Prof. J. Vvpžc: Betlehem. ki me lako živahno spomiajaš prve božičae aoči in prvih jaslic, kako bi te zamogel kdaj pozabiti Zato mi je tudi toliko ljuba božična pesem, ki te proslavlja kol «Mesija Dete ljubljeao jc rojeno v presrečaeai mestn Betlehem za odrešeaje vsem ljudem« ia aešteto drugih. In zato se tudi presrčao veselim, če vidim lepe božičnc jaslice v naših krajih, in rad o ajih govorira ter se zn nje navdušujeai! Saj raviio jaslice spomiajajo tako milo in lepo na prvo božično aoč, aa angelsko petje in srečo pastirjev, da jih po mnogih krajih naravnost imeaujejo «Betlehcm«. Jaslicc so prižaica, ki nam priprosto, pa ginljivo lepo kažejo resničnost in zvestobo božjo, ki je v božjem Detetu aataako izpolnila vse stare prerokbc in obIjube ter ulešila inile klice narodov: rorate coeli desuper . . . to je «Vi oblaki ga rosite, ve nebesa ga pošljite, skor' Zveličarja sveta!« Jaslice pričajo o ljabezai božji, ki je prosila Boga Siaa, da si je privzel človeško podobo, da aas zamore tako osebao ačiti večnih resnic ter za aas ^rpeti ia umreti ia tako zadostiti za naše pregrehe. Pripovedujejo aam prav posebno o ljubezni božji do otroka in mladiae, ker sam Sin božji poslal Dete in je svoja otroška tcr mladeaiška leta tako vzorao preživel v priprosti hišici v Nazaretu tcr bil pokoren Jožefu in Mariji; ter nam pridiguje o lju- bezai božji do vseh Ijudi, siromašaih in priprostih ter bogatih ia učeaih, ker se je narodil v revnem hlevu ia je v jaslicah počival ter sprejel pastirce, pa k sebi privabil tudi modre može iz daljnih tujih krajev in se veselil ajih žive vere, aeupogljivega zaupanja ter iskrene ljubczai. Ravno tako pa kažejo priproste jaslice ludi aajbolj, da je Dete v ajih veliki, vsemogočni Bog, ki se mu pokori aebo ia zemlja: angeli so ga prišli naznanjat in mogočna zvezda je vodila Tri kralje k njeinii; Herod se je tresel pred njim in ves Jeruzalem se je prestrašil, ko je zvedel o «aovorojeaem judovskem kralju«. Jaslice betlehemske so vir pravega nedolžnega veselja in prepodoba nebeške radosti, zato so se jih tako prisrčno veselili pastirci in kralji, zato je 84 letaa vdova in prerokiaja Ana veselja poskakovala, ko je zagledala božje Dete iz teh jaslic, ia je sivi starček Simeon s tem Detetom v naročju popeval, da rad umre sedaj, ko je videl Zveličarja sveta, «luč v razsvetljenje narodov ia v čast Izraelu, svojemu ljudstvu«. Jaslice Jezasove učijo zlasti tebe, ljuba mladina, srčae zadovoljnosli ia Bogu ter ljudem ljube ponižnosti ia skromnosti, kcr je božje veličanstvo — v revae plenice povito — v njih počivalo in si dalo postreči od revae matere Marije in krušaega očela, rokodelca Jožefa ter se pozdravljati od siromašnih pastircev; pred vscm pa te učijo lepe pokorščiae in izpolnjevanja četrte božje zapovedi: spoštuj očeta in mater! Zato je zapisal pametea vzgojitelj lepo besedo: «Tudi najlepša pridiga ae more lepih čednosti tako ljubko priporočati ia aazorao opisati ter tako za nje ogreti, kot to storijo jaslice, ki so bogat vir lepih naukov in dobrih sklepov; in cerkev je lahko ponosna na tako imenitno vzgojno sredstvo Ln moč«. «Božične jaslice, (tako piše dr. J. Hagcr) spadajo med aajlepše spomine mojih mladih let. Kako veselje je zavladalo v mojem srcu, ko sem jih leto za letoni pripravljal in sestavljal, pa posamezne podobe ali figure postavljal med bršljan in gozdni maht Kako živo sem si predstavljal vse, česar sem se učil v zgodbah sv. pisma, ia koliko sem rajši ia lažje ubogal ter se pfidnejše učil« ! Da, božičae jaslice so res veličastaa prižnica in božje Dete v ujih mogočni pridigar ljubezni božje do nas in najspretaejši buditelj ia vzgojilelj vseh lepUa krščaaskih čedaosti ter prav posebao otroške ljubezni do Boga. Čim rajši jih pripravljamo, čim lepše jib zaljšamo, čim rajši jih obiskujemo in opaziHJemo, tem bolj se nam vzbuja ljubezcn do Boga, tem bolj oe aam alrjuje zaupanje na večno veselje v ncbesih, teni večja' in močnejša postaja aaša vera in bolj se nam ogreva srce za skrb, za poučevanje ia dobro vzgojo ljubljenccv božjih-nedolžnih otrok ter za podpiranje različnih siromakov med nami. Kdor pozaa mišljenje in življenje sv. Frančiška Asiškega, njegovo nežno ljubezen do Boga in njegovih stvari, se pač ne čudi, da je toliko rad prebiral in premišljeval o rojstvu Jezusovem in da je tri lela pred svojo smrtjo (umrl 1226) postavi! vclike jaslice v gozdu Greccio. V aje je položil na seao in slarao lepu podobo božjega Deteta ter zraven postavii velike kipc Marije in Jožefa, pastircev in oslcka in voleka. Ljudstvo je pravočasno zvedelo za to, ia ko je prišla zažcljena božična noč, je drlo v velikih množicah k tem jaslicam, ki so bile bajno lepo razsvetljene. Vesela godba in mično petje je kar odmevalo po gozdu, ko sije opravljala ravno tam sv. maša o polnočni uri. Franc, ki je stregel pri njej kot dijakon, je nazadnji govoril o prvi božični noči lam v Betlehemu, o rojstvu Jezusovem, o angelih in ajihovem pelja: «glori:>. in excelsis Deo« in pozivu: «ne bojte se. Našli bot< Dete v plenice povito in v jasli položeno« ter o pastir cih, ki so nato govorili: «Pojdimo do Betlehema \\\ poglejmo to r?č, katera se jc zgodila, ki nani jo je Gospod naznanil«! Končal je svoj govor s pozivoai: «0. ljubimo, ljabimo Detc betlehemsko«! Govoril pa je ta ko lcpo in ljubko tako aavdušeno in goreče, da se jijokal (xl vcselja sam ia da so se jokali vsi poslušalci njegovi. Kapela, v poznejših časih aa teai niestu postavljena, priča o tej prelepi božični noči in posledicn tega nedolžaega božičncga veselja je bila, da se je \ kratkem času razširila po celem sveta prelepa navada, da postavljajo jaslioe ali Betlehem v vsaki, rt'» krščaaski hiši ia po aaših cerkvah. Prav posebno si1 te navadc držijo in jo navdušeaa zagovarjajo, priporočajo ia širijo fraačiškanske aaselbine. Posebnn lepe jaslire imajo v Riinu v cerkvi Ara coeli in v cerkvi s. Fraacisco al Ripa, kjer njih krasni s. bambino ali podoba božjega Dcteta aa slami lcži. V obeh ccrkvah se od Božiča do Sv. Trch kraljev vrši neka po- sebaa otroška pobožnost. Vsak daa, osobito med 12. in 4. uro, nastopajo pred tamošnjimi jaslicami in pred veliko množico ljudi otroci ter častijo svojega bambiao ali Jezuščka s srčkaaimi aagovori in s predaašaajem ljabkih božičnih pesmic, seveda s svojo južno ogajevitostjo ia agilnostjo. So pa tudi strašno potla čeai ia žalostni, če kateremu kaj spodleti, da je kaj pozabil ali če ae ve naprej. V svetovno zaani rerkvi Marija Maggiore se shranjaje že od srediae sedmega stoletja (papež Teodor, (542—649) iz Betlehema, tu sem prinešenih 5 deščic od pravih jaslic, shranjenih v prekrasni in dragoceai kristalni vazi na srebrnem podstavku z vtisnjeniaii podobami: rojstvo, Trch kraljev, beg v Egipt in zadaje večerje. Slovesno jih razstavijo vsako leto aa Sveti večer na velikem oltarju. Čitatelj, kaj ne, to je beseda o jaslicah, ki ti gotoVo v srce sega in tudi v spomiau ostane! Jasen je namea in pomea starodavne navade postavljanja jaslic, ki aaia predstavljajo prvo božično aoč v _Betlehema, božje Dete, ki je v njih počivalo, Marijo ia .ložefa ter pastirce in Tri kralje pri njih ter aagelsko petje veselo: gloria in excelsis Deo; čast Boga na višavah in mir ljadem na zemlji, ki so dobre volje! S to priprosto besedo pa se najlepše zazibamo v tisti najprijetaejši božičai čas, na kalcrega nas je pripravil adveat s svojim rorate — ali zornice in svitnice imenovanimi mašaini ter s prekrimi pesmicami kot: Vso zemljo teaia krije in spijo rožire; al' cerkev v <"ast Marije obhaja svitnice; stoleme slave glas prcd sedežem Marije doni advcntri čas«. Te jaslice so «glas vpijo(5ega v puščavi« naše dolgočasre > sakdanjosti in pomagajo pripravlja- ti veselo pobožno razpoložeaje našega srca, s katerim naj obhajamo Božič, pomagajo odpravljati gore in griče napuha in ošabaosti, napolnjevati doline malomaraosti in mlačaosti ia gladili vsled nepošteaga ravaaaja ostra in kriva pota, po katerih se naj vrne v naša srca živa vera, da je pred 1922. leti Jezus Kristus,. sia božji, človek postal, ia srčna ljubezen do Boga, ki je svet tako ljabil, da je dal svojega edinega Sina, naj se vsi, ki vanj verujejo, tudi izveličajo, nihče pa iut pogubi. Vsi, vsi, stari in mladi, bogati in revni, zdravi inr bolai, radi pripravljamo jaslice ali k temu pripravljaaju vsaj navdušujmo in pomagajmo po svojih močeh in razumnosti! Zvezda žive vere pa, da je isto božje Dete, ki je nekdaj v jaslicah počivalo, v zakramentu sv. Rešnjega telesa pričujoče, nas naj vodi pred laberaakel aaših cerkev, in naš aagel varuh naj nam pomaga, da pred njim ponižao poklekaemo in prav vnelo molimo v zakramentu skritega Boga, velikega in mogočaega kralja vsega sveta! Da mu darujemo miro voljaega prenašanja vsakdanjih križev ia težav, kadilo pobožae molitve in čisto zlato prave goreče ljabezni! Pred jaslicami se spominjamo opomiaa sv. ap. Pavla ia poaovimo obljubljubo, da hočemo odložiti orožje leme, požrešnosti in pijanosti, nečistosti in nesramnosli, krega in nehvaležnosti, ia da hočemo gojiti prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevaost, potrpežljivost, da hočcmo driig drugcmu prizaaaSati tcr se ljubiti med seboj in vse storiti v imenu Gospoda Jezusa Kristusa (po Rim. 13, 11-14 ter Kol. 3,12-17).