252
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dunaja. — Čedalje več demonstracij v vrsti nemških ustavovercev se glasi za to, da se zavrže realna unija Avstrije z Ogersko in se ustanovi le personalna unija, po kateri ni Avstrija v nobeni drugi zvezi z Ogersko kakor v tej , da cesar Avstrijski je kralj Ogerski. In kaj neki tiči za tem? Druzega ne, kot nemčurska namera, odločno A vstrij i nasprotna. Najraji bi sicer nemčurji Avstrijski svoje gospodstvo stegnili tudi čez Ogersko; al ker jim to ni mogoče, zato delajo na to, da se Ogerska odcepi od Avstrije, to je, naredi personalna unija. Leta 1867. bila je usta-voverska nemška koterija kriva, da se z Ogri ni sklenila za Avstrijo bolja pogodba, — zdaj pa dela celö na "to, da se popolnoma raztrga zveva Habsburške monarhije. In tako stoji Avstrija dandanes pred brezdnom strašnim takim, kakor nikdar poprej : homatije domače in homatije vnanje. To dobro vest imamo Slovani, da jih nismo zakrivili!
Iz Turškega bojišča. — Hude so bitve na vseh krajih, posebno pa ob Timoku, kjer so Turki pod poveljstvom Kerim-paše in Srbi pod vodstvom Černaje-vim postavili si nasproti jedro svojih vojska. Bitve so tu krvave, oboji mnogo trpe, toda odločilne zmage še dozdaj ni dosegel nobeden, čeravno je Turka veliko več. Tudi do danes še ni nobenega Turka na Srbski zemlji, tedaj je sklepati, da so si oboji zelö enaki, kajti če bi Turki bili močneji, bi brž šli čez Timok in naskočili trdnjavo Zajčar. Isto tako bi posadka, ki je zdaj v Nišu, brž vdarila čez mejo. ™ Važnejše novice kot o Srbih so došle zadnje dni o Črnogorcih. Ti so bili namreč popustili Mostar in umaknili se nazaj. Menda je bila to le vojna zvijača in Muktar-paša je šel res v nastavljeno mu past. Dne 28. julija so bili namreč Turki ob Crnigori hudo tepeni in popolnoma razbiti na obeh straneh. Sam knez Niki ca je svoji kneginji telegrafiral, da je ob Vrbici Muktar-paševo četo tako potolkel, da je skoro vničena. Osman (Ali)-paša je bil živ vjet, Selim-paša je padel v boju, ž njim vred skoro vsi viši častniki, Muktar pa je komaj všel. Od 16 njegovih taborov (batalijonov) se jih je po begu rešilo le čvetero, jlrugi so uničeni. Ostanke zbira Muktar pri Bileku. Crnogorci so vzeli Turkom skoro polovico topov, veliko vojnega orodja, živeža in zastav, med
njimi glavni (rudeči) vojni „barjak". (Po koranu ne pride noben vojak tiste armade, ki je ta „barjak" zgubila, v raj.) Tedaj je moralo sila sila Turka pasti, Čer-nogorci pa niso imel] velike zgube. Isti dan je poveljnik južno-vzhodno Crnogorske vojne Božo Petrovič, s Kučijanci vred ob Podgorici in Medunu Turke, dasi-ravno jih je bilo petkrat več, tako našeškal, da so imeli strašansko zgubo. Crnogorski orli so tedaj pokazali Turku, kaj znajo. Te zmage potrjujejo celo Turška poročila.
V tem, ko se na bojišči tako preliva kri, se tudi drugje gode važne reči. Na Angleškem je narod v velikem taboru izrekel, da Angleška ne sme dajati dalje podpore Turkom, ki v Bulgariji take grozovitosti uganjajo. Rum unij a je tudi stopila na noge, zahteva več pravic in žuga z vojsko, če bi jih v Carigradu ne dovolili. Ravno tako se je Grška oglasila tako odločno, da Turška vlada kar strmi; konec homatij med obema bi utegnila biti vojska. — Tedaj na jugu vse vre, zato se je Evropska diplomacija začela praskati za ušesom. To je sklepati iz tega, ker sta Srbska ministra Ristič in Gruić — menda vsled Ruskega in Angleškega klica nagloma zapustila glavni stan kneza Milana. Najbrže hočejo vstaviti boj, v katerem se toliko krvi preliva , napraviti pomirje in na ta način po pogojevanji končati vojsko, da ne bi bili Avstrija in Rusija primorani z vojno vtekniti se vmes. Avstrija je za vojno popolnoma pripravljena, tudi Rusija je nastavila že izdatne čete ob mejah, da more vsak hip poriniti jih v Bulgarijo.
Se nekaj se je zvedelo in skazalo, kar mora posebno grofu Andrassy-u neprijetno biti, namreč to? da Mag j ari podpirajo Turke. Pri bitvi ob Bjelini so namreč Srbi našli med padlimi ne le več Oger-skih honvedov (deželnih brambovcev) v Turke preoblečenih , ampak tudi^veliko Wenzlovih pušek, katere je Avstrijska ladija poHDonavi pripeljala. Dalje je znani Ogerski general Klapka v Carigradu hotel sestaviti iz Ogrov na Turškem bivajočih (in gotovo tudi iz drugih) četo prostovoljcev Turkom na pomoč. Vendar je Avstrijski poslanec (po kakem nagibu, se ne ve) dosegel pri Turški vladi prepoved, da se take čete ne smejo snovati. — Taki so Madjari, da hočejo celo zverinskim Turkom pomagati zoper slovanske zatirance.
Rusi so poslali v Belgrad zadnje dni 100 postelj za ranjence s postrežbo vred. — Lešjanin je Turke v krvavi bitvi vnovič čez Izvor nazaj zagnal. — L j u-bibratič je zdaj v Gradcu interniran, ker mu v Linea zrak ni bil ugoden.
Turska. — Sultan Mu rad V. je šel za svojim prednikom. Gotovo je, da ga danes ni več, — če je sploh kedaj bil in ni ministerstvo Turško ž nj*egova osebo ljudi in vlad sleparilo. Resnica je, da ga nihče ni videl. Naslednik mu ima biti mlajši brat Abdul-Hamid, od čegar eneržije Turki mnogo pričakujejo. Kar je o njem znanega, je to, da se ni nič učil in je hud mohamedanec. Oklican za sultana pa še ni.