Ivan Sedej Črni Kal (Analiza urbanističnih in arhitelsklepna< glava vzidana nad portalom gospodarskega poslopja (18. stoletje ?i Slika 13. Kamnita sklepna glava iz leta 1818 na vhodu stanovanjske hiše (št. 37) " dr. S. Vilfan me je opozoril, da gre pri )roblemu skupnih borjačev za razde- itev starih, prej enotnih kmetij In iz tega izvirajoče tamponsko zidavo In prezidave. 14 Ivan Sedej in da je zunanja oblika domačije kljub reprezentativnim elementom na fasadi stanovanjske hiše predvsem izraz temelj- ne funkcije. Obenem lahko ugotovimo, da v vasi le ni bilo nikoli take stiske za prostor kot v obzidanem mestu, čeprav učinkujejo obodne domačije v vasi, kot da bi bile naslonjene na zidovje. Tudi rast naselja je na vasi bistveno drugačna. V mestu navadno najprej zapolnijo vrzeli med posameznimi hišami, vas pa se širi z dodajanjem. K strnjenemu jedru prislo- nijo novo domačijo, ki se takoj organično vključi v temeljni koncept naselja. Zato tudi stavbe iz 19. stoletja, ki so zrasle na vaškem obrobju, učinkujejo kot neločljiv del vasi, saj so logično vključene v nasel- binski raster. Razlika med mestom In vasjo je torej predvsem funkcionalna, če seveda odšte- jemo oblikovanost okolja in posameznih arhitektur, ki sestavljajo te ambiente. Funkcija dominante (pred postavitvijo da- našnjega zvonika iz leta 1804) pa je v grobem podobna kot v mestni naselbini, le s to razliko, da je v črnem Kalu cerkev postavljena na obrobju vasi podobno kot v večini kraških in notranjskih naselij. Za tako lokacijo so verjetno govorili (poleg drugega) tudi higienski razlogi, saj je bilo krog cerkve navadno tudi pokopališče. Pred letom 1804 je bila dominanta ne- dvomno skromnejša, izpostavljena lega pa je dajala tudi sami cerkveni gmoti dovolj krepak poudarek. Tako lahko iz postavitve cerkve nakažemo tudi oblikovno strukturo — lokacija majhne cerkve brez zvonika bi sredi vasi precej izgubila. Bila bi sicer pomemben notranji oblikovalski dejavnik, ne bila bi pa reprezentativni akcent, ki označuje naselje, srenjo navzven. Te strukture so do neke mere logična posledica komunikacijske mreže v nase- lju, ki zaradi svojih kvalitet zasluži neko- lliko daljšo razlago. Ovalno sklenjeno po- zidano naselje učinkuje navzven kot ur- banska skupina, prepreženo pa je s ko- munikacijskim omrežjem, ki kaže tudi na nekatere »zavestne« oblikovalske nagibe. Osrednja komunikacija povezuje domi- nantni del naselja ob cerkvi z današnjimi medkrajevnimi potmi in avto cesto. Pri križišču spodnjega dela vaške poti z avto cesto vpelje v ožje vaško okolje skupina dveh sklenjeno pozidanih hišnih številk 4 in 5. (nastali po letu 1819) Sledi strmi, neobzidani del poti, ki se vključi v vaški ambient pri hiši št. 6, pod katero je ohra- njena (obnovljna) vaška cisterna. Tu sre- čamo prvi »trg« z odcepom razmeroma široke poti v okolje Benkove hiše, ki pa je v današnji obliki nastal šele v 2. pol. 19. stoletja. Sama pot se nadaljuje v ši- roki krivulji pod cerkvenim obzidjem, sko- zi ambient med cerkvijo in domačijami ter izzveni v nepozidanem okolju nad vasjo. Poleg širše komunikacije, ki se opira na ambient Benkove hiše, se z »vaško hrbte- nico« povezuje vrsta skromnih hišnih ko- munikacij, pod cerkvijo pa dve širši ulici, ki režeta širok zavoj ceste pod cerkvijo. Obe komunikaciji sta približno vzporedni s potmi, ki se naslanjajo na zgornji vaški obod iz odcepa poti pri Benkovi hiši. Glavna komunikacija dela tri večje pro- store in sicer tik na začetku vasi, v ambi- entu pod cerkveno teraso ter na prostoru v višini cerkve. Prvi in zadnji prostor sta sklenjeni enoti, obdani z gabaritno uskla- jenimi gmotami in bogato prostorsko pla- stiko; le da je gornji ambient bogatejši zaradi motiva pokopališkega vhoda, pred- vsem pa zaradi dominant — cerkvene fa- sade in zvonika. Podoben potek ima odcep v ambient Ben- kove hiše, ki teče od spodnjega »trga« do širšega prostora pred pročeljem imeno- vane hiše. To je prostor, v katerega se iztekajo štiri komunikacije, in je zaprt s treh strani — dominantni zapori sta pro- čelje renesančne Benkove hiše in baročna čelna fasada (seveda rustikalna) hiše št. 55. Tudi to je prehodni prostor, ki se pre- liva v širši ambient za renesančno hišo. Ta se spet razveji v vrsto ozkih kapilarnih komunikacij, širša komunikacija pa poteka črni kal 15 izpred pročelja centralne (Benkove) hiše, mimo pročelja objekta št. 55 po zunanjem robu vasi, kjer je vrsta hiš zaradi sklenje- ne pozidave formulirana kot obzidje. Poseben pomen imajo tudi stranske, na videz nejasne povezave med skrajnima ambientoma — Benkovim in cerkvenim. Učinkujejo izredno slikovito zaradi nepri- čakovanih prelomov fasadne črte in zaradi tvorbe intimnih prostorov, ki se prelivajo v široke skupne borjače (ambient med hišami št. 35 in 37, ambient med št. 29 in 30 itd.). Šele prehod po teh ulicah, kjer se nam od časa do časa odpre pogled na visoki zvonik in cerkveno gmoto, nam lah- ko poda jasno sliko o funkciji kapilar — ugotovimo namreč, da je to radialna vez med skrajnima jedroma, ki kaže tudi na pravo zemeljepisno pogojeno strukturo naselja na pobočju, te vezi tečejo po plast- nicah! Komunikacijska shema je potem- takem razmeroma jasna. V današnji obliki lahko govorimo o obliki drevesa, ki se postopno razveji v drobnejše komunikacij- ske kapilare, te pa se spet posredno in neposredno povezujejo z vsakim delom naselja, predvsem pa z glavno komunika- cijo. Že bežna analiza poteka cestnega omrežja nam nakaže sklep o prvotnem jedru na- selja. Po formalni plati lahko ugotovimo, da je sklenjeno pozidana s potmi prepre- žena druča predvsem v okljuku ceste. Za- hodna (oziroma severna) stran pa je po- zidana pravzaprav zgolj kot obcestni niz. Zato lahko po tej obliki sklepamo, da se je vas razvijala v okljuku ceste. Podoben Izsledek bi pokazala tudi analiza starosti posameznih hiš. Isto velja za komunikaci- jo, ki nas vodi v ambient Benkove hiše. Hiša iz leta 1489 je namreč zamišljena tako, da s fasado obvladuje širši odprti prostor pred seboj, obenem pa je tudi dominantni del vaške fasade na prostoru, ki je najbolj oddaljen od cerkve. Tudi kon- cept pozidave ob tej »ulici« nas zaradi sklenjenosti navaja na misel o vizualni funkciji »obzidja« — prav zato učinkuje Slika 14. »Trdnjavski« zaključek stavbnega niza na zunanjem robu naselbinskega jedra (hiša št. 51) iz leta 1650 (zasnova je starejša — konec 15. stol.) Slika 15. Kraški rob in ostanki Tabora 16 Ivan Sede) j Slika 16. Neustrezno adaptirano stanovanjsko po- slopje z oblikovno nelogičnim motivom »balkona na stebrih«. " Sleme Benkove hiše je bilo obrnjeno v 19. stoletju. Trikotno čelo je bilo na stranski fasadi z nekdanjim zunanjim stopniščem. Sprememba smeri sleme- na pa je povzročila tudi opazno zviša- nje dominantne fasade. V grobem ta poseg višnskih linij ni bistveno priza- del. Spet ga je v oblikovnem pogledu učinek fasade sedaj nekoliko bolj »got- ski« — namesto tršatega pravokotnl- ka izrazito »statičnega« značaja so po dvigu prišli do veljave tudi višinski vzgoni (primerjaj podobno hišo istega avtorja iz istega časa v Podpečil). Stele F., Umetnost v Primorju, passim. nasprotna stran nelogično in do neke me- re tuje. (pozidana po letu 1819) Potek poglavitnih komunikacij, predvsem pa dela »glavne« ceste, lahko ocenimo kot relativno konstanto. Vse starejše gotske in renesančne stavbe, ki stoje na ključnih mestih v vasi, kažejo, da se potek komu- nikacij od konca 15. stoletja naprej ni spreminjal. Iz tega pa lahko tudi sklepa- mo, da je bila struktura cestnega omrežja v vasi taka že tudi v starejših časih — domnevamo, da je večina poslopij nastala bodisi kot adaptacija starejših (na Istem mestu) ali kot nova gradnja na temeljih starejših objektov. Potek komunikacij je tudi danes nespremenjen; nastalo pa je nekaj širših prostorov, ki vključujejo me- sta med vojno požganih In kasneje po- drtih hiš. V neposrednem okolju Benkove hiše so v vaški »fasadi« uničene kar tri kmetije, ki so sestavljale zaporo ob obod- ni komunikaciji. Podobno je »izčiščen« tudi ambient tik za Benkovo hišo, kjer velika groblja kaže, da je tu stalo nekaj objektov, ki so zapirali borjač. Poleg jasne komunikacijske mreže veže naselje v enoten organizem še gabarit (primerjaj hišo, ki sta jo sezidala leta 1489 Andrej In Benko^s, ki se od leta na- stanka omenjene hiše najbrž ni bistveno spreminjal. In prevladujoč arhitekturni stil — mislimo predvsem na oblikovanje por- talov in okenskih odprtin. Funkcionalni koncept organizacije notranjščine In te- meljna shema stavbne mase se od roma- nike do 19. stoletja nI spreminjala. Vaškim ulicam in posameznim arhitekturam dajeta pečat dve vrste portalov, In sicer prevla- dujoča polkrožna oblika in pa v 19. sto- letju nastala, oblikovno sila učinkovita oblika portona ali portala s trikotniško preklado. Podobno je tudi oblikovanje oken. Najpogostejša je okenska odprtina z gladkimi kamnitimi okvirji v apnencu ali flišu — kakršno je pač bilo bogastvo domačije. Izjemno baročno obliko (okno s profilirano preklado In polico) iz leta 1818 srečamo le na hiši št. 37. črni kal 17 Specifičnost urbanističnega ambienta je v precejšnji meri nasledel< vpliva »bene- ši