s četrto je px začel mazali krožnik. In čimbolj je mazal, tembolj so se odražale neke čudne, temne lise na dnu. Slednjič je s polovico žemije podrgnil po krožniku ter opazil na dnu fotografijo svoje grozanske kumare. Trenutek pozneje je stal sredi oštarije kot grozeča pošast in divje mahal s palico. Gostje s krčma njem vred so pobegnili skozi okna. Vse je razdejal in vso posodo pobil ter Tli izza, oneg-a časa pa do smrti nikdar več s krožnika jedel. \Tsaka iznajdba se mora boriti z naj raznovrstnimi težkočami. Če bi se Saveli je ve kletve in molitve izpolnile, ibi ne bilo danes na svetu ne kinematografa, ne televizije ter sploh nobene fotografije, ne take in ne take. •GLAS NARODA" NEW YORK, FRIDAY, MARCH 27, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. v julijski krajini Znani švicarski dnevnik "Neue Ziiricher Zeitung" priobčuje v svoji nedeljski izdaji pod naslovom "Nevarnost v Julijski Krajini" dopis iz Trsta, ki slika življenje naših rojakov v Julijski Krajini in opozarja na nevarnosti, ki jih ustvarja Italija 3 svojo nasilno politiko nad slovenskim življem. List ugotavlja, da živi v teh krajih pol milijona treba, tudi umrejo muoeniške smrti. Pri razsvetljavi sveč se je prepoved vršila do konca**. "Podobne šikane se dogajajo dan za dnem in razumljivo je, da ustvarjajo zelo napeto ozračje. Položaj se je v zadnjem času £ako poostril, da svetovna javnost o trti stvareh ne sme več molčati. Ne samo zato, ker ni v vsej Julijski ra- Slovencev in Hrvatov, ki so imeli Kraljini niti ene slovenske šole, niti še 1922 leta 678 osnovno-šolskih razredov z 4«,000 učenci in 706 učitelji. Višje Šolstvo, ki je v letu 1914 6e štelo 97 profesorjev in 1571 u-čencev, so Italijani že takoj ob enega slovenskega časopisa, ampak tudi, ker se ob tej meji pojavlja nevarnost. Jugoslovanska vlada sicer vedno duši izbruhe protii talij an-skega razpoloženja in se z nafjvečjo anetsiji zaprli. Fašizem je oktobra ' mirnostjo in miroljubnostjo brani leta 1923 uvedel splošni italijanski 'italijanskih psovk in sramotite v. uteni jezik ter tako z enim udarcem J Vzrok za to gotovo ni prijateljsko ubil vse slovansko šolstvo v Julij ski Krajini. Do leta 1925 je bil dovoljen še fakultativen poduk materinskega jezika — po tri ure na teden — potem pa je še ta odpadel in vsaka slovenska "beseda je bila izgnana iz šole. Dalje izvaja "Z iiricher Zeitung": "Usoden moment v zgodovini borbe za poitalijančenje Julijske Krajine tvori tudi lateranska pogodba. Zbudila 'je pri fašistih nado, da bo padla s tem zadnja trdnjava slovanskega jezika. V čl. 22 konkorda-ta je namreč cerkev popustila v svojem starem načelu, da mora vsak dušni paStil učiti v jeziku svojih vernikov. Pristala je na fašistovsko zahtevo, da je uporaba državnega I Jecika za vse duhovnike obvezna, i Vendar se fašistovske nade niso iz- 1 polnile. Vatikan je kljub svoji na-I CeLni uklomitvi ostal še vedno na starem stališiu. Pokazalo se je, da ! lateranska pogodba ni premostila nasprotja med katolicizmom in fa- i šizmom in boj za duše vernikov, j zlasti za dušo mladine, se nadalju Je-. "Fašisti so tedaj dvignili divjo j gonjo proti slovenski duhovščini. J Vedno bolj so pritiskali na Vatikan, na,j nastopi proti slovenskim duhovnikom in naj jih zamenja z italijanskimi. Obenem je pa fašizem tudi sam podvzel silen napad na slovenski verski poduk; pri tem se je poslužU italijanskega učiteljstva. Ker so duhovniki prenesli verski pouk v cerkev, in župnišča, kamor za enkrat edino še ni bila segla fašistična roka so za/želi učitelji sami Učiti verski pouk v šolah in ga izrabljali v svoje sbrhe. Otrokom so porazdelili italijanske molitvenike, slovenske pa so jim kratkomalo pobrali. Učili so jih italijanskih svetih pesmic, nato so jih pa vse sku-pod odvedli v cerkev in jim ukazali peti italijansko". "Značilni za fašistične metode so dogodki ob sedanjih adventskih misij onih v Gorici. V stolni cerkvi se je pred praznimi klopmi vršila italijanska pridiga, medtem ko je bilo »vetttče na Travniku, kjer se je vršil slovenski miši j on nabito polno, že prvi dan se je pojavila skupina fašistov pri slovenski propovedi in pozvala z medklici propovednika, naj govori italijansko Ta jim Je odgovoril, naj gredo oni, ki hočejo Blišatl italijansko pridigo, v stolno cerkev. Naslednjega dne so se pojavili fašisti v cerkvi v še večjem številu in so ponovili demonstraci- razpoloženje proti Italiji, ampak spoznanje, da se sedanji odnošaji med obema državama nikakor ne smejo še poslabšati s hujskajočo časopisno gonjo-*. "Neue Ziircher Zeitung" zaključuje svoja izvajanja "takole: "Za javno mnenje Evrope je najvažnejše, da na tej meji nastaja nova vojna nevarnost. Važno je pri tem tudi, da ima Julijska Krajina poleg cfaOe tudi svojo posebno gospodarsko krizo. Nova meja je Trst in Reko odrezala od zaledja in kljub vsej vladni pomoči sta obe pristanišči gospodarsko popolnoma strti. Sušak. pa nekdaj samo neznatno reško predmestje, ki je pripadel Jugoslaviji, se je med tem razvil v cvetočo jugoslovansko luko. Če vprašaš italijanskega nacijonalista, i kako bi se tem razmeram dalo odporno či, bo odgovoril: samo tako, ■ da se Jugoslavija razbije in na njenem mestu ustvari več malih državic, ki bi bile odvisne od Italije. Če 'spojimo te nazore s celoto drugih i vprašanj, kakor italijansko prodiranje v Albanijo, italijansko pro- ! ! pagando za osvojitev Dalmacije, ki! jo vedno imenujejo "Dalmazia ita- ; lianisaima"', delovanje italijanske j diplomacije v vseh sosednjih drža- \ v ah Jugoslavije, potem razumemo, i da tukaj raste nevarnost, ki je ne ! smemo podcenjevati". ALI JE ZEMLJA PREOBLJU-DENA? Svet se zvija v sitni gospodarski krizi in kakor neštetokrat prej se je pojavilo spet vprašanje: Ali je zemlja že preveč obljudena, da bi mogla nuditi življenje vsemu človeštvu? Kako je z odgovorom na to vprašanje Po približni cenitvi živi danes na zemlji 1800—1900 milijonov ljudi, a ti so po raznih deželah naseljeni zelo neenako. Preobljudenih ozemelj, kakršna so v posameznih delih Nemčije, Anglije, Italije, Belgije, vzhodne ameriške Unije, Sprednje Indije, Kitajske in Japonske, je prav za prav malo in vsaka izmed petih celin bi vsplošnem lahko sprejela še ogromno množico ljudi. Evropa, kjer živi' 500 milijonov ljudi, ima prostora še za 100 milijonov, Azija šteje 1045 milijonov prebivalcev in jih lahko redi z našimi današnjimi sredstvi 1700 milijonov, Afrika bi lahko rodila poleg svojih 140 milijonov prebivalcev še 2160 milijonov, Severna, Srednja in Južna Amerika šteje 235 milijonov prebivalcev, a imajo dovolj prostora za 3100 milijonov ljudi, Avstralijo z Oceanijo obljuduje 8 mi- bi* svojega nečaka in ko je dečku lijonov oseb, lahko bi ju po 400 mi- umrl oče, ga je posinovil in vzel k lijonov! I sebi. Pod njegovim vodstvom je Na prvi pogled postane človeku Mohamed obiskoval 8 let nižjo in jasno, da splošna preobljudenost 1 4 leta višjo šolo ter postal učitelj, nikakor ne more biti vzrok sedanji nenavadna karijera mladega pustolovca Od lanske jeseni služi pri kmetu poprej v Tujski legiji in so ob vsta. Menzlu v Starsiedlu pri Lipskem za konjskega hlapca velik in mo_ čan rjavopolt moški. Gospodar ni velik kmet. Ima pač čedno doma. čijo in kup otrok, a samo pax konj, nekaj repov goveje živine in polno dvorišče perutnine. Na prvi pogled se očesu razodene, da hlapec pri hiši na domačin, niti Evropec. _ Njegovi kakor volna skuštrani lasje na g'avi, njegova vnamjost in nje. gov jezik ti povedo, da mora-biti njegovega domovina daleč, daleč za morjem. Če vprašaš Menzla, kako je hlap_ cu ime, ti pove, da kliče fanta za Mohameda. In ne pozabi pripom_ niti, da ni tako navaden človek, kakor kaže njegova vnanjost pri delu — z umazanim predpasnikom. To življenje ima svojo zanimivo zgodovino. Doma je iz Maroka in je sin bra_ ta vstaškega vojvode rifskih Ka_ bilov Abd el Krima. Hiši njegovega očeta in strica sta mejili druga na drugo Abd el Krim je zgodaj vzlju. AVTOMOBILSKA ODPRAVA SKOZI AZIJO V zadnjih letih je šlo več avtomobilskih odprav v vseh smereh skoei »afriško celino, a sedaj prihaja na vrsto dosti večja in v marsikaterem pogledu nevarnejša Azija Kakor poročajo iz Pariza, odide te dni prva transazizijsku ekspedi-cija te vrste iz Bel ruta, da doseže preko Iraka, Perzije, Turkestana in . pušave Gobi v Peking. V to mesto prispe nekako v septembru, nato bo nadaljevala potovanje proti Saigo-nu v Francoski Indokini, skozi Siam, Burmo, Indijo, Perzijo in Arabijo pa se bo vrnila v Beirut. Ekspedi-cija ni rekordističnega značaja, tem vOč znanstvenega in kinematografskega, financirala pa jo bo večji del tvrdka Citroen, ki je dala na razpolago tudi sedem težkih in šest lahkih avtomobilov s priklopnimli vozovi. Udeleženci so Francozi, razen prof. Williamsa, ki zastopa Je. Naekrat so ugasnile luči, elek- washingtonsko Geografsko društvo, trični vod je bil prerezan in slišati Os'ali so večinoma tudi znanstve- krizi, ker splošne preobljudenosti ni, pač pa je lahko kriva neenaka razdelitev človeštva na posameznih delih zemlje Dočim se na ozemljih ki smo jih navedli, in ki ne zavzemajo skupaj niti sedmine vsesa. kopnega, stiskata na en kup dve tretjni človeštva, so ogromna ozemlja skora neobljudena, na pr. polarna ozemlja Amerike in Azije, puš-Gavni pas, ki gre od Severne Ame-roke preko Arabije in Perzije globoko v Srednjo Azijo, pas tropskih pragozdov ob Amaconki in Kongu, skoraj vsa Avstralija in velikanski deli Južne Afrike. Res je, da je veliko tega sveta v današnji obliki kot bivališče za ljudi neprimerno, res je pa tudi. da bi se dalo veliko pravkar omenjenih predelov zemlje s smiselnim kolonizacij skim delom, s pomočjo sredstev, ki nam jih nudi moderna tehnika spremeniti v zemeljski raj. In silno dosti predelav je (pripravljenih za človeško bivališče brez sna daljnega. Ameriški Zapad#je takšen predel, ki 'bi nudil človeku dovolj življenjskih možnosti, a je skoraj ne-obljuden; isto velja o zmernem pasu južne polobe; Sibirija je tudi v svojih boljših delih malo da ne prazna — in sama Evropa ima še dovolj rodovitnih ozemelj, ki so zelo redko naseljena Skratka, Iče bi se kulturno člove- Sredi učiteljskega poklica pa se je zgodilo nekaj, kar je mladega meža vrglo popolnoma s tira. Rif_ ski Kabili so se uprli francoskem gospodarjem. Abd el Krim je sto_ pil na čelo svojega plemena in je prevzel vodstvo uporniškega giba. nja. Tudi Mohamed je moral v vo. jaško suknjo. A ker je imel dobre, ga pokrovitelja v stričevi osebi, ga j niso poslali na bojišče, ampak gaj je Abd el Krim pridržai za svoje tajniške posle. Sedel je v predsobi vstaiškega vojskovodje in je z dve_ ma drugima opravljal 'pisarniška dela. Tajniki so imeli nalog prevajati Abd el Krimova povelja v a_ rabski, francoski In nemški jezik, ji stopili na stran sovražnika. Vstaja rifskih Kabilov se je po. nesrečila Francoske kolonialne če. te so vstajo zadušile in napravile v deželi red in mir. Tudi Mohamedu ni prizanesla kruta vojna. Pri nekem spopadu je bil ranjen v nogo to je prišel v francosko ujetništvo. Bolničarji so ga pobrali in nesli v bolnico in ko se mu je zacelila rana, so ga od_ peljali v Evropo Da bi pa ne delal napote v Franciji, so ga poslali v nemške kraje, ki so bili takrat za. sedeni po okupacijski armadi. Od. kazali so mu delo na cesti, kjer je moral tolči kamenje. Spal je pa v mainškem gradu. Ko je dobil žulje na rokah, so mu je delo uprlo. Prežal je na priliko, da bi se mogel izmuzniti in nekega večera se mu je posrečilo prevari ti francoske straže in jo popihati iz Mainza. Tri noči je hodil po go. zdovih, podnevi je spal, ponoči na. daljevai pot. V Frankfurtu se je javil nemškim oblastem, ki so ga zaprle- Dva meseca je ždel za re. šetkami, nakar so ga izpustili in poslali naprej. V okolici Efrurta se je na neki kmetiji vdinil za hlap. ca. Ko se je pojavila velika brez. poselnost, pa so ga oblasti izgnale, da ne bo odjedal kruha domačim •delavcem. Tako je prišel h Menzlu, kjer se je zaenkrat ustavil roman njegovega nemirnega življenja. MOSKVA BO 6 MILIJONSKO MESTO Predsedstvo moskovskega mest. nega sovjeta je nedavno imelo ve_ liko konferenco z železniškimi in, ženjerji zaradi ureditve rednega dovoza živil in drugih potrebščin za mestno prebivalstvo. Ta dovoz anglija in indija ^ , je treba organizirati na najširši o_ kajti v uporniških vrstah se je bo. „tH . . - j , ._ . . ,.. .. __„ snovi, tako da bo načrt izdelan za rilo tudi mnogo takih, ki so bili ______ -4. . . potrebe trojnega števila prebival. cev današnje Moskve. Danes ima sovjetska prestolnica nekoliko več , . .... .. , , nego 2 milijona prebivalcev, čez de stvo, in sem spada v prvi vrsti belo '_. , , , , ' - , _. . . . ... sel let pa se bo to število po troj i pleme, ki šteje vec nego tretjino . *. .. t ^ ." t. .. , ... .... J . ilo. Zelezn. komisarijat mora pred. človeštva, potrudilo naseliti neob- L^ v ^^^ ^ ^ ljudeno, a rodovitno zemljo, in ce bi j uredbe moskovskih ^leznlc ko hotelo s svojo tehniko spremeniti, lodvorov ker se namerava mestrJ nerodovitno ozemlje v rodovitno, ^^ 1(>uti de:a ^ ^^^ P(> tedaj^ mu ne bi bilo treba trepetati 5tavili ^do za današnje In bodoče pred* gladom, ki bo nastopil po' potrebe nekoliko ogromnih kolo. dvorov v mestu in v predmestjih. mnenju črnogledih prerokov s pre-obljaidenostojo zemlje v času, ko bo zemlja premajhna, da bi mogla nuditi prostor svojim ljudem. Ta čas Naročite se na ne bo nastopil vsaj še nekoliko sto- j , ... . i*-:-- , največji slovenski dnevnik v Zdru- letij m ga lahko mirno prepustimo v rešitev zanamcem. ienfh državah. 'Glas Naroda" — ni ki in tehniki. Posneti filmi bodo deloma zvočni. Glavni tehnični vodja bo Maurice Penaud, ki se je proslavil že pri obeh Citroenovih ekspedlcijah skozi Saharo v letih Je bilo klice, da se pripravlja atentat na cerkev Toda tudi poskus povzročiti paniko in na ta način pripraviti ljudi do tega, da bi zapustili cerkev, se je Izjalovil zaradi hladnokrvnosti dušnega pastirja, ki 1922—23 in 1924_25. je svoj govor mirno nadaljeval in | pozval vernike, naj se ne umakne- I lssme Indijsko vprašanje je sedaj v o-spredju med vsemi vprašanji, ki zanimajo Od blizu ali daleč ogromni britski imperij. Sporazum med indijskim ,podkraljem lordom Irwi-nom in duševnim voditeljem indijskih nacijonalistov Mahatma Gand-htjem se označuje prav v zadnjem času kot odločilen korak na poti do pomirjen j a te ogromne dežele. Mac-Donaldova dehivska vlada naj bi bila deležna velike in neminljive slave, da je zopet vzpostavila red v teh za vso gospodarsko in politično mdč Anglije tako važnih krajih. Koliko drži MacDonald do te slave, kaže predvsem dejstvo, da je v nedavnem sporazumu z Gandhi jem pristal tudi na to, da se bo vršila nova indijska konferenca na znatno drugačni podlagi, nego je bila podlagu. prve indijske konference v Londonu Ali se bodo angleški delavski stranki posrečili njeni indijski načrti? Ce hočeflno odgovoriti na to vprašanje, ga moramo najprej postaviti v zvezo z vsemi elementi, ki ga opredeljujejo in definirajo. V tem oeim je treba predvsem imeti pred očmi dejstvo, da so dogodki povojnih let v Indiji neizpodbitno dokazali, da obstoja v :tej deželi no-voddben, vsestransko izoblikovan indijski naerjonalizem. Kljub vsem brezštevilnim in sovražnim si kastam, kljub krvavemu nasprotju med Hindu j ci in Mohamedanci, kljub vsej notranji politični razko-sanasti dežele je ta indijski naci-jonnlizem gotovo dejstvo. In kot vsak tla'cen nacijonalizem ima tudi indijski v svojem programu popolno švobodo ljudstva in dežele, čez katero je razprostrl svoja krila. Vsa povojna agitacija v Indiji, posebno pa še Gandhi jeva v obliki "■državljanske neposlušnosti" se je vršila odkrito v tej smeri. Indijci so poleg tega pokazali nenavadno vztrajnost in požrtvovalnost, s katero so pripravili MacDonalda do tega., da jim je vsaj v načelu obljubil položaj britskega dominijona. V sedanjem pomenu besede pa je "položaj dominijona" v praksi že skoro popolna neodvisnost, kajti po im-parijalnih konferencah, ki so se vršile v povojnih letih, so postali domini j oni v pravem pomenu besede S2.mostijne države. Avstralski državniki so ob več prilikah nagla-šali, da imago dominijoni celo tudi pravico izstopa iz britanskega car-stva. Ind'jski nacijonalisti bi se brez dvoma zadovoljiti Vsaj začasno s takim položajem. Toda ali more Anglija priznati Indiji tak položaj? S tem se dotikamo drugega glavnega bistva indijskega vprašanja, t. j. njegovega pomena za Anglijo. More se brez vsakega obotavljanja reči, da evropska Anglija kot politična in gospodarska sila z Indijo stoji in pade. Londonska City, Manchester in drugi denarni industrijski centri so angažirani z mili jar da mgi in milijardami v Indiji. Ta dežela je poleg tega s svojimi skoro 400 milijoni prebivalcev ta-koretkofc nenasiten odjemalec za vse možne angleške izdelke in že s tem oni steber, na katerem počiva vsa gospodarska in socijalna zgradba evropske Anglije. Ako "bi Anglija izgubila na pr. Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo in še kako drugo prekomorsko poset, bi ostala kljub temu še vedno mogočna in silna. Če pa bi prišla ob Indijo, bi se v is tem hipu zrušila njena sila ter bi na mah postala ena zimed neZnatnejših in revnejših držav, zadela bi jo usoda Španije. Posest Indije je torej za Anglijo živajenski pogoj. Tega so se angleške vlade v vseh stoletjih dobro zavedale ter se niso plašile nobene žrtve in tudi nobene vojne za utrditev te poesti. Te hoifbe in žrtve so trajale od sedemnajstega pa do konca devetnajstega stoletja. Vsaka država, ki je kakorkoli pretila, da bi utebnila postati nevarna angleški posesti Indije, je bilaxsovražni-ea Anglije. Ta poslednja ni mirovala vse dotlej, dokler ni nevarnosti trajno odvrnile. Ta smisel so imele za Anglijo njene srdite vojne proti Napoleonu, enako krimska vojna proti Rusiji, njena diplomantka vojna proti isti Rusiji na berlinskem kongresu. In tudi v zadnjo svetovno vopno je šla Anglija predvsem zato, ker bi bil zmagoviti Tej Indiji, ki ima za Anglijo-ma-ter tako ogromno važnost, hoče torej dati MacDonaldova vlada domini j ski položajj, kar pomeni, kot smo videli, jo nepovratno suniti v smeri k popolni neodvisnosti. Ako se je MacDonald odločil za tak u-soden korak, je mogel storiti to ali zato, ker je obfcist Anglije v Indiji že omajana, ali pa zato, ker ima v Gandhi j a popolno zaupanje češ, preko njega bo prišlo do pomirjeiuja te dežele, ki je, kakor smo že omenili, naravnost nenasiten odjemalec za angleške proizvode. Verjetnejše je to poslednje. Popolnoma pomirjena Indija bi mogla postati v kratkih letih rešiteljica Anglije: Vsa industrija bi, če *bi tam doli trajno prenehal bojkot angleškega blaga, bujno oživela in brezposelnost bi zopet izginila. To so brez dvoma vsega uvaže-vanja vredni razlogi. Toda ali ne vodi ta politika k ravno nasprotnim rezultatom, t. j. k izgubi Indije? Ali ni sedanje Gandhijevo zadržanje le igra, le taktika., ki naj po-mnga indijskemu nacijonalizmu, da zavzame nove položaje, s katerih se bo pozneje zagnal k zadnjemu napadu, za dosego končnega cilja, ki (je popolna odvisnost Indije? Kar niso zmogli Napoleon, Rusija, Nemčija, bi Mahatma Gandhi dosegel s svojo nekrvavo taktiko, dasi le polagoma od stopnje do stopnje? Take "bojazni in skrbi prevzemajo angleške konservativce, ki so se prav v zadnjem času zopet z edini li glede tega vprašanja proti labori-stčni vladi. Baldwin, k je na zadnji indijski konferensi podpiral Mac-Donaldo^o indijsko politiko, izjavlja sedaj, da se konservativna stranka druge indijske konference ni udeležila To pomeni, da so vsi konservativci enodušno proti vsaki novi koncesiji v Indiji. Položaj MacDonadova vlade je s tem precej oslabljen in sploh se ne more reči, li bodo njeni "uspehi" v indijskem vprašanju usoehi ali neuspehi. Najbrže prej drugo kot prvo. nemški "Dran gnach Osten" postal nevaren za njeno indijsko posest. ZAKON NE IZKLJUČUJE SVOBODE MISLI Vrhovno sodišče v Budimpešti je kot tretja in zadnja instanca imelo opraviti z nenavadno tožbo za Io_ čitev zakona. Trgovec Alfred Kozma je iskal neko knjigo in ker je ni našel v svoji miznici, je brskail po vsem sta_ novanju ter odpri celo pisalno mi_ zo svoje žene. Namestu iskane knji_ ge je našel tam debel zvezek z be_ lekarni. Takoj je spoznal da ima pred seboj dnevnik svoje žene. Z vetkanskim zanimanjem je začel čitati in čimbolj je čital, tembolj ga je mikalo branje do kraja. Njegova žena Ilina je začela pi. sati dnevnik še tisti dan, ko sta se zaročila. Zabeležila je najprej, da vobče ne ljubi zaročenca, ampak mu hoče postati žena le zaradi de_ narja. Pripomnila je, da razmišlja, kako bo moža varala. Poleg te o_ pazke je ce'.o napisala ime moške, ga, ki je z njim hcrtela prelomiti zakonsko zvestobo. Ko je mož prebral dnevnik do konca, je vložil tožbo in zahteval ločitev. Sodišče prve in druge stop_ nje je njegovim zahtevam ugodilo in je izreklo ločitev, žena pa je gnala tožbo do skrajnosti in se pri_ tožila na vrhovno vžklicno sodi_ šče. Pred sodnike sta bila pozvana žena in mož. Slednji je izjavil, da vztraja na zahtevi po ločitvi. Lju_ bil je svojo ženo do dneva, ko mu ni prišel v roke usodni dnevnik, ki mu je razkril, da mu je žena samo hinavska tovarišica v zakonu, že, -na pa je izpovedala, da navzlic svojemu dnevniku še vedno ljubi moža. Kar je pisala, ni mislila resno, ampak se je samo igračkala v domišljiji. Beležke se nikakor ne strinjajo z njenim življenjem. — Vobče ne more biti me rod a j no to, kar je zapisano v dnevniku. Njeno razmerje do moža je bilo vedno korelčtno. Sodniki so se dolgo posvetoJ&li in so končno razveljavili razsodbo pr_ ve in druge instance z utemeljitvi, jo, da ima vsak človek pravico pi_ sati dnevnik. Te pravice mu ne mo_ re vzeti niti zakon. Zakonskemu možu ne gre pravica, da bi bdel nad mis im: svoje žene. Še več. Mož nima niti pravice čitati ženin dnev_ nik brez njenega dovoljenja. Če pa čita dnevni in najde v njem stvari, ki mu niso všeč, ni tega kriva žena, ampak on. "G LAS NARODA* NEW YORK, FRIDAY, MARCH 27, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. glilllltllll^MllllillllW ........................................... POUČNE KNJIGE MOLITVENKI PESMI IN POEZIJE mrnm KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI S a MOLITVENIKI SVETA URA v platno vez..................... .90 SKRBI ZA DUŠO v platno vez..................90 NEBESA NAS DOM v imitirano usnje vez. 1.— v usnje vez. ....................1.50 v fino usnje vez...........1.60 RAJSKI GLASOVI v platno vez................. .80 v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1.50 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v naj f me j še usnje vez. 1.20 v bel celluloid vez.........1.20 Hrvatski molitveniki: Dtjfba starosti. fin« ves. ........L— najfinejša ves ..............1.60 Slava Soku * mir ljudem, fina ves LM naJflneJS »vea ..............1.60 Ennif«e nebeški, t platno.......80 Sadje v gospodinjstvu........... .76 Učna knjiga in beril« laškega Je- Uvod v Filozofijo (Veberr) ......1.50 Veliki vsevede! ................ JI Voščilna knjiiica ............... JO Zbirka domač iti zdravil ........ .99 Zdravilna zelišča .............. .40 Zel in ple«el, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Ilrvatib in Srbib..........1.90 Zdravje mladine ................i ^ Zdravje in bolezen v domači hlšL 2 sv. ......................1.80 Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (MeliD H. zvez.................,________........ .80 Prorokovalne karte _________________1.— RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana Karen i na (loistoj) zanimivi romati <2 zvezka)..$5.50 Levstikovi zbrani tfprf ........, J« L it. Pesnil — Ode In elegije — SoDctJ^ ItoomiM, btlftdo lo legend« — Msti (Levstiki ...7« 2. sv. Otročje Igre » prsrmrah — Različne poezije — Zabavljlce in pušice — Jeca na Parnas, —, Ljudski Gals — KralJedvorsU rokopis — Tolmač (Levstik) .. .9« Trdo vezano..........L— S. it. Slika Levstika In njegsve kritike in pol Mike........... Tina ves ....................Amerika, povsod dobro, doma Flenac. najfinejši * Vw ' I! " " ! ! ! !uO i . ^f^1*®, ''" * V ' ......... Agitator (Kersnik) broš. Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayer boob: v barvaste platnice losano .. ... .65 ... JO | Andrej Hofer.........................JC Beneška vedeševalka .......................35 IBelgrajskf biser ................................J5 j Beli meeesen ..........................40 Bele noči, mali junak .....................60 JO Balkansko.Turška vojska ............J9 v belo kost Tesano ..........1.10 Balkonska rojaka, b Come Unto Me ........................... .30 Boj in zmaga, povt, fino vezano ..................... Key of Heaven: fino vezano ______________ v usnje vezano ......... v najfinejše nimje vezano ......... .VI Prave In mdadjs (Pltamlc) .. JO In Mejni utemelji raid* JaJ i zma ......LS0 LW slov.-italijanski in Italijanski-slovenski slovar .... .90 Filozofska zgodba .............. JO fn Dljtvol® •••••««••••••••••••• «M Gozdomik (2 zvezka) ...........1.20 Gospodarica sveta..................40 G«dčevsk1 katekizem............ J5 Gostilne v stari Ljubljani ...... .60] Gržla Mitologija .............. L—! Gusarji ........................ .751 Gusar v oblakih ............................ JO J Hadii Mnrat (Tolstoj) ........ J0; Hči papeža, vez. ...........................L— broš............................. .75 Hektorjev meč.................. JO Hedvika ..................................... .40 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdn« (II. sv.j ........ J5 Humoreske. Groteska In Satire. vezano ..................... JO broširano .................. JO Wet g. Brončka................L20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Is tajnosti prlrsde.............. JO Iz modernega sveta, trdo ves. 1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka .....................................1J0 Igračke- brofilrano ............. JO Igralec ...................a.... .75 Jagnje ....••.«..•••......«.... JO Janko ln Metka (aa otroke) .... JO JernaČ Zmagoval. Med »lasov!.. JO Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Kcpčijskl stražnik. U-radnlk, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik. Itd. ................ jo Lov na ženo (roman) .......... JO Marjetica ...................... JO Materina žrtev ........................... JO MoJe življenje.................. .75 Mali Lord .................... J Miljonar brez denarja ...........75 Malo življenje ................ J8 Maron, krščanski deček Is Libanona ..................... JI Mladih zanikernežev lastni živ* topiš .........................................75 Mlinarjev Janez ................................JI Musoline .............................................40 Mrtvi Gostač ...................J5 Mali Kiateš ......................................70 Mesija ..................................................JI Malenkosti (Ivan Albrecht) .... J5 Mladim srcem. Zbirka povesti aa slovenska mladino .............25 Misterija, roman ................1.— Možje ................................................1.25 Na razilCnih potih .............M Notarjv nos, humoreska ..J5 Narod, ki izmira .............. .40 Naša vas, II. del. 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo ves..........70 Naša leta, trd. ves. ............ JO broširano ............................JO Na Indijskih stokih ............ JO Naši ljudje .................... .40 Nekaj iz ruske sgedovir«.......35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1J6 Novo življenje ................. .01 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .20 Onkraj pragozda ............... JI Odkritje Amerike, trdo vezano .. .61 mehko vezana...... JO Praprečanove zgodbe _____________ 35 Pasti ln zanki ................ J5 Pater Kajetan ..................L- Pingvinski. otok ................ .00 Povest • sethnih obešenih ...... JO Pravica kladiva .............. JO Pablrki iz Rata (Albrecbt) ____ J5 Pariški zlatar .................. J5 Prihajaš, povest .............. JO Požigalec ..............................J5 Povesti, pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vezano.................. 1.— Plat zvona .....................40 Pri stricu ...................... JO Prst božji .................... JO Patri a, povest is trSke junsJke do-d obe ........................ .JO Po gorah tn dolinah............ JO Pol litra vipavea ...............00 Poslednji Mehikanec .......... JO Pravljice H. Majar ............ JO Predtržanl, Prešern ln drugi svet. nikl v gramofona ............ JO Pri godbe čebelice Maje. trda ves...l.— Ptice selivke, trda ves.......... 75 Pred nevihto .................. J5 Prva ljubezen _________________________________ JO Popotniki ...................... jo Poznava Boca .................. JO Pirbi .......................... j§ PovodenJ ...................... ■ JO Praški Jndek .................. J5 Prisega Humskega ihinh . ..JI Pravljice In pripovedke (Košutnlk) 1. svesek ................««...40 2. svessk .................. .00 Prvič med Indijanci ............ JI Preganjanje Indijanskih mlsjonar- Jev .......................... jo Bdeča in bela Rdeča megla _________________________ .70 Rdeča kokarda..................L25 Slovenski ialjivec .............. .41 Slovenski Robinzon, trd. vea. ......75 Sueški invalid ................. .35 Solnee in sence ................. .65 Skrivnost najdenke ..................... J5 Skozi širno Indijo ............. JO Sanjska knjiga, mala .......... JO sanjska knjiga, največja.............90 Sanjska knjiga, Arabska ............1J0 Razkrinkani HaMhoržani ...... JO Roman treh src ............................1JM Roman zadnjega cesarja Habs-buržana......................................1J0 Robinzon ...................... JO Revolucija ve Jutri (Strug) trd. v. brofi. .......... .78 JO Jurčičevi spisi: Popolna lsdaja vseh 10 sveakov, lepo vesanlh................. .11^— Sosedov sin, brofi. .............. .41 6. svesek: Dr. Zeber — Tugsmer brofilrano ...............6.. .71 Juan Ml serija (Povesti is špnaskega življenja .................... JO Kako sem se Jas likal (Alefiovec) L svesek ......... M Kako sem se Jm hw.1 (Alefiovec) II. sv. CENA DR. KERROTEGA BEREA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Benfo lHVGUSH BLOVENI KNJIGARNI mS NARODA Jugoslovanskega voUea 1914.11...............L2S Sredocimci. trd. vea.........................JO brofi. ......................,4| Strahote vojna ................................JO Štiri amrti. 4. zv..............................J5 Smrt pred hišo ..........................J5 Stanley v Afriki ............................JO Spemin znanega potovalen .... 1J0 Stritarjeva 4idhelstljs brofi. .. js* Sist« Šesto, povest ia Abrucev .. JI Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...... ".................. jo Študent naj b«, V. sv........... Jfi Sveta Netburga ................ .35 Spisje. male povesti ............ J55 Stezosledec ..................... JO Šopek Samotarke ............... .35 Sveta n«č ..................... Svetlobe In sence.............. l.;o Slike (Mpfiko) .................. .60 Seržant Diavolo, vez...................1.60 Sveta Genovefa ................ M Spake, humoreske, trda vea .... JO HAKES. *5AREVA DRLA: Maehhet. trdo ves. ............ JO brošir&no....................71 Othelo ,.o«»•*••«««••(•••••••tur Sen Kreme ••••••• •••••««« St 29. Tarzan sin opic....... JI Tarzan sin opic«, tr. ves. -. .1.30 Št. 31. Roka reko.............. JI Št. 32. 2lveti ................. J5 Št 35. (Gaj Salustij Krlsp) VoJ- -na z Jogurt«, poslov. Art. Dokler, 123 strani, brofi........... JO St. 30. (Kmver Mefiko) listki, 144 strani .................. .05 ŽIvaU .. In svet St. 37. Št. 38. Tarzan Stev. 39. La St. 46. Magda St. 47. MisteriJ duše JO .40 Stev. 48. Stev. 49. St. 49. St. SO. St. 6L St. 54. St. 55. St. 56. St. 57. Tarzanove živali SPLOŠNA KNJIŽICA: Sli. (Ivar Albrecbt) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str^ broširano .............................35 St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., brofi... JO St. 3. (Ivan Roeman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ................... X Sl 4. (Cvetko Golar) Poletne klasj«, Izbrane pesmi, 184 str„ broširano ..................... j| St. 5. (Fran MUčlnski) Gospod Fridolin Žouia in njegova družina veselomodre črtice 72 strani, broširano ................ Jt$ St. a (Novak) Ljubosumnost .. JO Št. 7. Andersonove pripovedk« Za slovensko mladino priredila Utva. Ill str^ brdL .......... J5 Stev. 8. Akt Mev. lik.......... .75 St. I. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobno filozofije, 347 strani, brofi. .......10 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternone, rllijefna karikatura in minulosti, 55 str., brofi. ....... JS5 St IL (Povel Goiia) Peterčkove poslednje sanje, bofilčna povest v 4 .slikah. 84 str, brofi....... Ji St 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str^ brofi.......... JO St 13. (V. M. Garšln) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tar^ brofi......... JO St 14. (Dr. Kart EngUš) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 238 str, brofi. ........................". JO St 15. court, Renee Mauperin. .........40 St 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., brofi. ........ .45 St 17. (Prosper Marlmee) Temo duše v vieah, povest prevel lClr. ko Pretnar, 80 str............. JO St 18. (JarosL Yrchlicky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslov ena dr. Fr. Bradač, 47 utr.. brofi. .. JI S t 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovcziil Anton Fnntek, 124 stra^ brofi. ...... JO St 20. (Jul. Zerer) Bsmpuil fes Komurasaki, Japonski wo—m, la ČeSCine prevel fir. Fran Bradač. 154 str„ brofi...........M St 21. (Fridolin Solna) IL, 73 brofi. St 22. (Tolstoj) St 23. (SophoUes) Igra. poslov. CL Golar. 60 str, brofilrano .................... JO St 24. (B. L Bulwor) 4m*I Psmpejov, 1 M, M str, brofi. .....*......*•.......t.. JV IL 6el ......••....4*........ JO St 28. (L. šshvjff) 6m mm-poslhr. Mp JButg. ^ brofi. m**.»m»>ij■A**. * ST« - tPtaa lome) In, trd ves ....1J0 Slika Do Grayo..........LU Skv. balado in nmane« JI ¥ metežu................1.— Namišljen Ibolnik ...... JO TP in snkral Mh .... JO Tarzanova mladost, trd. ?62L .1.20 Stev. 58. Glad (Hamsup> .... JO St 59. (Dostojevski) Zapi*i Is autvega doma, L del..........L— Stev. 60. (Dostojevski) Zapiski is asrtvega dsasa, IL del ........1__ St 6L (Golar) Bratje la sestre .75 št. 62. Idijot, I. del. (Dostojevski) JO Št. 63. Idijot, IL del .......... JO Št 64. Idijot. III. del.......... JO Stev. 65. Idijot, IV. del ...... JO Vsi 4 deU ..............3J5 St 66. Kamela, skozi oho iivan-ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji II. sv. ' Potresna povest, Moravske alike. Vojvoda Per« I Perica, črtice ........................fJO Tigrovi zobje....................................1.— Tik za front« ...................70 Tatlč. (Bevk), trd. ves. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... JO Tunel, soc. roman .............. ..1.20 Trenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tisoč ln ena noč (Rape) vez. mala Izdaja............$L— Tisoč in ena sai I. zvezek..................1.30 II« •••«••••••••«••«•••«•••••1*40 III..........................1J0 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V robat vu (Matičlč) .............1.25 V gorskem zakotja ............ J5 V sklepaj sk« okrog sveta. L del JO 2. del ...................... JO Rdela, drama r 4. dej......................JO Marta, Semenj v Richmond«, 4 dejanja ............................................Js Ob vojski. Igrokss v 0tirih slikah JO Tončkove sajne na Mildavšev večer .Mladinska Igra s petjem v 8. dejanjih ....................................JC B.U J. drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek). ves. ...........45 Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Veronika Deseniška, trda ves ....1J0 Zrn križ i« svobodo, IgroksS v 5. dejanjih......................J5 Ljudski oder: 4. sv. Tihatapec, 5. dejanj .... M 5. sv. P« 12 letih. 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih Iger: 3. snopič. Mlin pod zemlj«, Sv. . .Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok .........3d 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov____ JO 15. snopi*. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža .......... JO 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: AkropoHs in Piramide .... broširano ............... Azazel, trdo vez. ........... Balade in ronufoee, trda vea . Bob za mladi zob. trda vez Ersguljčki (Utva) ........ trdo vezano ............ MoJe obzorje. (Gangll....... Marico (Gruden). broS....... Primorske pesmi, (Gruden), SInfoe (Albreht) broS....... Pohorske poti (Glaser) brofi. Oton Zupančič: Sto ugank ............... JO JO .1.25 .40 .65 JO .1.55 JO J5 JO JO SZavček, zbirka šolskih pesmi — (Medved) .................... J5 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. JO Narodne vojaške (Ferjančič) .. JO (Pregelj) .....................L- Lira, srednješolska, 2. zvezka Bku- paj ...........................2^ Tr oglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: I'salm 118: Ti veselo poj; Na dan; Divna noč.........40 5. zveze k: Job; V mraku; Dneva nam prii>elji žar; Z vencem '.em ovenčam slaro; Trlgiav .......40 6. zvezek: Opomin k veselju: Sveta noč; Stražniki; Hvullte Gospoda; Občutki; Geslo........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Pomorodna iskrica; Tri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: TI osrečiti Jo hotl (mešan zbor) ; Prijatelji in senca (meSan zbor« : Sf«>ji. solnčice stoj: Kinetski hiSi.............40 CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za meSan zbor ....................L—' 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... JO Mašne pesmi za mešan zbor. —> (Sattner) ................... JO 12 Pange IJngna Tantum Ergo Ge- n i tori. (Foerster) ............ JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerhič) .............. JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom. (Premrl) „.............. .40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Crum) ...... .35 Missa In bonorem St. Joseohl — (Pogachnik) ...................40 Kyrie .......................... .60 K svetemu Rešnjemu teleso — ( Foerster) ....................40 Sv. Nikolaj ..................... .00 NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju na citrah, 4 zvezki ....................3.f»® Bori pridejo, kora^nlrs 66'NOTE ZA TAMBURICE: V zarje Vidove, trd. ves....... JO i Vijolica. Pesmi za mladost.....60 i ZvončkL Zbirka pesnlj za sloven- sko mladino. Trdo vezano Večerna pisma, Marija Kmetova . Veliki inkvisitor ................ Vara (Waldova). broO. ........ Vojska na Baikann. s slikami .. Vrtnar, (Rabindraaath Tagore), trdo vesaao ................ broOlraao ....u.,.......... Volk spokomik ln druge povesti Trdo vezano _.................. Vlšnjega repatlca, roman, 2 knjigi Vojni, mir ali pogamtv«, L »v... V pustiv Je Ua, III. sv- ...... Valetin Vodnika izbrani spisi .. Vodnik svojem narodu ........ Vodnikova pratika L 1927...... Vsihiikova pratika L 1928 ...... Vodniki in pitpmshl .......... Zmisel HDrti •••«•«•••••••««••• Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povetet ............ Zadnja kmečka vojska .......... Zadnja pravda, broš. ......... Zmaj Is Življenje slov. Alefiovec, 8. Zvesti sks, mm )«««««< .75 L— J5 J5 .75 .60 L— L25 L30 .35 J5 JO J5 JO JO .60 .60 .60 J5 .75 JO J5 .79 Zmote In Zlata vas na. Izbrani spisi skupaj ........1J0 ••ssssssssssso «25 • ««««•««»«« ««««* JSfl gdč. Pavlo...... .45 Zbirka L del......................... .40 Zbirka narsfelh pripore*: IL del ...........................49 štirih (Doylo) .........JO anekdpte .......... JO 2 iffl^i® ID mm •••••••a«tt«St* Zločin, in kasen, 1. in n. svesek 1.— •. .60 ...... .79 *••«,* JO ____________1J9 POVESTI Zlati Zvestoba do groba L sv. Vsjasa 2. sv. Hudo 3. sv. Vesele _ 4. vs. Povesil la (flANGL) X sv. trdo - JL^ Qatorog, pravljice, trda ves.....60 Slovenska narodna lirika ...... JO PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Klavirski album......75 (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... JO 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ___________________________ JO Sest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zborov (Balatka) ...........................1.— MEŠANI In MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....L10 Slovenski akordi (Adamič): ..L svezek ......................75 ŠL zvezek .................. .75 Psariadansld odmevi. L in II. sv^ ▼Mik j Ameriška slovenska lira (Holmar) L— Orlovske himne (Vodopivec) ....L20 10 moških Ik mešanih zborov — (Adamič) .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) <=) Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrsbaiea (Pavčlč) .. J5 Gorski odmevi (Labarnar) 2. sv. .45 Slovenske narodne pesmi za taznbu- raški zbor in petje. (Bajuk) ..lJO j Bom šel na planince. Podpurl slov. JO; nar. pesmi. (Bajuk) ..........L— N» Gorenjskem je rietno..........L- RAZGLEDNICE: NewyorSke. Uazlirne, ducat.....40 Velikonočne, božične in novoletne ducat............................. Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Narodna noAa, ducat.............40 posamezne po .................09 SAMOSPEVI: Š tir ji samospevi, ladala Glasbena Matica ...................... .45 NaH hmlni ..................... JO MEŠANI ZBORI: IL sv. (Lahaxnar) .. .45 Trije mešani zbori, IzdaU Glasbena Matica ................... ,45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Psmovinl. (Foester) .............49 Izdala Glasbena Matica Gotske cvetlice (Lahamar) četvero ln petero rasnih glasov .... .45 Jas U rad rudečih roi, mofiki zbor s bariton šolam ln priredbo sa dvospev ...........................JO V pepelnični noči (Sattner), kan-tanta sa soli, zbor ln orkester, tsdsls Glasbena Matica ...... .75 Dve pesmi (Prelovec), sa mofiki sbor ln bariton solo............ JO Kupleti (Gram). Učeni Mihec,— Kranjske lege ln navade, Ne* indsvljotio, 8 zvezki skupaj ..L— Kupleta Kuza Muca (Parma) J9 PESMARIC« GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Hubad ...2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkarfiič) L, 2, in 8. sknpsj •••••••••«••••«••• »Iv^m MALE PESMARICE: St, L Srbske narodno Umno .. 1J St. la. Au čullš, Srbine tnšal .. .15 gt 10. Na planine ............. .15 12. Tkttfihs .............. Ji (ft-• •••••• m' ZEMLJEVIDI: Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelmi pregibi .............*....7J9 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................30 Jugoslavija .......................................30 Gorenjska .................... JO Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopolje ..................... JO Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje, Kozjak .............. 99 Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ...................39 Prekmurje In MedumurJe .... JO Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. JO Združenih driav, veliki .........49 MflH •••••••••••••••••»•••«•»« «15 Nova Evropa .................. JO Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing- .. ton, Wyoming, vsaki po ...... J9 Zmljevidi: ..Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po .........................4« Velika stenska mapa Evrona ..,.9.-1 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order aH poštne enamke po 1 ali 2 centa. Čo pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih « ceniku. Knjige pohljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO -kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro dajal prav vsakdo 1 priznava, da imajrt čudovit uspeh — MALI OGLASI ▼ "Cf^NatoBg* -o L A 8 R A I O D i' NEW YORK, FRIDAY, MARCH 27, 1931 The LARGEST SLOVENE D AIL*: ill f. S. A. LOJZE ZUTANC: ZAROČNI PRSTAN ZANIMIV! in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION S UK VICE—Jugoslav Boreas Industrijalni dijaki ne bodo več pripuščeni. Radi sedanje ncaposenosti je Secretary of Labcr. W. N. Doak, za_ časno zaustavil dosedanjo prakso, | da se jo zača?no pripulče*o v Zdr. V« rt j- prine ej p.smonoša de_ prehitel mlad, dokaj čedno oblečen | povprašal kako ji je, mi je začela j države ;nozcm-ke industrijam? di„ kr t. Še preden ji je oonudil pi^mo j človek. Hipoma so je spomnila, da | hlastno pripovedovati o šol.: »jak?. k> so prihaj?.Ti v Ameriko, da je to vedea; uganila je vsebino; je danes že nekje videla ta obraz. -1 i ovojo V a žareča v lira , Morda na postaji....? s.* je s trepetajočo defnico podpis: Vljudno je pozdravil. Ponudil ji tala in nagradila psmonošo. Za.lje spremstvo Tudi predstavil se ji cucleno je pogledal; takih napitnin, ie in ji pomagal nesti kovčeg. Med ni bil vaen pri uradniški družini pogovorom se je izka~alo, da ic bil — Oh, hvala bogu, da imam spet, si pridobijo izkušnjo z de em v a. Zcmovi.... S t him, -ckoro bolestnim vzdihom je cdorla evoj. Šepetaje je z očmi preletela vrstice. Dodeljena je bila kot začasna učiteljica v neznano vas, ki jo je s težavo poiskala na karti. — Oh, mama — daleč je od po. domac'n iz vasi, kamer je bila na. menjena, da je bil visokcšolec, da je študiral medicino in se je bil za nekaj dni pripeljal domov, kjer bo te dni svoji sestri za pričo pri po. roki. Skxvko je bil zabaven dečko. Nič čudnega, da je Vero vso prevzel s staje pa sem vendar vesela, da1 svojo duhovitostjo. Čez teden dni srm le debia! — je drobila v za.jpo njenem prihodu v Žerkoče sta. > ^p:o mater, ki se ie bila pravkar i bila že iskrena prijatelja. Povedali ji je, da je presedlal iz lem?nata v i počitnice. Ti ne veš, kakšni tepčki so otroci tam. doli... In koliko so mučim z njimi.... Lahko jim govo_ ris o tem in o onem, ali oni sede kakor panji in gledajo neumno ko noč!.... Čutil sem, da so ji misli uhajale drugam. Komaj je izgovorila, bese. de so bile brez pravega glasu. Opa. zil sem tudi, da ima nov način sme. ha in nasmeha. Nisem mogel drugače in sem jo vprašal: — Vera, kako se je nehalo? Začudeno me je pogledala. Naj. merišfch indurtr ialnih pcdjctj.ii. Ti so večinoma bili mladeniči, ki so dovršili tehnično šele In so do_ bivali kako nominalno p'ačo od tukajšnjih delodajalcev. V neka. lerih letih je bilo p: ip ožičenih po 200 takih dijakev pod vzajemnimi dogovori, da bi se enakemu številu anv.iiških industitja.'nih dijakov dovo'jevalo stično racamo delo v inozemstvu. Ali Je jako malo Ame. rlkancev se je peslužilo te pr ike. ki se ga pO navadi niti ne zaveda. mx> z vsemi konsekvencami, ki jih | nujno prinaša. Usodna diagonala, ki je stoletja delila Jugoslovene na dvoje kulturnih področij: rapadno in vzhodno, se počasi briše. V naši kulturi se zapad in vzhod vedno bolj pomikata v sintezo, ki se imc_ nuje: jugoslovenska kultura. Tako postajamo ne samo pol.tično, mar. več tudi kulturno del Balkana. Bal. kaa izgub j a nekdanjo odbojno lastnost, kakor nam zapad ni več •tako mikaven kot je bil nekoč. Prav zaradi tega mislimo, da bo treba enkrat za vselej uvrstiti med naše najvažnejše probleme problem Ba kaua, ki ga moramo sponava. ti pravilneje in pravičnejše nego far cd bi delovnega tajnika pa se nc dotika industrijalnih dijakov, ki jih mezemske vlade pošiljajo v Združene države ezirema, k. jih prinašajo sem tukajšnja podjetja v • smo ga megli v preteklosti. svrho, da jih trenira tukaj za svo_ l__ je zastopnike v inozemskih deže. I PO 100 LETIH IZPOLNJENO Biljon dolarjev za državne gradnje. Letos bo $1,650.000,000 45 za držav javne potrošilo I $103,000.000 za javne državne grad. gradnje,: nje. California bo potrošila za PROKLETSTVO vrnila trga. Gc^pa Zornova se je samo n i j medicinski studii. Vera je polagccna brž me je hotela vprašati, odkod pol vet lo. napo: Ža estno nasm°. i sprnala, da nI bil v vasi nič po. , vem. Pokazal sem na n-jeno roko. linila cb misli, ua j? minu'o že le_ j rebno priLjubljen zaradi tega. po ' to :n po', cdkar je hčerka maturi, j sebno še pri ženskah ne, kar je pa 1. * z rameni ra!a. R-s. težko je caka'a. da dob: j ni metilo. Čutila je, da se je v njej • m suho 7asePetala: nekaj dramilo. Tako rada je poj — Zavrgla sem ga! r.lu*ala Slavka in se vdajala nje.' To^žil in hrabril sem jo: — Saj gcvlrn vabscim, melodljoznim be. imaš vendar službo; samostojna si! sedam, tako rada mu gledala v | odkrite, tople oči In pri teh pogle. j dih ji je polagoma postala jasna ona velika skrivnost, ki je vse do danes ni megla razvozlati. Spoznala je, pc čem hrepeni njena osamljena Te dni se je izpolnilo prokietstvo ki }e bilo izrečeno že pred 400 leti. . . jav_| Nedavno j- namreč pogorel na giasom podatkov nabranih ca pred Ea posicpja in ceste približno so n sednikovega odbora za zaposlenost. .... . . . „, . . _ , ___ f„____ I milijonov, Louisiana 54 in Ill.nois 'Ba tie-Abbey" Ta znesek vključuje S3* 2.630,000 za j * poslopja In $352.4CO,COO držav. | 52 milijonov. Vso to seveda bo v ne. ceste. Prva izmed vseh držav jej gotovem obsegu cdpomoglo neza. jNew York, ki je proračunala letos poslenosti. Vrra ?'užbo. a danes je vzlic vse. | mu ža'ostna, ~akai Vera odide da. le* od n ie, nekam na Dolenjsko. Vera je hltea spravljati borno imetje v kovčeg. svoje — Le to me žalosti, da sem mu vse verjela, da sem se tako zelo starodavni gz-mos n v Hastlngsu. Samostan so sezidali na tistem mestu kjer jo kralj Viljem Osvajač pre magal ansIo-Luksonske čete kralja Harclda leta 1066. Zadnja leta so u-tancvlli v samostanu šolo za deklice, pri požaru pa, ki je uničil r lmc'i-tan, čo srslno rešili vseh 120 ______go-jenk. Pol-.r pa je uničil mnogo * _ zg~dc vinskih znamenitosti, med Dr. Živko Topalovič je pravkar ( rodom kulturne t verne in poz'ltvne drugim tudi zastavo, pod katero so izdal brešuro -'Za balkanski spo. i pol'tione spesobnorti. Ba'kan se za_ i se bili borili zmagovalci v bitki razum", v kateri se bavi s prvo | če-nja izpremelajati. Še nekoliko Ha'stingsu. Viljem Osvajač BALKANSKI VIDIKI — Pojutrišnjem moram biti že v J kr? ju službe, — ie čebljala v ma_ j mo, tekaje od omare do omare. V i c'obri uri je bi'a z vsem gotova. zmotila.... D ostudi ral je, dobil služ. balkansko konfer enco. ki se je vr_ j desetletij mirnega, normalnega • bo nekjo v Besni in utihnil! -....Vera! Drugo jutro ce jo posiovila od duša, v osamljeni, od eundra pozabljeni vasi. mestnega .... _. _ , . Slavko je težko študiral. Mani. cic-na;:h in odbrzela s kovcerom, . . ' , , ka:o mu je denarnih sredstev. de2ii:itcm in s so nen m zaupanjem A , _ , ^ — Se en semester, da napravim v Ieco 'amostjijno bodočnost na . . .. . .. t , so izadnjt izptt, potem bom svo_ postajo. — Mi — da...., — je zaječaia — Tudi to je dandanes v mo. di!.... Vlak je enakomerno hropel, vmčs . o buta'i železni odbijači voz. Br. r javni drogovi so plesali vzdolž pr-T^se: črne žice so se vijugale, — dv g'ilc in padale. Mlada učiteljica Vera je sedela v kotu kupeja, naslonjena na o. kon ki okvir Pogled ji je plaval v da>javo nad gozdove, med nizke, r:am ii jive bajtice, na vrhove od. cia'jcnih hribov, kjer so sil le ma. le cerkvice s svojimi zvoniki v ne. bo ali je zamišljeno sanjaril Stari, zapuščeni nrad. Po triurni vožnji je izstopila na osamljeni postaj ic'. Nikjer note. nega voza. Od s"užbrjcčega uradni, ka jo zvedola, da vozi poštni voz le po dvakrat na teden. Sama se je !ovila po osamljeni b'atni ce3ti med t^mnerjavim lužami. Čez čas je začutila, da sama ne bc zamogla prinesti kovčesa v oddaljeno vas. Zo s** je hotela vrniti na portajo. da bi tam pusti'a prtljago, ko jo je bodne.'e dihal! — je včasih med ra-govorom potožil Veri. Ko se je vrnil v mesto, je bilo Veri silno dolgčas po zabavnem fantu. PISANO ŽIVLJENJE DRZNEGA PUSTOLOVCA NEVARNOST! USTAVITE UXETJE GRLA TAKOJ L_l ITRO—ustavite unetje grla, 1 predno bo kaj nevarnega. Ustavite pri začetku • Severa's Antiaepsol. 50 let zanesl.iivo ustno ixpira'o in grgralo. Ščitite zdravje z dnevnijn grgranjem. V lekarnah. ANTISEPSOL Na Štefanovo sva ie .srečala v kavarni. Vera je prišla domov, kjer je nameravala preživeti božične praznike. Pcda'a mi je mehko, tostan "Battle Abbey" je čal svo jemu prijatelju Brownu. Ta je samostan in samostansko premoženje ros prevzel, na dnn prevzema posestva pa je priredil veliko pojedino. Med pojedino pa je stopil v dvorano eden od pregnanih menihov, ki je prerokoval, da opatija novim lastnikom ne bo prinesla .sreče in da jo bo požar popolnoma uničil. Res jo v samostanu večkrat gorelo. pepoinehaa pa je uničil poslopje šele zadnji požir. 400 le.t po meni-hovem prerokovanju.... POZOR ROJAKI, Iz naslova na listo, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. N« čakajte toraj, dm se Vaa opominja, temveč obnovite naročnino aH direktno, ali pa pri enem »led« i i čih naših zastopnikov. 83 ŽEBLJEV V ŽELODCU Special Interest Accounts Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo~ re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°/o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DEPOSITORY OF THE STATE OF NEW YORK NBW YOU, N. T. dr. Bogumil Vošnjak. Svojo pustolovsko kariero pa je JI je časa propagira naš ožji rojak začel mož med vojno. Takrat se je več mesecev izdajal za vojnega kurata in je celo maševal pri vo. jakih. Pozneje je postal spovednik v nekem samostonu, v cerkvi pa je! imel javne pridige. Seveda je bral naj se dotaknemo v glavnem dveh ^ p^^f tudi maše in pri tem so opazili, da| ^šanj, ki sta s tem v zvezi: ev_ S oven-e k- zanadne preveč oiie med sfužbo božio Iz r°Prke^a in našega sloven.' t Za tnas S oven^e vpadne preveč pije med auzbo božjo. iz. odno5a do Balkana i J"S=slovene pa je važno to, da da. praznil je namreč po cele literske "kc=-a odno^a d£> Balkana ^ ne3 os> na kateri £e vrti naža ek posode vina. Ko so mu prišli na; Baikan je bil doslej v evropskih sistema in naša bedečnest. ni do. V Mondseeju v Salzkam mergutu , , , , , I se je širokoučtil delavec Prane znas a na skupni platformi, in ko, ______ .. . . .. fHitsch v neki gostilni, da pogoltne e bodo rnašla, ne bodo pomagale,___- - . . , , , _ . . .. , t . . vec zebljev. ce mu kdo plača 20 lobeno spletke, s katerimi posa_ I „ • . . , ; „ . . . \ klobas in pet hlebov tiruha. Ker se . . ...,T V, ~ , ™ , .. mezne sile se danes ovirajo njihov „ u-« • ,, ... Ob tej priliki, ko je dr. Topalovič „ . „. . . n.hce izmed navzoc:h .. . . ! sporazum- Prej al. s ej pride do1 s svojim spisom opozoril na trajno j . .. . . . , , ^ , ^ . , . . • balkanske xegicna'ne konfedera. aktualnost balkanskega problema,! .. ... , cije, ki bo realna etapa k more. ni zanimal za to produkcijo, je Hitsch iz last. nega nagiba izvlekel iz žepa zavi. tek s čevljarskimi žeb!ji ter jih začel požirati. Mož je pogoltnil 8i žebJjev, med katerimi so bili neka. teri 5 cm do'gi. Za zaključek je po. žrl še novec za deset grošev. Kma. sled, je bil obsojen na kazen v je. ' cčeh zgolj "zemljepisni' poiem.Tma. 'lož^V1^^^'Z^č \ MoZ^Tnl^la ^nt iT! S° ga ^a skrajno zaostali del na Balkan. Postali smo najzapad. \ ga odpeilati v bolnišnico i Line. Prišedši iz zapora, se je ustalil Za Kotel; v kterem se v--j n-;ša staža političnega Balkona,'kjer ^ ga takej ooerira!i eno kuha vojna nevarnost, za zve. afc-d velikega balkanskega kroga.! ______ " rinjak zasovraženih plemen, ki jih Zato nam balkanski problem ni več ne veže nič drugega kot medsebojna , poi:jutno vprašanje mednarodne mržnja. "Balkanizacija" je postala1 politike, marveč je v znatni meri pravo strašilo za zapadno Evropo.! problem našega obstoja, ki se nas Nekdaj morda beseda nI bila pra. 1 tiče enako kakor prebivalstva na zna, vendar smo danes že daleč od; drugemu koncu države, v Južni Sr v nekem majhnem češkem kraju,? kjer se je izdajal za duhovnika. —j Najprej se je zasidral v neki de. kliški šoli kot spovednik. Ni dolgo j trajajo, pa je zopet spremenil poj klic. Ukradel je bil namreč orož. j niško uniformo in so postavil za poveljnika orožniške postaje. Sle. parija je prišla na dan in slepar je moral pobegniti. Nekaj mesecev pozneje se je po. javil v Jaromehu in se izdajal za zdravnika. Imena ni niti spreme_ nil, ampak si je kratkomalo pri. stavil doktorski naslov, s katerim se je tudi podpisoval. V štirih ted. nih pa so mu tudi v tem "poklicu" postala tla vroča, zato se je prele. vil v inšpektorja železniškega mi. nistra in je v tej funkciji zagrešil celo vrsto sleparstev. A tudi "go. s poda inšpektorja" je minila po. trpežljivost. Naveličal se je poto. vanj in inšpekcij in se je začel iz. dajati za duhovnika češkoslovaške cerkve na Moravskem. Tu so se nni odprli sijajni viri. Ko je čutil, da se biaa razlitje, je pobegnil. N a begu je prišlo do spopada z orož. niki. Pri tem je bil neki kmet ra. njen. Poslej se je Bittner potikal okrog bi kradel ter izvrševal vk>_ me. Sltdnjič je zopet oblekel zdrav, niško haljo, "izvrševal" zdravniški poklic in postal končno ženitbeni slepar. Ko se je zatekel k svoji tna. teri, kjer se je edino še čutil var. nega je, prišel oblasti v roke. Med njim in orožniki se je razvil oster boj s samokresi, nakar so ga are. tirali, »vezali in ga posadili na pra. vo moto. i tega, da bi ji pripisovali nekdanji i biji. v srednji Evropi nimamo več pomen. Na Balkanu se res da še čutijo posledice večstoletnega tur. škega režima, ki je nekatera kul. turnotvorna plemena, predvsem srbsko, zalotil sredi procvlta njiho. ve srednjeveške kulture in jih za. ustavljal celo stoletja v njihovem civilizatoričnem razvoju. Toda kdor pozna razvoj civilizacije in kultur, nih idje v Srbiji od Karadjordjeve vstaje do zedinjenja Jugoslovenov, ve, s kakšno vnemo in kakšno kul. turno dovzetnostjo so Srbi v svoji raljevtni sprejemali pridobitve zapadne civilizacije in jih izrablja. 11 za zgradbo svoje lastne kulture. Tako so že pred svetovno vojno sL jajno pobili avstro.ogrsko oficijelno laž, da so Sfrbi kulturno manj vre. dno pleme In slabi državni organi. zatorjL Danes, ko zapadna Evropa sama tiči v krizi svoje kulture in politic, nih uredb, ko cele politične skupi, ne (n. pr. fašisti, komunisti) rabijo za dosego svojih ciljev ona ista na. ^llna sredstva, ki so po njih pose. g ali mnogi balkanski uporniki samo v sili; danes, kp nam zapadna Ev. Topa s isvatfo amerikanizacijo ne more biti več edini vzor kulturne, ga in političnega življenja, je po. polnočna, nevzdržno, če hoče kdo— serling — odrekati balkanskim na. trdnega oporišča; kot del jugoslo. vanskega naroda smo neločljivo priklenjeni njegovemu centru, k£ je tudi nekako center Balkana. To je važen preobrat v naši zgodovini, LOČITEV ZAKONA IN DUŠEVNE BOLEZNI Angleški parlament je s 148 gla. sovi proti 114 odklonil zakonski načrt, po katerem naj bi bila du. šev-na bolezen, ki traja nepretrgo.. ma pet let in je po tej dobi spo. znana za neozdravljivo, vzrok za ločitev zakona. mmMBiaeasg imics s Mali Oglasi imajo velik uspeh M ■ ■ 0 CALIFORNIA Fontana, A. Hochevsr Ban Francisco. Jacob LmwhW COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg. A. Baltlč. Sallda, Louis CosteDo. Walsenburg, M J. BayuK. INDIANA Indianapolis, Lnvis BanJcD ILLINOIS Aurora, J. Verblcn Chicago, Joseph Blish, J. BevtlC, Mrs. F. Laurlch, Andrew Solllar. Cicero, J. FablPX Joliei. A. Aczelc, Mary tfamtucu, J. Zaletel, Joseph Hrova* La Salle. J. Epellcb. Mascoutah. Frank Augueua North Chicago Anton Kob&I Springfield. Matija Barberies. Waukegan. Jože Zc!*nc. KANSAS Girard, Agnes MocniE Kansas City. Frank: Zayar MARYLAND Steyer, J. Čem« Kitzmiller. IT. Vodooi*^ MICHIGAN Calumet, M. F. Kotn Detroit, Frank Stular, Ai-t. Ja-nezich. MINNESOTA Chlsholran, FraiiE OouSe. Frank PucelJ Ely, Jos. J. Peahel. Fr. Eveleth, Louis Qou*« Gilbert. Louis VeaseJ Hibbing, John Povit Virginia. Fro*ik Hrvati«vn MISSOURI St. LOUM. A. Nfcortoi. MONTANA Klein, Jobn R. Rom. Roundup, M. M. Pan:*« Washoe, L. ^hampn. NEBRASKA Omaha. P. jarodenc* NEW YORK Gowanda, Kan titeruisu* Little Fails, »rank MiuJ* i i OHIO Barber ton. Jonn na.in.ot, Joe HltL | Cleveland. Acton Bob^k. Chaa i Karlinger, Jacob Resnik. M^th. I Sla pni k. i Euclid. F. Saj t . Girard. Anton Natcode r.oraln. Louis Balant in J. ITnmlt Niles. Frank Kogovšek Warren. Mrs. F. Rar.ha/ Youngs t own. Anton Klseu OREGON Oregon City,- J. ^oniar PENNSYLVANIA-Am bridge, Frank Jati«. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgevillc, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Bresovec. v. Bo-vanšek. Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč. Loui« Jupan-«6, A. SkerlJ. Farrell, Jerry O torn Forest City, Math. Kamln. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank rt« renchack. Irwin, Mike Paushefc Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta. Krayn. Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. JSoprtvML Midway -Tohn 2ust. Moon Fzn, Fr. PodxnlUek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Aili J Pogačar Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pesctfro. Steelton, A. Hren. Unity Sta. In okolico. J. Fr. Bchifrer. West Newton, Joseph Jovaa Wiliock, J Peternsl UTAH Helper, Fr. Kreta. WEBT VIRGINIA: Williams River, An toe. Joseph Tratnik I« WISCONSIN Milwaukee. Jos. Koren. 8heboygan. John Zormma. WEST ALLIS: Frank Skok. WYOMING Rock Springs. Louis Diamondville, Joe RoUch LAI R A I O O A* NEW YORK, FRIDAY, MARCH 27, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY to V. ft. A. SKRIVNOST NEZNANKE DD ROMAN IZ ŽIVLJENJA, nmm Zwl Glas Naroda priredil G. P. 34 (Nadaljevanje.) DEVETNAJBTO poglavje. Zjutraj je ctlpotaval grofovski par. Dacmar Je bil* čudno razburjena. Prvikrat v svojem življenju je Imela mrtian občutek domoboij-a. Gotcvcst, da to kmalu zopet doma, jo Je presuniia tako, da je po-«t*lo sopet njeno oroč laije. Odpeljala «ta se na kolodvor. Vlak, katerega sta se hotela posluži-ti, jo stal te pripravljen za odhod. Vae je bUo 9e urejeno.' 8krbno Je p<*rr«&l Guntcr svoji ženi, da vstopi ter jo spremil v tijen oddelek gosto zasedenega vlaka. Ko se Je zgodilo to, ji ije tudi pomagal nabaviti se udobno. Lo nekako dve uri naj bi se posluževala tega vlaka. Ta vlak naj bi se pe))«l naprej proti jugu in prvikrat naj bi se ustavil na postaji, kjei Je hotel izstopiti grofovsJd par. Ko Sta sedela nasproti je Slo vedno ved in več ljudi skoai, ki niso še našli me&a. Dagmar in njen mož sta opazovala to gibanje. — Dobili bomo Se več potnikov v naš oddelek, Gunter. vlak je strašno zaoeden. — Je rekla Dagmar. AM U ni prav, če dobimo sopotnike? — je vprašal grof. Ona pa je anajala z glavo. — V pičlih dveh urah sva na mestu! V Istem trenutku se je pojavil pri vratih sprevodnik, ki je pogleda! tatolioo s Številkami ter vstopil nato. — Ali imate Se kaj ptvznih prstorov. kaj ne? Gunter Je molče pokad i na prazne sedeže. Sprevodnik je poklmal — Drugi razred je prenapolnjen, a mladi zakonski par bi rad doplačal za prvi razred. Zdi se mi, da se nahajata na poročnem potovanju ter se ne pc&utita dobro v gnjea. Te svoje zadnje besede Je spremljal sprevodnik s porednim mežikanjem oči kot da hoče reči: — Tukaj bosta prišla skupaj dva para! Gunter Je skomignil z rameni in Dagmar je zrla skozi okno. Sprevodnik se Je zopet obrnil proti hodniku. — Tukaj, prosim gospodo, tukaj je prostor! — Je rekel sprevodnik gospodu, ki Je krttKno zrl na prenapolnjeni vlak. Ta gospod je bil elegantno, da celo gigerlsko Oblečen, a je izgledal drugače zelo navaden. Iagledal Je kot trgovski potnik -in njegov glas se je prilegal temu. Gunter in Daginar eta se smehljaje spogledala ter se morala za-smejatl nad vzdihom. — Ne bo trajalo dolgo, Dagmar, — je rekel Gunter tolažilno. Ona mti Je prikimala. — Naravnost zanimivo je. Rada bi vedela, kdaj se bo zadovoljil jezni gospod! — M* hočemo upati, da ga bo njegova mlada žena kmalu potolažila! Po tem pogovoru, ki je bil veden šepetaje, je stopil jezni gospod v oddelek. Napravil Je povsem vojaški vtis. . . — Oprostite, — dovolite! 8 temi besedami je vrgel elegantno potno torbico v mrežo za prt-llago. Ob vhodu v cd delt k se je pojavila sedaj ženska postava. Njene -pa obraza pa ni bilo mogoče videti, kajti mož jo je aa senčil. Konečno je stopi ta na stran. — Pojdi sem, Lfaa, itukaj v kotičku Je še prostor! — Je rekel Jezni gospod naenkrat zelo nežno. V istem trenutku pa sta zagledala tako Dagmar kot Gunter neki znani obraz. Bila je Liza Hotter«, ki je stopila ravnokar v oddelek ali pravza-l*av Uaa Kamer kot se je pisala sedaj. Nahajala se je s svoj m možem na zakonskem potovanju. Dagmar se j« nalahko stresla ter zrla v obraz svojega moža. Tudi ta Je takoj epegnal svojo prejšnjo ljubico in njegov Obraz je postal takoj prepadrn in mrk. Mišice njegovega ctraza so se napele ln zobje so se mu trdno stisnili skupaj. Tudi srce Dagmar je navidez zastalo. Bila je mogoče sama hujše prizadeta radt tega nenadnega srečanja kot pa njen mož. Strah m skrb fcta ji stisnila srce. K*J je moral trpeti v tem trenutku? Ona ni mogla ničesar soriti, da mu pdmaga in ni smela niti pokazati, da je vedela, kdo Mer. Bremen Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg. Aotnerpen 4. aprila: Alinnekahda. Boulogne Sur Uer 7. aprUa: I>e CJrasse, Havre a aprila: Alauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bre men Bremen, Cherbourg, Bremen New York. Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris. Havre Homeric, Cherbourg Roma, Napoli, Genova 11. aprila: Minnew;i.«ka, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania, Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Lev;athan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Europa. Cherbourg. Bremen Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic. Cherbourg St. Louis, Cherbourg, Hamburg Re!i«nre. Cherbourg. Hamburg Pennland, Cherbourg, Antweruen 21. aprila: Perengnrla, Cherbourg Lafayette. Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: OreMle n, Cherbourg, Bremen I>a Bourdonnaia, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoli. Genova 25. aprila: I'e -ie France Havre (IZLET) Mlnnetonka. Cherl>ourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Ham burg Deutschland. Cherbourg. Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa. Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antwerpen 2. maja: Minnekahda, Boulogne Sur Mer Rochambeau, Havre 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan. Cherl>ourg George Washington. Cherbourg. Hamburg New York. Cherlourg, I lajnburg 7. maja: Stuttgart. Cherbourg, Bremen Be Grass*.-, Havre 8. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Xler, Rot- terda m Westernland. Cherbourg, Antweri»en 9. maja: Columbus. Cherbourg. Hrrni'n Mitinewaska, Cherbourg 12. maja: Berengaria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Brc-men Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America, Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen Albert BaJlin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • lie de France, Havre Olympic, Cherbourg Reliance. Cherbourg, Hamburg St. I^iuis. Cherbourg. Hamburg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Roma. Napoli, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcania, Trst 20. maja: • Mauritania,Chert* .ure President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg. Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Loulogn; Sur Mer, Rotterdam Pennland. Cherbou Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 1 26. maja: Aquitania. Cherbourg Resolute, Cherbourg. Hamlfurg 27. maja: Lev'athan. Cherliourg President Roosevelt. Cherbourg Hamburg Deutsr hland. Cherbourg. Hamburg iS. maja: General von Steuben, Boulogne S'ir Mer. Bremen 29. maja: Frame. Havre Majestiic, Cherbourg Bremen. Cherbourg, i:r<-men New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Belgenldnd. Cherbourg, Antwerpen Augustus. Napoii. Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau. H^yre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PA RN I K1 Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih: PARIS 10. aprila; 30. aprila (3.30. P. M.) (6 P. M.) Ile de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) NajkrajSa pot po zelezmcl. Vsakdo je v posebni kabini x vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraflajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 SVATE 8TREET NEW YORK, N. Y. 8E SEDEM KNJIG za DEDEK JE PRAVIL...: MESUA^ MLADIM SRCEM: SUNEŠKI INVALID PARIŠKI ZLATAR: .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. _ 'Knjiga je bogato okrašena s slikami ; Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. = biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz. ' burijivi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. ______i skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, da je bilo po nji veliko povpraševanje. PATTTAKQirn TTTT>6ir A wniWA181 Strani debela knjiKa s slikaroi- V nji je natančno BALAAMOAU-1 UKoiLA VUJNA0ntsana vojna, ki je bila predhodnica našega osvobojena« SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR--- . _'šaio, itd. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. _