ZVEZA ČEBELARSKIH DRUŠTEV SRBIJE ivww.spoi.info >0 O o čš < KO rsi O J5 ro r-g NAJBOLJŠI VIR ČEBELARIEVEGA ZNANJA! Letna naročnini vključuje dvanajst (12) iteuiJk na leto. 2a na rotilo revije Srpiki pčelar (latiničng ¡¡daj a) je treba na račun SPOS nakazati SO EUR, ta znesek pa vključuje tako naročnino kot tudi provizijo banke. Potrdilo o plačil j ruto skupaj z naslovom naročnika pošljete bodisi po navadni bodisi po e-poiti na naslov: SPQS, Ul. Dr. Agostina Ni ta 3Qa, 11070 Novi Baograd, Srbija, 0!. spos-rs@gmail.com. Na vodij a za plačilo naročnine iz Slovenije vevrih 2a plačilo v Srbijo banki posredujte spodnje podatke: Beneficiary Customer I BAN: RS3S 2201 S 305 QOOO 0X66 41 Naziv: SAVEZ PCEtARSKIH ORGANIZACIJA SRBIJE (070S4E23) Naslov: Dr. Agostina Neta 30a, 11070 Beograd (Novi Beograd} Ban k of ben ef icia ry S WI FT: PRC B R5BG ProCredit Ba nk A. D. ^ '1- Milutina Milan kovica 17 11070 New Belgrade, Republic of Serbia Na revijo Srpski pielar se iz Slovenije lahko narotite občutno ceneje (jdeur); podrobnosti si oglejte na spletni strani: w w w.spos.info/casopfc-pcela r/pretpl ata-iz-irostran stva www.spo5.info v VIII. DRŽAVNI ČEBELARSKI SEJEM 27-28. februar 2015 hala 2 BEOGRAJSKEGA SEJMA www.$po5-info V organizaciji SPOS bo 21, in 28. februarja 2016 v Beogradu potekal Osmi državni čebelarski sejem z mednarodno udeležbo, s pestro prodajno, razstavno, izobraževalno, promocijsko, gospodarsko in turistično vsebino. Na sejmu bo Phitip McCabe, predsednik Apimondije, predaval na temo: Globalna problematika sodobnega Čebelarstva z vidika Apimondije. it ' T ■ mifiiT I IglllW~tTliTTT 11 Mi Dodatne informacije poiščite na spletni strani: www.spos.info/vili-d rzavni-pcela rski-saja m KAZALO UVODNIK UVODNIK Spoštovane čebelarke, cenjeni čebelarji! V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim v imenu projektne skupine, ki usklajuje dejavnosti, povezane s pobudo Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), da bi Organizacija združenih narodov (OZN) 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. V projektni skupini sodelujemo tako predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev in državnih ustanov kot tudi ČZS in Občine Žirovnica. Pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel je nadgraditev vseh dejavnosti in korakov, ki ste jih v minulih letih prehodili slovenski čebelarji, da bi se vsi ljudje in še posebej mladi zavedali pomembnosti čebel in njihovega varovanja. Te dejavnosti že vsa leta potekajo v tesnem sodelovanju z MGKP, na katerem sem zaposlena tudi sama. S projektom Evropski medeni zajtrk, ki se razvija v zelo uspešen mednarodni projekt, smo skupaj začeli tudi mednarodno pot, na kateri se nam pridružuje vedno več držav. S še pomembnejšimi koraki pa skupaj nadaljujemo mednarodno pot s pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel, ki jo je ČZS predstavila leta 2014, Vlada RS pa potrdila aprila 2015. V minulem letu so bile dejavnosti v zvezi s tem namenjene predvsem informiranju. Pobuda je bila predstavljena državam članicam EU, državam, ki predsedujejo regionalnim skupinam v okviru Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter na vseh drugih mednarodnih dogodkih in srečanjih predstavnikov Slovenije s predstavniki drugih držav. Na nevladni ravni pa je bila zelo pomembna predvsem soglasna podpora pobudi, sprejeta na generalni skupščini Apimondie. Dozdajšnji odzivi držav so izjemno pozitivni, Slovenija pa krepi svoj ugled kot dežela čebelarstva. Kljub splošni podpori in naklonjenosti držav nas do razglasitve svetovnega dne čebel čaka še dolga pot. Razlog za to je, da moramo v okviru OZN opraviti vse formalne postopke, ki so zapleteni, predvsem pa zelo dolgotrajni. Najprej moramo pridobiti podporo agencije OZN, ki je pristojna za vsebino pobude. V našem primeru je to organizacija FAO, ki je specializirana Fotografija na naslovnici: Zimsko tihožitje. Klemenov čebelnjak iz Kleč pri Ljubljani. Foto: Franc Šivic Mag. Snežana Popovič: 1 OBVESTILA ČZS 2 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Nataša Lilek: Ostanki akaricidov v cvetnem prahu 6 Vlado Auguštin: Tehtnica - pomemben pripomoček v čebelnjaku 8 Boštjan Kojek: Paženje čebeljih družin - nuja ali odvečno delo 9 Mag. Andreja Kandolf Borovšak in Nataša Lilek: Na Apimondii v Koreji (II. del) 11 Franc Šivic: Novice iz sveta 14 SMGO Janez Klemenčič: Moje čebelarjenje in vrednost blagovne znamke SMGO DELO ČEBELARJA 15 Jure Justinek: Čebelarjeva opravila v januarju ZDRAVJE ČEBEL 16 Suzana Skerbiš, dr. vet. med.: Ukrepi za zaščito zdravja čebel v januarju JAZMP: Kako postopati ob neželenih učinkih akaricidov pri zdravljenju čebel? ČEBELJE PAŠE 1B 1Q Jure Justinek: Ocena čebelarske pašne sezone 2015 ZGODOVINA ČEBELARSTVA 21 Prof. dr. Andrej Šalehar, Janez Gregori, prof. dr. Peter Dovč in Anton Koželj: Ali je bil Anton Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem? Prvo poročilo 23 ČEBELARSKI TURIZEM 27 PREDSTAVITEV ČEBELARJA 27 OBLETNICE 2B DOGODKI IN OBVESTILA 2Q OBVESTILA ČZS 32 MALI OGLASI 3B V SPOMIN 40 INDEX EDITORIAL Snežana Popovič, MSc: ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA 1 2 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK Nataša Lilek: Acarlcldes Residues In Pollen 6 Vlado Auguštin: Scales - an Important Tool In the Beehouse 8 Boštjan Kojek: Wrapping of Bee Colonies - a Necessity or Unnecessary Work 9 Andreja Kandolf Borovšak, MSc and Nataša Lilek: At Apimondia in Korea (Part II) 11 Franc Šivic: World News 14 SHPGI_ Janez Klemenčič: My Beekeeping and Value of the Brand SHPGI 15 BEEKEEPER'S WORK_ Jure Justinek: Beekeeper's Tasks in January 16 BEES' HEALTH_ Suzana Skerbiš, DVM: Measures to Protect the Health of Bees in January 18 AMPMD: How to Proceed With the Adverse Effects of Acaricides in the Treatment of Bees? 19 HONEYBEE FORAGE_ Jure Justinek: Evaluation of Forage Season 2015 21 HISTORY OF BEEKEEPING_ Prof. Andrej Šalehar, DSc, Janez Gregori, prof. Peter Dovč, DSc and Anton Koželj: Was Anton Janša in Carinthia before departing to Vienna? The first report 23 BEEKEEPING TOURISM 27 PRESENTATION OF A BEEKEEPER ANNIVERSARIES 27 2B NEWS AND EVENTS 2Q ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS IN MEMORIAM 32 3B 40 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII 1 UVODNIK OBVESTILA ČZS Odziv ČZS na poročilo in izjave UVHVVR agencija OZN, pristojna za prehrano in kmetijstvo, s sedežem v Rimu. Obravnava v FAO bo potekala v treh korakih. Najprej bo pobudo obravnaval odbor za kmetijstvo, katerega prvo naslednje zasedanje bo septembra 2016. Naslednji korak je obravnava na svetu FAO, ki bo decembra 2016 ali aprila 2017. Dokončno potrditev pa pričakujemo na konferenci FAO, ki zaseda enkrat na dve leti, prvo naslednje zasedanje pa bo julija 2017. Po pridobitvi podpore te organizacije se bo začel drugi del postopkov. Ta bo potekal v New Yorku, kjer bo pobudo obravnaval pristojni drugi odbor generalne skupščine OZN. Potrditev pobude v generalni skupščini OZN lahko pričakujemo jeseni oz. do konca leta 2017, glede na to pa bomo svetovni dan čebel lahko prvič uradno zaznamovali 20. maja 2018. V prihodnjih mesecih nas čaka priprava vseh potreb-nih dokumentov, predvsem pa številne dejavnosti, namenjene pridobivanju uradne podpore držav, naj- prej v okviru FAO in nato še v New Yorku. Treba se je namreč zavedati, da podpore ne daje organizacija, temveč bo morala naša država pridobiti uradno podporo ostalih 192 držav članic teh organizacij. Verjamem, da nam bo podporo uspelo pridobiti, saj naša pobuda vsebuje zelo pomembno sporočilo. Z njo sporočamo zavedanje, da je človek odvisen od čebel, še posebej z vidika globalne varnosti preskrbe s hrano, varovanja okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Pobuda je združila vse Slovence in želimo si, da bi povezala tudi vse ljudi sveta in okrepila našo skupno skrb za ohranitev in varovanje čebel. Spoštovani čebelarji in čebelarke, dovolite, da vam za konec, v svojem imenu in v imenu vseh sodelavcev v projektni skupini, zaželim vse dobro v letu 2016 ter obilo lepih trenutkov v družbi čebel. Mag. Snežana Popovič, vodja projektne skupine za usklajevanje dejavnosti za razglasitev svetovnega dne čebel V Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lu-kovici se je 17. decembra 2015 na izredni seji sešel upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije (UO ČZS). V prvem delu seje so se članom pridružili tudi predstavniki Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin (UVHVVR) z direktorjem dr. Janezom Posedijem na čelu, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak ter vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva dr. Jernej Dro-fenik. Predstavniki UVHVVR so podali pojasnila glede poročila o posebnem nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015 ter glede izjav njenih predstavnikov v medijih. • Direktor UVHVVR dr. Posedi je UO ČZS zagotovil, da je v Sloveniji pridelan med popolnoma varno živilo in da ne ogroža zdravja ljudi. • Direktorica Inšpekcije za varno hrano Bizjakova je izjavila, da je bila njena izjava, objavljena v oddaji 24 ur na POP TV, vzeta iz konteksta in kot taka za- je varen« Objavljamo izjavo direktorja Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin dr. Janeza Posedija, ki zagotavlja, da je ves med, pridelan v Sloveniji, varen. Dr. Posedi je to dejal 17. decembra 2015, ob 20.45, v prostorih ČZS. vajajoča. To potrjuje tudi javno objavljeno poročilo UVHVVR z dne 16. decembra 2015. • ČZS ne podpira uporabe nedovoljenih sredstev za zatiranje varoj. • ČZS obsoja zavajanje čebelarjev, kot je to glede sestavin pripravka za zatiranje varoj počelo podjetje APIS M&D. • ČZS zahteva prevzem odgovornosti vseh, ki so dajali neutemeljene in tendenciozne javne izjave glede varnosti slovenskega medu. • ČZS - Javna svetovalna služba v čebelarstvu (ČZS, JSSČ) ves čas svojega obstoja namenja veliko pozornost zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov. Prav zato je leta 2003 sprejela in uveljavila doktrino o sonaravnem zatiranju varoj, v skladu s katero izobražuje in usposablja čebelarje ter na podlagi katere izvaja tudi številne druge dejavnosti. • ČZS, JSSČ si želi dejavnega sodelovanja s pristojnimi službami za zdravstveno varstvo čebel. pridelan v Sloveniji, MB: Ali so bile izjave direktorice inšpekcije Uprave za varno hrano, veterino in varstvo rastlin ge. Andreje Bizjak, da je tretjina slovenskega medu zastrupljenega, res razumljene napačno in ali je slovenski med varen ali ne? Janez Posedi: »Ves med, 2 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII OBVESTILA ČZS Posedi: Iz našega pisnega poročila nedvoumno izhaja, da je slovenski med varen, tudi tam, kjer so uporabljali nelegalna sredstva, in to je ključno sporočilo. Med, ki je sicer pridelan, je tako ali tako varen, take so naše ocene na podlagi monitoringa. Pri tem usmerjenem nadzoru, pri ka- Nadškof msgr. Stanislav dan čebel Skupaj s tajnikom Antonom Tomcem naju je 15. decembra 2015 sprejel nadškof msgr. Stanislav Zore. Izrazil je vso podporo projektu Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet. Posebej je podaril, da se še premalo zavedamo pomena čebel. Dogovorili smo se, da bo leta 2016 na god svetega Ambroža posebna sveta maša v podporo svetovnemu dnevu čebel. Boštjan Noč, predsednik ČZS Razpored obiskov v čebelarskih društvih v januarju 2016 - projekt »Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet!« Čas Kraj Čebelarsko društvo Gostje Četrtek, 7. 1. 2016 - Kontaktna oseba CZS Tomaž Samec, 040/436 517 9.30 Gostišče Kuhar, Moravske Toplice Moravske Toplice in Proseniakovci lokalni mediji 11.00 Eko učilnica pri Osnovni šoli Puconci Puconci Ernest Nemec, župan občine Puconci, Štefan Harkai, ravnatelj Oš Puconci, Ludvik Novak, podžupan občine Puconci, Mateja Fujs, direktorica občinske uprave Puconci, Štefan Sočič, predsednik KS Puconci, Alenka Cor, mentorica čebelarskega krožka pri OŠ Puconci, svetniki odbora za kmetijstvo, lokalni mediji 12.00 Nakupovalni center Maximus, Murska Sobota Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, župan občine Murska Sobota, g. Hauko, harmonikar, Peter Podlunšek, akrobatski pilot Red Bull Air Race, lokalni mediji 13.00 OŠ Bakovci Bakovci dr. Aleksander Jevšek, župan občine Murska Sobota in predstavniki občine Murska Sobota, Jožica Lukač, ravnateljica OŠ Bakovci, lokalni mediji 14.00 Vrt spominov in tovarištva, Petanici 19, Tišina Tišina Franc Horvat, župan občine Tišina, predstavniki fundacije Šiftar, lokalni mediji Petek, 8. 1. 2016 - Kontaktna oseba CZS Nataša Klemenčič Štrukelj, 01/729 61 24 8.00 Športni park Rovn Selca Selška Dolina in Železniki mag. Anton Luznar, župan občine Železniki, Zvonimir Slavko Torkar, direktor Domela d.o.o., Marko Lotrič, direktor Lotrič Meroslovje d.o.o., Anka Rakovec, vodia PŠ Selca 9.00 Trg Škofja Loka (v primeru slabega vremena avla Kina Sora) Škofja Loka Mag. Miha Ješe, župan občine Škofja Loka, Mitja Vodnjov, predsednik LAS loškega pogorja, Jurij Bernik, Razvojna agencija Sora, Ivica Rant, načelnica oddelka za kmetijstvo UE Škofja Loka, Janja Bogataj, ravnateljica Vrtec Škofja Loka, Nataša Bokal, bivša smučarka, Karla Krajnik, ravnateljica OŠ Cvetka Golarja, Petra Plestenjak Podlogar, izdelovalka modelov za dražgoške kruhke, Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka, Nevenka Bertoncelj, instruktorica MEPI, Martina Pivk, ravnateljica srednješolskega centra Škofja Loka, Jože Misson, predsednik Obrtne zbornice Škofja Loka 10.15 OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas Blegoš in Sovodenj Cadež Milan, župan občine Gorenja vas-Poljane, Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, Žan Mahnič, poslanec, Franc Branko Selak, direktor Marmor Hotavlje d.o.o., Lucija Kavčič, predsednica Gorenjske turistične zveze, Metka Debeljak, ravnateljica OŠ Poljane, Izidor Selak, ravnatelj OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas, Iztok Stanonik, direktor Polycom d.o.o., Miha Lavtar, direktor Optiweb d.o.o., Danilo Jezeršek, Kmetija Matic, Milan Brence, Kmetija Pestotnik, Peter Jovanovič, kipar, Maja Šubic, slikarka, Neža Buh - Neisha, glasbenica, dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo 11.30 Občina Žiri, Loška c. 1 Žiri Mag. Janez Žakelj, župan občine Žiri, dr. Marija Stanovnik, Al_eš_ Dolenc, direktor kmetijske zadruge Mercator Sora, Marijan Žakelj, ravnatelj OŠ Žiri 13.00 Večnamenski center, dvorana, Bevkova 22, Cerkno Cerkno Jurij Kavčič, župan občine Cerkno, Koželj Milan, ravnatelj OŠ Cerkno, Primorski val 14.30 Center idrijske čipke, Prelovčeva 2, Idrija Idrija Tanja Žakelj, gorska kolesarka, Ivica Vončina, ravnateljica Oš Idrija, Radko Vehar, ravnatelj OŠ Spodnja Idrija, mag. Jožica Lazar, direktorica ICRA, direktorica CIDA, Mirka Rupnik, vodja TIC terem smo preverjali nelegalno uporabo, pa smo ugotovili, da tudi ta ne ogroža zdravja ljudi. Za slovenski med, ki je v prometu, po naši oceni za zdaj nimamo nikakršnega razloga, da bi trdili kar koli drugega, kot da je varen. MB Zore podpira Svetovni Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII 3 OBVESTILA ČZS Čas Kraj Čebelarsko društvo Gostje Četrtek 14. 1. 2016 - Kontaktna oseba ČZS Vlado Auguštin, 040/436 516 8.00 OS Krka Krka in Zagradec Dušan Strnad, župan, Ravnateljica OŠ in vrtca 9.15 Gasilski dom Dvor Dvor Franc Škufca, župan, Mira Kovač, ravnateljica OŠ Žužemberk 10.30 Kulturni center Straža-Dolenjske Toplice Alojz Knafelj, župan Straža, Jože Muhič, župan Dolenjske Toplice 12.00 Občina Semič Semič Polona Kambič, župan, Anton Kambič, direktor Laboratorijske opreme, Silva Jančan, ravnateljica OŠ in vrtca 13.00 Črnomaljski Grad Črnomelj Mojca Stjepanovič Čemas, župan, ravnateljica OŠ, Sš, VDC in vrtca Črnomelj 14.00 Dragatuš, Župančičev hram Ob Kolpi in Lahinji Županja občine Črnomelj, Ravnatelji OS Vinica, Dragatuš in Stari trg ob Kolpi, župniki iz Vinice, Dragatuša in Stari trg ob Kolpi, ZGS enota Črnomelj, Predsednik KS Vinica, Dragatuš, Stari trg ob Kolpi, Sinji vrh in Butoraj, KMS Stane Malerič, KP Kolpa in Lahinja, LD Vinica, Sinji vrh, Dragatuš, KUD Dobreč Dragatuš, KUD Oton Župančič Vinica, Društvo lastnikov gozdov ob Kolpi in Lahinji, predsednik GD Dragatuš 15.15 Metliški Grad Metlika Darko Zevnik, župan, Željka Janjac, ravnateljica OS, Marjanca Kolar, ravnateljica vrtca, Martina Vajda, prva medena kraljica, Jože Prus, vinski šampion, Janez Gačnik, predsednik Sadjarske zveze Slovenije 16.00 Gala center Metlika Osrednja prireditev Ansambel Andreja Bajuka Petek, 15. 1. 2016 - Kontaktna oseba ČZS Tanja Magdič, 040/436 513 8.00 Kmetijska zadruga Tolmin, Rutarjeva 25, Tolmin Tolmin Uroš Brežan, župan občine Tolmin, državni svetnik in predsednik LAS Dolina Soče, Martina Klanjšček, direktorica Lekarne Tolmin, Nikolaj Maver, direktor Kmetijske zadruge Tolmin, Drago Kotnik, član UO ČZS 9.30 Kulturni dom Bovec Bovec Valter Mlekuž, župan občine Bovec, Danijel Krivec poslanec DZ Slovenije, Janko Humar direktor LTO Bovec, Društvo 1313 Bovec, Iztok Kenda ravnatelj OŠ Bovec, Tekaško društvo Bovec, Etvin Berginc KOVI sp, Gostilna Martin, Drago Kotnik, član UO ČZS 11.20 Gasilski dom, Gozd Martuljek Kranjska Gora Janez Hrovat, župan občine Kranjska Gora, Drago Kotnik, Drago Kotnik, član UO ČZS 12.40 Restavracija Kazina, Cesta železarjev 9, Jesenice Jesenice Tom Mencinger, župan, mag. Lidija Dornig, ravnateljica gimnazije Jesenice, Branka Smole, direktorica gledališča Toneta Čufarja, Anže Pogačar, predsednik hokejskega kluba mladi, Franc Urbanija, župnik, Stevo_ Sčaničar, direktor RAGOR - razvojni center in državni svetnik, Drago Kotnik, član UO ČZS 13.45 Blejska promenada Bled-Gorje Tomaž Razinger, Jani Klemenčič; Toni Mežan, podžupan Občine Bled, Danijela Mandeljc, podžupanja Občine Gorje, Drago Kotnik, član UO ČZS 14.55 Bohinjska Bistrica, tržnica (v primeru slabega vremena Kulturni dom) Bohinj Franc Kramar, župan občine Bohinj, Mojca Rozman ravnateljica OS dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, vrtec Bohinj, Klemen Langus, direktor LTO Bohinj, tajnik turističnega društva, predsednik muzejskega društva, predsednik KS Stara fužina, domači čebelarji, Drago Kotnik, član UO ČZS 16.15 Begunje center, avtobusna postaja Begunje-Karavanke Drago Kotnik, član UO ČZS 17.00 Čopova rojstna hiša, Žirovnica A. Janša Breznica Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica, Drago Kotnik, član UO ČZS Četrtek 21. 1. 2016 - Kontaktna oseba ČZS Vlado Auguštin, 040/436 516 8.00 Občina Trebnje Trebnje Alojzij Kastelic, župan Trebnje, Dušan Skerbiš, župan Mirna 9.15 Občina Sentrupert Sentrupert Rupert Gole, župan, Jože Tratar, ravnatelj OS 10.15 Občina Mokronog Trebelno-Mokronog Anton Maver, župan 11.30 Bela Cerkev, Hiša žive dediščine Šmarjeta-Skocjan mag. Bernardka Krnc, župan Smarjeta, Jože Kapler, župan Skocjan 12.30 Kulturni center Primoža Trubarja, Šentjernej Šentjernej Radko Luzar, župan, Janez Gorišek, častni občan, Kartuzija Pleterje, Sentjernejski oktet, Ana Srpčič, ravnateljica vrtca Čebelica Šentjernej, mag. Renata Zupanc Grom ravnateljica OŠ Šentjernej, Andraž Rumpret, Kmetija Karlovček in Račič Roman s.p. 14.00 Tovarna Krka Krka- Novo mesto Jože Primc, direktorja Programa Veterina in Elvira Medved, vodja Službe za odnose z javnostmi 15.00 Hiša kulinarike Novo mesto Gregor Macedoni, župan Novo mesto, Andrej Kastelic, župan Mirna peč, Vida Čadonič Spelič, Mira Retelj, direktorica bolnice Novo mesto Tone Hrovat, direktor Centra biotehnike in turizma 16.00 Hiša kulinarike Osrednja prireditev Ansambel Košmerl Petek, 22. 1. 2016 - Kontaktna oseba ČZS Boštjan Kojek, 030/604 015 8.00 občina Ivančna Gorica Stična Cvetko Zupančič, predsednik KGZS, Milena Vrhovec, direktorica KZ Stična, župan ali predstavnik Občine, Klasje - lokalni medij 9.30 občina Videm -Dobrepolje Dobrepolje Janez Pavlin, župan, Ivan Grandovec, ravnatelj OS, Franc Skulj župnik, Vrtec Dobrepolje, Kulturno društvo 11.00 Trg zbora odposlancev, Mestna ploščad Kočevje dr Vlado Prebilič, župan, predstavniki občin Kostel in Osilnica, Uroš Jelenovič, Turistično društvo Kočevje, Darja Delač Felda, OŠ ob Rinži, Anton Gašparac, Hydrovod, Marko Kljun, Komunala Kočevje, G Štefko Stefančič, Melamin Kočevje, Marjan Novak, podjetnik, Lokalna časopisa Kočevska in Kočevar, Radio Univox 12.30 Rokodelski center Apis Ribnica Župani občin Ribnica Jože Levstek, Sodražica g. Blaž Milavec, Loški Potok Ivan Benčina, Predstavniki ZGS Jože Oberstar in Tomaž Černe, predstavniki KZ, VETD Hrovača, Krošnjar, Radio 1, Rešeto 13.30 Trg Velikih Lašč Velike Lašče Anton Zakrajšek, župan, mag Metoda Kolar, ravnateljica OS Primož Trubar, KD Velike Lašče 14.35 Društveni čebelnjak pred OŠ Škofljica Škofljica in Grosuplje-Carnica Ivan Jordan, župan, Roman Brunšek, ravnatelj, Jože Tominc, župnik, Glasnik občine Škofljica 4 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII 4 OBVESTILA ČZS Čas Kraj Čebelarsko društvo Gostje 15.35 Pred trgovskim centrom Špar, Grosuplje Grosuplje dr. Peter Verlič, župan, Dušan Hočevar, direktor občinske uprave, dr Kastelic Marjan, Andreja Smolič, predsednica 3. življenjske univerze, podjetnik in čebelar Avgust Gril, kulturna društva, Radio Zeleni val, Grosupeljski odmevi Četrtek, 28. 1. 2016 - Kontaktna oseba CZS Jure Justinek, 041/644 217 8.00 Občina Velenje Velenje-Mlinšek Bojan Kontič, župan občine Velenje in drugi predstavniki lokalne skupnosti, lokalni mediji 9.00 Občina Šoštanj Ravnje pri Šoštanju Darko Menih, župan občine Šoštanj, lokalni mediji 10.40 Zreče Zreče Občinski predstavniki 11.40 Občina Slovenske Konjice Slovenske Konjice Občinski predstavniki, lokalni mediji 12.40 Loče Loče Občinski predstavniki, lokalni mediji 13.55 Oplotnica Oplotnica Matjaž Orter, župan občine Oplotnica Petek 29. 1. 2016 - Kontaktna oseba CZS Tanja Magdič, 040/436 513 8.00 Občina Preddvor, sejna soba Fran Lakmayer Preddvor Miran Zadnikar, župan občine Preddvor, Jurij Rebolj, župan občine Jezersko, Davo Karničar, mag. Tea Dolinar, ravnateljica OŠ Matije Valjavca Preddvor, Sandi Marolt, član UO ČZS 9.05 Občina Cerklje, velika sejna dvorana Cerklje Franc Čebulj, župan občine Cerklje, Lidija Bregar, v.d. direktorica Zavoda za turizem Cerklje, vodstvo ČD Cerklje Sandi Marolt, član UO ČZS 10.00 Dom krajanov, Kranjska cesta 2, Šenčur Šenčur Ciril Kozjek, župan občine Šenčur, Sandi Marolt, član UO ČZS 11.00 Občina Kranj Kranj, Besnica, Goriče Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj, Sandi Marolt, član UO ČZS 13.05 Biotehniški center Naklo, Strahinj 99 Naklo Sandi Marolt, član UO ČZS, upravni in nadzorni odbor ČD Naklo, predstavniki Biotehniškega centra, Marko Mravlja, župan občine Naklo 14.05 Okrepčevalnica Šprajcar, Britof 338 Britof Predoslje Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj, Franc Globočnik, predsednik krajevne skupnosti Britof, spremljava na citre Vida Učakar, Sandi Marolt, član UO ČZS 16.05 Občina Tržič, atrij Tržič mag. Borut Sajovic, župan občine Tržič, Sandi Marolt, član UO ČZS 17.15 ČRIC Gorenjske Radovljica Ciril Globočnik, župan občine Radovljice, Nataša Mikelj, direktorica Turizem Radovljica, mag. Tita Porenta, Čebelarski muzej Radovljica, Sandi Marolt, član UO ČZS 18.00 ČRIC Gorenjske Osrednja prireditev Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica, Hiša s tradicijo Lectar, Nataša Mikelj, direktorica Turizem Radovljica, mag. Tita Porenta, Čebelarski muzej Radovljica, Sandi Marolt, član UO ČZS ČEBELE ŠČITI PRED MRAZOM IN TUJKI. Z NJIM JE PRIJETNEJŠA TUDI NAŠA ZIMA. Propolis oral in Propolis oral junior vsebujeta propolis na vodni osnovi. Ker ne vsebujeta alkohola, ne pečeta in sta prijetnega okusa. Obema smo v Medexu dodali še niacin, ki prispeva k ohranjanju zdravih sluznic. meDex slovenskičEBEimR 1/2016 Letnik CXVIII 5 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ostanki akaricidov v cvetnem prahu Nataša Lilek*, natasa.lilek@czs.si Leta 2015 smo v okviru Uredbe o izvajanju ukrepov na področju čebelarstva izvajali program ugotavljanja vpliva ostankov sredstev za zatiranje varoj (akaricidov) in drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, prav tako pa tudi na zdravje in preživetje čebeljih družin. Rezultati so predstavljeni v nadaljevanju. Vzorčenje Vzorčenje je potekalo načrtno in v tistih čebeljih družinah, v katerih so bile varoje zatirane z akarici-di z različnimi učinkovinami. Vzorčili smo osmuka-nec in izkopanec, pa tudi vosek, iz katerega je bil pridobljen izkopanec. Vsi ti čebelji pridelki so bili pridobljeni tako iz družin s konvencionalno čebelarsko prakso kot tudi iz čebeljih družin, ki so bile na novo naseljene v nove panje z neonesnaženimi satnica-mi. Kadar govorimo o konvencionalni praksi, gre za to, da so bile čebelje družine leta 2009 tretirane z sredstvom Apivar, leta 2010 z sredstvom CheckMi-te, leta 2011, 2012, 2013 in 2014 pa s timolom. V čebeljih družinah, ki so bile na novo naseljene na neonesnažene satnice in v nove panje, smo aktivne učinkovine kumafos (CheckMite), amitraz (Apivar) in timol (Tymovar) uporabili dvakrat, in sicer leta 2013 in 2014. Vsako posamezno sredstvo smo uporabili v dveh čebeljih družinah iz katerih smo po zmožnostih, ki se nanašajo tudi na čebelarsko sezono pridobili več vzorcev. Osmukanec V nasprotju s pričakovanji je lahko celo cvetni prah osmukanec obremenjen z ostanki akarici-dov. V preteklosti je bilo to že večkrat dokazano, in sicer ob množičnem pomoru čebel leta 2011 in pri izsledkih interne kontrole cvetnega prahu, izvedene leta 2014. Nasprotno pa v osmukancu nismo zaznali ostankov metabolitov amitraza in timola. Pri enem vzorcu osmukanca, odvzetega iz panjev, v katerih je bilo štirikrat uporabljeno sredstvo CheckMi-te, je bila zaznana vsebnost kumafosa v koncentraciji 0,006 mg/kg. Vzorec je bil odvzet v obdobju, ko v panju ni bilo vstavljenega sredstva z aktivno učinkovino kumafos. Na podlagi tega predvidevamo, da je uporaba sredstva z aktivno učinkovino kumafos problematična tudi zaradi njegovega vpliva na čebele. Te namreč za izdelavo grudice cvetnega prahu po- * Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane trebujejo oz. uporabijo svojo slino in med iz medne golše. Če so v panju v stiku z medom in cvetnim prahom, ki vsebuje ostanke kumafosa, ali se z njima hranijo, se ta lahko kopiči v medu, s katerim vlažijo cvetni prah za izdelavo grudice. Prehod akaricida v cvetni prah osmukanec bi lahko razložili tudi s kopičenjem teh snovi v telesu čebele, če je od jajčeca do odraslega osebka hranjena s hrano, ki vsebuje ostanke akaricidov. Kopičenje akaricida v telesu čebel in prenašanje te snovi iz medu, ki ga uporabijo za izdelavo grudice cvetnega prahu, bi bilo potrebno nameniti še več raziskav. Okolje ne bi smelo biti vir kumafosa v osmukancu, saj je njegova uporaba v kmetijstvu prepovedana. Izkopanec V vosku in izkopancu smo po večkratni uporabi sredstva CheckMite našli podobne ali še višje vrednosti vsebnosti kumafosa kot v minulih letih. V mladem satu je bila vsebnost kumafosa 0,067 mg/kg, v vosku, iz katerega je bil izkopanec pridobljen, pa 7,71 mg/kg. V starejšem satju je bila koncentracija kumafosa nekoliko višja, saj je izkopanec, pridobljen iz starega satja, vseboval 0,086 mg/kg kumafosa, vosek, iz katerega smo pridobili izkopanec, pa kar 180 mg/kg. Izkopanec, namenjen za prehrano ljudi, je treba zaradi varnosti in drugih higienskih načel pridobivati iz deviškega satja in iz tistih čebeljih družin, v katerih v preteklosti za zatiranje varoj nikoli niso bila uporabljena kemična sredstva. Po uporabi CheckMita v letih 2013 in 2014 je bila najvišja zaznana vrednost kumafosa v izkopancu Graf1: Vsebnost kumafosa v izkopancu pridobljenem iz mladega (n=3) in starega satja (n=2) po dvakratnem vnosu tega akaricida 6 Slovenski čebelar 2/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Grafa 2: Vsebnost kumafosa v vosku iz mladega satja (n=3) in starega satja (n=2) po dvakratnem vnosu tega akaricida Graf 3: Vsebnost kumafosa v izkopancu pridobljenem iz mlajšega satja (n=1) in starega satja (n=1) po večkratnem vnosu tega akaricida. iz starega satja 0,099 mg/kg, iz mladega pa 0,011 mg/kg. Mladi sat, iz katerega je bil pridobljen izkopa-nec, je vseboval največ 0,87 mg/kg kumafosa, stari pa največ 77,50 mg/kg. Tudi rezultati v letu 2015 nakazujejo zelo neenakomerno širjenje kumafosa po notranjosti panja, saj so se vrednosti vzorcev pridobljenih iz istega panja med seboj razlikovale v koncentraciji kumafosa. Vsebnosti metabolitov amitraza v izkopancu nismo zaznali tako po dvakratni kot tudi ne po večkratni uporabi amitraza. Metabolite amitraza smo našli v vosku samo ob večkratni uporabi tega sredstva, in sicer v mladem satju 0,17 mg/kg, v starem satju pa 0,40 mg/kg. V obeh primerih je največji delež pripadal me-tabolitu DMF. Timola nismo našli niti v izkopancu niti v vosku, iz katerega je bil izkopanec pridobljen. Grafa 3 in 4: Vsebnost kumafosa v vosku iz mlajšega satja (n=1) in vosku iz starejšega satja (n=1) po večkratnem vnosu tega akaricida Sklep Na podlagi naših izkušenj čebelarjem, ki pridelujejo osmukanec, svetujemo, da pri uporabi sredstev za zatiranje varoj ne pridelujejo cvetnega prahu osmukanca. Ob pridobivanju cvetnega prahu izkopanca pa se je v našem poskusu izkazalo, da lahko tudi samo z enkratno uporabo kumafosa presežemo najvišjo dovoljeno mejo vsebnosti tega akaricida v izkopancu. Če smo torej v posameznih panjih kadar koli uporabili kumafos, potem iz teh panjev ne pridelujemo izkopanca. Če je bil v čebelarstvu že pred pridelavo izkopanca uporabljen kumafos ali amitaz, čebelarjem svetujemo, naj cvetni prah pošljejo v analizo ostankov omenjenih akaricidov. J Viri: Noč, B., Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Ju-stinek, J. (2013): Poročilo o ugotavljanju ostankov zdravil v čebeljih panjih. Čebelarska zveza Slovenije. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., Koz-mus, P. (2014): Poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Poročilo v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016. Kandolf Borovšak, A., Lilek, N., Samec, T., Noč, B., Koz-mus, P. (2015): Poročilo o ugotavljanju vpliva ostankov zdravil ter drugih škodljivih snovi na čebelje pridelke, na zdravje in preživetje čebeljih družin. Poročilo v skladu z Uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016. Čebelarski center Gorenjske v Lescah, Rožna dolina 50 a, vam omogoča: - izdelavo satnic iz vašega voska, - odkup voska, K*M - nakup AŽ- in LR-satnic. Vse informacije dobite na: www.cricg.si ali 031/628 499 lUR inž. JOŽE KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 70 27, GSM: 031 893 276, e-pošta: jmkunstelj@amis.net Izdelujemo: 3-, 4- in 5-satna točila, plastična in INOX. Ponujamo motorje za točila, plastične ventile in posode za med s prostornino 50, 70, 100 litrov. UGODNO! MIHA KUNSTELJ, s. p., ZAVRTI 41 - 1234 MENGEŠ, telefon: 01 723 80 27, GSM: 031 352 797, e-pošta: jm-kunstelj@amis.net, splet: http://mj-kunstelj.com Izdelujemo: KLOBUKE, KAPE (mreža je odporna proti vročini), ROKAVICE, JOPIČE, KOMBINEZONE ipd. SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 7 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Tehtnica - pomemben pripomoček v čebelnjaku Vlado Auguštin, vlado.augustin@czs.si Za oskrbo čebeljih družin mora imeti čebelar ustrezno opremo, orodje in priprave. Kaj vse potrebuje in v kakšni izvedbi, je odvisno od velikosti in usmeritve čebelarstva. Nekaj osnovnih čebelarskih pripomočkov mora imeti že vse od začetka čebelarjenja, saj si z njimi olajša delo in se obvaruje pred čebeljimi piki. Zelo pomemben pripomoček v čebelnjaku pa je tudi tehtnica. Veliko čebelarjev še vedno razume tehtnico kot »privilegij« premožnejših čebelarjev, tako da je naložba v ta čebelarski pripomoček na vrsti med zadnjimi. Vzrok takšnega razmišljanja je nepoznavanje tehnoloških možnosti sodobnih čebelarskih tehtnic. Naloga tega pripomočka ni samo merjenje donosa nektarja med pašo, ampak čebelarju omogoča tudi sprotno pridobivanje informacij o stanju v panjih. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko čebelar učinkovito in pravočasno ukrepa in določi primeren čas za točenje medu. Prav tako lahko načrtuje in predvidi dejavnosti, npr. selitev na boljšo pašo, hranjenje čebel itd. Poleg tega analiza podatkov, zbranih med sezono, omogoča prihodnje načrtovanje upravljanja s panji. Čebelarsko tehtnico postavimo na primerno mesto v čebelnjaku ali v posebni, nalašč zanjo in kontrolni panj narejeni hišici. Tehtnica mora biti postavljena prosto in v popolnoma vodoravni legi, da ne zmanjšamo njene občutljivosti. Kontrolni panj, ki ga postavimo nanjo, se ne sme nikjer dotikati drugih panjev oziroma sten čebelnjaka. Družina v panju na tehtnici naj bo po možnosti nerojiva in srednje močna. Če je namreč šibka ali močnejša od drugih, pridobljenih podatkov o gibanju tehtnice ne bomo mogli posploševati. Težo, ki jo ima panj, ko smo ga postavili na tehtnico, imenujemo začetna teža. Hkrati z uro, dnem in mesecem tehtanja jo zapišete v poseben zapisnik, ki ga boste poslej vodili. Tega pa vam ne bo treba početi, če ste se odločili za sodobno elektronsko SMS/ Primerka čebelarskih tehtnic GPRS-tehtnico. Zahtevane parametre, kot so datum in ura tehtanja, teža panja, relativna vlažnost zraka, zunanja temperatura, količina padavin, temperatura zalege, zračni tlak in hitrost vetra, elektronska tehtnica shrani v spomin in jih prek GPRS-prenosa podatkov pošlje na zahtevano mesto (računalnik, tablica, pametni telefon ...). S tehtnico boste torej lahko ugotavljali vse te in še druge notranje spremembe v panju, pa tudi pašne spremembe v naravi. Panj moramo tehtati vedno ob istem času, ne glede na to, ali ga tehtamo enkrat ali večkrat na dan ali na teden. Za navadna opazovanja zadostuje, da tehtamo enkrat na dan, po navadi zvečer, ko čebele prenehajo leteti. V pašnem obdobju pa je priporočljivo kontrolni panj tehtati dvakrat na dan, in sicer zjutraj pred izletom čebel in zvečer po njihovi vrnitvi. Iz podatkov, ki jih razberemo s tehtnice, si lahko marsikaj razložimo in se marsičesa tudi naučimo. Tako s tehtanjem skupnega donosa lahko ugotovimo, kdaj je treba začeti dodajanje satnic oz. naklad, da bi tako povečali prostornino panja za odlaganje nektarja in preprečili pojav rojilnega nagona. S tehtanjem ugotovimo, koliko vode v medičini izpari čez noč. Na podlagi tega podatka lahko ocenimo kakovost nabrane medičine glede na odstotek vode v njej, pa tudi to, kolikšno površino satja je treba dodati v panj, da bi dosegli maksimalen donos medičine. Prav tako nam tehtnica posreduje tudi podatke o porabi hrane. Če tehtnica dva ali več dni zapored kaže prekinitev vnosa nektarja in pokaže minus, je to znak, da je paša prenehala in da bo matica počasi zmanjševala zaleganje, če ne bomo posredovali s pogačami ali na kakšen drugačen način. Čebelarji smo po paši običajno zadovoljni, če dnevni donos zadosti dnevne potrebe čebelje družine po hrani -tedaj pravimo, da je tehtnica izravnana. Pri tem moramo upoštevati, da je ta lahko izravnana tudi na račun povečanega števila izleženih čebel in zmanjšane zaloge hrane. Ko čebele pripravljamo na prezimovanje in izenačujemo zaloge hrane v panjih, je tehtnica neprecenljiv pripomoček, prav tako pa je v tem obdobju odličen pokazatelj morebitnega medenja rastlin - še posebej nevarnega bršljana. V zimskem obdobju, to je po zazimitvi čebel, je za navadna opazovanja dovolj, če kontrolni panj tehtamo vsakih deset dni. Poraba hrane je v začetku zime minimalna in je odvisna SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 8 8 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE od gibanja temperature; najmanjša je, kadar je stalna zunanja temperatura od + 6 do - 6 °C. Januarja ali februarja, ko začne matica zalegati, se poraba hrane povečuje, to pa nam pokaže tudi gibanje tehtnice. Ob morebitni povečani porabi hrane in morebitnem pomanjkanju zalog hrane v panjih imamo tako čas za dodajanje medenih satov ali pogače. V spomladanskih mesecih postanejo dobro za-paženi panji pravi inkubatorji. Dovolj hrane in cvetnega prahu je pogoj za toploto in vzrejo mladih čebel. V tem obdobju panjev ni priporočljivo odpirati, zato je pozneje, po prvem pregledu čebeljih družin, tehtnica dober pokazatelj dogajanja v kontrolnem panju oz. v celotnem čebelnjaku. Spomladi moramo biti pozorni na pojav, ki je nasproten tistemu jeseni, kajti hitro se lahko zgodi, da je tehtnica zaradi povečanega števila izleženih čebel izravnana, družina pa je brez hrane. Tehtnice v čebelnjaku torej nimamo samo za to, da nam kaže donos, ampak tudi za to, da nam po- Oblikovanje zimske gruče Pozimi je življenje čebeljih družin precej odvisno od temperature v okolici. Z ohladitvijo se čebele postopno stiskajo v sredino gnezda, najpogosteje na mestu, kjer se je izlegla zadnja zalega. Zniževanje temperature najprej občutijo čebele na stranskih satih, zato se izmenično usmerjajo proti toplejšemu središču, kjer je tudi matica. Tako se začne oblikovati zimska gruča. V začetku je še nekoliko razpuščena in neumirjena, izraziteje se oblikuje ponoči, ko je hladneje. Šibka čebelja družina oblikuje zimsko gručo že pri dnevnih temperaturah okoli +13 °C, srednje močna pri +10 °C, močna pa šele pri +7 °C. Čebelja zimska gruča se oblikuje v pokončno raztegnjeno žogo. Naseli se v območju praznega satja, neposredno pod medenimi zalogami, njen zgornji del, približno 25 odstotkov čebel, pa je na spodnjem delu medene kape, tako da jo grejejo in pripravljajo za porabo. Ob ohladitvah se gruča stisne, ko se temperatura zviša, pa se spet razširi. Gruča se po satju, ki so ga čebele že izpraznile, v vodoravni smeri počasi pomika za hrano, tako da je v stalnem stiku s hrano nad njimi. Pomikanje za hrano je naravni instinkt. Ohranjanje toplote v zimski gruči Za ohranitev primerne toplote čebele na zunanji strani zimske gruče s tesnim prileganjem druge * Svetovalec JSSČ za tehnologijo maga reševati številne uganke, katerih rešitve bi sicer morali iskati v panju in pri tem vznemirjati čebele. Z uporabo čebelarske tehtnice zmanjšamo tudi stroške čebelarjenja, saj nam ni več treba obiskovati čebel na bolj ali manj oddaljenih stojiščih. Prav tako lahko s tehtnico preučimo prednosti posameznega stojišča, na katerem nameravamo v prihodnosti namestiti čebele. Čeprav so podatki o gibanju teže zelo pomembni za čebelarska opazovanja, pa niso edini. V dveh dneh lahko tehtnica za isti panj pokaže različen donos, čeprav se ni nič spremenilo. Vzroke teh razlik moramo torej iskati drugod, to je zunaj panja. Pri tem nam je lahko v pomoč sodobna elektronska SMS/GPRS- tehtnica, s katero lahko merimo temperaturo okolice in zalege, vlage v zraku, različnost vetra, količino padavin, skratka vse, kar vpliva na donos in življenje v panju. Še najpomembneje pa je, da ima vgrajen tudi alarm za »medvede« na dveh nogah. J k drugi oblikujejo plašč. V tem delu zimske gruče niso razmeščene samo v ulicah med sati, ampak tudi v praznih satnih celicah. Tako je zunanji plašč po večini sestavljen iz množice čebeljih telesc v obliki gosto stkane odeje, ki je razdeljena samo s tankimi stenami satnih celic. Debelina plašča je odvisna od zunanjih temperatur. Pri nižjih temperaturah se gruča stisne, debelina plašča pa se poveča. Čebela v plašču na obodu vztraja toliko časa, dokler je v njenem mednem želodčku še kaj medu v rezervi. Ko pa svo- V AŽ-panjih je priporočljivo odstraniti vrata ter jih nadomestiti s pažnim materialom. Varianta paženja s penasto gumo Paženje čebeljih družin - nuja ali odvečno delo Boštjan Kojek*, bostjan.kojek@czs.si SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 9 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE je zaloge porabi, se pomakne pod medeno kapo, da se znova oskrbi z rezervno hrano. Notranjost gruče po navadi sestavljajo mlajše čebele, tako da toplota izvira prav iz njih. Čebele grejejo okolico s presnovo medu in mehaničnimi gibi (podrhtavanje s krili in muskulature telesa). V notranjosti gruče vzdržujejo razmeroma visoko temperaturo, saj ta v sredini gruče dosega od 20-30 °C, na zunanjem obodu pa od 6-8 °C. Temperatura v sredini gnezda se pozimi zelo malo spreminja, razlike so največ do 2 °C. Temperatura v panju zunaj čebelje gruče je le za stopinjo ali dve višja od zunanje, saj čebele ogrevajo le gručo, oddajanje toplote v okolico pa je neznatno. Kdaj zapažiti? V panjih, ki jih čebelarji prehitro zapažijo (npr. že oktobra), matice predolgo zalegajo. Pozno jeseni izležene čebele nimajo več lastnosti dolgoživih čebel, zato po nepotrebnem porabljajo zaloge hrane. Poleg tega se v pozni zalegi lahko razvije ena generacija varoj več kot pri družinah, ki so prej končale zale-ganje. Zato mora čebelar poskrbeti, da matica čim prej preneha zalegati. To storimo tako, da začnemo družine krmiti takoj po zadnji paši in ga končamo nekje v začetku septembra. Krmimo večje količine hkrati, po možnosti s kapilarnim odvzemom, in ne večkrat po malem. Starejši čebelarji so krmljenje za zimo opravili »med mašama« od 15. avgusta do 8. septembra. V AŽ-panjih lahko po končanem krmljenju pustimo odprto loputo na zadnjih vratih, čebele v nakladnih panjih pa še pustimo na mrežasti podnici. Če se odločimo za paženje panjev, ga opravimo tik pred pojavom prve zalege, nekje od konca decembra do konca januarja, odvisno od kraja in trajanja zime. V AŽ-panjih je priporočljivo odstraniti vrata ter jih nadomestiti s penasto gumo, ki je dober toplotni izolator, in prepušča vlago, ki se predvsem ob začetku zaleganja ustvari v panju. Vlago na zunanji strani sušita mrzel zrak in pretok zraka skozi odprta Varianta paženja s kartonom in časopisnim papirjem vrata. Veliko čebelarjev v zadnjem času ohrani penasto gumo na zadnji strani AŽ-panja vse leto. Kot zagotavljajo, ta material zadržuje toploto zgodaj spomladi, ko je zalega občutljiva na temperaturna nihanja, poleti pa preprečuje vdor visokih temperatur v panj. Če za paženje uporabljamo papir ali karton oz. lepenko, večkrat preverimo, da se na njem ne nabira vlaga, morebiti vlažen material pa nemudoma zamenjamo. Kondenzirana odvečna vlaga povzroča plesnenje satja, zatohel panj pa ustvarja odlične možnosti za širjenje bolezni. Za čebele je vlaga večji sovražnik kot mraz. Paženje nakladnih panjev Prostostoječi nakladni panji so bolj izpostavljeni vremenskim vplivom. Nekateri čebelarji odevajo panje z različnimi gradbenimi folijami ali lepenkami in dodatnimi strehami, predvsem zaradi zaščite lesa, vendar to oteži zimsko zatiranje varoj z metodo kapanja oksalne kisline. Nakladnim panjem lahko vstavimo v notranji okvir penasto gumo, ki prepušča vlago, in s tem preprečimo nepotrebno uhajanje toplote. Če čebele prezimujemo na odprti mrežasti podnici, matice prej prenehajo in pozneje začnejo zalegati, posledica tega pa je tudi manjše število generacij va-roj in posredno je spomladi občutno zmanjšan pojav nosemavosti. Povzročitelj te kronične bolezni je eno-celični organizem, ki živi v črevesju odrasle čebele. Nosemavost zmanjša encimatsko aktivnost prebavil, razvijati pa se začne s presnovo beljakovinske hrane, ki sovpada s pojavom zalege in njenim krmljenjem. V družinah, v katerih se zalega pojavi zgodaj, je poraba hrane večja, s tem pa je večja tudi izčrpanost zimskih čebel. To gotovo ni dobro, kadar je zima dolgotrajna. Poraba hrane je v močnejših družinah, ki so nekoliko prej ostale brez zalege, manjša kot v družinah, v katerih je bila zalega pozno v jesen, nova pa se je pojavila že januarja. Poraba hrane Poraba hrane se v posameznih mesecih spreminja glede na aktivnost in moč čebelje družine. Novembra, decembra in januarja povprečna družina brez zalege porabi približno 1 kg zalog na mesec, februarja, ko se pojavi zalega, se poraba poveča na 2 kg, marca in aprila pa že na 3-5 kg na mesec. Čebelje družine čez zimo porabijo od 14-23 kg hrane. Zadostna zimska zaloga hrane je eden od najpomembnejših pogojev za preživetje in razvoj čebelje družine. Sklep Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da paženje ni nujno, temveč je pogosto nepotrebno in celo škodljivo. Temu se izognemo s pravočasnim in zadostnim krmljenjem, skrbjo za dobro zdravstveno stanje čebel 10 Slovenski čebelar 2/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE in kakovostnimi suhimi in zračnimi panji brez rež in razpok. Kljub temu da je poraba hrane v nezapaženih panjih nekaj večja, prednosti odtehtajo nekaj kilogramov krme. Zdrave in dobro nakrmljene čebele bodo boj za obstanek čez zimo izbojevale same, brez naše nepotrebne pomoči, kot so ga v milijonih let svojega obstoja. Če pa se kljub vsemu odločite za paženje, to storite konec decembra ali januarja, neposredno pred začetkom zaleganja, in to z izolacijo, ki prepušča vlago. J Viri: Fajdiga, V. (2010): Čebelarjeva opravila v novembru V: Slovenski čebelar, št. 11, november, str. 354-355. Umeljic, V. (2012): Čebelarstvo za začetnike in strokovnjake. Kamnik: Partner graf, 536 str. Na Apimondii v Koreji (II. del) Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si, in Nataša Lilek, natasa.lilek@czs.si Koreja - dežela sodobne tehnologije Od 15. do 19. septembra 2015 je v Daejeonu v Koreji potekal 44. čebelarski kongres Apimondie. Že takoj ob registraciji si dobil občutek, da si v državi, kjer je doma sodobna tehnologija, saj ob tem ni bilo niti sledu o kakšni gneči, kot se je to zgodilo pred dvema letoma v Kijevu. Vsi vstopi v kongresno dvorano so potekali samo s približanjem vstopnice čitalnikom in na enak način je lahko vsak udeleženec dobil tudi potrdilo o udeležbi. Na sodobno tehnologijo se zanašajo tudi taksisti, vendar se ta ni izkazala za najboljšo rešitev, saj so pot do hotela vedno zgrešili. Njihovi največji pomanjkljivosti sta, da ne znajo niti besede angleško in da ne znajo brati latinice. Kongres Apimondie je za udeležence ČZS potekal v znamenju promocije razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel. Tudi predsednik Apimondie v odhajanju g. Gilles Ratia se je v svojem nagovoru ob odprtju kongresa zahvalil ČZS za odlično pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel. V svojem govoru je poudaril še dva cilja, ki jima bo Apimondia sledila v prihodnjih letih. Prvi je zmanjšanje izgub čebel, drugi pa boj proti nepristnim čebeljim pridelkom. Znanstveno delo kongresa Apimondie O nepristnih čebeljih pridelkih je bila organizirana tudi okrogla miza, na kateri so sodelovali predstavniki laboratorijev, ki se ukvarjajo z ugotavljanjem takšnega medu. Znanstveniki pospešeno iščejo in izpopolnjujejo metode za ugotavljanje nepristnega medu. Za ta namen je vse bolj uporabna tudi nuklearna magnetna resonanca (NMR), slovaški znanstveniki pa so odkrili poceni metodo, ki temelji na določanju proteinov v medu. Kljub temu da ta še ni uradno priznana in usklajena, pa lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo v kratkem. V okviru znanstvenega dela kongresa je vzporedno potekalo več plenarnih predavanj, simpozijev, okroglih miz, delavnic in predstavitev posterjev. Kot navadno so bila predavanja razdeljena v sedem sklopov: ekonomija, biologija, zdravje, opraševanje * Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane in rastlinstvo, tehnologija in kakovost, apiterapija ter čebelarjenje za podeželski razvoj. Povzetek zanimivejših predavanj o medu Miguel Vilas-Boas iz Portugalske je predstavil lastnosti sivkovega medu, ki je tudi eden izmed najbolj tipičnih medov Portugalske. Kot je povedal, je njihova največja težava v tem, da sivkov med velikokrat ne ustreza mednarodnim predpisom, ki veljajo za med, predvsem v vrednosti diastaznega števila, ki je velikokrat nižje od predpisane meje (pri 55 % vzorcev je bila vrednost diastaznega števila manj kot 8). Razloga za takšne rezultate še niso odkrili. Ufuk Alpat iz Turčije je predstavil opredelitev turškega borovega medu, ki je bila izvedena v letih od 2010-2014. V 8750 vzorcih borovega medu so analizirali vsebnost vode, električno prevodnost, proste kisline, diastazno število, HMF, prolin, sladkorje ..., izvedli so mikroskopsko identifikacijo (vsebnost škroba in elementov mane oz. cvetnega prahu), prav tako so analizirali funkcionalne lastnosti tega medu, kot so npr. vsebnost mineralov in fenolnih spojin, ter njegovo antioksidativno učinkovitost . Povprečne vsebnosti vode, električne prevodnosti, prostih kislin, diastaznega števila in HMF so bile v skladu s standardi EU. Skupina nakladnih panjev nedaleč od Daejeona. V središču mesta pa je vedno več urbanih čebelarjev, ki imajo svoje čebele na strehah hiš. 11 Slovenski čebelar 2/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Kamila Mitrowska iz Poljske je predstavila, kako lahko antibiotiki iz voska prehajajo v med. Mag. Andreja Kan-dolf Borovšak iz Slovenije je govorila o tem, kako se ob uporabi zdravila Check-Mite po panju širi kumafos, podobno kot je bilo objavljeno v novembrski številki naše revije. Zelo zanimivo je bilo predavanje Wal-terja Haefekerja iz Nemčije. V nemškem medu so ugotovili gensko spremenjene organizme (GSO), zato med označili kot ne-nemški, saj v tej državi ni dovoljeno gojiti gensko spremenjenih organizmov. Ko so ugotavljali, kako so se GSO znašli v medu, so ugotovili, da je čebelar svoje čebele spomladi krmil s pogačami, ki so vsebovale gensko spremenjeno sojo. To je še en dokaz, kako previdni moramo biti pri krmljenju čebel, saj se krma za čebele vse prehitro znajde v medu, posledica tega pa je nepristen med. Abera Belay iz Etiopije je predstavil poglavitne značilnosti etiopskega medu. Etiopija je namreč največja proizvajalka medu v Afriki. V vzorcih so analizirali vsebnost vode in vodne aktivnosti, skupnih kislin, HMF in sladkorjev ter merili barvo. Kot je dejal, so bili vsi analizirani vzorci v skladu s standardi EU. Živoslav Tesic iz Srbije je predstavil fenolne in sladkorne značilnosti nektarja nekaterih medovi-tih rastlin. V nektarju akacije, lipe in oljne ogrščice so določali so fenolne kisline, flavonoide in njihove glikozide. Glede na dosegljive standarde so v njih ugotovili 15 različnih vrst sladkorjev. V vseh vzorcih nektarja sta bili najbolj zastopani fruktoza in glukoza, lipov nektar pa je v primerjavi z nektarjem drugih dveh rastlin vseboval statistično značilno največ saharoze. Takšen je bil slovenski razstavni prostor. Obiskovalce so najbolj zanimale fotografije naših čebelnjakov, kakršnih nimajo nikjer drugod po svetu. Ta fotografija je nastala ob slovesnem sprejetju sklepa vodstva Apimondie, da naj 20. maj postane svetovni dan čebel. Čebelarska zveza Slovenije je tudi že predlagala zastavo, ki naj bi jo tisti dan izobesili po vsem svetu. Ob g. Boštjanu Noču, predsedniku slovenskih čebelarjev, sta na njegovi desni dozdajšnji predsednik Apimondie, Francoz Gilles Ratia, na njegovi levi strani pa na novo izvoljeni predsednik svetovne čebelarske organizacije, Irec Philip McCabe. Povzetek zanimivejših predavanj o propolisu Zanimiv model pridelave propolisa imajo v Turčiji. Podjetje SBS LLC je pogodbo o pridelavi propolisa sklenilo s čebelarji, ki skupaj čebelarijo z 20.000 čebeljimi družinami, a po pogodbi pridelava propolisa poteka pod njihovim nadzorom. Čebelarji morajo mrežice vstaviti na vrh panja, v čebeljih družinah ne smejo uporabljati kemičnih sredstev, čebelariti morajo stran od industrijskih con, avtocest in mest. Ko so mreže polne, pa propolis poberejo predstavniki podjetja in ne čebelarji. V vsakem vzorcu ugotavljajo vsebnost antibiotikov, pesticidov in težkih kovin. Azijski znanstveniki veliko truda vlagajo tudi v standardizacijo propolisa, vendar je ta zaradi njegove raznovrstnosti zelo težavna. To delo ne bo nikoli opravljeno, če se znanstveniki ne bodo povezovali in če ne bodo analizirali propolisa z vseh celin. Jairo Bastos iz Brazilije je predstavil izzive na področju analiz brazilskega zelenega propolisa. Zaradi ugotovljenih zdravilnih vplivov (antimikrobni, protivnetni ...) zdaj razvijajo vse potrebno za proizvodnjo tega propolisa, tako da ga bodo lahko ponudili tržišču. Antonios Cagkarakis iz Grčije je predstavil raziskavo o pridobivanju propolisa na mrežicah različnih vrst ter vpliv teh pripomočkov na količino in kakovost pridobljenega propolisa. Zelo podobno raziskavo pri nas izvaja kolega Tomaž Samec. Elena Vahonina iz Rusije je predstavila vsebnost flavonoidov v propolisu. Ta naj bi namreč vseboval veliko količino biološko aktivnih sestavin flavonoidov, zato bi ga lahko uporabljali tudi za izdelavo medicinskih in prehranskih dopolnil. 12 Slovenski čebelar 2/2016 Letnik CXVIII IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Povzetek zanimivejših predavanj o cvetnemu prahu Carlos Zuluaga iz Kolumbije je govoril o problematičnosti sporopolenina, ki ga vsebuje ovojnica cvetnega prahu, saj obstajajo vse večji dvomi o njegovi prebavljivosti. V zvezi s tem je predstavil uporabo encimskih hidrolizatov, ki naj bi povečevali prebavljivosti peloda. Cilj njegove raziskave je bil z uporabo toplotne obdelave in komercialnih prote-az povečati ekstrakcijo beljakovin, skupnih fenolnih spojin in antioksidativno učinkovitost. Ta cilj je tudi dosegel, saj je poročal o višji vsebnosti beljakovin (za 18 %), fenolnih spojin (za 106 %) in tudi o večji antioksidativni učinkovitosti (za 68 %). Z elektronsko mikroskopijo je potrdil, da je bila zunanja ovojnica (eksina) cvetnega prahu pretrgana, to pa je pripomoglo k dostopnosti bioloških in hranilnih sestavin. Nataša Lilek iz Slovenije je predstavila kemijske analize cvetnega prahu osmukanca, izvedene v okviru trajnostnega projekta Za medeno prihodnost (Hofer). Predstavila je ugotovitve leto dni trajajočega poskusa, med katerim so izvajali tako mikroskopsko identifikacijo cvetnega prahu kot kemijske analize, vključno z določanjem težkih kovin v cvetnem prahu. Povzetek zanimivejših predavanj o vosku in matičnemu mlečku Ivana Tlak Gajger iz Hrvaške je predstavila vrednosti težkih kovin v vosku, ki so posledica različnih virov onesnaževanja. Vrednosti niso bile nizke, zanimivo pa je, da so bile nekoliko nižje v satnicah, izdelanih iz tako onesnaženega voska, saj so za njihovo izdelavo uporabili le zgornje plasti staljenega voska, ki niso bile v stiku s steno posode. S tem je dokazala, da so bili eden izmed virov onesnaženja tudi kovinski deli opreme za taljenje in čiščenje voska ter za izdelavo satnic. Ming Xu iz Kitajske je povedal, da je na svetovnem tržišču več kot 90 % matičnega mlečka, proi- Na tekmovanje najboljših vrst medu je prispelo veliko vzorcev z vsega sveta. Za ljubitelje čebelarske literature je bilo na voljo kar nekaj zanimivih knjig v različnih jezikih, tudi v kitajščini in arabščini. zvedenega na Kitajskem (leta 2010 so ga proizvedli 4000 ton). Največja tržišča za kitajski matični mleček so Evropa, ZDA in Južna Azija. Povzetek zanimivejših predavanj o apiterapiji Za čebelarje je bilo zelo koristno predavanje predsednika komisije za tehnologijo pri Apimondii Etienna Bruneauja iz Belgije. Predstavil je prve korake dobre čebelarske prakse pri pridelavi čebeljih pridelkov, namenjenih za apiterapijo. Seveda ni omenil, da morajo biti čebelji pridelki brez kakršnih koli primesi, saj je to samoumevno. Za pridobivanje čebeljih pridelkov, namenjenih za apiterapijo, mora biti čebelnjak postavljen v neokrnjeni naravi, čebele pa morajo biti krmljene samo s čebeljimi pridelki, pridelanimi na istem stojišču. Med je treba pridobivati iz čim manjših satov, da je točenje pogostejše, vsebovati mora manj kot 18 % vode, ne smemo ga segrevati, v kozarce pa ga polnimo takoj po točenju. Cvetni prah pobiramo dvakrat na dan in ga v 30 minutah po pobiranju zamrznemo, sušimo pa ga lahko pri največ 32 °C. Če nameravamo pridobivati matični mleček, družine ne smejo prejemati druge hrane kot med. Opozoril je tudi, da segrevanje propolisa in izpostavljanje tega pridelka zraku zmanjšata njegovo učinkovitost. Predstavil je tudi pridobivanje apilarnila in ličink matice, oboje pa je pri nas še precej v povojih. G. Bruneau je obljubil, da bo prispevek o dobri praksi napisal posebej za Slovenskega čebelarja. Christina Pavel iz Romunije je predstavila ajur-vedski pristop k senzorični analizi medu. Ajurveda za vsako zdravstveno težavo zagovarja osebni pristop glede na konstitucionalne lastnosti (tipe) ljudi. Na tak način je mogoče ugotoviti tudi kakovost posameznih vrst medu, ki dandanes niso najbolj cenjeni, čeprav so lahko primerni npr. za specifične zdravstvene namene. Catherine Flurin iz Francije je predstavila cer-tifikacijsko shemo za srečne čebele in srečne čebelarje, imenovano Gentle Beekeeping®. Gre za SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 13 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE holistični pristop in spoštovanje do čebel, poglavitna pa so tri načela: 1. spoštovanje čebeljega panja, 2. nežno pridobivanje medu in drugih pridelkov in 3. okrepljeno okolje v panju. Gre za prostovoljno shemo, standardi pa naj bi temeljili tako na objektivnih in merljivih merilih kot tudi na znanstvenih analizah pridelkov in zemlje, na kateri stojijo čebelji panji. Shema Gentle Beekeeping® naj bi tako ponujala spekter terapevtskih praks, ki temeljijo na občutljivem pristopu do čebel in njihovih vibracij. Druge predstavitve Dr. Peter Kozmus iz Slovenije je v okviru simpozija o genetiki in vzreji predstavil organiziranost in delo Čebelarske zveze Slovenije kot Priznane rej-ske organizacije. V svojem predavanju je predstavil slovensko čebelarstvo ter kranjsko čebelo in njene odlike, po katerih je znana po vsem svetu, govoril pa je tudi o prizadevanjih slovenskih vzrejevalcev in drugih čebelarjev, da bi na ozemlju države tudi v prihodnje ohranili kranjsko čebelo. V strokovnem delu, namenjenem tehnološkim vprašanjem, so bili med drugim predstavljeni sistemi za merjenje donosov, podobnih kot jih poznamo v Sloveniji. Prav gotovo pa je bilo najbolj množično obiskano predavanje avstralskega strokovnjaka Cedarja Andersona, ki je predstavil panj, iz katerega se med toči sam in pri katerem ni potrebno točenje medu, kot ga poznamo. Tak panj smo prek spleta že občudovali tudi v Sloveniji. G. Anderson je povedal, da ima od objave na spletu samo za odgovore na vprašanja o panju zaposlenih deset ljudi. O priročnosti rešitve presodite sami, saj si jo lahko ogledate na povezavi: www.honeyflow.com. _l Novice iz sveta Nemčija Vsi akaricidi, torej sredstva, ki jih čebelarji uporabljamo za zatiranje va-roj, negativno vplivajo na čebele. To velja tako za tista sredstva, ki vsebujejo amitraz, ku-mafos, fluvalinat in flumetrin, kot tudi za tista, ki jih uporabljamo v ekološkem čebelarjenju, na primer eterična olja in organske kisline. Ameriški čebelarji pa poročajo, da sredstvo HopGuard, v katerem je aktivna snov beta hmeljna kislina, stimulativno vpliva na čebelje družine. Da bi se prepričali, ali ta trditev drži, so na Inštitutu za biologijo Univerze v Berlinu izvedli zanimiv poskus. Izbrali so dva opazovalna panja, v katerih sta bila eden vrh drugega položena po dva sata s čebelami, medom in zalego, tako da je bilo mogoče skozi steklo z obeh strani opazovati vedenje vseh čebel. V Varroa Contrat I hf r.; - v iohjunn TV ïl Hirusl To Bi H HopGuard i OuMl Ihv HopGuard - embalaža in trakovi 14 enem in drugem panju sta bili enako stari matici iste matere in tudi družinici sta bili enako močni. Nato so z oštevilčenimi ploščicami v vsaki družinici označili po 250 na novo izleženih mladih čebel delavk. V poskusni panj so vstavili trak, prepojen s hmeljno kislino, v drugi, kontrolni panj pa niso vstavili traku. Vsak dan so po štiri ure redno opazovali vedenje čebel: izletava-nje iz panjev, hranjenje zalege, čistilni nagon in smrtnost označenih čebel. Že po prvih dvanajstih dneh je v kontrolnem panju umrlo 66 % označenih mladih čebel, v testnem s hmeljno kislino pa samo 33 %. Glede števila čebel, ki so izletale iz panjev, sprva ni bilo opaziti nikakršnih razlik, po desetih dneh pa se je povečalo število izletov mladih označenih čebel iz kontrolnega panja, ki po navadi v svojem domu še opravljajo hišna dela. Domnevali so, da je zaradi pomanjkanja pašnih čebel del hišnih čebel predčasno odletel na pašo. Odgovora na vprašanje, zakaj se je zmanjšalo število normalno starih pašnih čebel, niso našli. V testnem panju se je z nego zalege ukvarjalo 11 odstotkov čebel, v kontrolni družini pa samo 8 odstotkov. Tudi glede panjske higiene se čebele v testnem panju precej prekašale tiste v kontrolnem. Vse torej kaže, da beta hmeljna kislina v resnici stimulativno vpliva na vedenje čebel, kot so poročali ameriški čebelarji. Ker so poskus izvedli samo v dveh opazovalnih panjih na dva sata, bo treba v prihodnje njihovo vedenje raziskati še v gospodarskih panjih. Proizvajalec akaricida s trgovskim imenom HopGuard upa, da bo do konca leta 2016 to sredstvo dovoljeno uradno uporabljati tudi v EU. J Franc Šivic Vir: Rademacher, E., in sod. (2015): Mit Hopfen gegen die Varroa, Imkerfreund. Št. 12, december, str. 20. Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII „G SMGO Moje čebelarjenje in vrednost blagovne znamke j Janez Klemenčič, janez.k38@gmail.com Za čebelarjenje sem se odločil leta 2010, in to tako rekoč čez noč, brez kakršnega koli predznanja o čebelah. Pozimi sem se vpisal v ČD Škofja Loka, katerega dom stoji prav v naši vasi Brode pri Škofji Loki. V zimskih mesecih v čebelarskem domu potekajo različna čebelarska izobraževanja, ki sem se jih tudi sam vestno udeleževal in pridobival znanje. Že prvo leto je moj čebelarski mentor postal Ludvik Božnar, eden izmed najbolj izobraženih čebelarjev v tem delu Slovenije. Prav on mi je tudi podaril prva dva roja ter mi posredoval veliko znanja, za kar sem mu še posebej hvaležen. Že naslednje leto sem se udeležil 42-urnega izobraževanja za čebelarje začetnike. Leta 2013 sem sam izdelal prvo prevozno enoto za AŽ-panje ter začel prevažati čebele na paše po vsej Sloveniji. Prav to leto sem iz radovednosti, kakšna je kakovost mojega medu, prvič oddal štiri vrste svojega medu v ocenjevanje, in sicer akacijevega, lipovega, kostanjevega in hojevega. Za vse štiri sem prejel zlato medaljo, za povrhu pa še šampiona za akacijev med. Že prvo leto svojega sodelovanja na ocenjevanju medu sem tako prejel naziv »prvak medu Gorenjske 2013«. To mi je dalo še poseben polet pri mojem čebelarstvu. Vedel sem, da sem na pravi poti. Poklical sem na ČZS in se zanimal, kako bi se lahko vključil v blagovno znamko SMGO. Dali so mi telefonsko številko terenskega svetovalca, pristojnega za naše območje. Ob obisku mi je pojasnil, kaj vse zahteva ta blagovna znamka: katere pogoje mora čebelar izpolnjevati, kakšno dokumentacijo je treba voditi, kakšno opremo mora uporabljati. Nato je za laboratorijsko analizo vzel še vzorec medu. Pokazal sem mu tudi točilnico in skladišče za med. Še posebej je poudaril, kako zelo je pomembno, da med točimo izključno iz točil, primernih za živila in da ga v takšnih posodah tudi skladiščimo. Prav tako je zelo pomembna tudi higiena, in to tako čebelarja kot točila in posod za skladiščenje medu, ter vse čebelarske opreme, ki je v stiku s čebelami in z medom. Tudi sam uporabljam sodobno točilo ter posode za skladiščenje in točenje medu iz nerjavečega jekla. Med točim v posebej pripravljenem prostoru, ki je čist in primerno opremljen, da ga je mogoče temeljito očistiti tako pred točenjem kot tudi po njem. Dosledno pa se držim tudi načela, da se uspešno in kakovostno SMGO-števec Število novih članov SMGO v novembru 2015 8 Število vseh članov SMGO novembra 2015 272 Za vključitev v kakovostno shemo »Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo« navežite stik z go. Natašo Lilek: po tel.: 040/436 519 ali 01/729 61 29 oz. na e-naslovu: natasa.lilek@czs.si . Več informacij najdete na spletni strani www.slovenskimed.si pod rubriko SMGO. Vse uporabnike sistema SMGO, ki za leto 2015 še niso posredovali poročila o porabljenih prelepkah in količini medu, označenega s SMGO, prosimo, da to storijo v čim krajšem času. SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 15 SMGO čebelarstvo gradi na mladem satju, ki je pogoj za zdrave in močne družine, samo takšne pa pridelajo kakovosten in neoporečen med. Ves med polnim izključno v tipizirane kozarce za slovenski med. Imamo štiri različne in lepo oblikovane kozarce za slovenski med, na katere smo lahko ponosni vsi slovenski čebelarji, zato vam polagam na srce, da jih tudi uporabljate. Ves med točim izključno v nove kozarce, uporabljam pa tudi nove pokrove; že uporabljenih je zelo malo ali skoraj nič. S čiščenjem nalepk s kozarcev in vnovičnim pomivanjem je tudi preveč dela in stroškov. Zdaj čebelarim s približno 60 AŽ-panji, tako da tudi v povprečnem letu natočim kar nekaj medu. Ves med, ki ga pridelamo, prodajamo z blagovno oznako »SLOVENSKI MED«. Pridelujemo kakovosten in varen med. Nad DELO ČEBELARJA Predstavitev Januar je čas dobrih želja in hkrati tudi čas velikih pričakovanj čebelarja v novem letu. Zame je velik izziv in tudi velika čast pisati mesečna čebelarjeva opravila. Ta bodo letos usmerjena predvsem v tehnologijo čebelarjenja v AŽ-panjih, katere rezultat sta proizvodnja medu in pridobitev rezervnih družin. Čebelarim na južni strani Pohorja na okoli 340m nadmorske višine. Pogoji za čebelarjenje na tem delu pod Pohorjem so relativno dobri, imamo dobro spomladansko pašo, kasneje pašo na smreki in kot zadnjo na kostanju. Če se pomikamo višje v gozdove Pohorja pa imamo tudi pašo na javorju in hoji. S čebelarstvom se ukvarjam od leta 1995. Z očetom sva začela čebela-riti s šestimi čebeljimi družinami, vendar so se te do zdaj namnožile v več kot 300 panjev v treh prevoznih zabojnikih, nekaj pa jih je tudi v stalnih čebelnjakih. Čebele, ki jih prevažamo, so naseljene v 11+3-sa- Čebelarim z 11+3-satnimi AŽ-panji, saj so ti po mojih izkušnjah gospodarnejši. pridelavo izvajamo interni nadzor, čebelarimo v skladu s smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki temelji na načelih sistema HACCP, zato je za vsak kozarec medu zagotovljena sledljivost. Ugotovimo lahko, kje je pašni okoliš, kje točen, koliko je istega medu, kdaj je bil točen in tudi kam je bil prodan. Vsak kozarec ima svojo zaporedno številko in serijsko lot številko. Pri prodaji opažam, da stranke vedno več pozornosti namenjajo kakovosti in videzu izdelka. Pri tem mi zelo veliko pomaga tudi blagovna znamka SMGO. Zaradi te znamke lahko med prodam po kak evro višji ceni, če so stranke zadovoljne s kakovostjo, pa se tudi rade vračajo. Zato tudi preostalim slovenskim čebelarjem priporočam: vključite se v blagovno znamko SMGO ter bodite ponosni na svoj med in na našo kranjsko čebelo - sivko! J tne AŽ-panje, za vzrejo rezervnih družin pa uporabljamo polovične 9-satne AŽ-panje. Leta 2010, ko sem se kot vodja Opazovalno-napovedovalne službe me-denja zaposlil pri Čebelarski zvezi Slovenije, sem se poklicno začel ukvarjati tudi s čebeljimi pašami. Na podlagi izkušenj pri delu sem pridobil veliko čebelarskega znanja ter ga uspešno vnesel tako v svojo prakso kot v svoje delo s čebelami. Vsi zainteresirani ga lahko pridobijo v obvestilih ONS in na usposabljanjih, zdaj pa tudi v tej rubriki. Ugotovil sem namreč, da je čebelarjenje lahko donosno samo na podlagi znanja. Januar - čebele mirujejo, čebelarji pač ne Zadnja leta so podobno kot čebelarske letine vedno bolj nepredvidljiva, zime pa vedno bolj mile. Kljub temu se v tem mescu po navadi pojavi nekoliko dolgotrajnješa ohladitev in tudi nekaj snega. Ta mesec je sicer za čebele čas mirovanja; družine so tesno stisnjene v zimsko Moja prevozna enota na kostanjevi paši na južnih obronkih Pohorja V7 Čebelarjeva opravila v januarju Jure Justinek - Zgornja Ložnica, jure.justinek@czs.si 16 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII DELO ČEBELARJA gručo, so povečini brez zalege in ob minimalni porabi hrane pričakujejo toplejše dni, ki se bodo morda pojavili že januarja, morda februarja ali pa šele marca. Za naše čebele bomo naredili največ, če jih bomo pustili pri miru. Če jih do zdaj še nismo opažili, jih tudi zdaj ni treba, temveč to naredimo februarja, ko bo matica ob prvih večjih vnosih svežega cvetnega prahu spet začela intenzivneje zalegati. Občasno obhodimo čebelnjak ali stojišče in preverimo, ali je vse tako, kot mora biti. Snega ni treba odstranjevati, prav tako tudi ni treba ničesar trositi po tleh. Po mojih izkušnjah to bolj škodi kot koristi, saj če raznega listja, žaganja ali drugega materiala natrosimo preveč, le to preprečuje soncu, da bi sneg spodaj hitreje skopnel. V tem mesecu najlaže ugotovimo, ali je lokacija našega čebelnjaka oz. stojišča primerna za čebele. Če je osončena, brez megle in če sneg hitro skopni, je to dobro, če pa pozimi ni sonca in se tam zadržuje še megla, premislimo o morebitni preselitvi. Pozimi so nadloga tudi ptice, ki se zadržujejo v bližini in na bradah iščejo mrtvice. Kako jih učinkovito pregnati, ne vem, vem pa, da je bolje, če v bližini stojišča ne postavljamo krmilnic, ker jih te le še bolj privabljajo v bližino. Če smo radovedni, kako čebele prezimujejo, lahko uporabimo gumijasto cevko, ki jo potisnemo skozi žrelo in poslušamo njihovo rahlo brenčanje. Skozi žrelo lahko tudi posvetimo z baterijsko svetilko in tako vidimo, koliko mrtvic je na podnici. Na omenjena načina sicer lahko ugotovimo le to, ali je družina živa, to pa je tudi dovolj, ker v tem obdobju tako ali tako ne moremo storiti ničesar. Ob obeh posegih ne trkamo po panjih oz. ne povzročamo ropota. Ko sem začel čebelariti, sem iz radovednosti tudi pozimi odprl kak panj in s svetilko gledal, koliko ulic zaseda družina, vendar sem bil potem le še bolj negotov glede tega, kako se čebele počutijo. Nekatere družine so včasih zasedale zgolj po tri ulice, to pa me je takrat vznemirilo. Kljub temu so se spomladi ob pravilni oskrbi razvile v močne družine, velikokrat celo v močnejše kot tiste, ki so bile številnejše. Zdaj pozimi panjev ne odpiram več in enako svetujem tudi vam, razen če v tem času še opravljate zimsko zatiranje varoj. Tako z manjšo negotovostjo pričakamo pomlad in čas, ko jim spet lahko pomagamo. Ta mesec torej pri čebelah ne počnemo veliko. Lahko se začnemo pripra- Vejica hoje z vidnimi jajčeci zarodnic zelene hojeve ušice vljati na novo sezono in jo načrtovati, poleg tega pa aktivno tržimo, kar smo pridelali, in se izobražujemo. Vosek, satniki, izobraževanje Sam v tem mesecu pripravim vosek, ki sem ga skuhal, in ga menjam za satnice. Svetujem, da uporabljate svoj vosek oz. tistega, ki mu zaupate, da ne vsebuje nikakršnih ostankov. Kupimo ustrezno količino novih satnikov, po potrebi pa tudi panjev in drugega potrošnega materiala. Zdaj je tudi idealen čas za žiče-nje satnikov, osebno pa to delo z veseljem prepustim preostalim družinskim članom, sam pa na koncu preverim, kako je delo narejeno. Satnik mora biti kakovostno izdelan, luknjice za žico natančno izvrtane točno na sredini, na vsaki strani po 6 krat. Najbolje je če so izvrtane prva in zadnja navpično na sredini pa v obliki dvojnega w saj je s tem kasneje manj možnosti posedanja satov. Po mojem mnenju pa je za posedanje satov v večji meri kriva slaba kakovost satnic kot pa način žičenja. Odkar uporabljam satnice iz lastnega voska in je teža ene satnice za AŽ-panj od 95 do 105g se mi nobena nikoli ne posede niti pri prevozih. Ker so večeri dolgi, si jih lahko krajšamo z brskanjem po spletu, na katerem je vedno več informacij o čebelah in čebelarstvu nasploh. Udeležimo se tudi občnih zborov čebelarskih društev in predavanj, ki jih organizirajo. V čebelarstvu znanja ni nikoli preveč, zato te možnosti izrabimo tako za izobraževanje kot tudi za druženje. Zanimive novosti, ki jih slišimo, v svoje čebelarstvo vnašamo postopno in sproti preverjamo rezultate. Če smo z njimi zadovoljni, jih uvedemo v svoje čebelerstvo, v nasprotnem pa jih opustimo. Pri tem morata biti vsa naša skrb in tehnologija usmerjeni v pridelavo varnih čebeljih pridelkov, tj. pridelkov brez ostankov kemičnih sredstev, ter v vzrejo močnih in zdravih čebeljih družin. V vprašanje, kateri panj je najboljši, ne bom posegal, sam pa mislim, da je klasični 9-satni AŽ-panj premajhen. Velikokrat me kdo želi prepričati, da je 10-satni AŽ-panj za naše pašne razmere povsem dovolj ter da v večjih panjih čebele samo več pojedo, da so paše prekratke itd. Vendar če ena družina v večjem panju samo na eni paši prinese po 7-8 kg več medu, se to že splača. Če teh 7 kg pomnožimo s številom družin in zmožek preračunamo v denar, je to čisti bonus. Tudi dela in posegov je manj, ker imajo čebele več prostora za zalego in odlaganje medičine. Več o tem v prihodnjih prispevkih. Kako bo z medenjem ...? Januarja lahko tisti, ki jih poleg čebelarjenja zanima še gozdno medenje, ugotavljajo, kako bo z medenjem smreke in hoje. Dobljeni rezultati bodo orientacija, kaj lahko pozneje kje pričakujemo. Na smreki ugotavljamo navzočnost velikega in malega smrekovega kapar-ja tako, da na stojišču, na katerega vozimo čebele na SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 17 DELO ČEBELARJA smrekovo pašo, ali iz svoje okolice z zdrave in oson-čene smreke narežemo nekaj do 30 cm dolgih smrekovih vejic, jih damo v vazo z vodo in jo postavimo na toplo. Čez nekaj več kot 14 dni se kapar, če je ta na njih, razvije, tako da ga lahko vidimo. Več kot jih je, boljše medenje lahko pričakujemo in nasprotno. V tem obdobju lahko medenje hoje ocenjujemo tudi na podlagi števila zimskih jajčec zelene hojeve ušice. Zimska jajčeca zarodnic so na spodnji strani jelovih iglic; velika so 4-6 mm ter temno zelene barve in podolgovate ovalne oblike. Kolikor več jih našteje- mo, toliko boljše medenje hoje lahko pozneje pričakujemo. Tako pri smreki kot pri hoji moramo takšna opazovanja izvajati več let zapored ter vzorčiti in opazovati vedno na istih drevesih. Po večletnem opazovanju bodo naše napovedi za vzorčena območja vedno bolj točne, seveda pa se moramo zavedati, da so to le prve ocene, resnično stanje pa je odvisno od vremenskih vplivov, ki še sledijo. Ta mesec se bomo torej več izobraževali, čebele pa opazovali bolj od daleč, tako da jim bomo zagotovili mir. Sami se bomo postopno - kot tudi one same - pripravljali na toplejše dni. J ZDRAVJE ČEBEL Ukrepi za zaščito zdravja čebel v januarju Suzana Skerbiš* ,suzana.skerbiš@vf.uni-lj.si Januar je po navadi najbolj mrzel mesec, zato ni priporočljivo, da po nepotrebnem posegamo v panje. Čebelja družina je na satih s hrano stisnjena v gručo. Zdravih družin skoraj ne slišimo, le če pihnemo skozi žrelo, se oglasijo z značilnim tihim brenčanjem. Če je družina zdrava, ob toplih sončnih dnevih izletava na čistilni izlet. Čebelje družine, ki jih pestijo različne bolezni (nosemavost, povečana napadenost z varojami in druge bolezni), so med prezimovanjem zelo nemirne. Takšne družine šumijo in izletavajo ob vsaki priložnosti. Čebelar naj v čebelnjaku mirno in ob čim manjšem vznemirjanju čebel postori samo najnujnejša opravila. • Med čistilnim izletom naj opazuje čebele. • Po čistilnih izletih naj nabere vzorec najmanj 100200 odraslih mrtvih čebel ter ga odda območnemu veterinarju za preiskavo povzročiteljev čebeljih bolezni. Mrtve čebele naj nabere na bradah in podnici * Dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Nova Gorica - Sežana panjev ter pred čebelnjakom. Vzorec mrtvih čebel naj shrani v papirnato embalažo (kuverta, škatlica, vrečka) in nanjo napiše svoje podatke: ime, priimek, naslov, število čebeljih družin in SI čebelnjaka. • Vsako odmrtje čebeljih družin naj sporoči veterinarski službi NVI. Priporočam, da čebelar pred obiskom veterinarja v Dnevnik veterinarskih posegov (če tega še ni naredil) vpiše ukrepe, ki jih je izvajal za zatiranje varoj: - spremljanje napadenosti z varojami (čas spremljanja ter število odpadlih varoj pri posameznih ukrepih); - zatiranja varoj (čas zatiranja, zdravilo, s katerim je zdravil čebele). Vsi ti podatki bodo tako čebelarju kot veterinarju pomagali pri iskanju vzroka propada čebeljih družin. • Ob toplem vremenu naj preveri zalogo hrane v družinah. Predvsem čebelarji na območjih, na katerih je jeseni izdatno medil bršljan, naj preverijo ■ Obvestilo veterinarjev Nacionalnega veterinarskega inštituta VF, pristojnih za zdravstveno varstvo čebel Čebelarje obveščamo, da lahko redna obvestila s področja zdravstvenega varstva čebel spremljajo na spletni strani Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: www.vf.uni-lj.si/si/zdravstveno-varstvo--cebel/. Tam bodo našli informacije o pristojnih veterinarjih za področje zdravstvenega varstva čebel, njihovih naslovih in kontaktnih številkah, informacije o veterinarskih izobraževanjih, zdravljenju čebel in prometu z njimi. Na spletni strani bodo objavljeni tudi odgovori strokovnjakov na najpogostejša vprašanja čebelarjev o zdravstvenem varstvu čebel. Čebelarji in čebelarska društva naj svoja vprašanja posredujejo neposredno pristojnemu območnemu veterinarju VF NVI. Če želijo, da bi bila datum in tema izobraževanja s področja zdravstvenega čebel objavljena tudi v glasilu Slovenski čebelar, se morajo z območnim veterinarjem za izobraževanje dogovoriti najpozneje do 10. v mesecu za naslednji mesec. Veterinarji VF NVI, pristojni za zdravstveno varstvo čebel 18 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII hrano ob gnezdu. Sate s kristaliziranim medom ob gnezdu naj zamenja, če le ima v rezervi lahko prebavljivo hrano v satih. • Kdor pri čebeljih družinah še ni izvedel zimskega zatiranja varoj, naj to naredi čim prej, kajti matica začne znova zalegati že v drugi polovici januarja in po 20. januarju v panjih že lahko pričakujemo pokrito zalego. Pojav zalege v panjih nam pokažejo posamezne ZDRAVJE ČEBEL ploščice voska med zimskim drobirjem, vlažna vratca panja oz. panjskega opaža ter svetlo rjave mlade varoje. Navzočnost mladih varoj v drobirju je znak, da je zimsko zatiranje varoj zamujeno in da v novi sezoni lahko pričakujemo večje težave z varojami. Zimski meseci so tudi čas za veterinarska izobraževanja. J VPRAŠANJA IN ODGOVORI Kako postopati ob neželenih učinkih akaricidov pri zdravljenju čebel? Sprašuje: ČZS. Na vprašanja odgovarja: Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Kaj je farmakovigilanca in kdo jo spremlja? Farmakovigilanca je sistem odkrivanja, ocenjevanja, razumevanja in preprečevanja neželenih učinkov zdravil in drugih spoznanj o njihovi varnosti ter ukrepanja za upravljanje in zmanjševanje tveganja, povezanega z zdravili. Naloga veterinarske farmako-vigilance je zagotoviti varno uporabo zdravil pri živalih, varnost hrane živalskega izvora, varnost ljudi, ki so v stiku z zdravili, in varnost okolja. Veterinar, ki pri svojem delu ugotovi neželene učinke zdravil za uporabo v veterinarski medicini ali posumi nanje, o tem v skladu z zakonom o zdravilih in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi obvesti imetnika dovoljenja za promet z zdravilom. Ob resnih neželenih učinkih (neželeni učinek, katerega posledica je smrt, neposredna ogroženost življenja ali ki povzroči trajne oz. dolgotrajnejše bolezenske znake), ki se pojavijo pri živalih ali ljudeh po uporabi zdravil v veterinarski medicini, veterinar, poslovni subjekt oz. institucija, ki deluje na področju veterine, poleg imetnika dovoljenja za promet z zdravilom obvesti tudi Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je pristojna za veterinarsko farmakovigilanco. Kaj naj storim, če opazim neželene učinke zdravljenja čebel z zdravilom, ki sem ga dobil pri veterinarju? Če čebelar opazi nezaželene učinke uporabljenega zdravila, naj o tem obvesti veterinarja, pri katerem je zdravilo dobil. Če to ni mogoče, lahko o tem obve- Besedo farmakovigilanca sestavljata besedi phar-makon = gr. zdravilo in vigilare = lat. biti buden, oprezen, prim. velikonočna vigilija - bedenje. Bedenje nad delovanjem zdravil. sti tudi neposredno JAZMP, pri tem pa je pomembno, da navede čim več podatkov o uporabljenem zdravilu (ime zdravila, serija zdravila, rok uporabnosti zdravila itd.), o načinu uporabe zdravila (ali je bilo uporabljeno v skladu z navodilom za uporabo, kolikšni so bili odmerki zdravila, koliko družin je bilo zdravljenih itd.). Pomembno je tudi, da navede, kolikšno je število prizadetih panjev/čebeljih družin, kakšni so bili znaki, ki jih je opazil, koliko časa je minilo od uporabe zdravila do pojava neželenega učinka. Poročanje o neželenih učinkih je pomembno, tudi če je povezava z zdravilom/zdravili zgolj domnevna, še posebej pa je pomembno poročati o: • nezaželenem učinku, ki povzroči smrt; • neželenem učinku, katerega posledica so pomembni, dolgotrajni ali stalni znaki takšnega učinkovanja; • nepričakovanem neželenem učinku, ki ni omenjen na embalaži ali v navodilu za uporabo zdravila; • neželenem učinku veterinarskega zdravila, ki se pojavi pri človeku; • neželenem učinku, ki ga opazimo po izjemni uporabi zdravil (to je uporaba zdravila, ki ni v skladu z dovoljenjem za promet z zdravilom oz. z navodilom za uporabo zdravila); • odsotnosti pričakovane učinkovitosti (saj to mogoče kaže na razvoj odpornosti); • zapletu, povezanem s karenco, saj je ta morda posledica nevarnih ostankov snovi v živilu (medu in drugih čebeljih pridelkih); • morebitnih okoljevarstvenih težavah; • znanem neželenem učinku, ki je naveden v navodilu, ki je resen ali za katerega se zdi, da je vse pogostejši in/ali resen. Na kakšen način in komu naj čebelar sporoča neželene učinke? Čebelar o neželenih učinkih praviloma poroča pristojnemu veterinarju, lahko pa tudi neposredno na JAZMP. Poročilo je treba oddati na predpisanem SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 19 VPRAŠANJA IN ODGOVORI EU-obrazcu, ki je dostopen na spletni strani JAZMP. Izpolnjen obrazec potem v papirnati obliki po pošti pošlje na JAZMP, lahko pa ga pošlje tudi na e-na-slov: v-farmakovigilanca@jazmp.si. Da bi poročanje čim bolj poenostavili, smo na spletni strani JAZMP vzpostavili tudi elektronski obrazec, ki ga lahko najdete na povezavi: www.jazmp.si/zdravila_za_upo-rabov_veterinarski_medicini/farmakovigilanca/ porocanje_o_nezelenih_ucinkih_zdravil/ . Če opazite nezaželene učinke zdravila, o tem obvestite veterinarja! Pomembno je, da izpolnjen obrazec vsebuje kar največ natančnih podatkov. Naj navedemo samo nekaj primerov: za poročanje o čebelah je pomemben objektiven opis zdravstvenega stanja čebeljih družin pred zdravljenjem in po njem, navesti je treba kolikor mogoče točne podatke o številu morebiti odmrlih čebel, prav tako pa je treba navesti tudi morebitne druge vzroke nastalih razmer. Kot prilogo k poročilu mora čebelar priložiti še pridobljene podatke, na primer laboratorijske izvide in druge ustrezne informacije, tudi fotografije. Kaj si lahko čebelarji obetamo od sporočanja neželenih učinkov in v kolikšnem času? Bo to morda korigirano navodilo proizvajalca ali pa bodo veterinarji prilagodili način predpisovanja zdravila? Po prejetju poročila JAZMP najprej preveri, ali so prejeti podatki popolni oziroma zadostni za nadaljnjo obravnavo neželenega učinka, nato pa na njihovi podlagi oceni vzročne povezave med učinkom in zdravilom ter podatke vnese v evropsko bazo neželenih učinkov. O izidu ocene vzročne povezave med učinkom in zdravilom obvesti tudi osebo, ki je poslala poročilo o neželenem učinku. Ukrepi v sistemu farmakovigilance so odvisni predvsem od pogostnosti pojavljanja določenega neželenega učinka, od razmerja med količino porabljenega zdravila in pogostnostjo pojavljanja določenega neželenega učinka ter tudi od tega, ali se določen neželen učinek pojavi na novo, njegova pogostnost pa ni zanemarljiva. Glede na navedeno so ukrepi lahko različni, od spremembe dovoljenja za promet z zdravilom (in spremembe navodila za uporabo zdravila) do obveščanja ciljnih skupin veterinarskih oziroma zdravstvenih strokovnjakov oz. njihovih reprezentativnih organizacij, ciljnih skupin imetnikov živali, medijev oz. širše javnosti, v skrajnih primerih so lahko določene serije zdravila odpoklicane, lahko pa je izdana tudi odločba o začasnem ali trajnem odvzemu dovoljenja za promet z zdravilom. Zato naj še enkrat poudarimo pomembnost sporočanja neželenih učinkov zdravil, saj je namen zbiranja in obravnave teh učinkov v sistemu farma-kovigilance zagotavljati varnost uporabljenih zdravil. Ali bo čebelar zaradi sporočanja neželenih učinkov zdravila podvržen kakršni koli kontroli ali inšpekciji? Kako je z anonimnostjo? Ali si s tem nakoplje kakšne nadležne obveznosti ali celo stroške? Čebelar (oziroma katera koli druga oseba) zaradi poročanja o neželenih učinkih zdravila ne bo imel nikakršnih dodatnih obveznosti ali stroškov niti proti njemu ne bodo uvedene nikakršne sankcije. Podatki o poročevalcu so obravnavani v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov, tako da jih JAZMP lahko uporabi le, kadar se poročevalec s tem strinja, in še to samo, če za oceno neželenega učinka potrebuje dodatne informacije, sicer pa so podatki anonimni. Bralce vabimo, da nam na naslov uredništva pošljejo svoja vprašanja s področja čebelarstva, mi pa bomo poiskali odgovore nanje. Uredništvo 20 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII ČEBELJE PASE Ocena čebelarske pašne sezone 2015 Jure Justinek*, jure.justinek@czs.si Leta 2015 je konec in čebelarji se že pripravljamo na začetek nove sezone. Aktivna čebelarska sezona pridobivanja medu je kratka, saj traja le od konca aprila do konca junija, torej približno tri mesece. Izjemoma je v letih, ko dlje časa medi hoja ali se pojavi kaka druga paša na listnih manah, sezona pridobivanja medu lahko nekoliko daljša, vendar so takšna leta vedno redkejša. V obdobju intenzivnih čebeljih paš lahko v različnih delih naše države pridobivamo različne vrste medu, odvisno od količine medovitih rastlin na določenem območju in od števila povzročiteljev medenja - ušic in kaparjev. Kadar so vremenske razmere ugodne, v Sloveniji zgodaj spomladi pridelamo nekaj medu oljne ogrščice in cvetličnega medu, pozneje pa še akacijev, smrekov, javorjev, gozdni, lipov, kostanjev in hojev med. Na nekaterih območjih je mogoče pridelati tudi kako drugo vrsto medu, vendar le v manjših količinah, npr. ajdov med, med zlate rozge, bršljana, sivke, hrasta itd. Izjemno redka so leta, v katerih so vremenske razmere tako ugodne, da pridelamo zadostne količine vseh navedenih vrst medu. Po letu 2014, ki je bilo za čebelarstvo katastrofalno, tudi leta 2015 predvsem zaradi vremenskih dejavnikov nismo pridelali vseh navedenih vrst medu, kljub temu pa lahko rečemo, da je bila čebelarska letina 2015 povprečna, saj smo pridelali približno 2.000 ton medu. Ta količina pa za slovenske razmere ni več samooskrb-na, saj se je povprečna poraba medu na prebivalca precej povečala. Lanska pomlad je bila za čebelarje zadovoljiva, saj so bile vremenske razmere dokaj ugodne, tako da jim je pravočasno uspelo razviti čebelje družine in jih pripraviti na novo sezono. Žal pa je lanski hladen in deževen april svoj davek terjal na prvi paši - na paši oljne ogrščice. Ker to rastlino sejejo že jeseni prejšnje leto in ker je bila leta 2014 jesen zelo mokra, nekatera območja pa so bila tudi poplavljena, je bila setev nemogoča. Kolikor so je kmetje vendarle posejali, pa seme ni vzklilo, tako da so njive spomladi preorali. Zaradi tega paše na oljni ogrščici lani ni bilo ali pa je bila izjemno pičla. Zaradi majhnih površin, posejanih z oljno ogrščico, tudi čebelarska društva na to pašo niso sprejemala prevaževalcev. Vodja Opazovalno-napovedovalne službe medenja pri ČZS V začetku maja čebelarji pričakujemo pašo na akciji na Primorskem, proti sredini tega meseca pa tudi v Pomurju in Beli krajini. Akacija je obilno cvetela, pred tem ni bilo pozebe, ki je zanjo lahko usodna, najpomembneje pa je, da je bilo vreme med cvetenjem lepo, zato so čebele dobro izrabile to pašo. Na Primorskem so po večini nabrale za povprečno točenje, enako na jugu Slovenije, na vzhodu pa je bilo nekoliko bolje. Najslabša bera na akaciji je bila na območjih, na katerih cveti najpozneje, to je na območju Goričkega in v okolici Ilirske Bistrice, saj se je takrat vreme poslabšalo, zaradi dežja pa je medenje presahnilo. Obeti za medenje v drugi polovici maja in junija so bili po ogledih na terenu ugodni. Pričakovali smo pašo na smreki in javorju, skoraj sočasno tudi na hoji in kot zadnji še paši na lipi in kostanju. Ker je dobro medenje odvisno predvsem od vremena, je izostala polovica paše na smreki in hoji, prav tako pa tudi polovica paše na lipi in kostanju. Od junija do konca julija so se pojavljala ciklična obdobja toplega in sušnega vremena, ki so se izmenjevala z obdobji hladnega in vlažnega vremena. Takšne razmere pa zlasti škodujejo pašam ma-novega izvora. Zaradi tega je bilo lani le malo smrekovega medu, saj je čebelam samo na območjih, na katerih smreka medi najprej, uspelo nabrati nekaj kilogramov. Paše, kakršne smo bili na smreki vajeni v preteklosti, ni bilo že štiri leta. Podobno je bilo z lipo in kostanjem, saj je bilo v obdobju medenja preveč dežja. Te paše so občutljive na padavine, kajti če jih Zelena hojeva ušica Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII 21 ČEBELJE PAŠE ploha opere samo dvakrat, je medenja po navadi že konec. Zaradi padavin cvetje porjavi, se postara in odpade. Lani je bilo zanimivo tudi to, da se je že precej pred začetkom cvetenja lipe na njej pojavilo veliko listnih ušic, ki so obilno izločale, vendar se čebele za to mano niso preveč zmenile. Ko pa je lipa začela cveteti, je zaradi izčrpanosti, ki jo je povzročilo čezmerno sesanje ušic, izjemno slabo medila. Podobno je bilo, ko se je razcvetel kostanj, saj so tudi drevesa kostanja izčrpana zaradi kostanjeve šiškari-ce, zato slabše medijo. Sicer pa lani pridelan kostanjev med nima tako izrazitega grenkega okusa, kot smo ga čebelarji vajeni. Za minulo leto je bilo zanimivo tudi to, da je jelka ali hoja na območjih osrednje Slovenije in Notranjske ter na severovzhodu države začela mediti že v začetku junija, saj po navadi začne izločati mano najmanj tri tedne pozneje. Po ogledih na terenu je kazalo, da bo hoja medila skorajda na vseh območjih, na katerih je razširjena. Žal se je pozneje izkazalo, da je hladen in deževen val, ki je sledil, te napovedi izničil. Kljub vsemu so čebelarji na omenjenih območjih pridelali nekaj hojevega medu. V letih, v katerih hoja dobro in dolgo medi, je to tista paša, ki lahko čebelarsko letino s povprečne dvigne na nadpovprečno. Ker je bila lani tako rekoč samo polovična, je bila torej tudi čebelarska letina povsem povprečna. Ponekod po Sloveniji se je julija in prve dni avgusta pojavilo tudi medenje hrasta in druge listne mane. Ko so se namnožili naravni sovražniki ušic, je medenje prenehalo. Jesen je bila po večini topla, kljub temu pa je bilo dovolj vlage, da so se čebele okrepile na jesenski paši, zato smo jih čebelarji lahko dobro pripravili na jesen in zimo. S številnih območij so poročali, da je bilo zaradi precej toplega poletja tudi manj varoj, vendar povsod temu le ni bilo tako, posledice površnega zdravljenja pa so se pokazale septembra in oktobra. Temelje uspešnega čebelarjenja v novem letu torej gradimo v obdobju, v katerem začnemo čebele krmiti za jesen in zimo in v katerem jih zdravimo proti varozi. Do sredine decembra je bilo vreme po večini lepo in razmeroma toplo za ta čas, to pa utegne biti znak, da lahko v letu 2016 pričakujemo ugodno gozdno pašo. Na zanesljivejše napovedi bomo morali počakati do konca zime. Napovedi medenja in dnevne donose boste lahko tudi v tem letu spremljali v aplikaciji e--čebelar na spletni strani ČZS in prek telefonskega odzivnika. J 22 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII ZGODOVINA ČEBELARSTVA Ali je bil Anton Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem? Prvo poročilo Andrej Šalehar*, andrej.salehar@bf.uni-lj.si, Janez Gregori**, janez.gregori@gmail.com, Peter Dovč***, peter.dovc@bf.uni-lj.si, Anton Koželj, cebelarstvo@kozelj.info Uvod Lani smo praznovali 240. obletnico izida druge Janševe knjige Vollständige Lehre von der Bienenzucht (Popolni nauk o čebelarstvu). V počastitev stopetdesete obletnice je Perc (1925) napisal in v samozaložbi v nemškem jeziku izdal knjigo Anton Jan-scha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienezucht in Wien: 1775-1925 (Anton Janša: prvi cesarsko kraljevi učitelj čebelarstva na Dunaju: 1775-1925). V uvodu piše, da želi s to knjigo popraviti vse napake, ki so zapisane o življenju in delu Antona Janše. Podatke je poiskal v številnih objavah o Janši, še posebej pa se je opiral na Navratilovo (1883) in Wytopilovo (1900) delo. Perc (1925) je istega leta v Slovencu objavil članek z naslovom Pri Anton Janševih sorodnikih na Dunaju, v katerem je zapisal, da »... baron Ehrenfels, ki v svoji imenitni knjigi od leta 1829 Janšo dosledno Korošca imenuje ...«. Take in podobne trditve o Antonu Janši se pogosteje pojavljajo in ponavljajo v zadnjih letih. Spodbudile so raziskavo, ki naj bi odkrila zapise o povezanosti Antona Janše s sosednjo Koroško, jih kritično presodila in potrdila oz. zavrnila. Prvi rezultati so predstavljeni v tem sestavku. Gradiva in metode dela Na simpoziju o Juriju Jonkeju, ki je bil 22. marca 2013 v prostorih Čebelarske zveze Slovenije, smo se seznanili s tezo, da naj bi bil Anton Janša pred odhodom na Dunaj na Koroškem. Ustanovili smo delovno skupino (prof. dr. Andrej Šalehar, Janez Gregori, prof. biol., prof. dr. Peter Dovč in Anton Koželj), ki je preučila gradiva o Antonu Janši. Navezala je tudi stike z enim od avtorjem teze Ernestom Fuchsom iz Celovca in ga 14. oktobra 2013 obiskala na njegovem domu. Po daljšem, poglobljenem pogovoru nam je Ernest Fuchs izročil kopije štirih objav in nekaj strani svojih tipkopisov. Sledilo je preučevanje teh gradiv: knjige, iz katerih so objave, smo poiskali v naših knjižnicah, eno knjigo smo kupili ter na spletu poiskali podatke, povezane s temi objavami in tipkopisi. Na spletu in v slovenskih knjižnicah smo poiskali tudi druge knjige in periodične publikacije, ki poro- * Zasl. prof. dr. ** Prof. biol. *** Prof. dr. čajo o Janši kot čebelarju in kot prvem učitelju čebelarstva na Dunaju. Preučili smo tudi obe Janševi knjigi, iskali podatke v Arhivu Republike Slovenije, gradiva pa smo zbrali in uredili v delu »Pred odhodom na Dunaj naj bi bil Anton Janša na Koroškem? Prvo poročilo«, ki je objavljeno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in dostopno na spletnem naslovu: www.genska-banka.si/fileadmin/uploads/ Zgodovinski_viri/2015/ANTON_JANSA_presoja_ dokumentov_18052015_Obnovljen_.pdf Kranjsko čebelarstvo pred Antonom Janšo in v njegovem času Že Valvasor (1689) obširno piše o čebelarjenju na Kranjskem in poudarja, da je zelo razširjeno in priljubljeno. V besedilu so opisana tudi nekatera dogajanja, povezana s čebelami - recimo rojenje. Ri-har (1998) poroča, da je med študijskim bivanjem na poskusni čebelarski postaji Montlavet pri Avigno-nu ob študiju strokovnih piscev iz 16., 17. in 18. stoletja v tamkajšnji bogati knjižnici spoznal, da v 18. stoletju nobena Evropejcem znana dežela ni imela tako izdelanega načina gojenja čebel, kot je bilo to na tedanjem Kranjskem. Naprednost takratnega kranjskega čebelarjenja naj poudarimo s primerom opraševanja matic s troti v zraku, ki so ga poznali že tamkajšnji stari čebelarji in ga je kot prvi na svetu opisal Scopoli (1763). O prahi matice so pisali tudi Peter Pavel Glavar (1768), Furlan (1768/1771?) ter Hummel (1773) in Janša (1771, 1775). Opozarjamo še na študijo Janeza Gregorija »Kratek pregled čebelarske zgodovine do 21. stoletja« (2011), v kateri podrobneje opisuje tudi kranjsko čebelarstvo pred Antonom Janšo in v njegovem času. Napredno kranjsko čebelarstvo je poznal in priznal tudi Schi-rach (1770), ki je v svoji knjigi zapisal: »Ausländer, die solche beträchtliche Summen aus ihrem Bienen lösen, müssen unsere Lehrmeister werden.« (Prevod: Tujci, ki imajo od svojih čebel tako veliko koristi, morajo postati naši učitelji.) Anton Janša v letih 1765 in 1766 - objave in zapisi, povezani s Koroško Poleg zapisov o povezanosti Antona Janša s Koroško, ki jih je posredoval Ernest Fuchs (2013), smo našli še druge objave, ki jih predstavljamo kronološko: SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 23 ZGODOVINA ČEBELARSTVA 1829: Ehrenfels: ... Auch die von Janscha aus seiner Vaterlande Kärnthen übertragene Bienenpflege in hölzernen Lagerstöcken ... Janscha, der ein Kärnther war ... (Prevod: ... tudi od Janše iz njegove domovine Koroške preneseno gojenje čebel v lesenih panjih ... Janša je bil Korošec .) 1832: Heinrich: ... Der Professor und Schriftsteller über die Bienenzucht in Wien ist von dieser Gesellschaft ausgegangen . (Prevod: ... profesor in pisatelj o čebelarstvu na Dunaju je izhajal iz te družbe (Koroške) .) - (v dveh objavah) Wiener Zeitung: ... Eine Bienenzucht wurde jedoch im Augarten als Schule und dabei ein eigener Professor, in der Person des Hrn. Janscha aus Kärnthen . Janscha wählte die in seinem Vaterlande Kärnthen üblich gewesene Art Bienen zu vermehren . (Prevod: ... Čebelarstvo je vendarle v Augartnu kot šola in pri tem njihov profesor, v osebi gospoda Janše s Koroškega ... Janša je v svoji domovini Koroški izbral način razmnoževanja čebel ...) Ekonomische Neuigkeiten: . Eine Bienenzucht wurde jedoch im Augarten als Schule und dabei ein eigener Professor in Person des Herrn Janscha aus Kärnthen angestellt ... Janscha wählte die in seinem Vaterlande Kärnthen üblich gewesene Art, Bienen zu vermehren, zu benützen und zu erhalten, hatte zugleich den in Kärnthen gangbaren, aber besonders für die Wanderzucht um Wien nicht anwendbaren hölzernen Lagerstock . (Prevod: ... Čebelarstvo je vendarle v Augartnu kot šola in pri tem je njihov profesor, v osebi gospoda Janše s Koroške ... Janša je izbral v svoji domovini Koroški običajen način razmnoževanja čebel, za uporabo in ohranjanje in hkrati, posebej za pašno čebelarjenje, na Koroškem uporabljene lesene panje, ki na Dunaju niso bili v rabi .) 1833: Blätter für Landwirtschaft: . den in Kärnthen wegen seiner zweckmässig, und in Bezug auf die damalige Zeit rationel betriebenen Bienenzucht, rühmlichst bekannten Herrn Janscha, als professor der Bienenzucht und als practischen Bienenzüchter nach Wien berief ... (Prevod: ... zaradi njegove smotrnosti in za tisti čas racionalnega čebelarstva na Koroškem so slavnega in znanega gospoda Janšo poklicali na Dunaj kot profesorja za čebelarstvo in praktičnega čebelarja .) 1853 Heinrich: Isti zapis kot leta 1832. 1867 Kraft: ... Als erster Lehrer an die von Maria Theresia gegründete Hauptlehrschule für Bienenzucht im Belvedere zu Wien wurde Anton Janscha aus Kärnten berufen ... (Prevod: ... Za prvega učitelja na osrednji šoli za čebelarstvo, ki jo je v Belvedere ustanovila Marija Terezija, je bil poklican gospod Janša s Koroškega ...) 1925 Perc: ... Nasprotno pa baron Ehrenfels, ki v svoji znameniti knjigi od leta 1829 Janšo dosledno imenuje Korošca . 1955 Stabej: J|......■> M* >'r "J L|rr «t»h«.h krnL* piuifriiiu lwli|4r ■ trjk n fpl t U i'.,-' ntLtljPhlli J*jt|- -.nI lin li»hh ■■ hj itmim . , t. j h|■—i|-i bdii ■ Pju^iw i« jHHd'i>i v r... ¡iM .ui d.i.. imnii. k iPMjl r* J'..1. Ilrt ■■ l . ,i«rr',.,jl. i ■ "J....... Lb„, .i„ |L. ,. .1, . ll ,'-■■■<< lil . 2003 Erker: ... Professor und Schriftsteller der Bienenzucht in Wien namens Janscha, der aus der Kärntner Gesellschaft kam ... (Prevod: ... Profesor in pisatelj čebelarstva na Dunaju po imenu Janša prihaja iz Koroške družbe .) 2013 Fuchs: . Der spätere Bienenlehrer Janscha aus Krain stammend kam bereits 1765 in der Ackerbaugesellschaft nach Klagenfurt, lernte hier gut deutsch und wurde von dieser Gesellschaft der Kaiserin direkt empfohlen. Mit ihm begann die Kaiserin das imkerliche Lehr- und Bildungswesen systematisch aufbauen ... (Prevod: ... Poznejši učitelj čebelarstva Janša, ki izvira iz Kranjske, je prišel že leta 1765 v Kmetijsko družbo v Celovec, tam se je naučil dobro nemško, ta družba pa ga je neposredno priporočila cesarici. Ob njegovi pomoči je začela cesarica sistematično organizirati čebelarske učne in izobraževalne ustanove ...) Presoja objav in zapisov Največ zapisov, da je bil Janša na Koroškem, da je Korošec in podobno, sta napisala Ehrenfels (4) in Heinrich (4). Dva je napisal Fuchs, enega Kraft, eden pa je iz tedanjega časopisja. Veliko zapisov, predvsem v Fuchsovih tipkopisih, pa ni potrjenih. Odkrili smo, da obstajajo še nekateri drugi tipkopi-si, katerih avtor je Fuchs, vendar nam jih ni izročil ali pa smo iz njih dobili le posamezne strani, ki so 24 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII ZGODOVINA ČEBELARSTVA brez navedbe virov. Med zapisi v prejšnjem poglavju so najbolj dvomljivi vsi tisti, v katerih je zapisano, da je bil Janša Korošec ter da je na Dunaj prenesel koroški način gojenja čebel skupaj s prevozi čebel na pašo in panjem. To je povsem v nasprotju z zapisi v obeh Janševih knjigah (Abhandlung vom Schwärmen der Bienen - 1771 in Vollständige Lehre von der Bienenzucht - 1775), v katerih piše o gorenjskem čebelarjenju. Pri opisu čebelarjenja je dobesedno zapisal »Pri nas na Gorenjskem ...« (1771, str. 58). Nič in nikjer pa ne omenja, da bi bil pred prihodom na Dunaj na Koroškem. Tega ne omenjata niti Navratil (1883) niti Mihelič (1934), ki sta do zdaj najnatančneje raziskovala Janševo življenje in delo, tudi v dunajskih arhivih. Ni pa znano, kdo je njega in njegovega brata Lovrenca leta 1766 napotil v bakro-rezno risarsko šolo na Dunaj. Zanimive izsledke je dal pregled zapisov oz. biografij o Antonu Janši (skupaj 20), ki so bili objavljeni v obdobju od leta 1771 do dandanes. Samo v enem je posredno naveden podatek o Janševi povezavi s Koroško, v preostalih pa ni nobenega podatka, ki bi potrdil njegovo bivanje in čebelarjenje na Koroškem. Dozdajšnje ugotovitve in predlogi a) V knjigah, revijah ali časopisju smo odkrili 11 zapisov ter dodatno je še eno trditev v tipkopisu, da je bil Janša povezan s Koroško. b) Objave sporočajo, da je Anton Janša Korošec, da je na Dunaj prenesel koroški način čebelarjenja, da izhaja iz Koroške kmetijske družbe, ki ga je tudi priporočila na Dunaju, da ga je na Dunaj poklicala cesarica Marija Terezija in podobno. c) Avtorji večine teh trditev oz. zapisov so Ernest Fuchs, Ehrenfels in Heinrich. č) Med slovenskimi avtorji sta na nekatere od teh zapisov opozorila Perc (1925) in Stabej (1955). d) Janša v obeh svojih knjigah poudarja svoj gorenjski izvor, gorenjski način čebelarjenja in gorenjski leseni panj, nikjer pa ne omenja svojega bivanja in delovanja na Koroškem. e) Za nadaljnjo presojo bi bilo treba pridobiti tudi Fuchsove tipkopise (navedeni so v knjigi Von Maria Theresia zur EU, str. 869) in ga povprašati o izvoru zapisanih informacij. Za dokončno potrditev ali zavrnitev teze pa je potreben pregled arhivskih dokumentov v celovškem deželnem arhivu in v arhivu krško-celovške škofije. J Viri 1. Blätter für Landwirtschaft und Industrie. Zweites Heft, Klagenfurt 1833, 175 strani; članek: Ue-ber die kärntnerische Bienenzucht. str. 88-98 (http://digital.onb.ac.at/OnbViewer/viewer. faces?doc=ABO_%2BZ162389901 - 19. 5. 2015). 2. Ehrenfels, Joseph Michael: Bienenzucht nach Grun- dsaetzen der Theorie und Erfahrung. Erster Theil, Prag 1829, 334 strani (http://books.google.si/boo ks?id=maw1AAAAMAAJ&dq=ehrenfels&hl=sl&sourc e=gbs_navlinks_s - 29. 1. 2014). 3. Erker, Konrad: Von Maria Theresia zur EU. Klagenfurt 2003, 895 strani; poglavje: Die Gründung der Kär-tner Ackerbaugesellschaft, str. 44-60. 4. Fuchs, Ernest: Gradiva, ki smo jih pridobili ob obisku 14. 10. 2013 v Celovcu. 5. Furlan, Matej (?): Praktično čebelarstvo ali kratek pouk o čebelah in kako naj se zaradi posebnega dobička in koristi z njimi ravna. Napisano verjetno med leti 17681771 (?) Iz nemškega rokopisa prevedel in uvodne besede napisal Leopold Debevec. Objava v knjigi: Martin Mencej: Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu. Ljubljana 1976, str. 261-317. 6. Humel, Anton: Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde, str. 64-71. V: Gemeinnützige Arbeiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden natürlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig 1773, 451 strani (http://reader.digitale-sammlungen.de/ de/fs2/object/display/bsb10293787_00090.html - 31. 12. 2013). 7. Glavar, P. P.: Odgovor na predlog za izboljšanje čebe- larstva v c. kr. dednih deželah, str. 11-38. Napisano 1768, prevod Stane Mihelič. V: Mihelič, Stane: Anton Janša. Slovenski čebelar. Čebelarsko društvo za Slovenijo. Ljubljana 1934, 163 strani. 8. Gregori, Janez: Kratek pregled čebelarske zgodovine do 21. stoletja. Ljubljana 2011, 9 strani (http:// 863. gvs.arnes.si/fck_files/image/Dogodki11/TE/zgodo-vina.pdf - 25. 7. 2012). 9. Heinrich, Hermann: Klagenfurt, wie es war und ist. Kla- genfurt 1832, 284 strani; poglavje: Bildungsanstalten, str. 214-239. 10. Heinrich, Hermann: I. Klagenfurt, die jetzige Hauptstadt Kärntnes, historisch und topographisch dargestellt. 7(1832), 180 strani, Kärntnerische Zeitschrift (https://download.digitale-sammlungen.de/ BOOKS/pdf_download.pl?id=bsb10011884 - 8. 7. 2014). 11. Heinrich, Hermann: Handbuch der Geschichte des Herzogthumes Kärnten in Vereinigung mit den öster-rechischen Fürstenthümern. II. Band, 2 Heft. Klagenfurt 1853, 423 strani (http://books.google.si/books ?id=ZWdAAAAAYAAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v= onepage&q&f=false - 30. 1. 2014). 12. Humel, Anton: Physische Erfahrung, dass der Weysel wirklich von den Drohnen ausser den Bienenstock befruchtet werde, str. 64-71. V: Gemeinnützige Arbeiten der Churfürstl. Sächsis. Bienengesellschaft in Oberlausitz : die Physik und Oeconomie der Bienen betreffend, nebst andern dahin einschlagenden natürlichen Dingen. Erster Band. Berlin in Leipzig 1773, 451 strani (http://reader.digitale-sammlungen.de/ de/fs2/object/display/bsb10293787_00090.html - 31. 12. 2013). 13. Janša, Anton: Popolni nauk o čebelarstvu. Po Jož. Münzbergovi izdaji prestavil za slovenske čebelarje Frančišek Rojina, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju in urednik Slov. Čebelarja. S 45 podobami. - Izdalo Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani. Ljubljana 1906, 139 str. (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-91XPSB31 - 29. 9. 2013). 14. Janša, Anton: Abhandlung vom Schwärmen der Bienen. Wien 1771, 1774, 140 str. (http://www.dlib. SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 25 ZGODOVINA ČEBELARSTVA si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQIOTNUU - 27. 9. 2013). 15. Janša, Anton: Vollständige Lehre von der Bienenzucht. Wien 1775, 204 str. (http://www.dedi. si/dediscina/401 -popoln-nauk-o-cebelarstvu -8.8.2012); Wien 1790, 204 str. (http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NNKCA1Z6 - 27. 9. 2013). 16. Kraft, Quido: Vom munteren Immenvolk. Allgemeine land- und forstwirtschaftliche Zeitung, 17(1867)44, str. 1103-1106 (http://anno.onb.ac.at/cgi-content/ anno?aid=alf&datum=18671101&seite=7&zoom=33 - 19. 5. 2015). 17. Navratil, Ivan: Anton Janša, slavni kranjski čebelar. V: Spomenik o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem. Matica Slovenska, Ljubljana 1883, str. 139-166. 18. Perc, Martin: Anton Janscha: erster kaiser. königl. Lehrer der Bienenzucht in Wien: 1775-1925. Celje 1925a, 23 strani. 19. Perc, Martin: Pri Anton Janševih sorodnikih na Dunaju. 53(1925)212, str. 2 in št. 213, str. 2-3, Slovenec (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC--KGP3VYHA - 19. 5. 2015). 20. Schirach, Adam Gottlob: Bayerischer Bienen-Meister : oder deutliche Anweisung zur Bienen-Wartung. München 1770, 244 strani. 21. (http://books.google.si/books/about/Bayerischer_Bienen_ Meister_oder_deutlich.html?id=5Vc7AAAAcAAJ&redir_ esc=y - 23. 12. 2014). 22. Stabej, Jože: Stari zapisi o čebelah in čebelarstvu. 56(1955)3 - 4, str. 83-86, Slovenski čebelar - (http://www.dlib.si/?URN=URN: NBN:SI:DOC--UPPNFNMP - 27. 6. 2014). 23. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)228, str. 913, 3. October 1832, Wiener Zeitung (http://anno. onb.ac.at/cgi-content/anno?aid=wrz&datum=18321 003&seite=3&zoom=33 - 19. 5. 2015). 24. Über die Bienenzucht Oesterreich. (1832)83, str. 657 - 660, Ekonomische Neuigkeiten und Verhandlungen (https://books.google.si/books?id=Cr5aAAAAcAAJ& pg=PA633&lpg=PA633&dq=Ekonomische+Neuigkeit en+und+Verhandlungen&source=bl&ots=2P1aw0pYs M&sig=X2YJNA2ZRRZrzhUGbADkaAizRI8&hl=sl&sa= X&ei=59taVYvgLcqpsgHmqIDYCg&ved=0CCQQ6AEw AQ#v=onepage&q=Ekonomische%20Neuigkeiten%20 und%20Verhandlungen&f=false - 19. 5. 2015). 25. Valvasor, Janez Vajkard: Čast in slava vojvodine Kranjske (slovenski prevod Die Ehre dess Herzogthums Crain - 1689; prevod Doris Debenjak in drugi), 4. zv., Ljubljana, Zavod dežela Kranjska, 2009-2013. 26. Wytopil, Franz: Die Kaiserl. Königl. Bienenschule in Wien 1770-1781. 32(1900)6, str. 109-118, Bienen-Vater. Odkritje prenovljene plošče v spomin na Antona Janšo v Augartnu V petek, 27. novembra 2015, je bil v Augartnu pomemben dogodek za slovenske čebelarje. Odkrita je bila namreč nova spominska plošča, s katero je mesto Dunaj našemu velikemu čebelarju Antonu Janši izkazalo veliko spoštovanje. Dogodka se je udeležilo tudi približno 50 čebelarjev iz Slovenije, s svojo navzočnostjo pa sta ga obogatila slovenski in avstrijski minister za kmetijstvo. G. Dejan Židan je v svojem govoru opozoril na pomembnost čebel in v zvezi s tem spomnil na pobudo za razglasitev svetovnega dne čebel, njegov avstrijski kolega pa je poudaril, da smo Slovenci na področju čebelarstva kar nekaj korakov pred sosedi. Poudaril je veličino Anto- na Janše, ki je prišel iz Breznice (Slovenije) na Dunaj učit čebelarstvo. Sam sem v svojem nagovoru poudaril nujnost povezave med Slovenijo in Avstrijo, predvsem na čebelarskem področju. Predlagal sem vzpostavitev čebelarske turistične poti od Slovenije do Dunaja ali »od Janše do Janše«. Med vračanjem v domovino je direktorica Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Maja Zupan sprejela mojo pobudo, da bi maja 2016 organizirali rekreativni kolesarski maraton od Dunaja do Slovenije, in sicer tako, da bi bil cilj 20. maja na čebelarskem prazniku v Račah. Projekt bo vodila Maja Zupan. Boštjan Noč, predsednik ČZS DOLINŠEK MARJAN S.P., IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME MD OPREMA I Sprejemam pradnaroiltB z a oamukalnike. Odkritje prenovljene plošče Antonu Janši v Augartnu na Dunaju 26 Gledal 27 U11 Izteke mobi: 041 985 313 (bJ.. 05 973 05 36 po 15 uri e-maikdollnsek. mafjsn ma ¡1. rom Pri nas Izdelujemo dve vsi I kos 11 ometatnlkov in SOfiif10 topUnikB iz nerjavno piačovinG p0 ugodnih cenah. Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII „G ČEBELARSKI TURIZEM Strokovna čebelarska ekskurzija OČZ Brežice v Medžimurje Kot večina čebelarskih društev po Sloveniji tudi čebelarji v organizaciji Občinske čebelarske zveze Brežice že tradicionalno vsako leto pogledamo čez planke in pri bolj ali manj oddaljenih sosedih preverimo, kako čebelarijo oni. V začetku septembra lani smo se odpravili v Medžimurje, kjer smo doživeli vse, kar si od čebelarskih izletov želimo. Najprej smo si ogledali čebelarsko-turistično kmetijo Šardi - Čebelarstvo Kanaan. Solastnika kmetije sta sestra in brat, Tatjana Šardi in Vito Mli-narec iz Šenkovca. Čebelarita na starem gruntu v Črečanu, svojo ponudbo pa ves čas dopolnjujeta z dodatnimi izdelki iz čebeljih pridelkov in jih v skladu s sodobno ekološko-turistično usmeritvijo ponujata gostom. Pogostili so nas s svojo lokalno pridelano, zares domačo hrano. Predsednik Čebelarskega društva Akacija Branko Lipič in Vito Mlinarec sta nam predstavila njihovo čebelarjenje in nam med dolgotrajno razpravo razjasnila veliko vprašanj. Gostitelj čebelari predvsem v AŽ-panjih, nekaj nakladnih panjev ima le kot dodatek. Potem smo si ogledali Čakovec in se seznanili z zgodovino mesta, ki jo je pisala predvsem rodbina Zrin-ski, vse to pa je nazorno prikazano v grajskem muzeju. Popoldanski obisk pri Velimirju Glumcu, ki je sredi polj uredil čebelarsko kmetijo, je bil še posebej poučen za čebelarje z nakladnimi panji, saj jim je gostitelj kot veterinar in intelektualec predstavil nekaj zanimivih drobnarij in praktičnih poenostavitev opravil, predvsem pa veliko mero podjetništva. Čebelarjenje na tem območju je usmerjeno v edini bogat pašni vir - akacijo. Čebelarji s stacio- narnimi čebelnjaki zato z ustreznimi postopki pripravljajo čebele na edino pravo pašo in seveda, če jim uspe, dosegajo izjemne donose, rekorderji celo več kot 50 kg medu na družino. Kar presenetljivo je bilo slišati, da vsa prostrana polja ne dajejo omembe vredne paše, zato smo bili kar ponosni na to, da smo v Sloveniji tako uspešno spodbudili sajenje in setev medonosnih rastlin. Tak projekt bi zelo koristil tudi čebelarjem v Medžimurju. Že pred petimi leti je Vi-tu Mlinarcu uspelo pridelati sortni bučni med, vendar pridelava tega medu še ni toliko razširjena, da bi bil na voljo tudi obiskovalcem. Žal je tam kljub zakonsko odrejenemu zatiranju ambrozije te veliko več kot buč. K spoznavanju novega moramo dodati še celodnevno druženje članov treh brežiških družin, saj si preredko vzamemo čas za pogovore in izmenjavo znanja. Zato smo Občini Brežice hvaležni za finančno podporo, s katero nam pomaga poravnati stroške vsakoletnih ekskurzij. Bojan Jevševar PREDSTAVITEV ČEBELARJA Friderika Kunstelj dopolnila 95 let 2. decembra 2015 smo obiskali gospo Frideri-ko Kunstelj iz Rateč pri Kranjski Gori, rojeno 1. decembra 1920. Gospa nas je pričakala v topli hiški ob robu gozda v zasneženih Ratečah. Samostojno je začela čebelariti po moževi smrti leta 1984 in od tedaj je članica Čebelarskega društva Kranjska Gora. Že prej je pri čebelarskih opravilih pogosto pomagala možu. Povedala je, da je naprej prebrala knjigo Sodobno čebelarstvo, potem pa je znanje začela uporabljati v praksi. Imeli so tri čebelnjake, ki so bili naseljeni z največ 50 čebeljimi družinami. Najbolj se ji je vtisnilo v spomin leto 1952, saj so tistega leta pridelali kar 42 kg medu na panj! V prijetni družbi kranjskogorskega župana g. Janeza Hrovata in predsednika ČD g. Janeza Gregorija je obisk kar prehitro minil, zato smo gospe Frideriki obljubili, da se znova vidimo čez leto dni. Barbara Dimc Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII 27 PREDSTAVITEV ČEBELARJA Maksimiljan Vaupotič - najstarejši član ČZS 18. novembra 2015 smo v okviru obiskov najstarejših desetih članov ČZS na njegovem domu v Vidmu pri Ptuju obiskali g. Maksimiljana Vaupotiča, ki je prav na ta dan praznoval 98. rojstni dan. Kot predstavniki ČZS smo ga obiskali tajnik Anton Tomec, poslovna sekretarka Barbara Dimc in moja malenkost, poleg nas pa sta se obiska udeležila še predsednica ČD Turnišče Suzana Žumer in čebelar domačega društva. Pričakali so nas g. Maksimiljan z ženo ter drugi člani družine. G. Maksimiljan je najstarejši član ČZS. Sam ne čebelari več, z veseljem pa pri čebelarjenju spremlja svojega sina in vnuka. Kot je povedal, je čebelaril z največ 24 družinami, prav na vrhuncu njegovega čebelarjenja pa mu je do tal pogorel čebelnjak. S čebelarstvom se je začel ukvarjati davnega leta 1953. Takrat je v dar dobil dve družini v panju »toplerju«. Domov ju je odnesel kar peš, in to skoraj 4 km OBLETNICE 60 let delovanja Obalnega čebelarskega društva Koper(1955-2015) Loke pri Črnem Kalu. Čebelariti je začel leta 1905, ko je kupil prve čebele, leta 1908 pa je zgradil nov čebelnjak. Bil je napreden čebelar, ki je svoje članke objavljal tudi v Slovenskem čebelarju. Pomemben čebelar je bil tudi Ivan Sabadin, ki je imel pomembno vlogo pri ustanovitvi društva, saj je bil predsednik iniciativnega odbora in tudi prvi predsednik na novo ustanovljenega Čebelarskega društva Koper. Pravi čas za ustanovitev društva se je pokazal po podpisu Londonskega memoranduma leta 1954, ko je cona B Svobodnega tržaškega ozemlja pripadla tedanji SFRJ. Zaradi širjenja pršičavosti so na pobudo Združene zveze Koper 19. in 20. novembra leta 1955 organizirali prvi tečaj za obalne čebelarje. Drugi dan tečaja so se čebelarji treh obalnih občin, tj. Kopra, Izole in Pirana, odločili, da ustanovijo čebelarsko društvo. V začetku leta se je na ustanovnem zboru zbralo približno 18 čebelarjev ter ustanovilo Čebelarsko društvo Koper. Ti čebelarji so čebelarili s približno 350 čebeljimi družinami. V društvo se je vsako leto vključevalo vse več novih članov iz vse Obale in slovenske Istre. Po ustanovitvi društva se je začelo čebelarstvo na tem območju zelo hitro razvijati. Ohranjenih podatkov sicer ni veliko, kljub temu pa je iz njih mogoče razbrati gibanje števila članov in čebeljih družin: daleč. G. Maksimiljan je še trdnega zdravja in poln optimizma. Po ženinih besedah je temu tako, ker je čebelar, sam pa pravi, da zato, ker že od otroštva naprej rad popije kozarec dobrega vina. Čas obiska je kar prehitro minil, ob slovesu pa smo si obljubili, da se ob letu znova srečamo. Boštjan Noč, predsednik ČZS Organizirano čebelarstvo in čebelarjenje na Obali se je v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami začelo razmeroma pozno, predvsem zaradi posebnih družbenopolitičnih razmer na tem območju. Popis prebivalstva in živali, ki ga je leta 1853 izvedel dunajski statistični urad, je razkril, da so bile takrat na Kranjskem 25.203 čebelje družine oziroma povprečno štiri čebelje družine na sto prebivalcev, na Goriškem pa pet čebeljih družin na sto prebivalcev. Obale in Istre popis ne omenja, glede na to pa je bilo čebelarjenje na teh območjih res zanemarljivo. Pričevanja prebivalcev slovenske Istre in Obale navajajo podatke o čebelarjenju na posameznih domačijah. Znano je bilo veliko čebelarstvo Andreja Severja iz fl. ¿^JI Veliko čebelarstvo pred prvo svetovno vojno v Loki pri Črnem Kalu 28 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII OBLETNICE Leto Število članov Število čebeljih družin 1969 88 1704 1974 100 2955 1984 132 3449 2005 130 4000 2007 104 2700 2015 127 3000 Oktobra leta 1976 se je društvo preimenovalo v Obalno čebelarsko društvo Koper. Njegovi člani so svoj društveni prapor razvili leta 1984. Leta 2007 je Obalno čebelarsko društvo v sodelovanju s ČZS in z Občino Koper pripravilo 5. slovenski čebelarski praznik. Prireditve se je udeležilo približno 2000 ljudi. V slavnostnem sprevodu je bilo več kot 70 praporščakov, to pa je bil tedaj svojevrsten rekord. Slavnostni govornik je bil tedaj novi predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Boštjan Noč. Dandanes društvo združuje čebelarje štirih občin: Kopra, Izole, Pirana in Ankarana. V njem je včlanjenih 127 čebelarjev, ki čebelarijo s približno 3000 čebeljimi družinami. Večina čebelarjev je ljubiteljskih, po večini pa čebelarijo v AŽ-panjskih sistemih. Vedno več je zgledno organiziranih čebelarstev, ki jim ta dejavnost omogoča dodaten zaslužek. Po dolgih letih dobrega sodelovanja in prijateljstva s sosednjimi društvi (ČD Pivka, ČD Postojna in ČD Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica) smo se združili v Regijsko čebelarsko zvezo Primorske in Notranjske. Prijateljujemo pa tudi z zamejskimi čebelarskimi društvi iz Italije in hrvaške Istre. Obalni čebelarji ne dosegamo tolikšnih donosov medu na panj kot drugi slovenski čebelarji, lahko pa se pohvalimo, da pridelujemo eno izmed najboljših vrst medu in tega slovesa ne smemo zapraviti. Ker želimo ohranjati kakovost našega medu in jo še izboljšati, vsako leto organiziramo že tradicionalno, vse bolj prepoznavno ocenjevanje medu, ki se ga se udeležujejo čebelarji iz skoraj vse države in iz zamejstva. Zaradi izpada kostanjeve paše na Obali že junija zavlada pomanjkanje paše. Zato se zadnja leta vse več obalnih čebelarjev odloča za prevoze čebel na pašo v notranjost države. Pomanjkanja paše se je Tradicionalno ocenjevanje medu OČD Koper dobro zavedal tudi dolgoletni predsednik društva g. Darko Kozlovič, saj se je v svojem mandatu vneto zavzemal za sajenje medovitih rastlin. Tako je bilo v zadnjih letih na območju našega čebelarskega društva posajenih kar 700 dreves lip in tudi večje število drugih medovitih rastlin. Zavedamo se, da bomo le s sajenjem medovitih rastlin lahko skrajšali dolgotrajna brezpašna obdobja in s tem izboljšali življenjske razmere naših čebel. Čebelarjenje postaja vse bolj zahtevno. Zato Obalno čebelarsko društvo Koper pripravlja različna izobraževalna predavanja za čebelarje, tako da ti laže premagujejo težave in se pripravljajo na nove izzive. V učnem čebelnjaku Hrastovlje potekajo delavnice in praktični prikazi dela s čebelami, na katerih čebelarji svoje znanje in izkušnje posredujejo drugim čebelarjem. Brez dvoma je čebelarstvo v minulem desetletju občutno napredovalo na različnih področjih. Pohvalimo se lahko s kakovostnim prenosom znanja na mlajše. V čebelarske krožke se vključuje vse več otrok. Na našem območju zdaj delujeta dva krožka, in sicer na osnovnih šolah Dekani in Marezige, učenci pa tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih dosegajo zelo visoke ocene in posegajo po najvišjih odličjih. Tudi ljudje postajajo vse bolj ozaveščeni in prav zato se med prebivalci Obale in mladimi povečuje zanimanje za to dejavnost. Milan Brčin DOGODKI IN OBVESTILA Študenti 5. letnika veterinarske medicine na obisku v Čebelarstvu Kokl v Potočah pri Preddvoru V študijskem programu Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je tudi predmet »Bolezni in higiena gojitve rib in čebel«. Študenti veterinarske medicine se z njim seznanijo v devetem in desetem semestru: v devetem - zimskem semestru - obrav- navamo »ribe«, v desetem - poletnem - pa »čebele«. V obeh semestrih je po programu, ki obsega predavanja in vaje, predviden tudi študijski terenski pouk, v okviru katerega v zimskem semestru obiščemo ribogojnico, v poletnem pa čebelarstvo. Namen SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 29 OBLETNICE obeh obiskov je, da študenti »ujamejo utrip« ribogojnice oziroma čebelarstva. Za čebelarstvo želimo, da študenti spoznajo to posebno kmetijsko dejavnost, nekakšno poezijo kmetijstva. Študente seznanimo s osnovami čebelarjenja in nujnimi opravili med čebelarsko sezono, čebelarja gostitelja pa prosimo, da odpre nekaj čebeljih panjev ter nam podrobneje pokaže čebeljo družino in razporeditev njenih predstavnikov. Zaželeno je namreč, da čebelar s svojega zornega kota razloži osnove biologije in fiziologije čebelje družine, kar naj bi študenti poznali že s predavanj in vaj pri predmetu. Čebelar študente seznani tudi z nekaterimi čebelarskimi opravili. Študenti morajo tako okvirno spoznati, kako čebelar toči med in pridobiva druge čebelje pridelke, kako pripravi čebeljo družino za pašo, kako vzredi novo matico, kako preprečuje rojenje in podobno. Še prav posebej nas zanimata ureditev čebelnjaka in higiena čebelarjenja z vidika preprečevanja bolezni, zato čebelarja povprašamo, kakšni so njegovi postopki v zvezi s tem, kako spremlja zdravstveno stanje čebeljih družin in seveda, kako se spopada z varozo. Opisani študijski program poteka že zelo dolgo časa, saj se ga spominjam še iz svojih študentskih let. Za terenski pouk smo vedno izbirali vzorčna čebelarstva, seveda pa je moral biti čebelar tudi pripravljen sprejeti študente in jim nameniti svoj dragoceni čas. Poudariti je namreč treba, da čebelar za sprejem in gostitev približno 50 študentov in spremstva ne dobi nobenega plačila, tako da to zgolj stvar njegove dobre volje. Pred veliko leti, ko sem bila sama še študentka in tudi nekaj časa po tem, smo v okviru terenskega pouka obiskovali čebelarstvo Cirila Jalna na Rodinah na Gorenjskem. To čebelarstvo je bilo zelo primerno, saj je bilo vzorčno vzrejališče matic s plemenilno postajo na Zelenici, obisk pa smo združili tudi z obiskom Čebelarskega muzeja v Radovljici. Pozneje, ko je bil nosilec predmeta na Veterinarski fakulteti drug profesor in tudi, ko sem predmet prevzela sama, smo s študenti obiskovali nekatera druga čebelarstva v Sloveniji. Lani pa smo že četrtič zapored obiskali čebelarstvo Jožeta Kokla v Poto-čah pri Jezerskem, kar smo lahko idealno združili z obiskom Čebelarskega muzeja v Radovljici. Gospod Jože Kokl se je kot vedno tudi lani prijazno odzval in v svojem čebelnjaku v Potočah sprejel kar 52 študentov veterinarske medicine, jim razkazal svoje čebelarstvo in razložil svoje poglede na to dejavnost. Izbira čebelarja Jožeta Kokla in njegovega čebelnjaka za izvedbo terenskega pouka je bila, kot vedno doslej, posrečena. Gospod se namreč za naš obisk posebej pripravi in nam nameni vso svojo pozornost. Najprej nas je posedel pod brajdo na vrtu, kjer smo prisluhnili njegovi zelo strokovni pripovedi o čebelarstvu kot kmetijski panogi, pa tudi temu, katere so do- bre in katere slabe strani čebelarstva. Iz njegovega pripovedovanja ni bilo težko skleniti, da so čebelarji posebni ljudje, ki so povsem predani svoji dejavnosti, saj v čebelarstvu ni prostora za polovičarstvo in neznanje. Pozneje so se študenti razdelili v manjše skupine, te pa je gospod Kokl posamič vabil v čebelnjak. Tam je zanje odprl po nekaj čebeljih družin, ki jih je vnaprej pripravil, tako da so študenti lahko videli čebeljo družino v posameznih obdobjih razvoja. Seznanili so se tudi s čebelarskim orodjem in opremo, to pa je za bodoče veterinarje zelo pomembno, saj morajo poznati načine širjenja in preprečevanja bolezni. Zares smo hvaležni, da se je gospod Jože Ko-kl za študente tako izjemno potrudil in da se je kljub številnim drugim obveznostim za srečanje vnaprej pripravil. Presežek srečanja je po mojem mnenju tudi to, da je s svojo pojavo in strokovnostjo pritegnil več študentov, jim vzbudil radovednost, koga pa je morda celo tako navdušil, da bo tudi sam postal čebelar. Seveda ni manjkala pogostitev s kruhom in medom, za katero vedno poskrbi čebelarjeva prijazna soproga. Študenti petega letnika veterinarske medicine so ta, sicer obvezni del študijskih obveznosti, sprejeli zelo pozitivno ter priznali, da so se veliko naučili in si pojasnili marsikatero skrivnost iz življenja čebelje družine. Menim, da je bila izbira čebelarja Jožeta Kokla iz Potoč in njegovega čebelarstva zelo posrečena. V svojem imenu in v imenu študentov veterinarske medicine se mu prisrčno zahvaljujem za njegov čas in trud ter za to, da nas je sprejel in nam razdajal svoje čebelarsko znanje in izkušnje. Hkrati tudi upam, da nas bo sprejel tudi letos. Obisk čebelarstva je že po zdajšnjem študijskem programu obvezen. Zelo dobro pa se zavedamo povsem drugačnih razmer, kot so bile te v prvih letih študija veterinarske medicine, zato smo uvedli še dodatni izbirni predmet »Čebelja družina in njene bolezni«, katerega bodo študenti lahko vpisali že naslednje šolsko leto. Vlasta Jenčič 30 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII DOGODKI IN OBVESTILA Pevski zbor CZS uspešno deluje Ta mesec mineva leto dni, odkar je bila predsedniku ČZS g. Boštjanu Noču posredovana pobuda, ki je sicer zorela že nekaj let, da bi namreč v okviru ČZS ustanovili pevski zbor, v katerem bi sodelovali čebelarji člani ČZS. Da je pobuda prišla na dan, je bilo delno »krivo« tudi vabilo predsednika g. Noča na čebelarski teniški turnir. Kajti - kot smo menili - če se bodo čebelarji srečavali na športnem področju (kar je vse pohvale vredno), se lahko tudi na kulturnem. Ob tem je v spominu še zelo živo odmevala izvrstno odpeta pesem Slakovega Čebelarja, ki jo je ob razglasitvi prvakov državnega ocenjevanja medu v Postojnski jami zapela na hitro sestavljena skupina čebelarjev. Predsednik ČZS g. Noč je na pobudo (kljub nedeljskemu večeru) takoj odgovoril in jo podprl - pri tem je uporabil besedno zvezo, »da je pobuda fenome-nalna«. V okviru svojih pristojnosti je podpredsedniku g. Alaufu in tajniku g. Tomcu naložil, da pripravita vse potrebno za ustanovitev pevske skupine. V februarski številki SČ je bilo nato objavljeno obvestilo o ustanavljanju pevske skupine pri ČZS ter povabilo čebelarjem k sodelovanju. 19. marca 2015 se je na ustanovnem sestanku sešla delovna skupina, ki je pripravljala ustanovitev pevske skupine, prve pevske vaje pa so bile v torek, 7. aprila. Udeležilo se jih je sedem pevcev, glasovna zasedba pa je bila takšna, da smo pod vodstvom pevovodje Aleša Sedušaka že lahko ubrano zapeli. To je bilo toliko lažje, ker vsi pevci, ki prepevamo v zboru, tudi sicer v svojih okoljih sodelujemo v pevskih zborih, tako da nam »usvojitev« nove pesmi (če ni pretežka) ne dela večjih težav. Zdaj v zboru sodeluje 11 pevcev iz različnih delov Slovenije (iz Pišec na Bizeljskem, Krškega, Laškega, Logatca, Kranja, Ljubljane, Horjula, Tuhinja in okolice Kamnika), odkar se srečujemo, pa smo postali pravi prijatelji. Po vajah se po navadi zadržimo še v pogovoru o čebelarskih temah, ki jih - kot čebelarji dobro vemo - nikoli ne zmanjka. Pevske vaje imamo v prostorih Čebelarskega centra na Brdu. Dobivamo se dvakrat na mesec - vsak prvi in tretji torek v mesecu ob 18. uri, razmere za delo pa so izvrstne. Veliko srečo smo imeli, da smo že takoj na začetku dobili mladega in hkrati izkušenega pevovodjo, ki nas podpira in z veliko vnemo pripravlja kakovosten program. Naš program - glede na to, da imamo pevske vaje v . ■ samo na vsakih 14 dni - je sestavljen predvsem iz priredb slovenskih narodnih pesmi, gotovo pa bomo v roke vzeli tudi zahtevnejšo pevsko literaturo. V želji, da se slovenskim čebelarjem predstavimo čim prej, smo - kljub samo štirim vajam - sodelovali že na 13. čebelarskem prazniku oz. srečanju slovenskih čebelarjev 23. maja 2015 v Cerknici. Tisti, ki ste nas poslušali na tej prireditvi, ste verjetno opazili, da naša skupina še ne sodeluje dolgo, saj se je to poznalo tudi pri izvedbi zapetih pesmi. Naš drugi nastop je bil 19. septembra 2015, ob praznovanju 110. obletnice ustanovitve ČD Kamnik v Kamniški Bistrici, tretji pa bo v nedeljo, 6. decembra 2015, na čebelarski sveti maši v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Tudi za prihodnje je naš program smelo zastavljen, sami pa verjamemo, da ga bomo uresničili. Vodstvo ČZS, ki se mu ob tej priložnosti zahvaljujemo za vso podporo pri delovanju - predvsem predsedniku g. Noču, je poiskalo tudi sponzorje, ki bodo pomagali, da se bomo pevci enotno oblekli. Krojač nam je že vzel mere za izdelavo prepoznavnih telovnikov (in metuljčkov) z znakom ČZS. Tako bo pevski zbor prepoznaven tudi na zunaj, zato verjamemo, da bo primerno predstavljal, promoviral in zastopal ČZS in slovenske čebelarje povsod, kjer se bo pojavil. Za konec pa vsem čebelarjem in njihovim prijateljem še enkrat posredujem povabilo k sodelovanju v pevskem zboru, saj želimo pridobiti še nekaj pevcev, predvsem so zaželeni tenorski glasovi. Informacije o prijavi lahko dobite na sedežu ČZS pri tajniku g. Tom-cu, ki vam bo tudi posredoval vsa dodatna pojasnila. Tone Krivec Program šolanja preskuševalcev medu v letu 2016 Program šolanja preskuševalec medu je bil oblikovan leta 2008. Obsega 50 pedagoških ur, od tega 14 ur predavanj, 33 ur vaj in 3 ure zaključnega preverjanja znanja. Vsebinsko je usklajen s tovrstnimi izobraževanji v sosednjih državah. Program šolanja je razdeljen na tri stopnje, ki so izvedene v ločenih časovnih obdobjih s presledkom vsaj treh mesecev. Tak način šolanja omogoča, da SLOVENSKi ČEBELAR 1/2016 LETNIK CXVIII 31 DOGODKI IN OBVESTILA kandidati izbiro stopnje šolanja prilagodijo svojim potrebam, da bolje utrdijo usvojeno znanje in da ga nadgrajujejo. Prva stopnja oz. uvod v senzorično analizo je namenjen vsem, ki želijo spoznati, kaj je senzorična analiza, preveriti svoje senzorične zaznave ter se seznaniti z najpogostejšimi vrstami slovenskega medu in njihovimi senzoričnimi lastnostmi. Na drugi stopnji šolanja kandidati spoznavajo senzorične lastnosti najpogostejših vrst slovenskega medu in njihovo variabilnost, nekatere manj znane vrste slovenskega medu ter morebitne napake medu, ki jih zaznamo s senzorično analizo. Spoznajo tudi različne načine senzoričnega ocenjevanja medu, njihov namen in uporabo senzoričnih metod. Tretja stopnja je namenjena utrjevanju poznavanja senzoričnih lastnosti vrst medu, značilnih za Slovenijo, uporabi različnih metod za senzorično analizo medu in preverjanju senzoričnih zaznav. Stopnja se konča s preverjanjem usposobljenosti kandidatov za samostojno delo preskuševalca medu na senzorič-nem panelu. Pogoj za vpis v višjo stopnjo programa je končana prejšnja stopnja in vsaj 90-odstotna udeležba na vsaki stopnji. Kandidati, ki v okviru tretje stopnje šolanja uspešno opravijo praktični in teoretični iz- pit, prejmejo potrdilo »Senzorični preskuševalec medu«. Senzorični preskuševalec medu lahko v skladu z določbami Pravilnika o senzoričnem ocenjevanju medu v Sloveniji (ČZS, 2014) sodeluje na senzoričnih ocenjevanjih medu. Poleg sodelovanja na ocenjevanjih medu mora na vsaki dve leti opraviti obnovitveni seminar s področja senzorične analize medu. Predvideni datumi šolanja v letu 2016 in cene: • prva stopnja: Uvod v senzorično analizo medu: 3., 4. in 5. februar 2016 (tri dni, 19 ur; 200 EUR), • druga stopnja: Senzorična analiza medu, osnovna: druga polovica maja 2016 (dva dni, 13 ur; 180 EUR), • tretja stopnja: Senzorična analiza medu, nadaljevalna in izpit: september 2016 (tri dni, 18 ur; 200 EUR). Šolanje bo potekalo v prostorih Oddelka za ži-vilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Ja-mnikarjeva 101, Ljubljana. Udeleži se ga lahko največ 20 kandidatov, najmanjše število kandidatov za izvedbo šolanja pa je 10. Rok za prijave je najpozneje 15 dni pred začetkom posamezne stopnje šolanja. Točna datuma začetka druge in tretje stopnje bosta objavljena pozneje. Kandidati bodo prejeli vse potrebno gradivo. Prijave in informacije: Mojca Korošec (mojca.korosec@bf.uni-lj.si, 01/320 37 26). Mojca Korošec Ocenjevanje medu na 27. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij Organizator Kategorija ocenjevanja Prijave in zbiranje vzorcev Naslov Pristojbina Informacije Ocenjevanje Sklepna slovesnost Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj Slovensko ocenjevanje medu Prijave: 25. 1. 2016-18. 2. 2016 na enotah kmetijsko gozdarskih zavodov; zbiranje vzorcev: 25. 2. 2016 KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj 25,50 EUR za prvi vzorec, za vsak naslednji vzorec istega pridelovalca 20,50 EUR 02/749 36 45 ali slavica. strelec@kgz-ptuj.si, 02/749 36 39 ali felicita. domiter@kgz-ptuj.si, www. dobroteslovenskihkmetij.si Ocenjevanje medu na 27. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij 19.-22. 5. 2016 v Minoritskem samostanu na Ptuju, podelitev priznanj za med 22. 5. 2016 OBVESTILA ČZS Slovensko kosilo, pripravljeno iz zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov Na ČZS se kot pobudniki Tradicionalnega slovenskega zajtrka, razglasitve dneva slovenske hrane, Evropskega medenega zajtrka in svetovnega dne čebel zavedamo pomena kakovostne lokalno pridelane hrane. Zato smo 19. novembra 2015 v sodelovanju s proizvajalci zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov že drugič organizirali t. i. »slovensko kosilo«. S tem smo želeli poudariti pomen lokalno pridelane hrane in spodbuditi, da bi poseganje po slovenskih pridelkih in izdelkih postalo nekaj vsakdanjega. O tem, da je slovenska hrana kakovostna, pričajo številni že zaščiteni kmetijski pridelki in izdelki, zato upamo, da se bo za zaščito in vključitev proizvodov v sheme višje kakovosti odločilo še več proizvajalcev slovenske hrane oz. da se bo v kakovostne sheme medu vključilo še več čebelarjev. 32 Slovenski čebelar 1/2016 Letník CXVIII OBVESTILA ČZS Sodelovali so proizvajalci zaščitenih živil, kot so Belokranjska pogača, Bovški sir, Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre, Idrijski žlikrofi, Jajca izpod kamniških planin, Kokošja jajca Omega +, Kranjska klobasa, Mohant, Piranska sol, Piščančje meso in izdelki z navedbo vir Selena, Pivški piščanec z omega 3, Prekmurska gibanica, Prekmurska šunka, Prle-ška tunka, Ptujski luk, Štajersko prekmursko bučno olje, Zgornjesavinjski želodec, Siri brez konzervansov, Kraški med, Kočevski gozdni med in Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. V kosilo smo vključili tudi proizvajalce Kraške pancete, Kraškega pršuta in Kraškega zašinka. Slovenskega kosila so se udeležili številni predstavniki države, politike, gospodarstva, nevladnih organizacij ter čebelarji. Po kosilu smo pripravili še skupno novinarsko konferenco o pomenu uživanja lokalno pridelane hrane za kmetijstvo, gospodarstvo, živilsko-predelo- valno industrijo in za zdravje. Na njej so sodelovali: predsednik ČZS Boštjan Noč, državna sekretarka na MKGP mag. Tanja Strniša, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, direktorica GZS dr. Tatjana Za-gorc in priznani etnolog dr. Janez Bogataj. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Dan čebelarskega turizma V petek, 4. decembra 2015, je ob dnevu čebelarskega turizma na ČZS že 10. leto zapored potekal posvet o tej temi. V želji, da bi apiturizem postavili na višjo raven, podeljujemo certifikate odličnosti, ki so označeni z eno, dvema ali tremi čebelicami -odvisno od ponudbe čebelarskega turizma. Te certifikate je v zadnjih treh letih prejelo 33 ponudnikov apiturizma. Dva izmed njih sta tokrat tudi predstavila svojo dobro prakso, in sicer g. Franci Strupi, ki ima na Spodnjem Brniku kmečko čebelarski muzej, in g. Štefan Šemen, ki svojim obiskovalcem ponuja predstavitev čebelarstva z možnostjo vdihavanja ae-rosola iz panjev in nočitve za štiri osebe. Udeležencem smo predstavili tudi novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki je bila sprejeta julija 2015, ter pogoje in novosti na področju izstavitve računov in davčnih blagajn. Pripravili smo tudi okroglo mizo, na kateri smo predstavili vlogo apiturizma pri razvoju turizma kot gospodarske panoge v Sloveniji, dobre prakse in odzive iz tujine. Govorili smo tudi o tem, kakšne so posledice vključitve v apiturizem za čebelarja, kakšen je dober ponudnik in kaj od njega pričakujejo gosti. Okroglo mizo je vodila ga. Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko čebelarstva pri ČZS, JSSČ, na njej pa so sodelovali: Maša Puklavec, vodja odnosov s tujimi javnostmi in komuniciranja na družabnih omrežjih v STO, Franc Šivic, član komisije za čebelarsko kulturno dediščino pri ČZS, Tanja Arih Korošec, direktorica potovalne agencije Aritours, ApiRoutes, Blaž Ambrožič, ponudnik čebelarskega turizma, Simona Magdič, turistična vodnica, in Brane Borštnik, predsednik komisije za čebelarsko kulturno dediščino pri ČZS. Sklepi okrogle mize so jasni. Čebelarski turizem je izjemno perspektivna turistična panoga, čaka pa nas še veliko dela. Pomembno je, Zmagovalni medenjak »Zlati medenjak iz medene kamrice« avtoric ge. Dagmar Gojčič in Sare Vanicke Gojčič Zmagovalci natečaja Zlati medenjak 2015 Slovenski čebelar 1/2016 Letnik CXVIII 33 OBVESTILA ČZS da različno turistično ponudbo povežemo z apituriz-mi, prav tako pa je pomemben tudi skupen nastop ponudnikov čebelarskega turizma na trgu. Le s skupnimi močmi nam bo uspelo, da bo tovrstni turizem v Sloveniji postal ena vodilnih in uspešnih turističnih panog. K temu bo brez dvoma pripomogla tudi pobuda za razglasitev svetovnega dne čebel, zato jo moramo dobro izrabiti! V okviru dneva čebelarskega turizma so bili razglašeni zmagovalci natečaja Zlati medenjak 2015. Nominacije za Zlati medenjak 2015 sta si prislužila: 1. mesto v kategoriji klasičnih oz. tradicionalnih me-denjakov - g. Franc Križan za »Tradicionalne mede-njake« in 1. mesto v kategoriji medenjakov z dodatki začimb in zelišč ter drugih naravnih sestavin - ga. Dagmar Gojčič in Sara Vanicka Gojčič z medenjaki, ki sta jih poimenovali »Zlati medenjak iz medene kamrice«. V kategoriji inovativnih in sodobno oblikovanih medenjakov komisija ni razglasila zmagovalca. Najvišje priznanje, plaketo »Zlati medenjak 2015« sta že drugo leto zapored prejeli ga. Dagmar Gojčič in Sara Vanicka Gojčič za »Zlati medenjak iz medene kamrice«. V okviru dneva čebelarskega turizma je bila razglašena tudi Čebelam najbolj prijazna občina 20. mm -j,. ■■ ' ^ S VETO VIK [ DAN