P oštaina (plačana v gotovini
Sped. in abb. pot. I. Gr.
IDViNK
		
UREDNIŠTVO In UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.	KATOLIŠKI TEDNIK	IZIDE VSAK Č.ETRTEK Poitni čekovni rmčun St. 111509*
Leto 11. Štev. 19	GORICA DNE 9. MAJA 1946.	Cena L. 4.—
Resnica nad vse
Ttiž, seme hudobnega duha, se je razpasla po vsem cvetu. Lažnivost je posebno pogubna v razburkanih časih, v razvnetih strasteh sovraštva in maščevalnosti.
Z lažmi si pomagajo tisti« ki varajo narod z besedo in tiskom. Ne priznavajo svojih zločinov, da, svoje lastne zločine nasprotnikom naprtujejo. Vedno trdijo, da so pošteni, pravični, verni, bogoljubni in požrtvovalno plemeniti. Tako se delj časa vzdržujejo na površju in v oblasti ter vodno več gorja povzročajo.
Ko je Kristus s svojim častitljivim vstajenjem iz groba svoje sovražnike ponižal in jih sijajno premagal, so si njegovi zaslepljeni nasprotniki in morilci hoteli pomagati z lažmi. Podkupili so z denarjem vojake, zanesljive priče vstajenja Jezusovega, in jim veleli, naj vsem rečejo, da so Jezusa u-kradli njegovi učenci, medtem ko so ona spali. Sv. Avguštin pripominja na to: »O zaslepljenci, speče, priče rabite in te speče priče naj vedo, kdo bi bil Kristusovo telo ukradel?«
Kakor zoper Kristusa, tako sejejo hudobni duh in vsi, ki so v njo govi službi, tudi proti sveti Cer kvi, njegovi Nevesti, v vseh časih in krajih in na vse načine laži nad laži in marsikoga zapeljejo v zmoto, zlasti ako si od toga obetajo kak dobiček.
Pregovor pravi:	»Nič ni tako
strnita, da hi kdaj ne postalo oči to«-To se večkrat dogaja že na tem svetu in tudi hitreje, kot si kdo misli, a če prej ne, pride resnica na dan v popolni luči na splošni sodbi
Ljubimo resnico in sovražimo laž. Besnica nas bo osvobodila, laž prinaša le suženjstvo.
Ii lih rišeš niiiuije i Španiji
Pedro Moreno pripoveduje v pismu, ki ga je v imenu Špancev pisal katoličanom vsega sveta, med drugim tudi tele zanimivosti.
»Tudi v rdeči Španiji je v okuženih ječah kljub svojim sovražnikom navzoč evharistični Bog. Naše zlate monštrance so raztopili rdeči roparji. A ječa je ječa in gotovo je, da ima Jezus rad naše škatle iz lepenke, zganjene žepne robce in korporale iz papirja.
Nihče ne sme opaziti, da pride Bog v rdeče ječe. Toda kljub temu se je našel duhovnik, ki je v eni sami ječi podelil v dveh mesecih 800 obhajil. Drugi jih je v enem samem dnevu razdelil več kot 150. Ponekod so ječe, kjer zaradi dobre organizacije lahko razdelijo vsak dan več kot 300 sv. obhajil.
Kakšni ganljivi in vzvišeni prizori evharističnega življenja se vidijo v teh zaporih! Kako goreče molitve se morajo dvigati iz teh tako junaških duš, ko se združujejo z Bogom in ga prosijo za svojo nesrečno domovino in za spreobrnjenje zapeljivcev, ki jih hočejo oropati evharističnega kruha!«
Iz življenja Cerkve
NIK Ali NE POPUŠČAJTE!
Zvedeli smo, da so marsikje začeli z duhovno akcijo, kot daje navodila naš list v št. 17. Pogumno naprej! Nikar ne popuščajte! Vsak večer točno zabeležite, da bo lepši duhovni šopek ob koncu maja!
Kdor še ni začel, naj začne takoj! Ni še prepozno! še je mesec maj! Otroci in odrasli, potrudite se!
Boj za katoliške šole v Berlinu
Berlin je pod štirimi gospodarji. V ameriškem, angleškem in francoskem področju so še katoliške šole, v ruskem jih ni. Vodstvo mesta, ki je komunistično pobarvano, je hotelo te šole uničiti, češ da morajo biti vse šole le pod državno oblastjo. Šola mora biti državni monopol, je bilo geslo komunistov in socialistov. A katoličani so temu pojmovanju napovedali boj. Trdili so, da je to hotel uveljaviti nacizem, ki je hotel vse zastrupiti s svojimi nauki in tako uničiti katoliške šole. V pravi demokraciji mora biti prostost tudi na šolskem polju.
Zavezniška komisija je zavrgla predloge komunistov in odobrila predlog, da se je treba glede katoli ških šol držati konkordata med Nemčijo in sveto stolico, ki daje Katoličanom pravico ustanavljati in vzdrževati svoje šole, le da se držijo splošnega državnega šolske ga programa.
Voditelj Iudijcev Gaudhi o katoliških misijonarjih
»Indijo lahko imenujemo domovino gobavcev, ker jo v tej bolezni prekaša samo Srednja Afrika. Čeprav je to strašna bolezen, je vendar tudi gobavec član človeške družbe, kot vsi drugi. Vendar premalo skrbimo zanje. Edini, ki se resno zanima zanje, je misijonar. Z vso pohvalo moram to izjaviti. Misijonarju je pri srcu ver«. Poslanec božji je, ki oznanja človeškemu rodu božje razodetje. A poleg tega se zanima tudi za socialno delo, ker s tem približuje duše Bogu. Ta ve, da je krivica veliko zlo, ker žali Boga in škoduje ljudem. Katoliški misijonar skrbi za gobavce in nobeno delo na misijonskem polju ne zahteva toliko žrtve kot to. Sanatoriji za gobavce zahtevajo od misijonarjev največjega idealizma in najpopolnejše odpovedi. Politični in časnikarski krogi se ne morejo ponašati s takimi junaki, kot je bil pater Damijan z otoka Molokai. Katoliška Cerkev pa nam nudi nešteto oseb, ki še živijo z gobavci, da jim pomagajo. Zanimivo bi bilo proučiti, če je kaka stvar, ki bi mogla nadomestiti junaštvo teh oseb.»
VATIKAN. Prva skupina francoskih romarjev po 2. svetovni vojni je prišla v Bim k sv. očetu: 50 vseučiliskih profesorjev in 160 vi-sokošolcev iz raznih državnih katoliških vseučilišč. Francija ima namreč štiri katoliška vseučilišča, to je v mestih Parizu, Lilla, An-gers in Toulouse. Sv. oče jih je sprejel in jim govoril o dolžnostih, ki jih imajo izobraženci v človeški družbi. Prva njih dolžnost je, da so luč, ki sveti drugim na vseh poljih.
Sv. oče je sprejel v zadnjem času dve skupini časnikarjev. Prva je prišla iz Francije, druga in Združenih držav, ki so si prišli ogledovat po vojni najbolj prizadete dežele. Obema skupinama je govoril o velikem poslanstvu tiska za mir med narodi.
Res prava svoboda
V ljubljanskem »Oznanilu« so javili, da se bo začelo enotno pridiganje po vsej škofiji. Stvor bi bila sama na sobi hvalevredna.
Ljudje, ki prihajajo iz Ljubljane pa pripovedujejo, da tam duhovniki ne smejo prosto oznanjati božje besedo, pač pa morajo pridigati le to, kar odobri narodna zaščita in druge oblasti. Pridigo, ki mora biti ista po vsej škofiji, morajo predložiti narodni zaščiti žo tri tedne prej, da jo ta dobro progleda, prečrta, kar ji ni po volji, in popravi. Nato jo natisnejo in razpošljejo po župnijah. Nihče ne sme nič dodati, ampak so mora strogo držati tega,
kar je bilo odobreno. Morda bodo zahtevali tudi papeževe enciklike v cenzuro.
To je nov dokaz verske svobode, kakor jo pojmujejo države, v katerih »rdeča zvezda sveti«. Uboga Slovenija, kam si prišla, v kakih rekah si!
Znanost in vera
Neki francoski pisatelj je pregledal z verskega stališča življenje 432 znanstvenikov, ki so živeli v XIX. stoletju, in prišel do sledečih zaključkov: 15 jih je bilo brezbrižnih, 16 brezbožnih, 34, o katerih se verske zadržanje ne da ugotoviti, 367 vernih. Med temi so znanstveniki svetovnega slovesa, kot slavni Pasteur, ki je na vprašanje, kako da more on, ki se je toliko učil, še verovati, odgovoril:	»Prav zato, ker
sem se toliko učil in premišljeval, sem ohranil vero».
Napisi govorijo
V Piacenzi je bilo po nekem zborovanju po zidovih vse polno napisov naslednje vsebine:	Dol	z	Bo-
gom! Živel Stalin! Manj sv. olja in več jedilnega olja! Samo Stalin je naš Bog; Boga ni, pravi Bog je Stalin! Duhovniki dajajo sveto olje, fašisti ricinovo olje, komunisti jedilno olje. Smrt Bogu! Dol z Bogom! Dol s Kristusom!
Vseeno se še dobe naivneži, ki mislijo, da komunizem ni proti veri.
Še o napisih
Na zgodovinski cerkvi Marije Snežnice v Rimu so so pojavili črez noč napisi: Brez vere se lepše živi — V tej cerkvi bomo napravili tržišče — itd. Pod napisi pa sta bila v podpis srp in kladivo. Pa trdijo, da komunisti niso proti vori.
OKNO V SVET
Kristjani zmagujejo v Nemčiji
Volitve v južnih delih te države so dale naslednje izide:
Krščanski demokrati so dobili 164.191 glasov, socialni demokrati 124.841, komunisti 18.261, liberalci 17.608.
VARNOSTNI SVET ZN je o-bravuaval pretekli teden poljski predlog, naj bi vse države pretrgale diplomatične zvezo s Španijo. Predlog je večina odklonila, pač pa so so zedinili, da mj podkomisija I>etih članov preišče In do konca maja poroča, ali je Francova Španija res novarna za svetovni mir.
Sovjetska Rusija in Perzija pa sta obvezani do 6. maja poročati Varnostnemu svetu, kako so Rusi izpraznili perzijski Aserbeiažan.
L MAJ. Na Nizozemskem je vlada odredila, da se delavsko praznovanje L maja letos ne smo vršiti, ker je škoda vsakega zgubljenega dneva. V Angliji so pa preložili to praznovanje na prihodnjo nedeljo. Praktični ljudje.
2.	MAJ. Vojaška parada zavezniških čet se je izvršila v Trstu z vso slovesnostjo, da proslavi obletnico brezpogojne položitve oržja sovražnikovega v Italiji in prihoda Zaveznikov v Julijsko Krajino. Defi-liralo je nič manj kot 55 oboroženih edimc vseh vrst, glasbo je izvajalo 9 vojaških godbenih zborov, med vsem tem pa je rezalo zrak in razkazovalo svojo spretnost nešteto zrakoplovov vsake vrste. Gen. John iiarding je s častne tribune prisostvoval slavnosti
Na konferenci v Parizu
Od 25. aprila sejejo v Parizu zunanji ministri štirih velesil, da pripravijo mir s posameznimi državami v Evropi. Le malo zanesljivih novic promkne iz lukzenburško palače, kjer se vrše posvetovanja, ker časnikarjem ni dovoljen vstop. Na splošno se šušlja mod novinarji, da pogajanja še precej povoljno napredujejo, ker so Sovjeti nekoliko popustili od prvotnih zahtev. Pri-adete države pošiljajo v Pariz svoje strokovnjake, da bi bili pri rokah, ako bi jih hoteli ministri le zaslišati; premagane si prizadevajo, čimbolj zmanjšati dajatve, zmagovalke pa bi rade dosegle kar največ koristi pri teh mirovnih pogodbah. Ponajveč gre za višino vojne odškodnine, ki jo zmagovalci terjajo od premaganih, za razdelitev vojnega brodovja in njih industrijskih strojev, za količino armade, ki naj bi jo premaganci še smoli imeti, gre pa tudi za določitev ozemlja, ki naj ga dobe zmagovalci. Poljska si je že prilastila velik del Nemčije, a je morala sama odstopiti precejšnje koso svojega ozemlja Sovjetom. Pri Italiji gre za njene bivše kolonije v Afriki, ki bi jim Anglija rada priznala popolno neodvisnost, medtem ko drugi ministri niso tako radodarni in zahtevajo nad temi ozemlji zaupno upravo ZN. Gre pa tudi pri Italiji za popravo meja na zapadu v prid Francije, na severu v prid Avstrije, na severo-vzhodu v prid Jugoslavijo in v Dodekanezu v prid Grčije. To so same boleča o-peracije, pa so zdi, da jih mislijo Zavezniki energično izvršiti.
Angleški zunanji minister Bevin se z letalom neprestano vozi med Londonom in Parizom, ker ima v angleški prestolnici istočasno sejo predstavnikov angleških dominio-nov, ki razpravljajo o bodoči varnosti angleškega imperija. Proti I-taliji se je oglasila tudi Abeeinija,
ki hoče imeti svoj plen v Eritreji. Mussolini je bil zelo požrešen, ko je snoval italijanski imperij. Zdaj se vse to maščuje.
Nas zanimajo predvsem naši kraji in njih meje in londonski BBC — radio poroča, da se je mednarodna komisija začela pečati tudi žo s temi mejami. Kakih nazorov so gospodje tam v Parizu, radio ne pove. A če bo le mogoče, ne bodo hoteli pustiti odprtega tega vprašanja, da bo končno ugotovljeno, kam bomo spadali. Morda bomo v
letošnjem poletju o tem že kaj več zvedeli.
Komisija, ki se je v septembru mudiia med nami, je predložila 4 načrte meje. Angleški, amerikanski in francoski so si zelo podobni, eerti načrt, to je ruski, pa se znatno razločuje od ostalih.
Zato so ministri sklenili poklicati za 3. maja pred se zastopnike jugoslovansko in italijanske vlade, ki naj predlože znova svojo mnenje, kako bi se dala sporazumno potegniti meja med obema državama.
Ameriški minister Byrnes je v Parizu predlagal, naj bi se vršile seje zunanjih ministrov dvakrat na dan. Predlog je bil sprejet cd vseh. Torej bodo hiteli.
Dne 30. aprila so v Parizu obravnavali vprašanje novih meja med Avstrijo in Italijo. — Zahtevo Avstrije po nemškem Tirolu so zavrnili kot neutemeljeno.
Še druge konference
V teh tednih je pa še polno drugih konferenc, ki belijo državnikom glave. V Indiji jo angleška komisija na delu, da postavi za tamkajšnji bodoči dominion nove pogoje. Indonezijci in Nizozemci se pogajajo izmenoma zdaj tu zdaj iam. Perzija je poklicala aserbejd-žanske zastopnike na pogajanja v Teheran, Anglija se pogaja z Egip-iom in ima istočasno tudi v Palestini posebno komisijo v pogajanjih z Judi in Arabci. Res v loncu tega povojnega sveta se kuha in vre kar pri več ognjih. K temu dodajmo še vse skrbi, ki jih imajo Zavezniki z Nemčijo, o kateri nameravajo tudi govoriti v Parizu. Niso še odločeni, kaj naj bi ukrenili s Porurjem in Porenjem, kako naj tega premaganega kolosa oslabijo, da ne bo nikdar več nevaren za evropski mir, a zopet ne tako hudo, da bi postal nezmožen, sam sebe vladati in po prevzgoji postati koristen član človeške družbe. Glede Nemčije imajo Francozi svoje načrte,. ki se precej razlikujejo od načrtov drugih Zaveznikov. Oni so pač najbližji Nemcem in so že ponovno čutili nemško pest nad Parizom in svojo državo. Naj Bog vodi delo državnikov, ki so le orodje v Njegovih rokah, da bo svet vstal prenovljen in poboljšan iz razvalin. Četudi državniki ne molijo k Ev. Duhu razsvetljevale^, molimo vsaj mi zanje, da ne bo njih delo prazno mahanje po zraku. — Le Bog usodo vodi, le On prihodnost zna, kar reven človek blodi, to malo le velja.
Dan za katoliški tisk
Drugo nedeljo v juniju, na binkoštni praznik, se mora vsak Primorec živo spomniti dolžnosti, ki jo ima do katoliškega tiska.
Vsi hrepenimo po boljših časih. Prišli pa bodo, kadar bodo ljudje boljši. Boljši pa postanejo, če bodo živeli po evangeljskih naukih, ki oznanjajo resnico, pravičnost in ljubezen. Katoliški tisk nas uči, kako moramo vsakdanje življenje spraviti v sklad s Kristusovim naukom in si tako graditi večno in časno srečo.
Zavzemimo se za naš katoliški tisk: berimo ga, širimo ga, molimo zanj, podpirajmo ga z besedo in prispevki!
Zgledi vlečejo
Najlepši zgled v skrbi za katoliški tisk nam dajejo holandski katoličani. Vsega občudovanja in vsega spoštovanja so vredni. Pred leti so si postavili geslo: katoliški dnevuik v vsako hišo! Danes so ga praktično že izvedli. Na pičle 3 milijone katoličanov pride 37 katoliških dnevnikov s skupno naklado 470.000. to se pravi: vsak dan izide skupno 470.000 izvodov katoliških časopisov.
Primorci! Kak zgled nam dajejo holandski katoličani. Mi nimamo katoliškega dnevnika, imamo le katoliški tednik. Ta pa mora v vsako župnijo in v župniji v vsako hišo! Po tem, kar berete, pokažete, kaj ste. Oe berete katoliške liste, bcste katoliško živeli in mislili, če berete veri sovražne liste, vsrkujete počasi strup nevere vase.
V vsako družino katoliški list! Dušni pastirji, toplo ga priporočite vsem! Katoliški list je najmodernejše dušnopastirsko sredstvc.
Storite vse, da rešite in izpolpolnite dobri tisk. To je prva ter največja dolžnost. Druga pa je, da ga podpirate in, če treba, tudi z največjimi žrtvami.
Benedikt XV
Stran 2.
SLOVENSKI PRIMOREC
Štev 1 9
Okno v svet
Jugoslavija
V Ljubljani je g. Kardelj, minister — podpredsednik v Belgradu, imel slavnostni govor ob 5. obletni ni ustanovitve OF — osvobodilne fronte. Povedal je, da je K. P. — ko inuuistična partija v letu 1941 sklicala vse progresivne sile našega naroda v boj proti okupatorju za re-šenje Jugoslavije. Le ta politika in ta boj sta bila po njegovem mnenju v stanu, obvarovati slovenski narod pred popolnim uničenjem.
Da, gibanje za osvoboditev, tudi boj proti okupatorju je nekaj idealnega, a idealno ni bilo, da je komunistična partija L) odklonila soudeležbo pri tem boju vsem slovenskim strankam kot organiziranim celotam,
2.) da je to svoje prednostno stališče izrabljala že med bojem samim za širjenje komunističnih nazorov med narodom, ki je iz čistega navdušenja za osvoboditev zgrabil za orožje,
3.) da je s tem sama izzvala odpor vseli onih, ki niso hoteli svojega čisto narodnega navdušenja zamenjati z navdušenjem za komunizem in prevratne ideje, ki jih kot katoličana niso mo^ii odobravati,
4.) da si je s tem odtujila tudi veliko večino narodne duhovščine, ki je v začetku s simpatijo spremljala to osvobodilno gibanje in ga podpirala,
5.) da je s krutim postopanjem proti vsem nekomunistom — geslo: »Kdor ni za OF, bo likvidiran, pa naj pripada kateremu koli stanu ali poklicu« — začela ostrejši boj proti domačinom kot proti okupatorju. To je izzvalo državljansko vojno, ki je našemu narodu podvojila izgube na življenjih in premoženju, ker je postala čez vse mero kruta,
6.) da je sedaj uvedla kot vlada v Sloveniji najradikalnejšo obliko komunistične strahovlade, ki niti v Srbiji niti v Hrvatski zdaleko ne dosega tega, kar se v Sloveniji imenuje »svoboda«.
Zato bi g. Kardelj prav storil, ako bi OF ne samo poveličeval, ampak bi lepo priznal tudi njene velike pogreške ter iz tega logično izvajal posledice: bomo pač morali napake odpraviti, ako naj naš narod res obvarujemo pred popolnim uničenjem.
Tanjug poroča, da jo dospel vBel-grad predsednik K. P. iz Francije Marcel Cachin v spremstvu drugih vodilnih francoskih komunistov, da se tam udeleži proslave L maja.
Otvorili so v Jugoslaviji novo železniško progo Hanpijesak-Zavido-viči, ki bo odprla pot lesnim zalogam iz Bosne na svetovni trg.
Tudi popravljena proga Zagreb-Split je bila slovesno izročena prometu.
FRANCIJA. Ministrski predsednik Gouin je po radiu pozval francoski narod, naj glasuje za ustavo; zunanji minister Bidault, krščanski demokrat, pa je pozval isti narod, uaj glasuje proti ustavi, ker prinaša ta ustava diktaturo.
ŠVICA in Sovjetska Rusija sta upostavili po dolgih letih presledka zopet diplomatične zveze.
Domače novice
Čudne reži
Prvega maja jo bil praznik dela.
V Gorici so bili ob tej priliki razni sprevodi, pri katerih si videl zastave s srpom, kladivom in rdečo zvezdo. Bili sta v njih zastopati obe narodnosti. Čudno je bilo pri tem, da so ljudje, ki se hvalijo, da so nadvse zavedni Slovenci, nosili italijanske zastave in peli na vse grlo italijanske pesmi, kot bi svo jih ne znali.
V sprevodu so navdušeno peli in vzklikali komunizmu na čast ljudje, ki se izpovedujejo za goreče nasprotnike komunizma, in otroci, ki se jim še sanja ne, kaj je komunizem.
Od naših ljudi bi pa hoteli malo več doslednosti in značajnosti. Ce so prepričani komunisti in vzklikajo komunizmu, prav; se pač navdu a ujejo za nekaj, kar se jim zdi, da jih bo edino odrešilo. So sicer v zmoti, a če so tako prepričani, naj vpijejo.
A da hodijo v komunističnih povorkah narodnjaki, ki trdijo, da so proti komunizmu — in da vzklikajo komunističnim idejam in njenim predstavnikom ljudje, ki sploh ne vedo, kaj je komunizem, to je pa neznačajnost, duševna revščina in moralna otopelost.
Ljudska volja
bi po ustavi v Jugoslaviji morala biti tista, ki vse vodi in vlada. Mi nismo o tem le dvomili, ampak smo tudi vedeli, da ni res tako in da to »ljudsko voljo« spretno ponarejajo ali ustvarjajo voditelji — komunisti, tako da od prave »ljudske« volje ne ostane nič drugega, nego le ime. Po tej ljudski volji so bili izbrani od komunističnih trojk vsi višji in nižji funkcionarji, ki so bili potem ljudstvu predloženi le v glasovanje. Da bi ljudstvo ne kaza lo nediscipliniranosti in reakcionar-stva, kar je v absolutičnem režimu naj večji greh, se pri takem glasovanju le redkokdo, če sploh kdo, drzne dvigniti roke proti uradnim kandidatom. Zato vsi pametni ljudje, ki te načine glasovanja le predobro poznamo, na to »ljudsko« voljo nič ne damo.
Da pa prinesemo tudi dokaz, kako se ta »ljudska« volja izraža in od komunističnega vodstva upošteva, priobčimo en primer takih volitev iz najnovejšega časa — iz tedna po Veliki noči 1946. Bilo je v pasu B.
V nekem večjem kraju te deželice, sedežu najrazličnejših uradov, jo KP postala nezadovoljna s predsednikom NOO. Treba ga je bilo vreči. Niso pa bili nezadovoljni z njim domačini, ker je pošteno delal in tudi ni skrival včasih svoje kritike nad sistemom, ki tam žuli vse ljudstvo in nižje funkcionarje. Ker bi pri volitvah dosedanji predsednik bil od domačinov spet izvoljen, je bilo treba najti način, da bi se »ljudska« volja izrazila proti njemu. Kaj so storile modre glave? Ob 3. uri pop. so sklicale na sestanek člane SIAU, zvečer ob 8. uri pa je bil napovedan volivni zbor. Pri prvem sestanku, ki so se ga le najredkejši domačini zaradi dela in neprimerne ure udeležili, so tuji funkcionarji našteli vse mogočo
pogreške dosedanjega predsednika NOO, ga razglasili kot reakcionarja m neki domačin mu je v sveti jezi raztrgal člansko izkaznico SIAU češ da ni več vreden biti član tega narodnega u druženj a.
Večernega volivnega zbora pa se je udeležilo znatno število domači nov; ko so je dosedanji predsednik NOO branil proti očitkom, mu je večina burno ploskala in pritrjevala. Domačini so zahtevali volitve, glasovanje. Toda že omenjeni zloglasni domačin, propagandist in glavar nezadovoljnežev, jo kratkomalo de kretiral, da človek, ki ni vreden biti več član SIAU, tudi ne more več biti predsednik NOO, zato da so volitve nepotrebne. In pozval je že vnaprej odločenega drugega domačina, ki je pred kratkim prišel domov od vojakov, naj zasede svoje mesto kot novi predsednik NOO Tako se je udejstvovala »ljudska volja« pri tej »svobodni« volitvi. — To je le eden izmed tisočev pri merov. Ves teden so ljudje v tisti srečni in napredni občini govorili le o tem, kako je ljudstvo v novi svobodi »svobodno« volilo .
Deskle
Naš farni zavetnik je mučenec sv Jurij. Njogov cerkveni shod smo imeli lotos na belo nedeljo. Lepo jo potekel v svežem pomladnem ze lenju in slovesnem razpoloženju. Mili glasovi zvonov podružnico sv. Kvirina v Paljevem, ki jih je sv. furij zaradi vojnih stisk dobil na posodo za nedoločen čas, so nas neutrudno vabili v božji hram. Večinoma smo se odzvali, saj smo zlasti moški ugotovili, da smo kor podobni sv. Juriju An sv. Jurij nam, ker smo nekateri že v dveh vojnah nosili in drugi še vedno no sijo vojaške suknje kakor sv. Jurij.
V vrstah nekdanjih vojakov oe je zato sprožila misel, da bi se preostali iz obeh vojn zahvalili Bogu, da smo iz dveh ognjev prišli ži vi in zdravi. To smo storili na Jur-jevo nedeljo pri večernicah. Lopo število starih vojakov in mladih borcev se nas je zbralo pri popoldanski službi božji. Naši corkveni pevci so ubrano in mogočno prepevali.
Po večernicah nas jo nagovoril naš g. župnik, kor je tudi on vojak iz prve svetovno vojne. Povedal nam je nekaj svojih vtisov iz vojaškega življenja. Razvil je v glavnem naslednje mi3li. Lepo je biti vojak v službi lastnega naroda. Ko pa se vrnemo v civilno življenje, moramo vedeti, da civilistom vo-jfške vlade ali diktature niso ljube. Take vlade se drže le v izrednih razmerah. Ko smo odložili orožje, razorožimo tudi svoje duše. Mod nami naj ne odločuje surova sila, ki se je poslužujejo vojaki v vojni. V civilnem življenju naj bo v nasprotju z žolezno in molčečo vojaško disciplino vsakomur zajamčena svoboda besede. Beseda, ki iz človeške dušo zaradi groženj no more na dan, je kakor gnojen tvor, ki povzroča hude bolečine vsemu telesu človeške družbe. Svoboda besede, združena s plemenitostjo srca in pravim domoljubjem naj vlada v vsem našem javnem življenju.
Nekaterim te govornikovo besede aiso ugajale. Svoje nezadovoljstvo so pokazali s tem, da so med tovorom eerkev zapustili. Nam se ta demonstracija ni zdela potrebna, kor so bile govornikove besede le splošne in niso moglo nikogar žaliti. Toda pozabiti ne smemo, da živimo v času svobode, zato naj vsak dela, — kakor misli in ču'i. Samo hudega ne!
Tega pravila se držimo in lahko bomo vsi najboljši prijatelji.
Spodnje Cerovo
Na Belo nedeljo smo imeli pri nas celodnevno češčenje. Mnogo faranov je še imelo in porabilo priliko, da so opravili velikonočno krščansko dolžnost. Tudi pri urah češ Senja je bilo dosti pobožnih častilcev, zlasti fantje so dobro zasedli svojo določeno uro, kar je dokazalo, da jih vojaška služba ni pokvarila Petje v cerkvi, zborovo in ljudsko, je bilo lopo. Le za Jezusom hodimo!
Kostanjevica na Krasu
»Primorski dnevnik« z dne 30. aprila t. 1. prinaša v pregledu kul-urno-prosvetnega dela poročilo o prvi pionirski kulturni prireditvi v naši vasi.
Na prvi pogled bi zglodalo, da je hotel dopisnik navesti vse točke sporeda in jih nagraditi s primerno in celo darežljivo pohvalo. Vendar pa ni tako. Zamolčal je zadnjo in najbolj obširno točko: OTROŠKI t'LES!
Dopisnik, ki je očividno hotel za ključiti svoj članek s pohvalo vaškega učitelja, ki nam ga je poslal tov. Venturini in ki je pri prire ditvi opravljal vlogo režiserja, je vedel, da bi slabo odjeknilo, ako bi povedal, da je ravno učitelj-vzgoji-telj poskrbel za tako protivzgojno točko sporeda otroške prireditve. In zato je molčal!
1 ii res ni bilo ne lopo in ne vzgojno, da niti otroški »miting« ni mogel biti brez plesa! Šolski otroci, beri in piši otroci pod štirinajstim letom starosti, so si lahko izbirali »par« med sovrstniki in tudi odraslimi in so si lahko privoščili vse vrste plesov, ki jih poznajo stari in strastni plosaloi. In vse to se je vleklo ves večer in vso noč, kakor pri vseh drugih, pri nas na žalost prepogostnih plesihl
BORŠT PRI TRSTU
Na Belo nedeljo smo imeli novo mašo našega domačina č. g. Angela Kosmača. Posvečen je bil v mašni-ka na velikonočni ponedeljek v tržaški stolnici.
Ob prihodu v domačo vas ga je pri cerkvenih vratih sprejelo mnogo vernikov in g. župnik. Pozdravili so ga otroci s petjem in deklamacijami.
Novoinašniški govornik rnsgr, Ukmar je povedal, kako uaj se duhovnik približa ljudstvu, da bo res dobrotnik naroda. A utegne se zgoditi, da je ljudstvo v zmoti, ker čuje toliko zmotnih naukov, na pr. o zakonu, o izvoru oblasti, o poslanstvu sv. cerkve i. t. d. V takih primerih pa se duhovnik no more in ne sme vdati zmotnim načelom ljudstva, ampak njegova naloga je, da oznanja Kristusovo resnico, ne pa zmoto ljudi, četudi resnica komu ni ljuba.
Res, bila je lepa slovesnost in vsa čast dobrim Borščanom, ki so k
njej pripomogli. Škoda je, da so nekateri prenapeteži hoteli tudi to versko manifestacijo neumestno motiti. K sreči jim ni uspelo.
Poroka
Na Kostanjevici sta se 4. t. m. poročila gospod Rado Lenček, profesor na slovenski gimnaziji, in gdčna Ninica Lovrenčič, hčerka našega rojaka drja Jože Lovrenčiča. Mlademu zakonskemu paru želimo < lil nega božjega blagoslova.
Sliod na Kostanjevici pri Gorici
Približal se je praznik varstva sv. Jožefa, patrona delavskega ljudstva, ki nam kliče v spomin srečne čase miru, ko smo hodili na Sv. goro, klanjat se presveti Devici in Njenemu svetemu ženinu. Preživeli smo dve stiašni vojni in razmere se niso še uredile. Presv. Devica je še vedno begunka na Kostanjevici.
Tudi letos bo naše romanje le na Kostanjevico, a s prav posebnim namenom, da si izprosimo pravičen mir in srečno uredbo se vedno raz-i bane Evrope, pa tudi dobro letino, da se izognemo lakoti.
Vabimo k temu izrednemu shodu, ki bo tretjo nedeljo po Veliki noči dne 12. maja 1946. ob 3. uri pop., tudi vso našo okolico.
Naznanjamo, da se na Kostanje-viei spoveduje tudi slovenski in da je ob nedeljah in praznikih sv. maša ob 9. uri z lepim slovenskim petjem.
Predsedništva:
Moškega delavskega društvi*, Ženskega društva »Skalnice«, Molitvenega apostolata in Tretjega reda.
Sprejemni izpit v Malem semenišču
Sprejemni izpit za prvi gimnazijski razred se bo vršil v Malem semenišču od 24. do 26. junija. Izpita o lahko udeležijo vsi tisti dečki, ki čutijo veselje do duhovniškega poklica in so zadostno pripravljeni. Izpit bo obsegal sledeče predmete: 1) verouk (krščanske resnice); 2) slovenščina (gladko branje in p-sanje, pripovedovanje lažjih prebranih sestavkov, slovnična in stavčna analiza); 3) matematika (4 računske operacije, decimalna števila, mere in uteži, reševanje lažjih računskih problemov); 4) nekaj splošnih pojmov iz zgodovine, zemljepisa in prirodopisa.
Vsi tisti, ki ne obiskujejo semeni-ške pripravnice, a se želijo udeležiti sprejemnega izpita, morajo napraviti prošnjo na vodstvo Malega semenišča. Prošnjo naj priporoči domači župnik. Prosilec naj v prošnji točno označi, kakšen šolski azred obiskuje in naj po možnosti >riloži zadnje šolsko spričevalo. Prihod v semenišče je 24. junija zvečer.
Sprejemni izpiti se bodo vršili tudi v jeseni pred začetkom novoga šolskega leta.
Vodstvo Malega semenišča v Gorici
Rudi pomanjkanja prostora, priobčimo darove prihodnjič.
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem fl.1.5.
Tisk. G. lucchl - (Sorica
Marjanka:
(2)
Harjetica
Marjetica je bila ta večer pri šmarnicah zelo nemirna. Njen lepi mehki glas, ki je vedno kot sončni žarek kraljeval čez vse, ji je ta večer podrhteval. Nikakor ga ni mogla obvladati. Ljudje v cerkvi so se začudena ozirali na kor, tudi pevke so jo parkrat presenečene pogledale.
»Utrujena sem, proveč sem hitela«, se je skušala opravičevati. Na dnu srca pa ji je vstal rahel dvom nad to trditvijo, kajti čutila je> kako se je polašča vedno hujši nemir ob misli na pogovor, ki ga je imela z mladim slikarjom. Obšlo jo je nekaj kakor slutnja in na njeno čisto čelo jo legel rahel oblak otožnosti.
Dva dni ni nič več videla alikar-ja, tretji dan popoldne pa Be je naenkrat pojavil ves nasmejan
pred njo, ko je na dvorišču pod latnikom šivala.
»O, Marjetica, pa som to vendar dobil, pozdravljena deklica!«
Marjetica je rahlo zardela, srce ji je v nemiru zatrepetalo.
»Iščem primerne razgledne točke za moje slike, vaše dvorišče je kakor nalašč za to.«
Njegov vešči pogled umetnika je z zadovoljstvom objel vso čudovito pokrajino, ki je v vsej prelestni lepoti valovila vse naokoli.
»Marjetica, saj mi boš dovolila, da bom tu slikal!«
Ni mu takoj odgovorila. V svojem srcu je začutila tiho zadovoljstvo ob misli, da ga bo sedaj lahko vsak dan videla, pa že jo je temna bojazen prepodila in najrajši bi ga zaprosila, naj gre daleč od nje, tla ga ne bo videla nikoli več.
Na prag je stopila mama Marjeta, za roke je držala dva okrog o-semletna dečka, očividno dvojčka.
'Vseh treh oči so začudeno obstale na tujem gospodu.
»Dober dan, gospa. Sem slikar
Pavle Zalar«, se je predstavil. »Rad bi od vas dobil dovoljenje, da bi slikal na vašem dvorišču. Čudovito lep razgled imate.«
Mami je pohvala dobro dela.
»Seveda, gospod, prav rada vam dovolim. Samo bojim se, da ne boste v miru tu. Moja dva dečka sta tako nemirna.«
»O, prav nič se ne bojte, gospa, prav kmalu bomo prijatelji. Kako vama je ime, fantka?« so jima je gospod približal in ju pogladil po svetlih kodrih.
»Jaz sem Ciril, on je Metod,« je hitro pojasnil Cirilček.
»O kako lepa slovanska imena mata, le pridna bodita, jutri vama nekaj lepega prinesem,« ju je gospod že vnaprej razveselil.
Kmalu sta se za hišo izgubila v gozd, samo njun razposajeni smeh je od časa do časa prihajal do Marjetice in slikarja, ki sta ostala sama na dvorišču.
»Marjetica, ali si kaj molila zame te dni?« jo je tiho vprašal.
»Sem, gospod«, mu jo odgovorila
z glasom, ki se ji je rahlo tresel.
»Pa kakšna je bila tvoja prošnja zt«me, Marjetica?«
Dvignila je k njemu svoje globoke sinje oči, z rahlo žalostjo zastrte:
»Da bi bili srečni, gospod.«
»Ali misliš, da nisem srečen, Marjetica?« jo je začudeno vprašal.
»Ne, gospod, vaša sreča ni popolna, če Boga ne poznate.«
Zamišljen je umolknil in Marjetica jo opazila, kako je njogov pogled splaval kvišku h gorskim velikanom, ki so se ckoro navpično dvigali v nebo za zadnjimi z vitkimi smrekami obraščeuimi hribi.
Prisedel je k njej na klop.
»In vendar, Marjetica, imam vse, kar svet imenuje srečo:	mladost,
zdravje, bogastvo in slavo. Poslušaj me, deklica. Bil som edini sin, starši so mi že v zgodnji mladosti umrli; komaj modlo se jih šo spominjam. Vzel me je k sebi stric, ki je imel velikanska posestva na Gorenjskem. Dal mo je v šole, napredoval sem dobro, a vendar zadovoljen nisem bil. V meni je gore-
la samo ena želja: akademija umetnosti v Rimu. Stric je nasprotoval tej želji, ker me ne bi rad puatil tako daleč od sebe.
Zgodilo so je, da se je stric smrtno ponesrečil na lovu in jaz sem postal edini dedič vsega milijonskega posestva.
Ša tisto leto sem se odpravil v Rim in moja put se je kmalu začela vzpenjati kvišku do najvišje slave.
Mojo slike krasijo največje palače v Rimu in po drugih glavnih mestih, še v tujini so zaslovele.
Povej mi, Marjetica mala, zakaj ne bi bil srečen?«
»Zato, gospod, kor je vaša sreča tako rahla, kakor biserna kaplja na veji. Bog vam lahko vse odvzame: bogastvo, slavo in zdravje, kaj vam bo potem še ostalo? Kdo vam bo dal moči, da boste kljub vsemu še z jasnim dolom nadaljevali pot v trpljenjo in odpovedi? Samo v Eo-gu je naša moč in ne v naši mladosti in zdravju, kakor ste mi zadnjič rekli.«	(Dedje)	J