informativni glasilo ravenskih železarjev Ravne na Koroškem, 15. junija 1982 ZAOSTRIMO ODGOVORNOST Da bi mogli odplačati državne dolgove, je bil otreba sprejeti zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami za 1. 1982. Njegova določila so ostra, kazni za kršitve hude. Po izračunih bomo v Sloveniji od 1. junija naprej od lastnega konvertibilnega izvoza razpolagali le z okoli 42 % deviz (doslej 65 %). Za nafto in koks bo šlo 17 %, za obveznosti federacije 5 %, za solidarnostno pokrivanje anuitet v Jugoslaviji 16 %, za potrebe republike (zdravila, detergenti, odplačila za energetske objekte itn.) okoli 20 odstotkov. V Železarni Ravne bomo za uvoz re-promateriala in odplačilo deviznih anuitet potrebovali letos okoli 30 milijonov dolarjev. Z lastnim izvozom jih bomo po novem zakonu prislužili največ 11 milijonov. To pomeni, da bi morali manjkajočih 19 milijonov nekako združiti (to bo težko) ali za ustrezen del zmanjšati našo proizvodnjo. Edina jasna rešitev je zato samo še povečanje izvoza. Račun je torej jasen in preprost: temu stanju bomo kos le z uporabo vseh naših delovnih in umskih sposobnosti. Usmeriti se moramo v proizvodnjo, zunanjetrgovinsko poslovanje, pokrivanje deviznega primanjkljaja, zagotavljanje ustreznega dohodka in poglabljanje dobrih delovnih medčloveških odnosov. Za izvedbo gospodarskega načrta, akcijskega programa in sklepov zadnje seje delavskega sveta so zadolženi predvsem vodstveni in vodilni delavci vsak znotraj svojih pristojnosti, nosijo pa tudi skupno odgovornost. Ker bo letos in v prihodnjih letih vrsta dejavnikov preprečevala, da bi v železarni delali z vso zmogljivostjo, z optimalnim programom in ker zato ne bomo mogli ustvarjati dovolj dohodka, ki bi zadoščal za pokrivanje naših potreb, je poslovodni odbor sklenil, da opozori še na nekatere (Nadaljevanje na 5. str.) Iz dela sindikata NOVI SESTAV — 14. maja se je prvič sestal prenovljeni IO konference OO ZS Železarne Ravne. Po mnenju sindikalnih funkcionarjev sedanja organiziranost nudi tesnejšo povezanost s SOZD SŽ, zato pa je potrebna boljša koordinacija družbenopolitičnih in samoupravnih aktivnosti. Problematika družbenega in političnega življenja se je toliko razširila, da so v sindikatu povečali število komisij, za boljše delo pa je vsaka osnovna organizacija že po občnih zborih dobila animatorje za informiranje, kulturo in šport. Poleg programov dela, o katerih bodo komisije še razpravljale, so se člani IO konference seznanili še z aktualno problematiko, s čimer naj bi se ukvarjale naslednje komisije: — Komisija za družbenoekonomske odnose bi morala preučiti možnosti za zmanjšanje porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka in oceniti dosedanji sistem razporejanja dohodka in čistega dohodka (na podlagi izračuna za 1. kvartal 1982) in preučiti sedanji sistem pridobivanja dohodka tozda družbeni standard. STARI PROBLEMI — Komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja bi pretresla samoupravne akte s področja statusnih razmerij in statute tozdov in del. skupnosti in preučila oceno o vlogi in delu družbenopolitičnih organizacij v železarni. — Komisija za spremljanje sistema nagrajevanja bi preučila in ocenila strokovne podlage za razporejanje sredstev za OD in ocenila stanje realni OD delavcev železarne. — Komisija za družbeni standard naj bi ocenila strokovne podlage za urejanje prehrane med delom, ocenila akcijo letovanje 1982 in se vključila v akcije preskrbe za naše delavce (premog, ozimnica), njeno sodelovanje bi bilo potrebno tudi v akciji za ureditev pridobivanja dohodka v tozdu družbeni standard. — Komisija za invalidsko problematiko in VPD ter varstvo okolja naj bi prispevala k reševanju težav v lužilnici — tozd jeklovlek in preučila zadevo: pomor rib v Meži. — Komisija za športno rekreativno dejavnost bi morala sode- (Nadaljevanje na 2. strani) Vabilo reke 00 DELA Bena ji. Predsednik poslovod- en Vna •tov' Gvido Kacl vodilnim dal mfStVen'".' delavcem železarne po-žaju nrmacijo o gospodarskem polo- 0 m« j ,zav.‘ 'n železarni ter dogovor nie “ dela in ukrepih za izboljša-l)o«lV pro.izy°dnji, zastajanja OD, ne- 1 d0Lenost* 'n padanja standarda. Le Velik ro “hveščenostjo, jasnimi cilji in letjL . Pametnega dela bomo v nekaj Za 'id*oljšali stanje v gospodarstvu, in (j r° treba veliko volje, odrekanja letai-;’ . nos,'> to pa smo ravenski že- y 2e večkrat dokazali. in not**'* 23 nastali položaj so zunanji darstv rar*i‘' Večina svetovnega gospo-8e V(..a. Ie v hudi krizi, ki bo trajala Bašajo g ^r' tem razvite države pre-oremena na države v razvoju. Trgi razvitih so prenatrpani z izdelki, nerazviti večkrat nimajo denarja niti za najnujnejše. Prepad med bogatimi in revnimi se poglablja. Vse, kar pretresa svet, udarja tudi nas. Naša edina rešitev je nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja in takšna gospodarska politika, ki se vključuje v mednarodno delitev dela in pospešeno usmerja naše izdelke na svetovni trg. Če hočemo letos odplačati 6,4 milijarde dolarjev dolgov tujini, prihodnje leto pa še več, moramo globoko in hitro spremeniti vedenje v našem gospodarstvu, pa tudi pri vsakem posamezniku. Osnovna zahteva za prihodnje je, da ustvarimo več, kot porabmo. (Osnovne smernice pozitivnih sprememb so nakazane v »Izhodiščih dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije«). Znebiti se moramo vrste razvad, predvsem pa miselnosti, da »se vse dobi na kredit«. Le tako bomo večali dohodkovno povezovanje in skupne naložbe bodo rasle hitreje. (Nadaljevanje s 1. strani) lovati v pripravah na pohod slovenskih železarjev na Peco, v pripravah na letne športne igre slovenskih železarjev, aktivirati udarniško delo na Ivarčkem in preučiti možnosti za zaključitev investicije kegljišče. — Komisija za vprašanja zaposlenih žena naj bi preučila odnos delovnega okolja do žena ob rojstvu otroka. Teme so torej dane, čakajo pa na dogovor komisij, kako in koliko jih bodo vzele v delo. IO je bil seznanjen tudi z zahtevami delavcev iz lužilnice, ki želijo ureditev delovnih pogojev. Vsa dosedanja prizadevanja ne dajejo ustreznih rezultatov. V ta namen je IO imenoval team, ki naj čimprej preuči stanje v lužilnici in izdela sanacijski program. Letos naša železarna organizira pohod slovenskih železarjev na Peco, ki bo predvidoma 26. junija. Hkrati je to jubilejni 10. pohod, zato naj bo izvedba primerna in so imenovali organizacijski odbor. Pod razno so člani govorili o aktivnosti v zvezi z dopolnitvijo sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti in izobraževalne skupnosti. Opozorili so na pomanjkljivosti v razpravah in zahtevali doslednost pri vodenju akcije in obveščanju vseh zaposlenih o spremembah pred dokončno odločitvijo na zborih. (Vir: zapisnik 1. seje IO konference OO ZS Železarne Ravne) April v številkah Zaostanek za predvidenim planom skupne proizvodnje v aprilu znaša 0,7 odst., v kumu-lativi prekoračitev 0,8 odst. V aprilu je bila tudi nižja odprema kot mesec poprej, zaostanek za planom znaša 5,5 odst. V kumu-lativi beležimo še prekoračitev 1,8 odst. Nedoseženi odpremi je sledila tudi fakturirana realizacija: zaostanek 0,7 odst., v ku-mulativi 4,2 odst. Pri izvozu smo pri dolarski vrednosti zaostali za 7,7 odst., v kumulativi 0,1 odst. Pri dinarjih pa smo plan presegli za 7,1 odst., v kumulativi 8,7 odst. SKUPNA PROIZVODNJA TOZD JEKLARNA. V aprilu tozd ni dosegla predvidenega plana skupne proizvodnje, zaostanek 0,1 odst., za operativnim planom pa je zaostala 1,9 odst. kljub temu, da so bili za to proizvodnjo vloženi maksimalni napori v TOZD, saj je bilo ves mesec občutno pomanjkanje starega železa. Nabiranje vložka sproti za vsako šaržo je povzročilo daljše čase izdelave. Veliko težav je bilo tudi zaradi slabe oskrbe z ostalimi materiali, kot z nikljem ter drugimi Fe legu-rami. Prav tako je primanjkovalo kanalske šamotne opeke za mehanizirani livni sistem. Velik problem povzroča divje nabavljanje visoko legiranih odpadkov (prokron), ki so pome- FAKTURIRANA REALIZACIJA V APRILU 1982 sani z ostalim vložkom in pogosto tudi neprimernih oblik. TOZD JEKLOLIVARNA. TOZD je presegla mesečni načrt proizvodnje za 3,9 odst. Zaradi pomanjkanja naročil, ki je bilo letos bolj občutno kot v preteklih letih, TOZD tudi v aprilu ni dosegla načrtovanega izvoza. Težave so bile z občasnim pomanjkanjem surovin, vendar to ni vplivalo na zmanjšanje obsega proizvodnje, so pa nastale nekatere motnje pri izpolnjevanju dobavnih rokov. TOZD VALJARNA. Na težki progi je bila načrtovana mesečna proizvodnja presežena za 0,3 odst., na lahki za 13,2 odst., medtem ko znaša zaostanek na srednji progi 7,0 odst. Izraba delovnega časa za valjanje je bila v aprilu sorazmerno ugodna. Je pa stanje proge (predvsem mehanskega dela) izredno slabo. Zastoji zaradi okvar so se zelo povečali, čeprav popravila potekajo tudi v času zastojev, ki nastajajo zaradi pomanjkanja oziroma ogrevanja vložka. TOZD KOVAČNICA TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 9,9 odst. Zaradi pomanjkanja jekla in delno slabših delovnih pogojev bo v poletnih mesecih verjetno tudi slabša proizvodnja kot v preteklih mesecih letos. Naročila za TOZD v letu 1982 že presegajo planirane količine. Za vzrok neuspele proizvodnje ugotavlja >30 120 j: vodstvo TOZD slabše čiščenje vložka ter površnost pri delu. TOZD JEKLOVLEK. Vzrok nedoseganja predvidenega mesečnega plana (zaostanek 9,9 odst.) je predvsem v popravilu vlečno ravnalnega stroja ter v začetnem popravilu dvožilne vlečne klopi. Ta stroj bo v popravilu še v maju. Pri vlečenem jeklu je zaostala proizvodnja za 25,3 odst. (vzrok tudi pomanjkanje vložka), pri brušenem jeklu pa za 3,6 odst. Prekoračitev proizvodnje beleži TOZD pri luščenem jeklu 40,4 odst. in vlečeni žici 27,5 odst. TOZD ORODJARNA. S planom predvidene skupne proizvodnje TOZD ni dosegla, zaostanek 18,6 odst. Razlogov za takšen izpad proizvodnje je več. Poudariti pa je treba, da primanjkuje predvsem naročil za izvoz, določene težave pa so tudi z vložkom. Težave nastajajo zaradi vse pogostejših okvar strojev. Temu je vzrok iztrošenost strojev, kar negativno vpliva tudi na točnost izdelave izdelkov. TOZD STROJI IN DELI. Predvideni mesečni načrt proizvodnje v aprilu ni bil dosežen, zaostanek 5,2 odst. Zaradi prepozne termične obdelave je izpadla dokončna izdelava valjev za ZSSR, enako tudi proizvodnja batov za Magnohrom. Največjo prekoračitev predvidenega plana beleži TOZD pri obdelavnih ulitkih 24,0 odst. in stiskalnicah 26,1 odst. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. TOZD je presegla predvideni OSKRBA Z ENERGIJO Zaradi pomanjkanja mazut* na tržišču je bila neredna dobava tudi za našo delovno organizacijo, tako je bila kovačnica reducirana pri porabi mazuta- * ostalimi energetskimi mediji P* so bili vsi porabniki redno oskrbovani. V aprilu je bilo dobavljeno — elek. ener. 18,118.320 kVVb — zcm. plina 3,378.590 N® — butana-prop. 16.520 kg — mazuta 1,602.410 kg — karbida 13.410 kg — hladilne vode 905.554 m Redna je bila oskrba * ostalimi mediji, tako proizvodnji- vsemi ni bilo zastojev v mesečni načrt za 51,6 odst. pr^j' vsem na račun proizvodnje ff ' dic, kjer znaša prekoračit* 140,4 odst. Pri proizvodnji no* je TOZD zaostala za 1,4 od?.' brzoreznega orodja pa je narejenega za 133,3 odst. kot je mesečno predvideno. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Razen večjih zastojev na bil« več. katerih ključnih agregatih,.^ v minulem mesecu tudi večje $}e so krčilni in NC stroj, je IliiliUltlU UlCOCC LUU1 v A-«-j - vilo manjših okvar in ^ast0^la V proizvodnji se vse boljv P°zter neustrezna kvaliteta vložka DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V APRILU 1982 120 110 100 90 80 jMSBM o oo fA- AO S O Q O 2 S S Q g a. S > 3 O 5 0 1 2 & (X o. o OS a. O cc cu Eo N ^9 N N N N < < 2 Z S> 83 IZVOZ V % v APRILU 1982 130 120 110 100 • 90 80 70 60 50 40 30 fl TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE TOZD SKUPNA PROIZVODNJA TON ODPREMA TON FAKTURIRANA REALIZACIJA DIN IZVOZ % IZVOZ DIN DOMAČI TRG DIN april kumul. april kumul. april kumul. april kumul. kumul. april kumul. Jeklarna 99 ,9 99,5 - - - - - - - _ JEKLOLIVARNA 103,9 102,7 116,8 112,8 130,9 115,0 86,8 69,9 100,4 79,0 137,1 122,4 VALJARNA 9 7, 5 100,5 92,3 100,1 93,8 90,2 109,0 125,6 125,3 140,8 88,5 81,8 jj°VAČNICA 109,5 111,0 99,3 109,1 104 ,8 96,9 119,0 117,3 138,4 131,5 101 ,3 93,3 JEKLOVLEK 90,1 103,5 90,9 101,9 122,9 100,9 45,6 62,4 53,0 67,6 132,1 105,3 _°E0DJARNA 81,4 77,9 73,3 120,4 97,0 118,8 - 32,0 - 35,6 106 , 1 126,6 J" KO JI !N DEU 94 ,8 98,1 93,9 99,0 96 ,0 99,5 123,3 119,7 137,2 125,7 76,4 87,0 i huzli brzorez. orod. 103,8 104 ,2 67,9 88,8 94 ,6 105,2 45,5 62,0 54 ,1 62,3 129,3 142,0 ^gredice 240,4 162,5 - . - - - - - - _ _ _ ^JUSTRUSKI NOŽI 151,6 124,5 67,8 88,6 95,3 106,0 45,5 , 62,0 54,7 62,8 129,8 142,8 ■^vmatični stroji 97,6 98,2 76,4 90,2 69,1 86,3 36,0 84 ,0 50,6 103,3 69,8 85,7 J^metarna 99,8 100,5 104 ,3 101,9 106,3 101*,7 187,0 142,0 106,9 78,8 89,0 92,7 ■if?ALNO ORODJE 100,0 100,0 102,2 90,2 133,0 113,2 78,0 65,5 99,5 75,8 136,2 116,8 ^VINARSTVO 68,8 87,0 72,0 86,1 63,9 71,6 63,9 ^RMATURE 76,1 82,0 75,4 80,2 65,9 71,7 32,9 62,0 38,2 63,3 117,1 87,4 ■iH^TVO VARVARIN 23,0 5,7 10,0 5,0 13,8 4,7 _ 13,8 4,7 Kalilnica _ _ 91,0 81,3 91,0 JJltll"t drugih TOZD,DS - - - - 79,3 84,8 - - - _ 79,3 84,8 Lj^VNA ORGANIZACIJA 99,3 100,8 94,5 101,8 99,3 95,8 92,3 .„99x9 107.1 108.7 :>7. C\. nekaterih delov, dobno' ®zah- cevi» zatiki in podenja' nedoseganje predvi-uinpnf me®ečnega plana je po di vTJU vodstva TOZD kriva tu-prPri,?V ^a odsotnost z dela, Xn Sem bolniški izostanki, dviden® VZMETARNA. Za pre-vodn; . Planom skupne proiz-°dst p J-e tOZD zaostala 0,2 je k:\ ^zvodnja vzmetnih palic Pri v Presežena za 24,5 odst. Za 8 2Z”\eteh P3 zaostaja TOZD be oW°k ' Predvsem zaradi sla-Xn Z vi°zn*m materialom. Načrt« REZALNO ORODJE. Hi0 ano mesečno proizvod-Žaradi T°ZD dosegla 100 odst. trdin Pomanjkanja karbidne krogn.,nastajaj° pri proizvodnji id bnt; z?g precejšnje težave djg 1 so Je, da bo ta proizvod-r'adah°Polnoma ustavljena, še di ®° v TOZD težave zara-Xo» odsotnosti z dela. stadek KOVINARSTVO. Zao-hirp za predvidenim meseč-^Zfok • m znaaa 31>2 odst. d j p v] le predvsem v pomanjka-hpi °^a *n povečanem poraslo! 11 izostankov. «aost5D. ARMATURE. TOZD je **°Ul vLa za predvidenim pla-°dst. n uPne proizvodnje 23,9 adia v®em zaradi pomanj-- w naročil za ZSSR in zaka- ?ditev £a in za k a l2^°dn ^ri- Kotovi ulitkov. V pro-dja P je primanjkovalo oro-dVQ2a lrdokovinskih ploščic iz K RRodaja doma JEklolivarna. ?t>evai eai'zaciji v aprilu je pri •ttivgn v Slavnem visoko produ-Je CeriQa?°rtiment, dobre prodaj-“ m zmanjšan izvoz. Svoje rispi - - - - 'nje. VALJARNA. Zaradi " je n • zmanjšan izvoz, svoje Watii».Pr!sPevalo tudi optimalno to nJe- “VeČ? VALJARNA. Zaradi gtgla l ?.ga izvoza TOZD ni dolžan* euoinskega, kot tudi ne ®Sa plana prodaje na do-vu*i gu- Zaradi pomanjkanji p z^a TOZD ne more izpol-“fetijc v'denega plana prodaje TOZD KOVAČNICA. TOZD je zaostala za predvidenim planom na domačem trgu za 0,6 odst., vrednostno pa je bil plan presežen za 1,3 odst. TOZD JEKLOVLEK. TOZD je presegla tako količinski kot vrednostni plan prodaje. Planirana količinska realizacija ni bila dosežena le pri vlečnem jeklu, zaostanek 10,4 odst.; vzrok je v remontu stroja za vlečenje jekla. TOZD ORODJARNA. Zaostanek za predvidenim mesečnim planom na domačem trgu znaša 5,8 odst. Vrednostno pa je bil plan presežen za 6,1 odst. Zasedenost z naročili je zadovoljiva. Glede na posamezne skupine proizvodov pa TOZD precej kasni z dobavami po že sklenjenih pogodbah. TOZD STROJI IN DELI. TOZD je dosegla le 74,7 odst. mesečne proizvodnje in s tem realizirala 76,4 odst. načrtovane mesečne realizacije. Uspešen je bil le rezultat pri prodaji obdelanih ulitkov, odkovkov in valjev, pri prodaji sestavljenih izdelkov, stiskalnic in strojev za predelavo pa TOZD ni dosegel načrtovane mesečne realizacije. TOZD INDUSTRIJKSI NOŽI. Za načrtovano mesečno proizvodnjo je TOZD zaostala za 1,7 odst., vrednostno pa znaša prekoračitev 29,8 odst. Zasedenost z naročili po posameznih skupinah proizvodov je zadovoljiva, precej pa je težav z zaostanki ter dolgimi dobavnimi roki predvsem pri turnirskih nožih. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. TOZD je dosegla 77,9 odst. načrtovane proizvodnje in s tem realizirala 69,7 odst. mesečno načrtovane realizacije. Razen pri vrtalnem orodju je bila tako količinsko kot vrednostno proizvodnja po posameznih izdelkov pod predvidenim planom. TOZD VZMETARNA. Ob visokem izvozu je TOZD dosegla le 92,4 odst. prodaje na domačem trgu. Zaostanek pri vzmeteh znaša 22,9 odst. Temu primerna je tudi fakturirana realizacija z zaostankom 11,0 odst., pri vzmeteh 23,0 odst. TOZD REZALNO ORODJE. Načrtovana prodaja na domačem trgu je bila presežena za 5,0 odst., vrednostno za 36,2 odst. Zasedenost z naročili je zadovoljiva, težave so le s kontinuirano oskrbo potrebnega reprodukcijskega materiala. TOZD ARMATURE. Plan proizvodnje na domačem trgu je bil presežen za 44,7 odst., vrednostno za 17,1 odst. Oskrba s potrebnim reprodukcijskim materialom je trenutno nekoliko boljša kot v preteklem obdobju, še bolj pa si bo treba prizadevati za čim uspešnejše izpolnjevanje pogodbenih obveznosti tako glede količin kot tudi glede kvalitete. NABAVA Primerjava porab vložka v aprilu proti marcu kaže, kot da bi preskrba idealno potekala, vendar ni tako. Težko stanje v preskrbi se je iz marca nadaljevalo in stopnjevalo v aprilu z vsemi IZKORISTEK DELOVNEGA CASA V aprilu znaša izkoristek delovnega časa 81,68 odst., odsotnosti pa 18,32 odst. Odsotnosti so bile porazdeljene takole: letni dopust 5,52 odst. izredno plačani dopust 0,57 odst. prazniki 3,94 odst. službena potovanja 0,35 odst. boleznine do 30 din 3,09 odst. boleznine nad 30 dni 3,82 odst. neplačane odsotnosti 0,18 odst. ostale plačane odsotnosti 0,85 odst. osnovnimi surovinami: nikljem iz uvoza, ognjevzdržnimi materiali, zaloge goriv so padle na eno do dvodnevno porabo. S skrajnimi napori komerciale je bila zaenkrat proizvodnja še zadovoljivo oskrbovana. Še nadalje pa primanjkuje proizvodov kovinsko predelovalne industrije, težave so tako pri asortimentu kot pri dobavnih rokih. IZVOZ Izvoz v aprilu je bil dosežen z 92,3 odst., v din 107,1 odst. Kakor že v minulih mesecih je zajemal izvoz za čvrste valute pretežno izdelke metalurških TOZD, zlasti valjana in kovana paličas-ta jekla, medtem ko je bil izvoz predelovalnih TOZD usmerjen v glavnem na klirinški trg. Do konca aprila je bilo sklenjenih pogodb za okoli 16 milij. konvertibilnih in 16 milij. klirinških dolarjev. Za izpolnitev letošnjega klirinškega načrta imamo torej zagotovljenih dovolj naročil, medtem ko nam v čvrsti valuti manjka glede na plan 23 milij. $ več ko 7 milij. $. Manjkajo predvsem naročila za mehansko obdelane izdelke. Upi za sklenitev manjkajočih pogodb so slabi. Obstajajo pa možnosti zaključevanja pogodb za paličasta jekla v večjih količinah od načrtovane, kar pa bo glede na zasedenost kapacitet in glede na slabši finančni rezultat, ki ga prinaša povečan izvoz, le težko dosegljivo. Gradimo UVOZ Čeprav so bili prilivi v aprilu precejšnji, prav tako pa tudi združevanja po 67. in 68. členu, so vendarle nastajale težave pri uvozu blaga, predvsem pri določenih legurah in seveda, kot vedno, pri orodju. Naših obveznosti pri Interni banki še vedno nismo uspeli poravnati. Uvoz jeklenega odpadka je čedalje večji zaradi pomanjkanja tega materiala na domačem trgu ter tudi zato, ker ga iz ZSSR ne dobimo več. To velja tudi za nikelj, saj ga v aprilu nismo več dobili iz ZSSR ter ga ni več pričakovati v prvem polletju. Ob koncu aprila je prispela po nekaj letih ponovno pošiljka z Zahoda, ki smo jo morali seveda plačati v konvertibilni valuti. To pa pomeni še dodatno obremenitev ter odlive Pri sprejemanju tez o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odnosov v Železarni Ravne smo si na področju osebnih dohodkov med drugimi nalogami zastavili tudi to, da bomo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka uredili večjo odvisnost OD od rezultitov dela tozdov in delovnih skupnosti. Po prejšnjih javnih razpravah smo z veljavnostjo 1. 1. 1982 sprejeli dva pomembna samoupravna splošna akta: — samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka na ravni delovne organizacije in — pravilnike o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka na ravni tozdov in delovnih skupnosti. Poleg teh pa moramo pri razporejanju dohodka in čistega dohodka za osebne dohodke, skupno porabo in ostale osebne prejemke upoštevati na ravni DO še: — dogovor SRS o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. Dejstvo je, da nas omenjeni akti strogo zavezujejo pri delitvi sredstev za OD v odvisnosti od rezultatov dela. Na ravni DO nadzorujejo izvajanje organi občinske skupščine in na nivoju tozdov in DSSS doslednost upoštevanja pravilnikov. Bistvo določil je, da omenjeni akti za vsak periodični obračun in za zaključni račun — to je na zaključku kvartalov, določijo, koliko sredstev za OD nam pripada: — na ravni delovne organizacije v celoti (po dogovoru SRS oziroma samoupravnem sporazumu) in — na ravni vsake tozd in DSSS posebej (po pravilnikih), v konvertibilni valuti. Poraba niklja v letošnjem letu je kljub pomanjkanju v aprilu višja, kot imamo to predvideno v gospodarskem načrtu za to leto. Iz dnevnih pravic in sredstev, ki so nam na razpolago, krijemo le uvoz najnujnejših surovin ali najkritičnejši reprodukcijski material, pomožni materiali in nadomestni deli pa ostajajo v ozadju in nikakor ne moremo zagotoviti vsaj najnujnejšega. Pri orodju so problem tako devizni režimi kot tudi devizne pravice in sredstva. V aprilu so bili predloženi tudi še dokončni dokumenti (na novo potrjene prijave o sklenjeni pogodbi uvoza) za uvoz — carinjenje opreme od firme Stein Huerter za TOZD jeklarno ter za odpraševalno napravo od firme FLAEKT; carinski postopek teče. V primeru, da smo v posameznem periodičnem ali zaključnem računu porabili več ali manj sredstev za OD, nam temu primerno pripada večji ali manjši poračun OD. Spremembe in dopolnitve predvsem pravilnikov pa so v tem, da je sedaj odvisnost sredstev za OD od rezultatov dela večja in da je izračun izplačanih ter pripadajočih sredstev za OD doslednejši po tozdih in delovnih skupnostih. KAJ VPLIVA NA VIŠINO SREDSTEV ZA OD NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE? Pri tem je treba povedati, da na ravni delovne organizacije velja »odgovor SRS«, če njega ni pa »samoupravni sporazum«. Dogovor SRS pa določa za 1982. leto, da je rast sredstev za OD odvisna: — od rasti dohodka, to je za 1. kvartal 1982 proti 1. kvartalu 1981, nato za 1. polletje 1982 proti 1. polletju 1981 itd. — od izplačanih bruto OD na delavca v letu 1981 — od deleža izvoza v celotnem prihodku in — od povečanja izvoza v dolarjih. Kratko: na ravni DO bomo imeli tem višjo rast OD, čim višji bo dohodek in čim večji bo izvoz v dolarjih. Značilno za prvi kvartal je, da smo imeli bistveno nižjo rast dohodka in bistveno boljše izvozne rezultate kot v istem obdobju leta 1981. Na osnovi rezultatov nam je bilo dovoljeno povečati sredstva za OD za 1. kvartal 1982 za 29,3 odst., dejansko pa smo obračunali 23,2 odst., razliko pa smo poračunali. KAJ VPLIVA NA VIŠINO SREDSTEV ZA OD NA RAVNI TOZD IN DELOVNIH SKUPNOSTI Na ravni tozdov in DSSS veljajo določila pravilnikov. Pri tem je pomembno, da seštevek sredstev za OD po pravilnikih ne more biti višji od dovoljenih sredstev za OD delovne organizacije po družbenem dogovoru SRS. Pravilniki določajo, da je rast sredstev za OD tozd in DSSS odvisna od poslovne uspešnosti, to je: — od fizične produktivnosti — od dohodkovne produktivnosti — od porabljenih sredstev — od izvozne usmerjenosti in — od akumulativnosti. Kratko: na ravni tozdov in DSSS bomo imeli tem višjo rast OD, čim večjo produktivnost v tonah na delavca bomo dosegli, čim višji bo dohodek na delavca, čim manj bomo za to potrošili, čim več bomo izvozili in da bi tako gospodarili, da bi bil čisti dohodek tolikšen, ki bi pokril OD, skupno porabo in bi še ostalo sredstev za razširitev naših proizvodnih in drugih naprav. Prvi obračun po novih samoupravnih aktih po tozd in DSSS smo za 1. kvartal 1982 že izvršili. Ta je bistveno drugačen in kvalitetnejši od dosedanjih. Ugotovljeno je, da so tozdi in delovne skupnosti dosegle bistveno različno poslovno uspešnost, in to od 83 do 156 odst. v primerjavi z lanskim 1. kvartalom. Ta jim dovoljuje različno rast OD in glede na že obračunana sredstva OD za 1. kvartal (pred poračunom OD) različen poračun OD. Po tozdih in DSSS je znašal poračun OD od (samo tozd kovinarstvo po sklepu DS, ker ni dovolj čistega dohodka) 997 din na delavca neto do 3.380 din na delavca, torej razmerje 1 : 3,4. Pri tem pa je treba vedeti, da je bil porast OD na delavca pred poračunom različen, in to od 114,0 odst. do 122,0 odst. Tozd, ki je imel najnižjo rast OD pred poračunom in zelo dober poslovni uspeh, je imel najvišji poračun OD. Ponovno je treba poudariti, da se dopolnjeni sistem bistveno razlikuje od prejšnjega in da je poračun OD samo posledica z® izplačanih OD in poslovne uspešnosti vsake tozd in DSSS. v sistem pa je še vedno vgrajena medsebojna solidarnost, ker Je zaradi različno dosežene poslovne uspešnosti razlika dovoljene rasti sredstev za OD med tozdi in DSSS 6 odst. Ta solidarnost pa je nujna zaradi medsebojni*1 vplivov tozdov in DSSS v Pr0' dukcijskem procesu. Vrednost enote dela za pora* čun OD v dopolnjenem sistem11 ni več tista, o kateri odločam?! temveč je posledica dovoljen111 sredstev za poračun OD in obračunanih enot dela za dosego rezultatov dela. Obračunanih en? dela pa bo manj (in zato ved poračun OD), če bomo za de1^ porabili manj ur (manj delaV' cev in tudi manj nadur), če n bomo poviševali analitičnih oce dela in osebnega prispevka m1' mo rezultatov dela. To pa J® bistvu tista sprememba, ki dal kvaliteto sistemu, ker ne gov®' rimo več o vrednosti enote de1’ temveč o sredstvih OD, na K tere smo po tozdih in upravičeni, in o sredstvih OD, smo jih že izplačali. Vrednost enote dela (VED) % pomembna samo še za nap°v akontacijskega OD za nasled*1* tri mesece, po vsakem kvarta in še ta le v odvisnosti od d ' seženih rezultatov dela oZ1L. ma od sredstev za OD, na kg tere je posamezna tozd oz. Da® upravičena. Samoupravna določila imamo. Zavedadi pa se moram> da nas bodo le-ta zadovoljila/V mo takrat, če bomo dobro dala. Brez tega nam še tako dob?1 s stemi ne dajejo tistega, ceS nismo pridelali. ,, . - (-.n za V zvezi s poračunom yu, 1. kvartal 1982 smo prejeli ne« pripomb, ki pa so v glavn splošne. Na omenjene pripor0e bomo dali konkretne odgpv° Treba pa je opozoriti, da j® *v stem večje odvisnosti sred*1 za OD od rezultatov dela »o kreten, zato morajo biti tudi P pombe konkretne. Do nasledn)^ ga obračuna je tri mesece. in delovne skupnosti imajo do časa za analize in PriPonLp vendar samo v skladu s Pra niki. Filip Rožanc, službe za sistem V čajni kuhinji Večja odvisnost osebnih dohodkov od rezultatov dela tozdov oziroma delovnih skupnosti ZAOSTRIMO ODGOVORNOST DO DELA (Nadaljevanje s 1. strani) KLJUČNE naloge VODSTVENIH IN VODILNIH DELAVCEV Z- Proizvodnja Prednost pri proizvodnji: tzvoz in posebna proizvodnja VaI~ ^cprovcriga za izvoz in združe- ' medsebojne dobave ostalo. Voj . . (služba za koordinacijo proiz-t02d ^ mora .skupaj s pripravami dela . °v materialne proizvodnje strogo rati proizvodnjo za zagotovitev kooivT .ma(er'alne proizvodnje strogo teh *,rat* Proizvodnjo za zagotovitev u Pmdnosti. Komerciala izvede vse ne -16 ukfePe (predvsem dobav-o n t- *n. P° Potrcbi obvestiti kupce nje aSta .situaciji- Vsakršno načrtova-uvožP°aeCania Proizvoclnje na osnovi bj]Q en'u surovin in polproizvodov bi čati V tem obdobju neustrezno. Pove-nih j"]13111'.1 tudi delež domačih rezerv-V7j ?eov> in to ne glede na ceno in t; rUfi^ost' Očitno pa bo treba razmislimo • ,° Predelavi oz. dodelavi tujega Materiala za tuje kupce. 2 ^zvoz in novi posli ten2i^0kpdk°vncga vidika je treba in-*2vozVn i 'skati dodatne možnosti za vSe na konvertibilna področja pred-horlL- delanih izdelkov oziroma do-k0n Ovno najzanimivejših izdelkov. S ltot ,rctn9,opredeljenimi akcijami bolj tlellc °^ei ‘skati nova tržišča za naše iz-tealtf v ^etu 1^82 je treba ustvariti d0s. možnosti, da bomo v letu 1983 taše .Pomemben premik v strukturi tinsk* lzvoza- Predvsem moramo koli-tt„ ? Povečati izvoz na konvertibilne va]je ^delkov, kot so: valji za hladno o'"-6, nerjavne armature, obdelane drm,ne Plošče, razne obdelane osi in težil tc?vrstne izdelke, povečati izvoz 19^4Vsai v letu 1983 in stiskalnic v letu za„ ' Y .tej zvezi moramo prioritetno tanil T1- dosledno spoštovanje plani-doba čin in rokov za medsebojne otganV-e X. reproverigi znotraj delovne Oaniz tt-a.ci,e. ‘j1 2 drugimi delovnimi or-vale a|C'iam‘ ‘n tozdi, ki bodo združe-ttebe pV12e za naše konvertibilne po-seboi’ sebej velja poudariti, da medosni!,0! ,u?klajevanje planov za izvoz STTt 1 • ; v ‘“'J'- teniv v ‘tt samo seštevek načrtov tozd, šk.j ;2Cc n°va kvaliteta. Današnji klirin-spte Voz P3 moramo v čimvečji količini tetjai en,‘d ,y vezane posle za reproma-situ3.. i‘b potrebujemo. V trenutni kovn:?11 ,mora postati naloga vseh stroki ^1 .adrov v tozc) Rpj ;n drugih, čtočii jHa razvojno raziskovalnem pota Jj»’ da poglobljeno delajo predvsem izvoc]l2-tvanie vseb vrst stroškov v pro-“PotaKv2 tazvijanjem in izboljševanjem pr Njenih tehnologij. Konkretni pro-iti pr j, a na osnovi vrednostnih analiz bod0 Sov tozd osnovnih dejavnosti Sok- Povečali našo konkurenčno spo-nost na tujih trgih. Y ^nvesticijska dejavnost let p 2ek^anii Ravne izvajamo že več jekt0yCSjsnje število investicijskih pro-dragQ - kuadimo predolgo in s tem tudi dcviZn i nekatere najete dinarske in vtajzPad določene prodani,..,- Pri nas in tako na zmanjšanje ne8a dohodka. Zato se nam lah- ko občutno zmanjša tudi naša realna investicijska sposobnost. Denarja za nove naložbe skorajda ne bo. Ena izmed ključnih nalog je zato, da se na področju investicijske dejavnosti čim bolj prizadevamo za čimhitrejše dokončanje najpomembnejših že začetih investicij. V odvisnosti od naše dohodkovne oz. investicijske sposobnosti pri nujnem povečanju tudi lastnega izvoza moramo računati, če bo potrebno, tudi na začasno ustavitev katerega izmed projektov. Poslovodni odbor bo skupno z ravnatelji tozd in P II na osnovi globlje analize pripravil konkreten predlog ukrepov na področju investicijske dejavnosti ter ga dal v obravnavo samoupravnim organom. Takoj pa moramo pričeti s skrajnim varčevanjem vseh sredstev tako za enostavno kot za razširjeno reprodukcijo. 4. Varčevanje Zlasti vodilni in vodstveni delavci smo odgovorni, da poostrimo varčevanje. Pri vsakem opravilu moramo imeti pred očmi, koliko materiala, energije, delovnih ur itd. porabimo. Nabavljali bomo le res nujne materiale in zagotovili skrajno varčno porabo. 5. Dvig kvalitete Slaba kvaliteta raste, zavedamo se, da je za to tudi vrsta objektivnih pogojev. Vendar je potrebna zavestna akcija za izboljšanje kvalitete. Potreben je večji nadzor v proizvodnji, večja prisotnost strokovnih delavcev in dosleden disciplinski in materialni pregon delavcev, ki zaradi malomarnosti povzročijo napake, izmet, zamenjave itd. Vodstveni in strokovni delavci so odgovorni, da se proizvod izdela po predpisani tehnologiji, brez ponavljanja operacij, na pravem materialu itd. 6. Dobavni roki Ena najšibkejših točk naše delovne organizacije je spoštovanje dobavnih rokov. Celo za izvoz, ki ima že drugo leto vso prioriteto v proizvodnji in poslovanju naše delovne organizacije, vztrajno kršimo roke in zato izgubljamo naročila, v očeh naših kupcev pa postajamo nesoliden partner. Mi, vodilni, vodstveni in strokovni delavci pri tem lahko in moramo temeljito spremeniti stanje. V proizvodnji se mora začeti borba za izvajanje dobavnih rokov, saj je to naša poslovna zaveza, naša solidnost. Pri tem mora dobiti služba za grobi plan v TOZD RPT odločilnejšo vlogo, da bomo v teh razmerah z manjšo količino jekla, neustrezno kvaliteto, dosegli res maksimalni izvoz in ustrezen ekonomski rezultat. Priprave dela po TOZD morajo s službo za grobi plan tesno sodelovati in usklajevati proizvodne tokove in se v določenih izjemnih situacijah podrediti strokovnim rešitvam službe za grobi plan. 7. Organizacija dela Organizacija dela je živ poces, ki se stalno dopolnjuje in razvija, razvijajo pa jo ljudje, ki imajo pri delu odprte oči, ki mislijo, ki se zavedajo, da je treba delati boljše, boljšo kvaliteto, z manj stroškov, z manj napora itd. Živimo in delamo v času, ko je takšen pristop k delu še zlasti potreben. Mi smo najbolj poklicani, da k temu prispevamo, ustvariti pa moramo tudi vzdušje ustvarjalnosti pri delu in pritegniti sodelavce k razmišljanju pri delu, k iskanju rešitev v organizacijo dela. 8. Zaposlovanje Delavski svet DO je sprejel začasen ukrep prepovedi večanja števila delav- cev v TOZD in delovnih skupnostih skupnih služb oz. v delovni organizaciji. Ob stagnaciji proizvodnje in slabšanju poslovnega rezultata je nemogoče, da še kar naprej večamo število delavcev v delovni organizaciji. Mnoge delovne organizacije so že lani celo znižale število zaposlenih, vse pa so ustavile dodatno zaposlovanje. Na področju zaposlovanja ukrepamo torej med zadnjimi, zato ne more biti nikakkršne dileme, kako se bomo obnašali. Nasprotna ekonomska situacija v svetu in doma nas sili, da nas manj kot včeraj, naredi več, kot naredimo danes. Le tako lahko pričakkujemo rahlo rast življenjskgea standarda. Pri tem se moramo zavedati, da z začasnim omejevanjem zaposlovanja, z boljšo organizacijo dela, z bolj intenzivnim in kvalitetnim delom ustvarjamo boljši poslovni rezultat in s tem pogojem za ponovno hitrejše zaposlovanje. Naš sedanji pristop, ko smo vrsto problemov reševali z novimi zaposlitvami, moramo v kali spremeniti. Te probleme bomo reševali izključno z boljšo organizacij odela, z ukinjanjem in združevanjem del, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa itd. 9. Disciplina Trenutni in dolgoročni gospodarski položaj zahteva, da začnemo konkretneje spreminjati odnos do dela. To z drugimi besedami pomeni odločnejši boj nedelu, slabemu delu, pohajkovanju, špekuliranju z normami, zamujanju, predčasnemu odhajanju itd. Naša naloga je, da vztrajamo pri disciplini, pri spoštovanju v samoupravnih splošnih aktih dogovorjenem redu in da proti kršiteljem dosledno sprožamo postopke. Tu celo ne gre toliko za delavce, ki red kršijo in slabo delajo, ampak bolj za večino discipliniranih delavcev, ki se počutijo ob prepuščanju nedelu opeharjeni. Pri tem se nam zdi posebej pomembno naglasiti, da mi vodilni in vodstveni delavci utrjujemo disciplino z lastnim vzgledom ter pravičnim in nepopustljivim odnosom do nediscipliniranih delavcev. Zlasti delovodje morajo vedeti, kje so njihovi sodelavci, kdaj pridejo in odidejo, kako izkoriščajo delovni čas, kako varčujejo, izvajajo tehnološke in organizacijske predpise itd. Delovodja mora na sodelavce vplivati, da bodo spoštovali red in disciplinno in sprožiti postopek proti vsem kršilcem. Vodja in ravnatelj pa mu morata pri tem pomagati. 10. Red in čistoča Tudi red in čistoča na delovnem mestu in v vsej tovarni ni le lepotna muha, ampak pomemben pogoj boljšega dela in naše solidnosti. Urejenost okolja, čistoča, vzdrževanje strojev in naprav kaže naš odnos do dela in do nas samih. Zato imamo tudi na tem področju vrsto nalog. Zlasti moramo vztrajati pri čiščenju in vzdrževanju strojev, pri redu v delovnem okolju, pri redu ob naših halah in cestah itd. Vsak zastoj pri proizvodnem delu moramo izkoristiti v ta namen, proti delavcem, ki ob zaključku dela ne očistijo delovnih naprav, moramo sprožiti disciplinski postopek. 11. Večja obveščenost delavcev V obdobju težjih razmer je obveščenost vseh delavcev pogoj za spreminjanje odnosa do dela in prizadevanj za boljše poslovne rezultate. Pri tem imamo najpomembnejšo vlogo prav mi vodilni in vodstveni delavci. Z osebnim, neformalnim stikom z delavci moramo zagotoviti obveščenost o situaciji in aktualnih nalogah. V ta sklop spada tudi nujnost, da krepimo zavest o neposredni odvisnosti osebnih dohodkov od proizvodnih in poslovnih rezultatov. Ocenjujemo, da je to premalo prisotno, da prevečkrat diskutiramo o osebnih dohodkih, kot da niso posledica našega boljšega ali slabšega dela in poslovanja. V to nas sili tudi novi sistem razporejanja dohodka in čistega dohodka, ki osebne dohodke še bolj pogojuje od poslovne uspešnosti delovne organizacije in TOZD oz. delovne skupnosti. Borba za višje osebne dohodke je borba za produktivnejše in rentabilnejše delo, ne pa borba za uravnilovko, za spremembo sistema razporejanja dohodka in čistega dohodka itd. Na vsakem koraku moramo torej krepiti zavest o neposredni soodvisnosti dela in rezultatov dela z osebnimi dohodki, skupno porabo in razširjeno reprodukcijo. 12. Izboljšanje delovnih odnosov Kvaliteta oz. raven medčloveških odnosov v delovnem procesu je pomemben dejavnik dela in rezultatov dela. Pri delu morajo vladati tovariški medsebojni odnosi, ne odnosi nadrejenosti in podrejenosti, ampak delovni odnosi med ljudmi, ki opravljajo različne funkcije v proizvodnem procesu. Avtoriteta delovodje je odvisna od nje- žllS: .i *' Iiiška govega strokovnega znanja, organizacijske sposobnosti in ravni medsebojnih odnosov. Tudi pri nas ponekod poznamo skrajnosti, da je vodilni delavec neprestano v konfliktu s sodelavci ali da popušča pri izvajanju nalog, disciplini itd. Pri tem se moramo zavedati, da pri izvajanju delovnih nalog, kvaliteti, disciplini, ni nikakršnega popuščanja. Vsak delavec mora svoje naloge odgovorno opravljati. Toda to moramo doseči brez stalnih konfliktov, z raz- Delo v višini vijanjem zavestne odgovornosti vsakega delavca, z avtoriteto znanja in pravih organizacijskih rešitev ter s sprožanjem postopkov proti delavcem, ki ne izpolnjujejo delovnih obveznosti. Odnosi v delovnem procesu so odvisni tudi od splošne aktivnosti in vloge vodilnih in vodstvenih delavcev. Zadnji referendum o osebnih dohodkih je pokazal, da je ogromna večina teh delavcev stala povsem ob strani, da mnogi delavcev niso niti obvestili o predlaganih spremembah, kaj šele, da bi vplivali za pozitiven izid referenduma. To je pomembna kritika našega dela, zato je treba ta odnos korenito spremeniti. Naj ob tej priliki opozorimo na predvidene spremembe določil o odgovornosti v statutih, o katerih smo že razpravljali, sprejeli pa jih bomo še letos. Po teh določilih bodo delavski sveti TOZD, delovnih skupnosti in delovne organizacije enkrat letno ocenjevali delo vodilnih in vodstvenih delavcev, o vsakem posamezniku sprejeli sklep in o sklepih obvestiti vse delavce. Merila za ocene bodo proizvodni rezultati ustrezne enote, kvaliteta dela, disciplina, medsebojni odnosi itd. Če bo delavski svet sprejel negativno oceno, bo to pomenilo začetek postopka za prerazporeditev delavca. To omenjamo zato, da bomo pravočasno začeli odpravljati morebitne slabosti pri delu, zaostrili disciplino, izboljšali organizacijo dela itd. 13. Boljše delo strokovnih služb V zaostrenih gospodarskih razmerah ima strokovno in razvojno delo še pomembnejšo vlogo. Treba je intenzivneje analizirati stanje, iskati nove rešitve, se prilagajati novo nastalim razmeram. Zato upravičeno pričakujemo še bolj kreativno delo sleherne strokovne službe, zlasti v TOZD skupnih in spremljajočih dejavnosti ter delovnih skupnostih. Potrebne so nam kvalitetne analize proizvodnih in poslovnih tokov z oceno vzrokov in predlogi usmeritev. Od strokovnih kadrov zahtevamo več ustvarjalnosti in ažurnosti, več prodornosti. 14. Ukrepi v primeru začasne ukinitve proizvodnje Konkretne programe ukrepov v primeru začasne prekinitve proizvodnje v posameznih delih delovnega procesa bodo izdelale strokovne službe skupaj s PO. Tu poudarjamo, da prekinitev proizvodnje ne sme pomeniti nedela, pohajkovanja itd. Ob vsaki prekinitvi se bomo dogovorili ali za prerazporeditev delovnega časa ali za dopust ali za začasno premestitev na druga dela v TOZD ali tudi v drugo TOZD itd. V tako težki gospodarski situaciji v vsej državi nima nihče pravice odkloniti drugega dela. Pri tem moramo mi organizatorji dela paziti, da ne bo izkoriščanja delavcev, pa tudi da ne bo popuščanja delavcev, ki bodo delo morebiti odklonili. Naše dosedanje dobro skupno delo je dalo pomembne uspehe na vseh področjih. Lahko pa bi rekli takole: če smo do danes delali dobro, moramo od jutri naprej še bolje. Nujen je preokret v našem obnašanju, v našem angažiranju. Najodgovornejši ljudje v republiki so nam rekli, da kdor ni kos prihodnjim nalogam ali bo prikrito ali odkrito vnašal pesimizem v akcijo, naj raje razmisli in prepusti odgovorno delo tistemu, ki se bo z vsem žarom in požrtvovalnostjo vrgel v razreševanje težav. Verjamem, da med nami ni omahljivcev, pa čeprav bodo preizkušnje res hude. Delavski sveti tozdov in delovnih skupnosti so od 29. marca do 2. aprila 1982 obravnavali in sprejeli predlog višine osebnih prejemkov iz sklada skupne porabe, materialnih stroškov ter iz dohodka in sredstev za osebne prihodke za leto 1982. Predlog je tiskan v Poročevalcu št. 8/82 ter spremenjen oz. dopolnjen pri točkah II-7 in II-8 z dopisom centra za samoupravo z dne 29. marca 1982. Ob obravnavi so delavski sveti izoblikovali naslednje pripombe: JEKLARNA Premalo je stimulirano nabiranje barvnih kovin in eksplozivnih teles, STROJI IN DELI Regres za otroka do 10 let bi moral biti enako visok kot za otroka nad 10 let starosti. Odgovor Regres za otroke do 10 let je že vsa leta nazaj nižji kot za otroke nad 10 let. To je tudi logično, saj se med otroke nad 10 let štejejo tudi vsi dijaki in študentje. PNEVMATIČNI STROJI Zakaj niso izenačeni zneski oz. odstotki za jubilante dela in odpravnina ob odhodu v pokoj na ravni sozda ter kakšne so razlike med ostalimi DO sozda? Odgovor Pri letošnjem usklajevanju na ravni sozda še ni prišlo do popolne izenačitve zneskov za delovne jubileje in odpravnine zaradi znatnih odstopanj oziroma razlik v preteklih letih. Potrebno je poudariti, da se je naša železarna zelo približala ostalim, vendar še rahlo zaostaja. Ta razlika pa se bo sčasoma zmanjšala na minimum oz. je cilj, da se zneski izenačijo glede na dokaj uspešno poslovanje železarne Ravne v primerjavi z ostalimi DO v sozdu. ENERGIJA Pri dnevnicah za odsotnost nad 12 ur naj se doda »nad 150 km«. TRANSPORT V bodoče naj se za jubilante dela upošteva skupna delovna doba in ne samo delovna doba v železarni Ravne. Odgovor Pobudo o priznavanju skupne delo^ ne dobe za jubilante dela je dal K družbeni pravobranilec samoupravljanj občine Ravne. Dejstvo je, da v °hčlW Ravne to ni usklajeno, saj večina IK' priznava skupno delovno dobo. M®-tem ko pa v SOZD Slovenske želez*1-ne, katerega član je tudi naša železarnSi priznavajo le delovno dobo v DO m SOZD. Zato se železarna ne more o našati mimo SOZD, katere sestavni d je. KADROVSKO SPLOSNE ZADEVE Predlagatelj naj da pojasnilo, katef* strukture učencev so vključene v P0-stavki »učenci poklicnih šol«. Odgovor iklic- Pri postavki regres za učence P°"\i nih šol je potrebno poudariti, da Pr lagatelj predloga ni imel v mislih no ga sistema usmerjenega izobraževal • Zato predlagamo, da kadrovska suj* oz. referenti za izobraževanje tozad . preučijo in jo temu primerno dcfmit J" Zaradi novega sistema izobraževani* bo potrebno to kategorijo ukiniti, v bistvu več ne obstaja oz. bo naog0" tako opredeliti samo tiste cičcnce, bodo že pred šolanjem trdno °n* za stopnjo poklicne izobrazbe. (Vprašanja in pripombe je center za samoupravo in infom^ ranje, odgovorili so v s. sistem OD) luŽbi ** Delovno tekmovanje kovinarjev in metalurgov Delavci o osebnih prejemkih in materialnih stroških prav tako pa so nagrade za študente in dijake prenizke. Menijo, da bi se morale te nagrade povišati skladno z občinsko rastjo OD v preteklem letu. Delavski svet predlaga odboru za dohodkovna vprašanja, da te pripombe upošteva pri pripravi predloga za leto 1983. Odgovor Pripombo DS tozd jeklarna v zvezi z večjo stimulacijo za nabiranje barvnih kovin in eksplozivnih teles ter nagrade za študente in dijake bomo preučili na ravni DO in jo ustrezno upoštevali v pripravi predloga za leto 1983. Med 17. in 21. majem je v železarni potekalo občinsko delovno tekmovanje kovinarjev in metalurgov. Livarji so tekmovali že prej, avtomehaniki pa na Prevaljah. Za naše delavce je to bilo že 6. tekmovanje, hkrati pa 1. občinsko. Na njem so sodelovali delavci rudnika Mežica, Inštalaterja in Integrala s Prevalj in naši. Kot zmeraj, je bila tudi letos organizacija zelo dobra, delovna mesta lepo pripravljena, pogoji za vse enaki. Organizacijski odbor pod vodstvom inž. Pahorja in komisij (skupaj okoli 50 ljudi) je imel obilo dela, opravil pa ga je v splošno zadovoljstvo. Pjriložnostna razstava o prejšnjih tekmovanjih je bila na upravi, izšli sta dve številki biltena »Koroško proizvodno tekmovanje«. Najboljše čaka zdaj še republiško tekmovanje, čestitke pa veljajo njim, vsem udeležencem in prirediteljem. REZULTATI Strugarji 1. Feliks Petrič, SGV 2. Jože Kotnik, SGV 3. Franc Čebulj, orodjarna Rezkalci 1. Karel Obojnik, kovinarstvo 2. Janko Bajec, stroji in deli 3. Ferdo Sekolovnik, SGV Brusilci 1. Alojz Janota, orodjarna 2. Drago Kok, orodjarna 3. Ferdo Maze, rezalno orodje Orodjarji 1. Peter Wlodyga, orodjarna 2. Alojz Bur jak, rudnik v . 3. Roman Sopar, pnevmatični stroji Strojni ključavničarji 1. Feliks Zdovc, SGV _ ,i 2. Jože Škorjanc, stroji in de 3. Stanko Jamnik, kontrola Varilci — REO 1. Rudi Grauf, rudnik 2. Jernej Grobelnik, energij* 3. Anton Pečnik, energija Plamenski varilci 1. Vinko Gostenčnik, energij* 2. Štefan Čepin, rudnik 3. Štefan Glavak, energija Varilci — TIG 1. Rajmund Jamnik, jekloliv- 2. Horst Dvornik, jckloliv. 3. Jože Lasnik, jekloliv. Livarji 1. Mirko Grobelnik, jekloliv- 2. Bernad Hovnik, jekloliv- 3. Bogomir Založnik, jekloliv- Kovači 1. Franjo Večko, SGV 2. Ivan Praznik, SGV 3. Marjan Planšak, kovačnie* Avtomehaniki diesel 1. Franc Mikolič, Integral 2. Tomaž Herman, Integral 3. Viljem Naveršnik, Integr* St. 6/1982 INFORMATIVNI FUZlNAR m 1 Sklepi in stališča delavskega sveta železarne Ravne Delavski svet je na svoji 10. seji 17. 5. 1982 sprejel naslednje pomembnejše sklepe in stališča: Sprejel je pobudo IO konference sindikata in zadolžil poslovodni odbor, da do prihodnje seje poda poročilo o stanju v lužilnici. POGOJI GOSPODARJENJA SE SE ZAOSTRUJEJO Sprejel je poročilo o poslovnih rezultatih v I. kvartalu 1982 in informacijo o nadaljnjem zaostrovanju pogojev gospodarjenja. Ker bodo imele pričakovane težave z oskrbo z repromateriali zelo negativne posledice na poslovni rezultat posameznih tozdov in delovne organizacije, je sprejel delavki svet nekatere konkretne naloge, ki jih moramo uresničiti v prihodnjem obdobju: — V akcijskem programu, ki smo ga sprejeli na 9. seji delavskega sveta 24. 3. 1982, so opredeljene ključne naloge, ki jih je treba uresničevati za premagovanje nastalih težav. Delavski svet zahteva, da zlasti poslovodni odbor, ravnatelji in strokovne službe skrajno odgovorno in akcijsko pristopijo k izvajanju konktrenih nalog. Ob polletni bilanci zahteva delavski svet pisno poročilo posameznih služb, ki imajo v akcijskem programu opredeljene konkretne naloge. — Poslovodni odbor naj zagotovi, da bodo vsi delavci železarne Ravne obveščeni o bližnjih težavah in ukrepih za njihovo premagovanje. Zlasti delavce, ki organizirajo delovni proces, in aktiviste samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij je treba sproti in kvalitetno obveščati o nastalem položaju in ukrepih. — Čeprav je delavski svet delovne organizacije že v akcijskem programu opredelil izvoz kot temeljno nalogo, ponovno poudarja, da je edini izhod iz nastalih težav povečanje izvoza in povezovanje z drugimi organizacijami združenega dela v skupne izvozne programe. Pri tem se moramo zavedati, da je problem izvoza predvsem problem proizvodnje, torej kvalitete proizvodov, lastne cene in še zlasti dobavnih rokov. Tem in drugim vprašanjem morajo v tozdih posvetiti še večjo pozornost. Zelo pomembno je tudi poznavanje razmer na zunanjem trgu in naša komercialna prodornost, kar moramo doseči s strokovnim delom v tozdu komerciala. V akcijskem programu smo se na področju zaposlovanja opredelili za racionalno zaposlovanje, boljšo organizacijo dela itd. Ocenjujemo, da se ta naloga ne izvaja v celoti, zato je delavski svet sprejel naslednje konkretne ukrepe: — Začasno — do izdelave podrobnih kadrovskih planov za posamezne tozde in delovne skupnosti skupnih služb — je zaustavljeno vsako povečevanje števila delavcev v vsej delovni organizaciji. Za izvajanje ukrepa odgovarjajo ravnatelji in kadrovska služba, ki mora na vsak poskus odstopanja opozoriti poslovodni odbor. — Služba za organizacijo mora skupaj z ustrezno službo v tozdu preučiti upravičenost zaposlitve novega delavca na izpraznjeno mesto. Preučiti je treba možnost racionalizacije dela, ukinitve posameznih del, združevanja itd. Služba se mora lotiti tudi analize kompletne organizacije dela v posameznih tozdih, delovnih skupnostih in delovni organizaciji ter podati predloge za njeno izboljšanje. — Strokovne službe delovne skupnosti za kadre in splošne zadeve in tozda kontrola kakovosti naj pripravijo celovito oceno o delovni in tehnološki disciplini ter varovanju družbene lastnine. Poročilo naj zajema prikaz dejanskega stanja, opis vzrokov in predlog ukrepov. Delavski svet bo poročilo obravnaval na svoji naslednji seji. Da bi bil ob morebitni ustavitvi proizvodnje v posameznih delih delovnega procesa proizvodni in poslovni izpad čimmanjši, se moramo za tak primer že vnaprej temeljito pripraviti. Posamezne strokovne službe pripravijo naslednje programe: — Služba za kadre: o možnosti premeščanja delavcev na druga dela, o prerazporejanju delovnega časa, o uporabi dopustov itd. — TOZD RPT: o prioritetah, pretoku materialov, usklajevanju proizvodnega procesa itd. — TOZD komerciala o komercialnih ukrepih v pogojih zmanjšane proizvodnje, o prioritetah itd. — Služba za organizacijo: o organizacijskih vprašanjih v takih pogojih itd. — Služba za plan in analize: o ažurnem spremljanju in analiziranju poslovnih učinkov zmanjševanja proizvodnje, o realnosti planskih ciljev, o vsebini in pretoku poslovnih informacij itd. Prav tako morajo program ukrepov pripraviti v vseh tozdih kjer je realno pričakovati zmanjšanje proizvodnje. Na kraju je delavski svet pozval vse poslovodne, vodilne in strokovne delavce, naj storijo vse možne ukrepe, da zagotovimo vsaj minimalno oskrbo z repromateriali in se tako izognemo veliki proizvodni in poslovni škodi. Delavski svet je ugotovil, da je veljavno sprejet samoupravni sporazum o delitvi OD. Potrdil je predlagane dodatke za deficitarnost kadrov, delež OD za izjemne temperature in AOD tipičnih del in nalog po predlogu službe za sistem OD z dne 7. 5. 1982. Potrdil je listo arbitrov za arbitražo pri reševanju sporov v zvezi z AOD. Sprejel je energetsko poročilo za leto 1981 in program saniranja izgube pri pokrivanju stroškov centralnega ogrevanja z dopolnitvami, kot jih je predlagal odbor za poslovanje. Čez tri mesece mora poslovodni odbor pripraviti poročilo o izvajanju programa. Sprejel je pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Ravne glede sprememb in dopolnitev pravil- nikov o delovnih razmerjih. Opredelitve primerov sklepanja delovnega razmerja brez oglasa bomo v železarni podrobno preučili in na novo opredelili v spremembah samoupravnih aktov o delovnih razmerjih do 31. 12. 1982. Združena sredstva, ki so jih tozdi železarne Ravne združili kot sovlaga-teljski delež na osnovi skupnega dohodka v projekte: torzijske osi, regalno paletno skladišče, preusmeritev pil, razširitev kotlarne se skupaj z nadomestilom za gospodarjenje vrnejo prvič po zaključnem računu za leto 1982. Skupni dohodek pa se začne ugotavljati in obračunavati v tozdih: stroji in deli, rezalno orodje in energija s 1. 1. 1982. ZA GRADNJO STANOVANJ Po zaključnem računu za leto 1981 izdvojena sredstva v skladu skupne porabe, namenjene za stanovanjsko gradnjo in gradnjo jedilnice v znesku 10,935.379,07 din, se v celoti porabijo za stanovanjsko gradnjo. Iz združenih sredstev sklada skupne porabe, oblikovanega iz čistega dohodka na osnovi prispevkov na osebne dohodke, in iz sredstev sklada skupne porabe, namenjenega po zaključnem ra- čunu za leto 1981 za stanovanjsko izgradnjo, se vežejo sredstva pri Ljubljanski banki — Temeljni koroški banki Slovenj Gradec v višini 21,000.09“ din za dobo 16 let brezobrestno m z 10-mesečno čakalno dobo. Ta vezana sredstva, povečana za 75% ban?L sredstev, se po preteku čakalne doW najamejo kot dolgoročno stanovanjsK posojilo za nakup družbenih stanovanj v višini 36,750.000 din za dobo 15.1« po 5-odstotni obrestni meri. se bo odplačevalo iz čistega dohodka, ga tozdi in delovne skupnosti zdruj® jejo na osnovi prispevkov na oseb dohodke. _ • c mo- Zelezarna Ravne najema pri oaro upravni stanovanjski skupnosti Rav na Koroškem dolgoročni kredit za kup družbenih stanovanj v _ zn® 7,000.000 din za dobo 15 let in 4 stotno letno obrestno mero, ki se P preteku 10 let od pričetka odpluceva 1 poveča za 2 % za neodplačani del P sojila. . _u Najeto posojilo se bo vračalo iz S1c stev čistega dohodka, ki ga bodo meljne organizacije v naslednjih izdvojile za stanovanjsko gradnjo-Delavski svet je imenoval. ^ Žunca za člana poslovodnega odbora področje marketinga. SODELOVANJE MED VDO FNT. VTOZD FIZIKA IN NAŠO ŽELEZARNO Pred leti smo pogosto slišali kritike, da med univerzami in delovnimi organizacijami ni pravega sodelovanja. Za visokošolsko temeljno organizacijo združenega dela Fizika, ki deluje v okviru visokošolske delovne organizacije Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, pa taki očitki že več kot desetletje niso upravičeni. Ze nekajkrat so sodelavci te TOZD organizirali posvetovanje o uporabni fiziki. Pred leti so izvedli ciklus predavanj, ki so bila posebej namenjena tistim fizikom, ki delajo v industriji. Nekajkrat smo fiziki, ki smo zaposleni v slovenskih železarnah, predavali študentom četrtega letnika tehniške fizike o našem delu in jim tako olajšali odločitev glede izbire področja dela. Študenti fizike, ki so štipendisti naše železarne, pa tudi drugi, lahko opravljajo diplomsko delo pri nas. Tak primer smo imeli. Somentor, Pravokotja ki je imenovan iz vrst sodelavC železarne, potem tudi PoVS® ; enakopravno sodeluje pri °c® diplomantovega dela in zaS0.v namenjen študentom podipl® skega študija fizike in učitelj VTOZD Fizika. Za predavanje sem si izbral mo z naslovom »Toplotne nape ^ sti v jeklih«. Gre za napetosti, so posledica temperaturnih S. dientov v jeklenih izdelkih, prej sem obdelal toplotne nape sti v primeru, ko velja med haP t tostmi in deformacijami linea ^ zveza. Problem sem razširil S® idealno elastično-plastično od ^ šanje materiala. Pri konkreto ,. primeru sem upošteval še zun?sjci mehanski vpliv — hidrost® tlak. Računsko sem obdelal le ste primere, pri katerih je če diferencialne enačbe r®. analitično. Kvalitativno sena V kazal nastajanje zaostalih aaPja, tosti med toplotno obdelavo J® e Pri tem sem nakazal P<>slelL;0 fazne premene y a- Na sem razložil rentgensko m®1 merjenja zaostalih napetosti-Obilica vprašanj po končah ^ predavanju je potrdila, da j® y tema za poslušalce zanimivaLp razgovoru so profesorji VTU .. Fizika izrazili željo, da bi f'z ^li-industrije sodelovali tudi pri 0^ kovanju predmetnika in u načrta za študij fizike. Ni dv°j da bi bila taka pomoč z ristna. , Z. Erjavec, Opis stanja, razvoj in varčevalna politika na Področju energetike v črni mc-talurgiji ^ članku je opisan razvoj energetike v SFRJ in SRS. Iz Prikaza je razvidno, da je črna Metalurgija tudi sledila svetov-n|W tendencam razvoja. Varčevali® z energijo je najbolj realna osnova za prebroditev težav glede oskrbe in stroškov z energijo. Ovajamo izhodišča za program varčevanja v železarni Ravne, organizacije teama, razmišljamo 0 realnosti prihrankov in upošte-VaM° omejitvene dejavnike pri Ovajanje varčevalnih ukrepov v Proizvodne procese. Na koncu so Prikazani primeri, kako dolgoročno rešiti varčevanje z energi-Pri karakterističnih metalur- klh agregatih. ŽELEZARSKI ZBORNIK 82/1 J- Rodič, M. Lečnik, A. Zalcs-®‘*> I. Gros, S. Hrnčič, Jekla za Pnevmatična orodja — osnovne ustnosti in zagotavljanje kakovo- St| ..pnevmatična orodja predstavijo specifičen del proizvodnega Programa, ki zahteva dokaj raz- nolik asortiment kovanega in valjanega jekla ter jeklolitine. Za nekatere posebno zahtevne dele je treba zagotoviti specialne lastnosti. V kontroli te lastnosti kontroliramo, rezultate dokumentiramo in s pomočjo banke podatkov ter statističnih analiz lahko napovedujemo lastnosti za izbiro primernih šarž za kriterije v fazni kontroli. Janez Bratina, Gospodarnost vodno hlajenih kablov pri elek-tro obločnih pečeh V času nenormalno hitre rasti cen je optimiranje stroškov v proizvodnji na prvi pogled nehvaležen posel, saj se odnosi in razmere zelo hitro spreminjajo. Članek poskuša prikazati eko-nomsko-tehniško gospodarnost vodno hlajenih kablov elektro obločne peči. Pri tem upošteva poleg kapitalnih stroškov za material tudi stroške za energijo izgub ter razmerje tokovnih gostot vodno oz. zračno hlajenih kablih. Rezultati so prikazani za razmere leta 1971 in 1981. Ferdo Grešovnik, Rentgenska strukturna analiza površinske plasti jekla V članku so opisane meritve in računska obdelava podatkov za določitev vsebnosti kristalizirane faze v različnih globinah vzorca. Določeno je bilo spreminjanje koncentracije faze y v površinski plasti brušenega vzorca jekla C 4150 (OCR 12), ki je bilo kaljeno s temperatura 980° C. Odgovor Poznamo tri vrste izvoznih premij: premije od Narodne banke, premije v okviru SOZD, interne premije v okviru DO. Plačilo izvoznih premij od Narodne banke pride poprečno v 60 dneh po plačilu blagovne terjatve; kar pomeni približno 6-mesečni zaostanek za datumom odpreme. Premije v okviru sozda že nekaj časa niso bile ugotovljene. Interne premije v okviru delovne organizacije izračunava po veljavnem pravilniku tozd komerciala in so tekoče upoštevane v bilanci uspeha v vsakem kvartalu. JEKLOVLEK Vodstvo tozda naj skupaj z ustrezno službo v tozdu, delovni skupnosti oz. s poslovodnim odborom sprejme določene ukrepe, da proizvodni ciklus ne bo tako moten kot sedaj (pomanjkanje vložka po asortimentu). KALILNICA Vsem potrošnikom storitev kalilnice (internim) se za I. kvartal 1982 zniža prispevek v prihodek kalilnice za 10,7 % iz naslova prevelikega števila obračunanih ur. PNEVMATIČNI STROJI Delavski svet zahteva, da se pri sprejemanju polletnega obračuna upošteva sklep 21. seje delavskega sveta o korekciji plana zaradi izpada proizvodnje monoblok svedrov. ARMATURE MUTA Delavski svet zahteva, da TOZD komerciala in druge odgovorne službe takoj priskrbijo manjkajoča naročila, da ne bo spet prišlo do težav pri nahavi vložnega materiala in realizaciji letnega plana (manjka naročil za 216 t zasunov za ZSSR, 80 t za zahodno tržišče ter okoli 60 ton naročil za domače tržišče). TOZD armature prav tako ne more nositi odgovornosti za izpad dohodka, če planirane proizvodnje ne bo mogoče tekoče odpremljati in prodajati. PROJEKTIVNO IZVAJALNI INŽENIRING Opaziti je veliko razliko med planom in doseženim pri poslovnem skladu ter za lastni PS in združenje SZ. Strokovne službe naj komentirajo razliko. Odgovor Zaradi drugih manjših obveznosti iz čistega dohodka je v tozdu ostalo več sredstev za lastni poslovni sklad, kot pa je bilo planirano, združevanje v IB SZ pa je bilo obračunano v planirani višini. DRUŽBENI STANDARD Rezultati kažejo občuten izpad prihodkov, zlasti zato, ker od ŠD Fužinar niso dobili plačane najemnine v pogodbeno določenem in planiranem znesku. Na ta problem so opozarjali že pri sprejemanju letošnjega plana, vendar to do danes še ni rešeno. Ker so sedaj od tega odvisni tudi njihovi osebni Ob periodičnem obračunu za I. kvartal Zbori delavcev in delavski sveti *®2dov ter delovnih skupnosti so od aprila do 5. maja 1982 obravnavali 'n sprejeli rezultate poslovanja za I. , .artal 1982 ter predlagano začasno de-ltev dohodka in čistega dohodka. Ob obravnavi pa so izoblikovali na-s ednje pripombe: JEKLARNA Menijo, da bi bili rezultati poslova-nia boljši, če bi: 7~ vzdrževalci na agregatih dosled-ne)e delali jibile ponovce za litje šarž bolj j rbno pripravljene, da ne bi prihajalo 0 Ponovnega kipanja nazaj v peč , bila poraba repromateriala bolj Sn>otrna t-TT bila boljša oskrba z vsemi mate-v . > ki so nujno potrebni za delo in ed s tem več angažiranosti bila večja tehnološka disciplina ® posebej se to izraža pri vzdrževanju jji n°yc, ki so v uporabi toliko časa, da ^ ni več mogoče pravočasno zakrpati Vakuumske ponovce) 1 tnaniša potrošnja pokrovov za vajenske ponovce tak k° labko nekateri tozdi delajo s žaj bQ dobro poslovno uspešnostjo (re- orodje — več kot 30%)? Gradivo je bilo v TOZD jeklarna prepozno dostavljeno. VALJARNA V detajlni analizi je treba ugotoviti, ali je pokrivanje izpadlega dohodka izvoznikom potekalo skladno z dogovorjenim (v SaS). Odgovor Izpadli dohodek zaradi izvoza smo upoštevali za izračun kazalcev poslovne uspešnosti za oblikovanje sredstev za osebne dohodke po 18. členu SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega dohodka. Valjarna je imela za I. kvartal 1982 tako izračunanega izpadlega dohodka 54 milijonov 558.185 din. Ali je delitev v verigi MP (skupnega prihodka) na utemeljenih osnovah (kalkulacije)? Odgovor Razporejanje skupnega prihodka se izvaja skladno z veljavnim samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih pri pridobivanju dohodka in razporejanju skupnega prihodka po računalniško izdelanih kalkulacijah na osnovi tehnoloških normativov materiala in delovnih operacij. Izdelati je treba detajlno analizo sti-muliranosti izvoznih premij oz. njihove dinamike dotoka. Malčkom zelene razglede KAZALCI REZULTATOV DELA ZA ŽELEZARNO RAVNE OD 1 . 1. DO 31. 3. 1982 l DOSEŽENO 1981 2 PLAN 1982 3 DOSEŽENO 1982 4 4 ; 2 4 s 3 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA POPREČNO PORABLJENA OBRATNA SREDSTVA V % 0,47 0,00 0,45 95,7 CELOTNI PRIHODEK GLEDE NA PORABLJENA SREDSTVA V % 1,26 1 ,29 1 ,25 99,2 96,8 DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM DOHODKOV V % 1,06 0,00 0,87 82,0 DOHODEK NA DELAVCA V DIN 114.328,00 138.618,00 126.746,00 110,8 91,4 DOHODEK V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI V % 6,60 0,00 5,79 87,7 IZLOČANJE IZ DOHODKA NA DELAVCA V DIN 22.958,00 0,00 25.195,00 109,7 ČISTI DOHODEK NA DELAVCA V DIN 76.923,67 90.322,00 83.524,00 108,5 92,4 OSEBNI DOHODEK V PRIMERJAVI S PLANIRANIM OSEBNIM DOHODKOM 0,95 0,00 0,91 95,7 OSEBNI DOHODEK IN SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO NA DELAVCA/MESEČNO POPREČJE V DIN 18.522,00 24 .557 ,00 22.685,00 122,4 92,3 ČISTI OSEBNI DOHODEK NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 10.920,00 14.876,00 13.659,00 125,0 91,8 IZLOČANJE IZ OSEBNEGA DOHODKA NA DELAVCA, MESEČNO POPREČJE V DIN 3.897,00 5.353,00 4.864,00 124 ,8 90,8 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI Z DOHODKOV V % 23,54 15,83 16,67 70,8 105,3 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S ČISTIM DOHODKOV V % 34,98 24 ,30 25,29 72,2 104 ,0 AKUMULACIJA Z AMORTIZACIJO V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORAB.POSLOVNIMI SREDSTVI V % 2,77 0,00 2,38 85,9 AKUMULACIJA V PRIMERJAVI S POPREČNO UPORABLJENIMI SREDSTVI V % 1,55 0,00 0,97 62,5 POPREČNO UPORABLJENA POSLOVNA SREDSTVA NA DELAVCA V DIN 1 .731.634 ,00 0,00 2. 188. 144 ,00 126,3 POPREČNO ŠTEVILO DELAVCEV NA PODLAGI STANJA NA KONCU MESECA 5.288 5.668 5.514 104 ,2 97,2 IZGUBA NA DELAVCA V DIN ODPLAČILA ZA INVESTICIJSKE KREDITE V PRIMERJAVI S SREDSTVI ZA REPRODUKCIJO 76,01 0,00 93,98 123,6 KAZALCI PO 140. ČLENU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU IN ODLOKA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA (UR.LIST SFRJ ŠT. 8/78) dohodki, delavci TOZD družbeni standard vztrajajo, da se problem financiranja iz sredstev reklame takoj reši. Tozd nudi svoje usluge na različnih področjih po dogovorjenih in v primerjavi z drugimi za naše delavce in Zadnji pristan njihove svojce zelo ugodnih cenah. Menil je, da je to pravilno, vendar zaradi tega ne smejo biti prizadeti delavci tozda pri osebnih dohodkih. Zaradi tega se mora pravilno financiranje tozda celovito urediti že do zaključka drugega kvartala letošnjega leta. Pri tem je treba zlasti upoštevati ustrezno plačilo uslug, ki jih tozd nudi pri družbeni prehrani delavcev. Skupno z odgovornimi službami je treba preveriti: — prihodek na račun avtomatov in močnejše prehrane — ali je pri realizaciji tozda upoštevan devizni priliv, ki so ga ustvarili v prvem kvartalu — kako so razporejeni delavci tozda (nekateri delajo izključno na delih, ki obremenjujejo konto SSP in s poslovnim delom nimajo nobene zveze). Vse usluge tozda je treba pravočasno in sprotno zaračunavati, s cenami pa slediti cene na trgu. O plačanih računih morajo sprotno dobivati povratno informacijo. Ustrezne službe naj delavce tozda v bodoče skupaj z rezultati poslovanja seznanijo z rezultati dela, ki ga opravljajo na skladu skupne porabe. Na pripombe tozda družbeni standard lahko računovodstvo odgovori naslednje: — prihodek na račun avtomatov in napitkov je evidentiran na osnovi dogovorjenih meril in poročila tozda o iztržku — devizni preliv je bil priznan ni> podlagi prejete dokumentacije _ , — osebni dohodki delavcev, ki de-lajo na stroškovnih mestih SSP, °e bremenijo poslovnega dela, za S?r/Jz merni del OD za vodstvo pa je iz*®' zan v poslovnem delu bilance prih0" dek v breme SSP — v bodoče bo računovodstvo zag®" tovilo poročilo o delu na SSP skup,'1! rezultati poslovanja. KADROVSKO SPLOŠNE ZADEVE Kazalce, kjer na nekeni področju de; lovna skupnost ekstremno odstopa, j5 morali v bodoče v poslovnem poročil podrobneje obrazložiti. Enako velja z vprašanje vračanja sredstev tozdom, * so jih le-ti dobili iz naslova financira' nja delovnih skupnosti. Odgovor Za izdelavo periodičnega obračuna )e na razpolago izredno malo časa in stro-kovne službe ne morejo napraviti drobnih analiz o vzrokih odstopam med planiranimi in dejanskimi rez11* tati v tem roku. Delovna skupnost Z® gospodarjenje pa izdela potem P°dr0, ne analize in jih posreduje v vse tozd in delovne skupnosti. (Vprašanja in pripombe je zbral center za samoupravo in inform ranje, odgovoril je ravnatelj delo ne skupnosti za računovodst'' Maks Pešl) glasilo mladih delavcev železarne ravne vi Priloga informativnega fužinarja Leto IX Kavne na Koroškem, 15. junija 1982 St. 6 »Mladi fužinar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« v Štafeta mladosti na Koroškem Povsod pesem, zastave, kulturni programi in nepregledne množice ljudi, med katerimi so lasti izstopali mladi. Takšen bi lahko bil kra- tek °Pis svečanega trenutka, ko je prišla na Tr uciiutiva, je 1 "■orosko zvezna štefate mladosti, trajen, neminljiv simbol mladosti, trdne povezanosti mlade generacije s tovarišem Titom in nje-pvim delom. Hkrati pa tudi obljuba in ne-zitierna moč ter volja, da odločno stopamo °lj kot kdajkoli prej po njegovi in naši poti. Tako kot prejšnja leta, so si tudi tokrat lafeto podajali iz rok v roke delavec, žele-nar’ dijak, študent, pionir. In tisti nekajmi-atni postanek je bil veliko prekratek, kajti si bi si radi pobliže ogledali simbol mla-°®ii, simbol povezanosti in trdnosti vseh na-odov ter narodnosti Jugoslavije, ki na tako umstven način izraža privrženost našemu arnoupravnemu socialističnemu sistemu ter elu tovariša Tita. Neponovljivi so bili prizori, ko se je šta-®u mladosti nekje na stranski cesti spošt-Jiv° priklonil starec, sključen pod težo let 1 Pa ženica na polju, ko so jima tako pod-avestno privrele solze. Nista jih skrivala, VeVt mise^ stavka »Po Titu — Tito« je bila euko močnejša in silnejša. *h v štafeti so vtkane najlepše misli in že- lje mladih za njihov praznik, hkrati pa tudi ajen in neminljiv spomin na njihovega naj-J^Jega vzornika tovariša Tita. Kajti Tito in ladina sta vedno pomenila mladost in moč .'mlacijo, simbol njene sedanjosti in bodoč-dn • Tovariš Tito je v mladi generaciji vede]0 ^kal moči za nove zmage, v njej je vinil ,v*t'a^nost naae revolucije. Tako je tudi ada generacija povezala svojo revolucio- narno opredelitev s Titovo osebnostjo in delom. Ravno zato je ponosna, da živi, ustvarja in gradi svojo bodočnost v Titovi dobi in v Titovi Jugoslaviji. Posebno svečan in prisrčen sprejem pa so zvezni štafeti pripravili v Slovenj Gradcu, kjer je prenočila. Program je trajal vso noč. Ob štafeti so se menjavale častne straže, v kulturnem ter zabavnem programu pa so se predstavljali najrazličnejši avtorji iz zvrsti zabavne in narodnozabavne glasbe, nastopile so folklorne skupine »Bratstvo«, pa gostje iz Čačka in še bi lahko naštevali. S slovesnosti so poslali predsedstvu zveze socialistične mladine Jugoslavije, predsedstvu CK ZKJ in SFRJ pozdravno brzojavko z naslednjo vsebino: »Mladi delavci, pionirji, brigadirji, vojaki, mladi kmetje in študentje po vsej Jugoslaviji z iskreno ljubeznijo nosimo štafeto mladosti —• Titovo štafeto; simbol bratstva in enotnosti, simbol naše revolucionarne preteklosti, simbol doseženih rezultatov in pripravljenosti za izpolnjevanje nalog, simbol naše odločenosti, da bomo vedno in za vsako ceno branili našo svobodno, neuvrščeno socialistično državo. Štafeta mladosti je naš entuziazem in naša mladost, naša hotenja in izpolnjevanja. To je neomajna ljubezen in spoštovanje do Tita! Štafeta mladosti je zaobljuba tovarišu Titu, da bomo negovali in krepili bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, razvijali naš samoupravni sistem. S svojim delom moramo dokazati, da smo zvesti dediči revolucionarnega dela tovariša Tita in naše revolucionarne preteklosti!« Silvo Jaš Simboli mladosti Sprejem štafete v Kotljah Posvet koroške Mladi koroške krajine so se zbrali na posvetu, kjer so spregovorili o nalogah in vlogi ZSMS pri spreminjanju in razvoju socialističnih in družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu. Družbenoekonomski položaj mladih v kmetijstvu še ni izenačen z »mestno« mladino. Pogoji dela so težki, delovnik traja od 12 do 16 ur, oddiha pa kmetje ne poznajo. Gospodarji le počasi (prepočasi) predajajo (prepisujejo) kmetije mladim (sinovom, hčeram ...). Zato se mlad človek raje zaposli v industriji, kjer ima zagotovljene vse življenjske pogoje (socialno in zdravstveno varnost, stanovanjsko vprašanje ...). Kmet dobi kredit (po dolgi — 2-letni proceduri) le za gradnjo gospodarskega poslopja (hleva), ne pa za adaptacijo stanovanjske hiše (ki so mnogokje neprimerne za prebivanje, saj ne zadoščajo osnovnim higienskim razmeram). Pri nas so hribovska in obmejna območja, zato moramo stremeti za tem, da bodo mladi na kmetijah tudi ostajali, saj mora tod prebivati trden, zaveden slovenski kmet. Nujno je, da uredimo električno in telefonsko napeljavo, uredimo ceste. Tega kmetje sami ne bodo zmogli, zato je potrebna širša družbena akcija, v kateri bodo sodelovale DPO, družbenopolitične in samoupravne skupnosti, skratka vsi, ki nas kmetijstvo tako ali drugače prizadene. Kmetje (in kmetijski strokovnjaki) se zavedajo, da je velik del nalog pri reševanju iz sedanjega težkega položaja našega gospodarstva, ko se borimo, da bi pridelali čimveč hrane doma, ko bijemo bitko za stabilizacijo, na njihovih ramenih. Toda vprašajmo se, ali nismo v preteklosti kmetijstva preveč zapostavljali, mu preveč jemali in premalo dajali. In kaj storiti, da bo kmet v enakopravnem položaju z delavcem v združenem delu, da bo mlad človek ostal na kmetiji, da bomo postavili kmetijstvo na mesto, kamor spada? Rešiti bo treba dedovanje kmetije (deduje naj jo tisti, ki jo obdeluje, dedujejo naj je ne starejši občani), urediti dohodkovne odnose v kmetijstvu, urediti odnose med kmetijstvom in združenim delom, izobraževati kader (le Kakšna naj bo Mladinska ura mora biti sestavni del učno vzgojnega procesa pri vzgoji in usposabljanju vseh mladih, kjer naj bi mladi spregovorili in debatirali o svojih problemih, o temah, ki jih posebej zanimajo in ki niso vključene v učno vzgojni program, ali o problemih, ki jim sami niso kos. To je torej še ena oblika in možnost za usposabljanje mladega človeka, ki pa do danes najširša množica nas mladih ni doumela vseh njenih pozitivnih lastnosti pri danes že zelo širokem spektru možnosti vzgoje in izobraževanja. Večini šolajoče se mladine še ni prišlo v zavest, da je mladinska ura tista oblika dela, kjer lahko najbolj jasno in neposredno razpravlja o tematiki, ki jo zanima. Ravno iz tega pa izhaja vsa nezainteresiranost učencev in dijakov zanje. Nemalo je primerov, ko so dijaki na mladinsko uro »privlečeni za lase« in je zato po uvodu razprava slaba ali pa je sploh ni. Zanimivo pa je, da se nato na poti domov, na sprehodu ali v gostilni razvijejo prave, žive debate na tčmo mladinske ure. To nam dokazuje, da je naj večji problem tako slabega izkoriščanja dodatnega izobraževanja sama oblika ur. Te se danes pripravljajo skoraj povsod na silo, čemur sledi slab izbor teme, slaba izvedba, vse potekajo na šolah največkrat po že tako napornih šestih urah pouka, strah pred javnim nastopanjem, še posebej pred razrednikom, ki je največkrat prisoten in ki še danes predstavlja neko avtoriteto. Kakšna naj bo torej mladinska ura, ki jo bo mladina res sprejela za svojo, za tisto obliko dela, kjer bo mlad človek res našel samega sebe? Najvažnejše je, da izbirajo teme učenci sami in da jih, razen nekaterih obveznih, izbirajo sproti — skozi vse leto. Ker vemo, da ima sto ljudi sto okusov, in da je mladinska ura prostovoljna oblika dela, nikakor ne more in ne sme biti odsotnost učencev kaznovana z neopravičenimi urami in drugimi kaznimi. Organizirana mora biti tako, da jo bo slušatelj, odvisno od teme, z veseljem obiskoval in bo na njej tudi sodeloval, vsem nezainteresiranim pa ni treba ostati na njej. Izredno pomembno je tudi pravilno vključiti prve letnike in jim teh oblik dela ne prikazati kot dodatno nalogo, ki jo morajo izvesti, temveč kot prostovoljno obliko dela, ki pomaga vsem mladim pripraviti se na samostojno življenje. Kot sem že zapisal, so take ure na vrsti šele za učnimi, četudi niso niti malo manj vredne. Zato jih že mnogokje v dogovoru učenci z učitelji vstavljajo v umik kot neobvezen in hkrati enakopraven način izobraževanja. S takšnim načinom organiziranja dosežejo, da ni potrebno posameznemu oddelku pripraviti deset mladinskih ur oziroma uvodov in predavanj, temveč pripravi samo eno, nakar pa predavatelji predavajo v vseh razredih. Tako dosežejo še dvoje: prvič — ker je razred manj obremenjen, lahko eno samo temo res temeljito pripravi, kar pa viša kvaliteto ure in drugič — zviša se tudi kvaliteta posredovanja in stika predavatelja izobražen mlad kmet bo dober gospodar), zato je potrebno urediti štipendiranje (v naši občini ni razpisane štipendije za poklic kmetovalca — le nekaj štipendij Lesne iz Slovenj Gradca), kmetom zagotoviti večjo socialno varnost, doseči, da se v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v obravnavi bo jeseni) vključi vse, ki jim kmetijstvo predstavlja glavni (osnovni, edini) vir dohodka, saj sedanji sistem starostnega zavarovanja kmetom ne omogoča varnega socialnega položaja. Pa še bi lahko naštevali. Teh problemov ne bomo rešili čez noč, pa tudi samo mladi in samo kmetje ne. Potrebna bo skupna akcija nas vseh. Reševati pa jih moramo na demokratičen, samoupraven način. Marjana Kjorpenčev mladinska ura s poslušalci oziroma z vsem, ki sodelujejo v pogovoru. Malokdo ima toliko časa in sposobnosti, da bi lahko sam pripravil dobro mladinsko uro in nato v pogovoru znal odgovoriti na vsa vprašanja tudi zaradi tega je že na začetku svoje vzgojne poti ta oblika vzpostavljanja pričela zamirati. Rešimo jo lahko na dva na- Mladi, ki se povezujejo v področno konferenco mladih v vzgoji in izobraževanju, so se zbrali na seminarju v Mežici. Predsedstvo te konference ga je organiziralo z namenom, da bi poudarili vlogo mladinca v naši družbi, opozorili na pereče probleme, ki se v življenju mladih (na šolah) pojavljajo in nakazali tudi rešitve teh problemov. Vse teme, ki so jih izbrali za seminar 8. maja 1982 v hotelu »Peca«, se navezujejo na mladinsko življenje, in so o njih izčrpno razpravljali. Te teme pa so bile: Samoupravljanje učencev na šolah (uvodničarka Alenka Kolmančič), Štipendijska politika (uvodničar: Borut Čepič — predsednik PKMVI pri RK ZSMS), Mladinska ura (uvodničar: Renato Golob) in Protislovja sodobnega sveta (uvodničar: Andrej Logar). čina. Da mladinsko uro pripravi več učencev, ki so o določeni problematiki že podkovan' in kot je najbolje, da povabimo na ure al' da kar cele uvode pripravijo sodelavci od zunaj, strokovnjaki, ki delajo in se vsak dan v praksi spoprijemajo z določenimi problemi na področju, ki nas zanima. Mladinske ure lahko popestrimo tudi z raznimi diapozitivi in drugimi pripomočki, ki nam bodo problematiko približali. Ostane pa še možnost, da sami obiščemo muzej, likovno razstavo, koncert al' tekmo, kjer se bo mnogo laže pogovarjati. Kar največ pozornosti pa morajo oddelčne skupnosti posvetiti izvolitvi delegata v komisijo za mladinske ure, kajti zelo veliko je odvisno tudi od nje (skrbi za izmenjavo mladinskih ur v razredih, priskrbi sodelavce od zunaj, pripravi listo predlogov — mladinskih ur, in jo poda po razredih ... in jo nato usklajuje z mentorjem). Naloga mentorja ni, da sam vse pripravlja in vodi, temveč le opozarja, usklajuje delo in pravilno usmerja komisijo. Vztrajati pa moramo pri tem, da mentorja izbiramo in volimo mi, mladinci. Šele takrat, ko bomo dijaki sami doume*1, da mladinska ura ni sama sebi namen, ampak je namenjena nam, ko bomo hodili nanjo z željo, da izvemo kaj novega in tudi sam1 sodelujemo in na ta način izmenjamo izkušnje, ko le — ta ne bo več prisila, ampak J° bomo sami organizirali, oblikovali in obiskovali, bo mladinska ura postala tisto, kar naj bi že od vsega začetka bila. Renato Golob Ker je samoupravljanje največji problem današnjega šolajočega se človeka, so prvo te" mo razširili. Izzvenela je skoraj kot problem" ska konferenca. Po uvodni razpravi so se namreč razdelili v dve skupini in prišli tud* do določenih smernic: Učenec (in dijak) mom kot subjekt spoznati vse možnosti, ki mu J111 nudi usmerjeno izobraževanje in jih nato tu" di koristno uporablja. Bogdan Čepič je odgovarjal na številna vprašanja udeležencev seminarja. Opozorili so na vlogo mladinske ure: Prl usposabljanju in razvijanju učenca (dijak8’ mladinska ura ne sme postati sama sebi "8" men. _ .. S tov. Logarjem pa so mladi razpravljaj! o položaju v svetu in se seznanili z najbo'1 žgočimi žarišči. Pred kulturnim domom v Mežici Seminar področne konference mladih v vzgoji in izobraževanju »Sklepe, ki smo jih sprejeli na seminarju, “omo poslali v vse OO ZSM na šolah in lov • da kod° postali smernice našega de-s„ .anJa in razvoja,« je sklenil seminar pred-nik področne konference mladih v vzgoji ‘n izobraževanju. šol ^ seminar so povabili tudi predstavnike j. 12 ostalih koroških občin. Udeležila se ga On Predsednica koordinacijskega sveta “SMS na srednji šoli »Edvarda Kardelja . n„„ oveni Gradcu tov. Irena Cokan in tako ocenila seminar: n£>«ninar je bil dobro pripravljen. Orga-v te°r Se ze*° Pomudil. Težava pa je bila šol m’ da so t>ili predstavniki iz osnovnih 2um?F.eveč pasivni, kar pa je tudi povsem ra-livo. Teme so bile aktualne predvsem na področju samoupravljanja na šoli in organiziranja mladinskih ur. Naša naloga je, da vse to, kar smo se dogovorili, in vse, kar smo pridobili, prenesemo v svoje okolje, kar mislim, da bomo uspešno izvedli. Teme so se nanašale tudi na naš šolski center, saj se tudi mi srečujemo z nezainteresiranostjo dijakov. Vesela sem, da so nas povabili. Zelja naših dijakov je, da se povezujejo z ostalimi osnovnimi organizacijami na osnovnih šolah v regiji. Na posvetu v Slovenj Gradcu smo se poskušali povezati, saj je bila udeležba zares pestra. V prihodnje pa si želimo več sodelovanja in povezovanja, da izmenjavamo izkušnje in skupno rešujemo (naše skupne) probleme.« Marjana Kjorpenčev Predstavljamo delegate XI. kongresa ZSMJ tov vnuJamo s Predstavitvijo mladih delega-“odo na 11. kongresu zastopali stališča, ttiOE * *-n interese mladih koroške regije. Ne-Pač ^e’ da ki se °k slehernem razpisali; . Pa se bomo potrudili in vam jih predstavi r°: vseeno Pa tako, da se bo dalo is ni'h Vi raztičnilrx sredin in poklicev, kratko bratj misli in ugotovitev marsikaj raz- D7°Rm kragelnik Sloven -iZI^ed delegatov za 11. kongres ZSM Pilario e, ie tudi Davorin. Zastopal naj bi q e v krajevnih skupnostih. 'Pladih Predsednik področne konference vodi, '' krajevnih skupnostih (in jo uspešno 7-Unan •. tiven je v taborniški organizaciji in kornjf1- ,mentor tabornikov na osnovni šoli Upr„ .1 .Jeklarji, aktiven je v krajevni samo-KS član komisije za socialno varnost v Volit,. in član komisije za imenovanje in e .Pri SO Ravne na Koroškem. Vse ie Dare resen in odgovorno opravlja &e P,aHpane naloge, smo ga mladi občine Rav-VenSK. ntirali za delegata za 11. kongres slo-Ha n,! m.iadine. Evidentirala pa ga je osnov-sedniifaniza(dPa ^MS Čečovje, katere pred-Ztian, J e bil in je prejela tudi republiško pri- en-ld. fbplieah. kofj,1,6 ie povedal, da mladi vse preslabo iz-3111 o svoj prosti čas. Veseli ga, da se zadnji čas klubski prostori nad Magistratom (na Ravnah) že bolje izkoriščajo. Vložiti pa bo potrebno še precej naporov, da bo klubska dejavnost resnično zaživela. Premalo naredimo tudi pri usposabljanju mladega človeka. Komunisti (mladinci) so vse preveč ravnodušni do delovanja v mladinski organizaciji, čeprav bi kot avantgarda morali biti pobudniki akcij in v prvih vrstah mlade generacije nosilci vseh aktivnosti. Dosegli so, da so pri preoblikovanju krajevnih skupnosti vključili mlade v krajevne konference SZDL in v svete krajevne skupnosti. Ugotovila sva, da je zelo malo mladih prevzelo funkcijo vodje posameznih delegacij. To pa ni samo naš (problem v občini Ravne), temveč slovenski problem. Prav tako sva ugotovila, da je struktura članstva v mladinski organizaciji slaba, saj je zelo malo mladih nad 20 let aktivnih. Dare in njegovi pa si želijo, da bi se izboljšalo tudi sodelovanje z družbenimi organizacijami in društvi (kjer dela precejšnje število mladih). Aktivnost mladih pa bomo dvignili tudi z boljšim informiranjem. Pogovor sva zaključila s citatom (E. Kardelj: Smernice razvoja političnega socialističnega samoupravljanja): »ZSM ima, kakor vse druge DPO, tudi neposredno obveznost in odgovornost za krepitev socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil družbe. Toda mladinska organizacija bo zmogla to nalogo samo, če bo v socialistični zvezi imela možnost za širše angažiranje in vpliv na reševanje bistvenih vprašanj, ki se neposredno tičejo mladih. V tem smislu se mora socialistična zveza bolj angažirati pri reševanju nezaposlenosti mladih, problema mladine na vasi, standarda dijakov in študentov, izobraževanja mladih ...« Marjana Kjorpenčev Delo mladih v TOZD komerciala Ob pregledu aktivnosti in realizacije programa mladinci v TOZD komerciala ugotavljamo, da smo vse akcije realizirali. Uspešno smo izpeljali problemsko — programsko konferenco, na kateri smo sprejeli akcijski program dela KS OO ZSMS ZR in svoj akcijski program. Skupno s sindikatom smo organizirali prvenstvo TOZD v sankanju in veleslalomu. Udeležba na obeh tekmovanjih je bila zadovoljiva. Udeležili smo se tudi pohoda »Koroška v zimi 82« in sodelovali na prvenstvu mladih v šahu. Svojega predstavnika pa imamo tudi na tekmovanju v sestavljanju Rubi-kove kocke. Sodelovali pa bomo tudi na letošnji MDA »Brkini 82«. Ob dnevu žena smo članicam našega kolektiva izročili čestitke ob njihovem prazniku. Udeležili smo se tudi problemske konference tako občinske konference ZSMS kakor tudi KS OO ZSMS ZR. Aktivno smo se vključili v »volitve 82« in se udeležili kandidacijske konference TOZD. Razpravljali smo tudi o kandidatih za DPZ SO Ravne na Koroškem in SR Ponosno in častno Slovenije ter o kandidatih za nosilce vodilnih funkcij. Obravnavali smo tudi program KMD in se vključili v »nabor 82«. Spregovorili smo tudi o asocialni problematiki in zdravstveni varnosti železarjev ter o zdravstvu nasploh. Na zboru delovnih ljudi pa smo se vključili v razpravo o rezultatih poslovanja v letu 1982 in o sprejemanju sprememb in dopolnitev SaS o delitvi sredstev dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Obravnavali smo tudi predloge za priznanja OK ZSMS in RK ZSMS za 1. 1982 ter izbrali najboljšega mladega de-lavca-samoupravljalca. Skupno z IO osnovne organizacije sindikata smo razpravljali o rekreacijski dejavnosti in delovanju delegacij v preteklem obdobju ter izbrali možnega kandidata za delegata na kongresu slovenskih sift-dikatov. Na svoji izredni seji smo razpravljali o predlogu za izdajo predloga zakona o delovnih razmerjih. Udeležili smo se tudi posveta vseh štirih koroških OK ZSMS in krajevnega združenja mladincev iz sosednje Avstrije. V aprilu smo očistili okolico našega tozda, prav tako pa obiskali tudi spominsko obeležje in ga lepo uredili. Prav gotovo pa smo najbolj ponosni, da smo bili nosilci štafetne palice na Ravnah tudi mi. To je za nas veliko priznanje in spodbuda za še boljše nadaljnje delo. Darinka Kovačec Poročilo z leine volilne konference OOZSM5 transport V prvi polovici letošnjega leta smo se mladi iz OO ZSMS TOZD transport zbrali na letni volilni konferenci, ki so ji prisostvovali tudi ravnatelj tov. Peter Vogel, predsednik OOS tov. Bojan Polak ter VD sekretar tov. Jože Dornik. Vse prisotne je pozdravil predsednik OO ZSMS tov. Janez Miklavc, nato pa podal poročilo o delovanju naše mladinske organizacije, ki je bila dokaj aktivna, po drugi strani pa se še vedno pojavlja problem večjega vključevanja mladih v razne kulturne, športne in druge dejavnosti. Pri tem ne smemo pozabiti na idejnopolitično delo oziroma usposabljanje, kajti le na tak način si bomo pridobili dodatno znanje in bomo znali tudi sami objektivno odločati ter izvrševati zastavljene naloge, ki nas spremljajo v hitrem tempu življenja na vsakem koraku. Na koncu smo izvolili novo petčlansko predsedstvo in sprejeli plan dela, ki bo vodilo osnovni organizaciji v naslednjem mandatnem obdobju. Jože Knez Občinsko in regijsko tekmovanje iz znanj in veščin SLO in DS Ze v prejšnji številki Mladega fužinarja ste prebrali, da so mladi iz šol (tako osnovnih kot srednjih) tekmovali iz znanj in veščin na področju SLO in DS. Občinsko tekmovanje je potekalo v Mežioi (7. maja 1982), regijsko pa v Slovenj Gradcu (15. 5. 1982). Najboljše ekipe na občinskem tekmovanju (tekmovale so samo ekipe iz osnovnih šol): 1. Ekipa OS Franca Pasterka-Lenarta, Mežica, vodja Andreja Pušnik, 2286 točk 2. Ekipa OŠ Prežihovega Voranca, Ravne, vodja Sašo Glavica, 2190,5 točke 3. Ekipa OŠ Miloša Ledineka, Crna, vodja Irena Nagernik, 2172,5 točke Zmagovalna ekipa OŠ Franca Pasterka-Lenarta Najboljše ekipe na regijskem tekmovanju: 1. SŠ naravoslovno-matematične usmeritve II, Ravne, 2066,5 točke 2. SŠ Edvarda Kardelja — zdravstvena šola I, Slov. Gradec, 2064,5 točke 3. SŠ tehnično kovinske usmeritve I, Ravne, 2062,5 točke Pa še ekipe osnovnih šol: 1. OŠ »Franjo Vrunč«, Slovenj Gradec, 2024 točk 2. OŠ Radlje ob Dravi, 1992 točk 3. OŠ XI. SNOUB Miloša Zidanška, Šmartno, 1988 točk 4. OŠ »Prežihov Voranc«, Ravne, 1979,5 točke Marjana Kjorpenčev Republiško tekmovanje: ,,Tito — revolucija — mir" na Ravnah 8. maja 1982 so se na osnovni šoli »Koroški jeklarji« zbrali predstavniki vseh regij v Sloveniji. Kar 72 tekmovalk in tekmovalcev (poleg mentorjev in spremljevalcev) smo našteli. Vsi pa so pokazali zvrhano mero znanja. Najboljši na tekmovanju so bili: I. kategorija: Daša Škrapini iz Celja (54) Vesna Kramer iz Maribora (52) Marija Jarc iz Celja (29 točk) II. kategorija: Rajko Hribar iz Kamnika (55 točk) Branko Hinič iz Ljubljane (52 točk) Jasna Volfand iz Jesenic (51 točk) Največ točk v prvi skupini so dosegli tekmovalci iz dolenjske regije (141 točk), drugi so bili predstavniki podravsko-štajerske regije (140 točk) in tretji iz celjske regije. Najboljši v drugi skupini so bili Gorenjci (140), sledili so jim Ljubljančani s 133 točkami in tretji Celjani s 121 točkami. Tekmovalci in mentorji ter spremljevalci so si ogledali Kefrov mlin in razstavo »Delavsko gibanje v Mežiški dolini med obema vojnama«. Zal si niso mogli ogledati študijske knjižnice. M. Kjorpenčev Na obisku pri mladih iz Bjelovarja Mladi iz Slovenj Gradca in Gornjega Mila-novca smo se udeležili počastitve praznika občine Bjelovar. Osrednja proslava je bila 5. maja v parku na Trgu jedinstva, kjer smo počastili obletnico padlih borcev vojvodinskih brigad, ki so darovali svoja življenja 2. in 3. maja 1945 v borbah za osvoboditev občine Bjelovar. V teh dneh je potekal tudi dvodnevni po-hod »Po poteh osvobodilnih enot«, ki je bil s smrtjo tovariša Tita prekinjen v Galovcu, vender se je na željo občanov Bjelovar]3’ predvsem pa mladih pohod letos znova začel. Pot je bila dolga 30 kilometrov in je potekala ob spominskih obeležjih padlih borcev vojvodinskih brigad. Ob spomenikih so nas povsod nestrpno pričakovali domačini ter obujali tragične dogodke tistih dni. Prenočili smo pri gostoljubnih domačinih v Galovcu, kjer smo se ob tabornem ognju srečali z mladimi te vasi in Gornjega Milanovca-Ob prasketanju ognja je donela pesem z obljubo, da bomo še naprej varovali bratstvo us enotnost naših narodov in narodnosti. Večer smo zaključili s »kozaračkim kolom«, ki se j vilo skozi vso vas. Naslednjega dne smo nadaljevali pot in s* okrog poldneva vrnili v Bjelovar, kjer se j pohodna brigada razšla z željo, da se kmal vidimo na pohodu v Slovenj Gradcu. Narnea našega obiska je bil, da bi izmenjali okusni mladih na področju delovanja in organizira' nja. Pogovor pa je tekel tudi o bratski briga“ »Ivo Lola-Ribar«, ki bo letošnje poletje odf* na zvezno mladinsko delovno akcijo »Plitvi®" 82«, ki se bo začela junija. V tej brigadi b sodelovalo tudi 17 brigadirjev iz Slovenj Gr ca. Razšli smo se z upanjem, da se kina* spet vidimo. Andreja Kolar Bogata kulturna s skupnosti Lese Ce si zadnje pol leta bil na Lešah, potem ni mogla mimo tebe čisto svojevrstna ugotovitev, da je mladinska dramska skupina naštudirala v tem obdobju kar tri dramske tekste, kar je lep dosežek še za mnogo večji kraj. Kako je prišlo do takega razmaha gledališke dejavnosti v kraju, ki se sicer ponaša z bogato gledališko zgodovino, ki pa je deset let ni bilo čutiti? Vrnimo se nekaj let nazaj, ko se je skupina mladih na Lešah prvič odločila, da se spoprime z odrskimi deskami. (Na Lešah sicer ni odra, a naziv naj vendarle ostane.) Bele Vrtnice, Modra Vrtnica in princeska, dramatizacija Povesti o dobrih ljudeh Miška Kranjca, dva krstni predstavitvi domačega avtorja Naj lepša dota in Svet je tudi zate, deklica, je le nekaj naslovov, ki so se zvrstili v zadnjih šestih letih na Lešah. Na osnovi teh let, tega prebujenja se je delo nadaljevalo tudi to sezono s čisto novo skupino, ki je že jeseni začela s tečajem gledališke vzgoje, kjer so mladi prvič dobili nekaj napotkov o gledališču na kolikor toliko sodoben način. Trideseturni tečaj je redno obiskovalo 10 pionirjev in mladincev, ki tvorijo jedro sedanje skupine. Ze za novo leto je skupina gostovala z delom Mali strah Bav — Bav po dolini od Crne, Mežice, Prevalj do Leš. Odigrali so 12 predstav. Uspeh je bil spodbuda za nadaljevanje in v začetku aprila je skupina postavila na oder zahtevno dramsko pesnitev Rdeče in modro v mavrici. Predstav je bilo šest, predvsem zaradi težav pri organiziranju predstav po dolini. Tu je še vedno mnogo nejasnosti, mnogo če j e v. Škoda torej za vloženi trud, ki ni obrodil pričakovanega sadu. Nazadnje se je skupina predstavila na proslavi na Lešah s krajšo enodejanko Zločin na novomeškem trgu 26. aprila letos. Kdo so ti mladi, ki so vzljubili gledališče s takšno vnemo, da samoiniciativno hočejo igrati? Ivan Mirkac, Aleksandra Kogelnik, Bernarda Krebs, Bori Burjak, Binka Garmuš, Veronika Kodrin, Evgenija Ramšak, Sabina Polov -šek, Nataša Golob je nekaj imen. Potem je tu še nekaj občanov, ki so tudi vedno na razp lago. Poleg tega pa skupina pripravi vse Pf. slave v kraju in sodeluje pri vseh akci]?/. KUD Leše. In vse to se odigrava v malo veCJ^ sobi, kjer mnogi ne bi verjeli, da se da takšnem prostoru karkoli narediti. Jeseni bo po zatrdilih odgovornih na Le:5a otvoritev novega vrtca, v katerem bo tu manjša dvorana. Težko jo čakajo in obljh ljajo vsi, da ne bo osamljena. Zakaj jim ne bi ver j ali? Mladi so in delavni, in če danes zatrdijo, da bodo tu v bodoče v novih prostorih delali še z večju~ elanom, jim moramo verjeti. Dokazali so večkrat, da njihova beseda ni prazna. Morda se ti bo zdela vas še naprej tfl* zaspana, osamljena. Tedaj moraš, slučajni P. potnik, pomisliti tudi na to mladinsko skUP. no... Morda bodo ravno takrat igrali Pr polno dvorano in bodo ceste puste... V st ljudi pa vstopajo čudežne besede in čas P dališča bo prižgal v njihovih očeh občut®* sreče, tihe vznemirjenosti. .. To je sicer vizija, grajena pa je na njihov imenih in je zato več kot samo vizija. Rudi Mlinar PREGOVORI IN REKI NA SLOVENSK^ Vsakdo po sebi vatle meri. Kdor meč rabi, ga meč pohabi. Kogar ljubim, tega bijem. Puška nima prijatelja. Vsakdo bi tepel, ko bi kdo držal. Dokler konja love, mu ovsa mole. Težko je voditi tistega, ki sam noče hodi*1 Kdor prej pride, prej melje. Kjer je močna luč, je tudi močna senco- Kršitve in nezakonitosti v naši delovni organizaciji v letu ’81 (Nadaljevanje) Kazniva dejanja in gospodarski pre-8,°pk. ter prekrški ,.n>0^vn*(n oblikam teh kršitev in nemosti družba pripisuje tolikšen sant"’ • z? njihovo preprečevanje in dolž °mran)e s^crh' samo po uradni vos !?Stl prc^ organov pregona in prani* ! vendar pa mi z zavestnim ures-v ver>em 'imžbene samozaščite lahko jan: meri preprečujemo takšna de- skes ®ankcioniranjem prek disciplin- i. ■ ln druge odgovornosti pa tudi de- Vd° preprečevalno. Tpm ,.tu. je bilo obravnavano pred tlnr i sodiščem v Mariboru gospo- q s,cega. oddelka in v enoti v Slovenj „ nCU ln Pred sodnikom za prekrške Ravnah 14 zadev. Od tega so bili v o fr/-1?er'h v Postopku naši delavci, ki n trch primerih pa obdolženi, nizacfjT ZaP°s'cn‘ v na^’ delovni orga- Gospodarski prestopki , *etu. 1980 je bilo ovadenih 8 go-. nrskih prestopkov, v letu 1981 pa arno eden. Prekrški T Dr l’ s° rezultati manj ugodni kot pri mo5,1, ^ letu 1980 smo imeli sa-|(ar Prekršek, lani pa 5, od tega so ben I z.Yezi s cenami. Znana je druž-so ta ,. cija o cenovni politiki in zato nih x razumIjivi ti številni posegi trž-nja ^™pektorjev na področju oblikova- PtavV^-'°Plavl|i sP01'i (gospodarsko-n< in s fizičnimi osebami) da f v.'anskcm poročilu je bilo rečeno, aju C| j.a izdajo zakona o zavarova-st»j P ačil med uporabniki družbenih Dje >z leta 1978 zmanjšalo pravdajta!? °rganizacijami združenega dela oz 1 neplačanih in dospelih terjatev se' °hveznosti. Namen zakona je, da r avaru.e vsako dolžniško-upniško O6 ? cn‘m °d instrumentov za sti u °Varlje plačil in da se ob dospelo-izsta^,n stranka poplača z njim. Ne-PtecJVltev. itstrumenta po dolžniku pre stavlja za obe stranki gospodarski da ^ ®Pek. Število vloženih tožb kaže, lt°n t,?1? izgublja svoj pomen kot zajed’ nai hi zmanjšal število pravd Tako UP?rabniki družbenih sredstev. Ptav ? ie od 8 primerov gospodarsko-h sporov v letu 1980, v letu 1981 to število povečalo na 20, že na začetku tega leta pa je ta številka nekajkrat večja. Aktivni gospodarski spori Gre za tiste gospodarske spore, kjer so naši tozdi sodelovali kot tožniki v pravdnem oz. upniki v izvršilnem postopku. Zaradi neporavnanih obveznosti zoper naše temeljne organizacije smo vložili 13 tožb, v imenu tozda RO kar deset tožb, po eno pa za valjarno, je-klovlek in industrijske nože. V letu 1980 smo vložili le dve tožbi. Število aktivnih tožb bi že v letu 1981 bilo znatno večje, če se zaradi dobrih poslovnih odnosov ne bi izogibali pravdanja. To dokazujejo v začetku tega leta vložene tožbe. Tudi dobri poslovni odnosi imajo svojo mejo in tega se v tej gospodarski situaciji moramo zavedati enako mi kot naši so-pogodbeniki. Pasivni gospodarski spori Gospodarskopravne spore zoper naše temeljne organizacije in delovne skupnosti so naši poslovni partnerji sprožili v 7 primerih (leto prej 6). Elektrogospodarstvo Slovenije je vložilo zoper nas (tozd ETS) 3 tožbe, in sicer za premalo plačano električno energijo. Elektrogospodarstvo nam pri posameznih agregatih nikakor noče priznati pravice do zaračunavanja energije po posebnem odjemu, ki je cenejša od normalnega. Pri teh pravdah obstaja bojazen, da bo odločitev v enem tožbenem zahtevku potegnila za seboj odločitve v vseh ostalih zahtevkih. V enem primeru je bila zadeva že pravnomočno rešena na 1. in 2. stopnji, vendar smo vložili izredno pravno sredstvo pri Vrhovnem sodišču Slovenije. Odločitev v tej zadevi bo imela posledice tudi za druge delovne organizacije v Sloveniji, in ker gre za skupno vsoto 29,913.844,00 din ima negativna odločitev tudi za nas lahko ogromne posledice. V ostalih primerih so zadeve še v postopku, iz česar sledi, da obveznosti, za katere trdijo tožeče stranke, niso povsem čiste. Saj, če bi bile, bi mi ne ugovarjali in bi priznali našo obveznost. Civilnopravni spori s fizičnimi osebami S to kategorijo so mišljeni negospo-darskopravni spori, torej spori s fizič- nimi osebami, ki ne izhajajo iz delovnopravnih razmerij in se zato tudi ne obravnavajo pred sodišči združenega dela, ampak pred rednimi sodišči. Ti so se lani pojavili prvič. Tozd družbeni standard je vložil dve tožbi zaradi izpraznitve najemnih prostorov (v samskih domovih in plačilo zapadle najemnine) in v drugem primeru zaradi ugotovitve, da tožena stranka nima pravice gradnje na parceli, do katere ima pravico uporabe tozd družbeni standard; obe zadevi sta še v teku. Tozd PII je vložil tožbo zoper obrtnika zaradi neizpolnitve pogodbe. Vse štiri tožbe so po našem mnenju upravičene, kar je sedaj potrdilo sodišče že v 3 primerih le v enem je zadeva še nejasna. Izvensodne poravnave Čeprav bi bilo dobro čimbolj razširiti prakso izvensodnega reševanja spornih zadev, sklepamo zaenkrat izvensodne poravnave le za gozdne oškodovance zaradi naših industrijskih imisij. Tako smo v letu 1981 sklenili 162 izvensodnih poravnav in izplačali odškodnine v skupnem znesku 684.601,40 din. Izvensodno poravnavo bi bilo dobro učinkovito uporabiti tudi pri izplačevanju odškodnin za škodo, povzročeno po delovni nezgodi in v vseh primerih, kjer je obveznost na naši strani nedvoumna. Za to kažejo dovolj volje tudi naše temeljne organizacije in delovne skupnosti kot tudi zavarovalnica, pri kateri imamo zavarovano odgovornost. Vzrok, da se tega premalo poslužujemo, je iskati deloma v premajhni obveščenosti o tej možnosti, kot tudi v nezadostnem zaupanju o pravilnosti takšne rešitve. Delavci se vse preveč radi obračajo na odvetnike, ne glede na stroške, ki jih imajo s tem. Zaključek Analiza se nanaša le na podatke, ki so znani. Brez bojazni lahko rečemo, da je dejanskih kršitev s področja de-lovno-pravnih razmerij vsekakor več, kot je tu prikazanih. Pri tem mislimo na vse tiste kršitve samoupravnih in drugih pravic iz delovnega razmerja, ki jih delavci niti ne uveljavljajo z zahtev- PRE.TELI SMO: ki za varstvo pravic. Gotovo je vzrok tudi v strahu pred zamero, povzročenimi ukrepi itn. Kljub vsemu pa lahko trdimo, da imamo dokaj izdelane samoupravne postopke za uveljavljanje pravic in obveznosti in da ti vsaj v večini primerov dobro delujejo. Tako je vsem omogočeno, da zahtevajo varstvo svojih pravic, seveda ob predpostavki, da izvršujejo tudi svoje obveznosti. Če so že postopki dokaj dobri, pa moramo opozoriti, da njihovo uresničevanje ni vedno v skladu z namenom. Tako delavski sveti marsikdaj precenjujejo svojo vlogo drugostopnega samoupravnega organa in mimo procesnih, včasih tudi materialnih določil odločajo tako rekoč »na pamet«. Za primer navajamo ugotovitev, da bi delavski svet vedno, ko spreminja odločitev prvostopnega organa, moral to odločitev sprejeti po tehtnem preizkusu postopka prve stopnje s pribavo novih dokazov, z zaslišanjem prič ipd. Drugače lahko samo potrdi ali pa razveljavi prvostopno odločitev in zadevo ponovno vrne v odločanje prvostopnemu organu zaradi napačnega postopka ali nepravilno ugotovljenega stanja ali kršitev materialnih predpisov. Stalna praksa pri spremembah prvostopnih odločitev na delavskih svetih pa je, da se te sprejemajo zgolj formalno zaradi prepričanja delegatov,-ne da bi se ugotavljalo materialno resnico o čem, kako, koliko in zakaj je bila storjena kršitev. Predsedniki delavskih svetov tega ne bi smeli dopustiti. Pri uveljavljanju samoupravnega sodstva bomo z uvedbo arbitraže za reševanje poslovnih in samoupravnih razmerij naredili korak naprej. Vendar bo za njeno popolno afirmacijo in avtoriteto treba storiti še veliko več kot določiti pravila njenega delovanja. Isto velja ob razmišljanjih za uvedbo poravnalnih svetov. Tudi pri gospodarskopravnih sporih bo potrebno bolj samoupravno reševanje, da ne bodo določila pogodb in samoupravnih sporazumov o pristojnosti reševanja sporov pred dogovorjeno arbitražo le mrtva črka na papirju. (Povzeto iz poročila o kršitvah in nezakonitostih v naši DO vodje pravne službe Draga Mežnarja) Tema za razmislek Gredice Vsak dan beremo v časopisih ali poslušamo in gledamo na radiu in TV o vedno večjem pomanjkanju energetskih virov in slabi preskrbi z energijo. Da je to res, krepko občutimo tisti, ki nismo priključeni na centralno toplovodno ogrevanje, ampak smo pri preskrbi s premogom in drugimi gorivi prepuščeni sami sebi. Tudi sam sem med takšnimi, ker stanujem v bolj oddaljenem kraju, kjer v bližnji, pa tudi daljni prihodnosti ne bo kakšnega toplovoda ali plinovoda, tako da me po vsaki zimi zmrazi ob pogledu na prazno drvarnico, ker vidim da se bo zopet pričelo tekanje za premogom, raznimi »koln« kartami ali drugimi nakaznicami za kurivo, ki pa jih je treba često preplačati, če nočeš imeti pozimi mrzlih peči. Pri pogovoru z znanci, ki delajo v drugih podjetjih ali ustanovah, mi je kar nerodno, ko mi povedo, da pri njih s tem nimajo problema, saj lahko premog na-roče pri sindikatu ali za to določenem referentu. Čudijo pa se, kako to, da tako velika organiza- cija združenega dela, kot je Železarna Ravne, tega problema nima zadovoljivo rešenega. V zadregi jim navadno ne vem odgovoriti, vendar začnem pozneje tudi sam premišljevati, da mora tu biti nekaj res narobe, saj imamo v železarni sindikat pa družbeni standard in druge potrebne in manj potrebne referente, ki bi morali za to skrbeti. Moje mnenje je, da bi se o tem pogovorili na izvršilnem odboru sindikata in družbenem standardu in nekaj ukrenili, saj se ve, da je preskrba s kurivi vedno bolj težavna, vsi pa tudi ne moremo stanovati na Ravnah ali v bližnji okolici, da bi imeli toplovod do hiše, čeprav nekateri tudi tako mislijo. Problem s kurivom ni samo moj, ampak verjetno kar dobre tretjine sodelavcev, ki se bodo strinjali z mojim pisanjem in hoteli vedeti, kaj o tem menita IO konference OO sindikata železarne in tozd družbeni standard. Jože Tasič, TOZD jeklolivarna Ivarčko spet vabi bi tudi v okviru SOZD Slovenskih železarn izdelali za to področje celovit informativni sistem. (Dvakrat letno bo izdelana analiza za obravnavo na samoupravnih organih). 5. Analiza obolenj gibal Obolenja gibal (mišično kostnega sistema) predstavljajo znaten delež začasne odsotnosti z dela (bolniški sta-lež), pa tudi invalidnosti, ki pomeni trajno zmanjšano ali celo popolno nezmožnost za delo. Da bi omejili obolenja — jih bo specialist medicine dela (zdravnik) preučeval ter ob taki epidemiološki študiji izdelal ustrezen preventivni ukrep. Predvideno je 270 ur študijskega dela. 6. Sodelovanje obratnih zdravnikov na strokovno medicinskem področju (posvetovanja, ogledi del in nalog, reševanje sprotnih strokovno-medicin-skih ter socialnih zadev) Gre za skupinsko obliko dela, ki teče že ob določenih dnevih (ogledi del in nalog ob sredah od 11. do 13. ure), razna posvetovanja na področju urgentnih del (prva strokovno medicinska pomoč) in podobno. Predvideno je 404 ur sodelovanja obratnega zdravnika v letu 1982. 7. Parcialna analiza fizičnih obremenitev po naročilu Železarne Ravne V okviru te naloge bo opravljena analiza na določenih delih in nalogah z vidika zaposlovanja določenih kategorij delavcev (mladina, ženske). Progra- miranih jc 250 meritev fizičnega napora, pogojev dela in okolja. 8. V programu so tudi posebne ziskovalne naloge, metodološka vprašanja s področja analize in zdravstvene ocene del in nalog »budnost in utrujenost«. Raziskava bo opravljena pri 29 osebah. Pričela se je že v letu 1981 ® bo predvidoma zaključena v letu 19°2- 9. Občasne preventivne zdravstvene akcije Te akcije bodo izvedli delavci Koroškega zdravstvenega doma, tozdi 22-’ Ravne, v sodelovanju z delavci oddeli® za zdr. varstvo delavcev železarne Ravne. Preventivne zdravstvene akcije s programirane na osnovi preventivni zaščitnih cepljenj in higiensko-ep®• mioloških ukrepov za varovanje zdra ja delavcev. Kaj prinaša SAS delavcem Predvsem preventivno obliko zdravstvenega varstva, ki je ne zagotavlja® v občinski zdravstveni skupnosti. C® torej za razširjeno obliko zdravstven ga varstva, ki jo delavcem zagotavl) mo na osnovi SAS o neposredni sv bodni menjavi dela. _ .. w Imenovana je skupna komisija spremljanje izvajanja predloženega P grama. „ Program za leto 1982 je predlog V kakšni meri bo realiziran, boste znanjeni. Zahteva angažiranost vs strokovnih služb tudi v železarni K* ne in ne nazadnje tudi vaše sode® nje v dobri meri za ohranitev zdrav® ODGOVOR NA ČLANEK »TEMA ZA RAZMISLEK« Družbeni standard je tozd z določenimi izvajalskimi funkcijami, ki zaenkrat ne opredeljujejo dejavnosti, ki je opisana v članku tov. Jožeta Tasiča, za- Na osnovi samoupravnega sporazuma o neposredni svobodni menjavi dela bo Koroški zdravstveni dom tozd Ravne skupno s strokovnimi službami železarne Ravne izvajal obseg zdravstvenega varstva po posebnem programu, ki zajema: 1. Preventivne zdravniške preglede S preventivnimi zdravstvenimi pregledi delavcev se ugotavlja zdravstveno, telesno in duševno stanje delavcev ter ocenjuje njihova sposobnost z zdravstvenega vidika, odkrivajo zgodnje zdravstvene okvare in preprečuje invalidnost. Zaradi preprečevanja nesreč pri delu in poklicnih bolezni ter zaradi preprečevanja invalidnosti z vsemi posledicami za delavca in družbo bodo v dispanzerju medicine dela (KZD Ravne) v letu 1982 pregledali 1568 delavcev. Delavci so vabljeni na preventivni zdravniški pregled po posebnem programu, ki ga pripravi služba VPD-VO, oddelek za zdravstveno varstvo delavcev. Obseg preventivnega zdravstvenega pregleda določi specialist medicine dela na osnovi ekoloških, telesnih in psihomotoričnih obremenitev na delovnem mestu. 2. Analiza In zdravstvena ocena del in nalog Načrtovana je prvostopna analiza in zdravstvena ocena del in nalog. Gre za to tudi ne moremo dati konkretnejšega odgovora. TOZD družbeni standard, ravnatelj Jože Šater ugotavljanje obremenitev (ekoloških, fizioloških, psihomotoričnih) na določenih delovnih mestih. Izbor delovnih mest pripravi služba VPD-VO. Predvidoma bo v letu 1982 opravljenih 3x8 prvostopnih analiz delovnih mest skupno s skupino strokovnih delavcev železarne Štore in Jesenice (dispanzer medicine dela obeh zdravstvenih domov). 3. Zaposlovanje invalidov V okviru te naloge bodo preučene oblike in trajanje medicinske rehabilitacije, možnosti za premestitve na druga dela in naloge glede na preostalo delazmožnost. Med drugim bi tudi preučevali ter dali ustrezne predloge za ergonomske spremembe — prilagoditve dela delavcu. Za izvršitev te naloge je predvidevano 140-urno sodelovanje zdravnika specialista. 4. Epidemiološka analiza negativnih kazalcev zdravja Gre za preučevanje kazalcev negativnega zdravja. Le ti so: (ne) zadovoljstvo, slabo počutje, fluktuacija, začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, nesreče pri delu, absentizem, invalidnost, specifična umrljivost (in drugi vzroki). Z analizo bi ugotavljali zdravstveno stanje delavcev ter ostale vzroke, nakazali možne rešitve za izboljšanje zdravja delavcev (razmer). Prav tako Iz naših KS MEŽICA: DOLINSKI VODOVOD IN PLINOVOD V GRADNJI Čeprav prevaljskemu Stavbeniku še ni povsem uspelo zgraditi novega mostu čez Mežo za potrebe industrijske cone v Mežici (ta bo bržkone nared te dni), je s kooperanti (Timo, Trebnje in prevaljskim Inštalaterjem) v rekordnem času postavil konstrukcijo nove tovarne rudnika Mežica za tozd El-mont, Žerjav. Alojz Tomše, vodja tozda Elmont, je povedal, da bo tovarna povsem nared do konca avgusta, proizvodnja v njej pa bo stekla šele konec leta. Povejmo še, da bosta v novi tovarni svoje prostore dobili obe organizacijski enoti TOZD Elmont in da bo gradnja po predračunu bržkone veljala okrog 46,5 milijona din. Potem ko je ravenska komunalna skupnost lani pridobila vso potrebno pravno in tehnično dokumentacijo in nabavila cevi, so maja v Mežici stekla dela pri ureditvi dolinskega vodovoda in plinovoda od Mežice do Prevalj. Poročali smo že, da nameravajo v iste jarke, (teh bodo skopali v dolžini sedmih kilometrov), položiti poleg vodovoda še plinovod za zemeljski plin do Mežice, pozneje pa tudi do Žerjava. Tako kot vodovod naj bi tudi plinovod gradili v fazah skupaj z vodovodom, tako da ne bodo imeli dvojnega dela. Na prvi novo izvoljeni skupščini mežiške krajevne skupnosti, ki je bila v drugi polovici maja, so bili delegati med drugim seznanjeni tudi z dosežki, ki jih je krajevna skupnost dosegla zadnja leta na področju krajevne samo- krajev uprave in s sredstvi krajevnega sa®^ prispevka, 0,5 BOD in sredstvi s® na komunalnem in hortikulturo področju. KS ČRNA NA KOROŠKEM: NOVA STANOVANJA Potem ko so delavci tozda Stavbe^ Prevalje, delovne enote Črna, v ,Z j njih nekaj letih v tamkajšnji kroi^V skupnosti, (predvsem v naselju jevo) zgradili pet novih stanovanj* . blokov, bodo letos dokončali še s 70 stanovanji. . t Stanko Kordež, tajnik ^ skupnosti Črna, je pojasnil, da b stanovanja ob Meži bržkone vseli prve dni novembra; kupile jih bo delovne organizacije v zgornji * dolini. Šestnajst solidarnostnih sfa . . vanj pa bodo dobile mlade in soc® ogrožene družine. .jj Pri tamkajšnji krajevni skupn ^ pa so že tudi stekle priprave za . kovno gradnjo v centru Črne. V namreč nameravajo že v kratke® rušiti nekdanjo kino dvorano, na ■ prostoru pa naj bi že letošnjo jesen čeli graditi nova stanovanjska blo* Sicer pa so maja imenovali ^ odbor za postavitev tv pretvornik®^ Permanškovem vrhu za območje skupnosti Javorje in pri Jakobu za (V močje Koprivne. Postavitev 0 . vI1j pretvornikov bo črnjanska kraj6 skupnost financirala s sredstvi k®) na skupnost financirala s sredstvi ^ jevnega samoprispevka, del sredste* j. bo prispevala tudi ljubljanska tc c zija. Kaj nam daje svobodna menjava dela s Koroškim zdravstvenim domom Ji Kot v parku KSLEšE: temeljni kamen Za ŠOLO IN VRTEC Siii°^V'ru praznovanj letošnjega ob-Dol Prazn*ka so na Lešah svečano . °2ui temeljni kamen za novo šolo -Poročali smo že, da bodo v bila ni ^al^esovi zgradbi, ki naj bi kr .Povsem nared do prvega septem-nici et0S; dobili Lešani dve šolski učil-dub teF *®ra^n'co za otroški vrtec, so-n?. opremljeno kuhinjo in večna-tabl'V Prostor> bi ga bodo lahko upo-rriQ *al1 tudi za svoje potrebe. Povejta?,’ •? nai bi gradnja po sedanjih iz-nih veljala 1,7 milijona din. Tit. r Pa so delavci HPH podjetja iz njc°Ve8a Velenja, ki so lani pri Trat-beto Y. rekordnem času zgradili nov pra T most oez hudournik, po-Ces.v 'Jtodporne zidove in dokaj ozko nw° ri:valje—Leše razširili na pet šČaJ0v ter maja že tudi pričeli name-ban'l'CeS'^0 ogra)° ’n urejati cestno ^ajevni praznik t0j prvi krajevni praznik so ob le-kav)em občinskem prazniku občine ievn Prazn°vah krajani holmske kra-tadtP S7uPnosti ,in sicer v spomin na ^oli1C- druge svetovne vojne na davil''1’ ^ko so svoj prvi praznik preje^1 s slavnostno sejo skupščine kra-tudie sbupnosti, ki so se je udeležili s D Pobratimi iz pobratenih občin in Sram 0 Z bogatim kulturnim pro-ritn °m’ na kateri so podelili nekate-Sb 'a|nkajšnjim krajanom Vorančeve take in Gallusove značke. Hortikulturna ureditev žerjava Prila so v Žerjavu stekla dela pri ^ ‘kulturni ureditvi naselja. Uredili do ° Patkhišča, pločnik od trgovine foškega vrtca, prometno signaliza-b h jteb°di za pešce) in zelenice. Delih v° veljala okrog 400 tisoč din, ki la Jp .javska krajevna skupnost zbrati . raievnim samoprispevkom. Končuj6 ®aja tamkajšnja krajevna skup-drw °bila svoje prostore v Delavskem "E;>i». r,a tnanj pa Žerjavčani niso aktivni cj^.vpttdročju podružbljanja SLO in časa ena P.-, kontrolni točki, t.j. na križišču p01a bašom, je bil za vse sodelujoče prl . in predavanje o ABH sredstvih , kontaminaciji. Izčrpen prikaz m razlago je podal tov. Gradišnik z v°) ^ ga odseka. Na drugi kontrolni točki n Smučarsko kočo so morale skupin® kazati svoje poznavanje topograls znakov, katere se je morala vsaka s pina naučiti na pamet od starta do o ge kontrolne točke. Tretja kontro točka je bila predvidena samo za merjanje skupin. Na četrti pri ^ Kosu so skupine ocenjevale zračno r daljo Kos — stolp na Uršlji 8orlVj ^ več točk je prejela tista skupina, ki je najbolje približala dejanski raz , .c Na cilju, t.j. pri Obretanu, s0, j0 vsi tisti, ki so bili predvideni, da t>o streljali s polavtomatsko puško, P. drobno seznanjeni z njeno sestavo ^tavanjem. Streljanje s polavtomatsko P sko pa 100 m so najprej izvedli pri- m sl oireijanje s poravcomaiSKO P sko pa 100 m so najprej izvedli prior JJ.1 narodne zaščite ter komiteja n lrj DS. Streljalo je tudi nekaj dru-®j. s°delavcev, ki so se želeli preizku-*■ Med temi je bilo tudi precej žensk. 1 prisotni pa so opravili tudi strelja-n'e 2 zračno puško Ker je celotna akcija potekala v tek-ovalnem duhu, je prav, da omenim aJ rezultatov. Najuspešnejša skupi-Pn ocenjevanju razdalje in pozna-. j!u topografskih znakov (vračunan 1 čas pohoda), je bila skupina in- dustrijskih zidarjev. Prvo mesto pri streljanju z zračno puško pa je dosegel Branko Rek — priprava dela. Tudi strelci s polavtomatsko puško so se dobro odrezali, saj je bila poprečna ocena prav dobro. Po objavi rezultatov je bilo za udeležence pohoda pripravljeno tudi okrepčilo; pasulj in pivo. Akcija je bila zaključena približno ob 12.30. Predsednik komiteja za SLO in DS Ivan Vrhovnik Rekreacija in šport NAŠE SREČANJE njM a Prvomajskem srečanju železarjev, kult? sv°icev 'n upokojencev so v Pik l|lrnem programu sodelovali poleg ; j e8a orkestra ravenskih železarne ? ^lPZ Fužinar, folkloristi osnov-otroJk ro^kih jeklarjev, najmlajši iz tecit -^a vrtca Marjetka s pesmijo, I ,.aci)° jn plesom, recitatorja Andrej Zdrk 'z. OŠ Prežihov Voranc in . avko Fajmut iz železarne. Slavnost-2a L°vorn*k je bil Jože Žunec, delegat M KTngr.cs ZKJ, za ples je igral ansam-r Novi kviki. ,.i rekreativnem programu je sodelo-štaf ?r 'žno 500 ljudi, od tega je v str, et\ s sestavljanjem napisa 1. maj n?, a ekipa TOZD RPT, pri vleče-jj .''rvj. s° bili najboljši iz TOZD stro-Sai j **> pri odbijanju žoge pa je zmaju. dvojica TOZD ind. noži pri mo- skah *p •dv°iic? TOZD RPT pri žen' Fri streljanju z zračno puško je ^5al Rotovnik, TOZD SGV, pikado Pri i-je ^etal Lukman, TOZD RPT, n. ^eljanju z žogo si prvo mesto detla) ■ p?vič Kobolt (orodjar-kni n Pnk (rezalno orodje). Pri mer-ail» pllu^ne kapacitete pa je bil z re-6500 naiholiši Smrei Pri 6500 najboljši vzmetarna. Smrečnik, »tai^S^kem vrhu so sodelovali posa-pojji '2 ETS. KSZ. enereiie. trans- elavcev TOZD družbeni standard. tiju °- 0 ie b'lo ljudi ta dan na srečanj, ,e. težko oceniti, ker je bilo kar 0° *n so ljudje prihajali in odhajali. ^ P11 so, da nas je bilo prek šestina ha* J^Hj), piva je šlo na bloke in v organizaciji in izvedbi srečanja - -tta. 6 delavk Merxa in 26 delavk in taa° ' Mogoče še podatek, ki lahko po- b«tS Ocenitvi čtm/ilci r»i*?cr»fnilr Un- m. prosti °ke 1344 steklenic ha?d pr* ocenitvi števila prisotnih: klo-ha Pa Moke je bilo izdanih 7443 (kru- 1 Prodaji 7950 steklenic, ore na v prosti prodaji Tudi mladi planinci so ponesli Štafetno palico pa je bilo prodanih še 88 litrov žganih pijač in 5001 vina. Zal manjka veliko steklenic. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so pomagali, da je srečanje uspelo. TOZD družbeni standard, ravnatelj Jože Šater ŠPORTNO POROČILO IZ TOZDA STROJI IN DELI 23. 4. 1982 so se nogometaši TOZD stroji in deli pomerili z nogometaši TOZD vzmetarna v prijateljski tekmi. Tekma je bila zelo kvalitetna, za to so poskrbeli igralci obeh ekip. Zmagali so nogometaši tozda stroji in deli s 7:3. Rezultat je bil realen prikaz dogajanj na igrišču. Tekmo je odlično sodil tov. Karel Babič. Za stroje in dele so igrali: Alojz Škratek, Jože Hovnik, Jože Vavče, Branko Ferlin in Feliks Špes. Gole so dosegli: Vavče 2, Ferlin 1, Špes 1, Hovnik 2, Škratek 1. 1. 4. 1982 se-je končalo prvenstvo v odbojki za prvaka železarne. Naši odbojkarji so se v finalni tekmi pomerili z odbojkarji TOZD ETS. To tekmo so izgubili z 2:0. Tako so zasedli 2. mesto, kar pa je tudi velik uspeh. Odbojkarjem čestitamo in jim želimo drugič več uspeha na takšnih prvenstvih. Našo ekipo so sestavljali dobri odbojkarji, ki so pokazali veliko borbenost ter željo po uspehu. Ekipo sta dobro vodila tov. Vlado Obreza in Ivan Paradiž. Ekipa, ki je zastopala naš TOZD na prvenstvu železarne v odbojki: Ivan Paradiž, kapetan, Vlado Obreza, Štefan Večko, Anton Lačen, Gvido Lužnik. Tine Škrlovnik, Franc Medvoz in Alojz Škratek. Tone Garb REKREACIJSKI VEČER TOZDA REZALNO ORODJE Pred prazniki so v tozdu rezalno orodje priredili rekreacijski večer. Na razpolago so imeli ves DTK. Udeležba je bila dobra, saj jih je šahiralo 16, namizni tenis igralo 24, mali nogomet 28, košarko 12, streljalo jih je 28 in plavalo 15. Za bazen je bilo zainteresiranih še več, a pravijo, da je voda za kako stopinjo prehladna. Delavci so bili s to obliko rekreacije zadovoljni in želijo še kakšno ponovitev. H. Č. REGIJSKO PRVENSTVO ČLANIC V KEGLJANJU Na regijskem tekmovanju članic je tekmovalo 24 tekmovalk v treh kolih: na kegljiščih Družbeni dom Prevalje, Šoštanj in Dobrna. Naslov regijske prvakinje je osvojila Ančka Spanžel, Fužinar, s 1276 podrtimi keglji. Druga je bila Marjana Tov-šak, Slovenj Gradec, s 1275 podrtimi keglji, tretja Majda Ermenc, Slovenj Gradec, s 1253 podrtimi keglji, 4. Silva Cigler, Fužinar, 1242, 5. Fanika Kor-dež, Fužinar, 1236, itn. Prve štiri tekmovalke so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Silva Cigler ALPINISTIČNA NOVICA V soboto, 22. 5. 1982, sva Irena Komprej in Stanko Mihev preplezala novo smer v južni steni Kordeževe glave (Peca). To je zadnja izrazita zajeda in dobila oceno V, VI, Ai, Ai. Plezala sva 8 ur. Ima ime Jubilejna. ŽELEZARJI — PLANINCI Železarji Raven na Koroškem v letošnjem letu pripravljamo 10. jubilejni pohod slovenskih železarjev po Koroški. Obiskali in prehodili smo v tem času vse naše koroške vrhove, na nekatere smo se povzpeli že večkrat. V letošnjem letu se bomo zopet povzpeli na Peco, in sicer v soboto, dne 26. junija 1982. Zbirališče za pohod je ob 7. uri pred upravo Železarne Ravne, odkoder odpeljejo avtobusi proti Črni in v Toplo, odkoder bo pristop mimo planinske koče do vrha. Vrnili se bomo v Toplo, kjer bo pri karavli vse pripravljeno za okrepčilo in razvedrilo. Ravenski železarji — planici! Ob našem 10-letnem jubileju planinskih pohodov po Koroški sc udeležite pohoda v največjem številu, da bo naša prisotnost med drugimi slovenskimi železarji najštevilnejša, da bo odraz močne in zdrave volje koroških železarjev — planincev. Franc Telcer DELO DRUŠTVA UPOKOJENCEV Plavalna sezona je spet tu KEGLJANJE Zveza društev upokojencev občine Ravne je izvedla 13. maja 1982 na kegljišču na Prevaljah izbirno regijsko tekmovanje in tekmovanje za občinski prehodni pokal v kegljanju. Prvega se je udeležilo šest ekip, drugega Štiri. Po zelo izenačenem boju je uspelo ekipi DU Ravne premagati tekmovalce DU Titovo Velenje z minimalno razliko. Rezultati: 1. DU Ravne 489, 2. DU Titovo Velenje 476, 3. DU Slovenj Gradec 420, 4. DU Črna 382, 5. DU Mežica 378, 5. Prevalje 352 podrtih kegljev. Občinski prvak je postala ekipa DU Ravne pred DU Črna, DU Mežica in DU Prevalje. Za ekipo DU Rav- ne so nastopili: Peter Igerc, Adolf Ha-nuš, Jože Cesnik, Zdravko Mežnarc, Bogomir Vastl in Jože Samec. BALINANJE V Titovem Velenju je bilo 18. maja 1982 izbirno tekmovanje v balinanju. Žal sta se ga udeležili samo dve ekipi. Omeniti moram, da so upokojenci z Raven prvič in brez pravega treninga in znanja nastopili na takšnem tekmovanju. Visoka zmaga domačinov je vsekakor upravičena. Rezultati: 1. Titovo Velenje I. del 13:2, II. del 13:3. Začetek pa je le bil. Ekipa kegljačev DU Ravne 1981. Od leve proti desni: Peter Igerc, šofer Cekon, Mirko Vastl, Ludvik Ferjančič, Jože Grabner, Jože Skof, Zdravko Mežnarc, Jože Samec STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO V okviru izbirnega regijskega tekmovanja so se strelci — upokojenci iz sedmih društev za občinski prehodni pokal zbrali 20. maja 1982 na Ravnah v Domu telesne kulture ter se med seboj pomerili v tej športni zvrsti. Posebno napeta je bila borba za prvo mesto med ekipama DU Dravograd in DU Ravne. Končno so prvo mesto z razliko 20 krogov zasedli domačini. Rezultati: 1. DU Ravne na Koroškem 500, 2. DU Dravograd 480, 3. DU Titovo Velenje 398, 4. Črna na Koroškem 360, 5. DU Mežica 294, 6. DU Slovenj Gradec 248 in 7. DU Stari trg z 245 krogi. Za prehodni občinski pokal pa so društva zasedla naslednja mesta: 1. DU Ravne, 2. DU Črna, 3. DU Mežica. Najboljši posamezniki so bili: 1. Peter Mihelač, Ravne, 139, 2. Rupret Bre-zočnik, Dravograd, 132, 3. Franc Razgoršek, Stari trg, 130, 4. Jože Fišer, SPORED KOROŠKIH KINEMATOGRAFOV Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec bodo predvidoma v juniju predvajali naslednje filme: STALNO DEKLE, izraelska komedija — do 9. S. NAJVECJI ljubimec na svetu, ameriška komedija — do 9. 6. KRALJ BOKSARJEV, hongkonški karate — do 9. 6. LADY DRAKULA, nemška grozljivka — do 13. 6. PLOD NEDOLŽNOSTI, ameriški ljubezenski — do 13. G. NOCI STRIPTEASA, kanadski dokumentarni — do 13. S. SMRTONOSNI SAOLIN, hongkonški karate — 1. do 15. 6. BEG NA DIVJI ZAHOD, ameriški vestern — 3. do 15. 6. ALI SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL, domača drama — 7. do 19. 6. REKA VELIKEGA ALIGATORJA, italijanski pustolovski — 8. do 22. 6. VROČE MAJICE, ameriška komedija — 9. do 21. G. GLASBE NIKOLI DOVOLJ, ameriška glasbena komedija — 9. do 27. 6. LOVEC, ameriški akcijski — 10. do 21. G. MEGLA, ameriška grozljivka — 11. do 27. 6. DEKLICE, kanadska drama — 11. do 27. G. IZZIV, ameriška kriminalka — 16. do 30. G. SOKOLOVA SENCA, ameriški pustolovski — 23. 6. do 14. 7. KRČMA IZGUBLJENIH, italijanska drama — 25. 6. do 6. 7. LOVEC NA MORSKE PSE, italijanski pustolovski — 25. G. do 8. 7. UBIJALCI NA MOTORJIH, italijanski pustolovski — 25. 6. do 8. 7. Dravograd, 128, 5. Jože Reven, Dravograd, in Miha Jurak, Ravne, 126 kro-g°v. Za zmagovalno ekipo so nastopili: Leopold Močnik 112, Miha Jurak 126, Jože Peruš 123 in Peter Mihelač 139 krogov. SAH Končno so se v okviru izbirnega tekmovanja in za občinski prehodni pokal zbrali 22. maja 1982 šahisti v Črni ter pomerili svoje moči med seboj. Na tem tekmovanju je nastopilo pet ekip, v vsaki 4 šahisti. Najboljši so bili šahisti iz Titovega Velenja I, saj so zmagali z 12,5 pred Mežico 10,5, Črno 8,5, Titovim Velenjem II 5,5 ter Ravnami 3. Občinski prvak pa je postala ekipa Mežice pred Črno in Ravnami. Otvoritve (streljanje, kegljanje in šah) ter razglasitev rezultatov kakor tudi podelitev prehodnega pokala občinskem prvaku Ravnam je opravil predsednik zveze društev upokojencev občine Ravne na Koroškem Jože Samec. Prvaki v kegljanju in streljanju so postali tekmovalci DU Ravne na Koroškem, v balinanju in šahu pa tekmovalci iz DU Titovo Velenje. Te ekipe imajo pravico nastopiti na republiškem prvenstvu zveze društev upokojencev Slovenije. Skupna disciplinska komisija je v marcu in aprilu obravnavala naslednje kršilce delovnih obveznosti: VALJARNA 1. ROZlC IVAN III. — zalagalec ogrevnih peči, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 426,20 din, plačal. 2. ČEBULJ FRANC — razporejevalee gredic, neopravičeno izostal z dela I dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 395,00 din, sodna izterjava. 3. ČEBULJ FRANC — razporejeva-lec gredic, poškodoval primež pri žagi, predčasno zapustil delo 4 ure, prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 6 mesecev. 4. BANDALO FRANC — odpremnik izdelkov, neopravičeno izostal z dela 1 dan, predčasno zapustil delo 2 uri, javni opomin, pavšalna odškodnina 878,40 din, sodna izterjava. 5. GOLOB ALOJZ — transportni delavec, odklanjal delo, javni opomin, pavšalna odškodnina 498,70 din, sodna izterjava. 6. KRAUBERGER DAMJAN — rezalec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, pavšalna odškodnina 682,00 din, sodna izterjava. KOVAČNICA 1. PIPAN DRAGO — kladivovodja, neopravičeno izostal z dela 1 dan, 2 uri zamudil na delo, javni opomin. IZLET V PODJUNO IN ROŽ Društvo upokojencev Ravne je 21. maja 1982 izvedlo z avtobusom svoj prvi letošnji izlet, in sicer v Podjuno in Rož. Udeležilo se ga je 50 upokojencev našega društva. Pot nas je vodila prek Pliberka, Velikovca in Šentvida na Gosposvetsko polje. Najprej smo se ustavili pri vojvodskem stolu, kjer so nekoč zaključevali obrede ustoličenja koroških vojvod. Od tu smo sc napotili h Gospe sveti. Ogledali smo si cerkev, ki je star zgodovinski spomenik. Nato smo se odpeljali skozi Celovec, po južni strani Vrbskega jezera v Sekiro, kjer stoji slovenski hotel »Korotan«. Žal je bil zaprt. Ustavili smo se na Otoku ter si ogledali tamkajšnje znamenitosti, nakar smo se odpeljali mimo Beljaka ob južni strani Osojskega jezera do Osoj. Ogledali smo si zelo lepo samostansko cerkev, v kateri so poleti koncerti. Na severni strani cerkvenega zidu je vgrajen rimski reliefni kamen, na katerem je videti konja brez jezdeca. V tem samostanu je namreč delal pokoro zaradi uboja škofa Stanislava poljski kralj Bo-leslav II., kar je lepo opisal Anton Aškerc v »Mutcu Osojskem«. Od tu smo se vračali skozi Št. Jakob, Bistrico, Št. Janž, Žihpolje v Borovlje. Ustavili smo sc na tamkajšnjem pokopališču, kjer je Zveza koroških partizanov leta 1971 postavila lep spomenik padlim partizanom 1941—45. Napis je slovenski in nemški. Tu je med 42 neznanimi in šestimi imenovanimi partizani pokopan, tik pred osvoboditvijo, ko je bil namestnik komisarja zahodno-koroškega odreda, od es-esovcev dne 9. maja 1945 kot parlamentarec ubit, Štefan Trbovšek, doma z Raven na Koroškem. Nameravali smo si ogledati tudi Sele, najbolj slovensko občino na avstrijskem Koroškem. Ker pa je bila cesta zaradi popravila mostu zaprta, se nismo mogli tja odpeljati. Ni nam preostalo drugega, kakor da smo se odpeljali v Železno Kaplo, kjer smo se za krajši čas ustavili v tamkajšnjem slovenskem hotelu. S tem, kar smo ta dan videli in doživeli ter kljub dežju, ki nas je ves popoldan močil, smo se z lepimi vtisi in zadovoljni vrnili v večernih urah domov. Ervin Wlodyga pavšalna odškodnina 941,90 din, sodna izterjava. JEKLOLIVARNA 1. LAZAROV ZORAN — brusilec na rafami, neopravičeno izostal z dela 20 dni, prenehanje delovnega razmerja. 2. KOLAR MAKSIMILJAN — pomočnik avtogenega rezalca, prenehal hoditi na delo brez odpovednega roka, prenehanje delovnega razmerja. 3. BILANOVIC STIPE — izpraznje-valec, neopravičeno izostal z dela 2 dni, Javni opomin, pavšalna odškodnina 1.264,20 din, plačal. JEKLARNA 1. VUClC TOMISLAV — 2. jamski delavec, neopravičeno izostal z dela 1 dan, javni opomin, pavšalna odškodnina 395,00 din, sodna izterjava. 2. VINŠEK DRAGO — Jamski delavec, vinjen vozil tovornjak brez vozniškega dovoljenja in ga prevrnil, javni opomin, povrnitev materialne škode 147.670,10 din, se odteguje mesečno od OD. VZMETARNA 1. JANET VLADIMIR — brusilec vzmetnih listov, predčasno zapustil delo enkrat 1 uro, ter enkrat 2 url (že bil v postopku), prenehanje delovnega razmerja s pogojno odložitvijo za 3 mesece, pavšalna odškodnina 226,20 din, sodna izterjava. 2. HOMER FRANJO — nalagale® P« napustni peči, neopravičeno izostal dela 2 dni (letos že bil v postopKw; prenehanje delovnega razmerja s P gojno odložitvijo za 3 mesece, pavsai na odškodnina 852,40 din, plačal. STROJI IN DELI 1. CIGLER PETER — transportni ^ lavec, neopravičeno izostal z dela dni, Javni opomin, pavšalna odsKO« nina 1.264,20 din, sodna izterjava. INDUSTRIJSKI N02I 1. ILIC RATOMIR — ravnalec, n*j opravičeno izostal z dela 1 dan (že “ v postopku), prenehanje delovnra razmerja s pogojno odložitvijo 2* mesece, pavšalna odškodnina t5™1 din, plačal. PNEVMATIČNI STROJI 1. MLAKAR MARJAN — strU?.j£ neopravičeno izostal z dela 1 4an'JesO ni opomin, pavšalna odškodnina 4z ' din, sodna izterjava. ENERGIJA , 1. SVECEK STANISLAV — II-nik, neopravičeno izostal z dela 3 Q ' prenehanje delovnega razmerja s P gojno odložitvijo za dobo 1 leta, P® šalna odškodnina 2.195,40 din, 5°° izterjava. , 2. LESJAK SILVO — skladiščih; neopravičeno izostal z dela 1 dan, mudil na delo 3 ure, prenehanj® lovnega razmerja s pogojno odkima jo za G mesecev, pavšalna odškoonv 513,80 din, plačal. Disciplinska komisija Je 3 del!iic oprostila, v 2 primerih je PoSv!nv. ustavila, izrekla pa je še 11 opomu> Za pravno služb0' Sonja SlemnlK ALOJZ KAVŠAK Majske zastave so nas pozdr-a ^ Ijale, ko smo med njimi °Pa^J1 žalno zastavo. Napis pri glavn® vhodu v železarno nam je na#1 . nil, da se je za vedno poslovil n Lojze Kavšak. Pa je minilo K" maj nekaj dni, ko je dejal: »Se nekaj mesecev, pa Srettl pokoj.« Lojze se je rodil na majg kmetiji blizu Šoštanja. Leta je prišel med nas, zaposlil se kot delavec v jeklarni, pozneje F je opravil izpit za žerjavovoPJ Zaradi bolezni srca je nekaj j- . delal v jeklovleku, od leta 19IZ 1 je bil v komunalnem skupinovodja komunalnih del CeV- Leta 1957 si je ustvaril drt> no. Bil je dober oče, °^e^0^avi. dober pa je bil tudi pri d Rad je imel rože in ljudi. Dragi Lojze, naj se ti ob sl0^, su zahvalim za vse, kar si P ^ speval s svojim delom. V i#1' ^ skupne službe in v imenu lcorL0-nalnih delavcev in vodstva munalnega oddelka izrekam tv ^ ženi in sinu, tvojim bratom vsem tvojim naše iskreno sožab Viktor Levovim5 KRŠITVE DELOVNIH OBVEZNOSTI KADROVSKE VESTI j q ^ g SKLENILI DEL. RAZMERJE FLUKTUACIJA_ P[_AN ŠTEV.DEL, tozd - ^L. SKUPNOST SKLENILI DEL. RAZMERJE FLUKTUACIJA SKUPAJ PLAN ŠTEV. DEL. DEJ. ŠTEV. l ZA P'. INVAL. ŠTEV.DEL, V POSTOPKU I K IZ JLA IZ ŠOLE DRUGO SKUPAJ ODPOVED BREZ ODPOV, JLA DRUGO JEKLARNA 8 8 1 .. 362 12.43 i !*tKLDLI VARNA 3 3 3 2 S 528 13.07 .. 18 VALJARNA ' 3 3 1 1 2 440 4- n 13,18 12 KOVAČNICA 2 2 2 1 . ;Ll. .. 277 ...L:.,.iL. . 1 JEKLUVLLK 104 99 16,16 1 KALILNICA 54 5i 17,65 ORODJARNA 1 1 7? 72 ... . ] ffTTTlT DELI 2 2 2 2 490 494 8.VJ : TOETEj.nozI 1 1 1 1 215 21 1 1 4 EfflTTTSTDOjr ono 196 13.78 5 SJEIARNA 3 3 142 1 .L .iiL.iL ..... L EteoRODJE 1 1 300 297 8,08 5 !®vinaršTvo 3 3 145 142 ARMATURE 2 2 1 1 133 115 1.74 114 6,42 ETI 211 217 3,60 2 SGV 1 1 2 1 i 4 ;;6 ..L,'”' ... - TRANSPORT 115 115 _ ''.,.0.' . i IrJi- " 1 1 2 : .! . RFp—- 1 ' 1 237 233 12 88 feciALA 1 1 3 ■ V.. ,u 1 JLL! . .. . : SIRula kakov. 1 1 200 0 i, m .. ..... SSniANr 1 1 1 1 •/i . 46 . 1, J JACUNuvudsTVO 1 1 115 112 7.14 _ ®DKnje Vi; . _ _ 3 3 3 1 4 _ i. 1 ... 3 RTr— 43 2 aa A J 1 36 22 5 2 29 5668 5591 9,92 78 čala in opozarjala na nujnost udeležbe kar po trikrat. Kot je bilo dogovorjeno in sprejeto, so ob koncu izobraževanja delovodje opravili test iz pridobljenega oziroma obnovljenega znanja. Testna vprašanja (51 izbirnega tipa, 6 za dopolnjevanje) so bila vzeta iz vseh obravnavanih tem na seminarju. Rezultati testov so pokazali, da so naši delovodje najboljši na področju organizacije dela, na ostalih področjih pa bo treba z izpopolnjevanjem še nadaljevati. To ugotavljajo tudi sami udeleženci izobraževanja, saj jih je v vprašalniku kar 86 % menilo, da pri svojem nadaljnjem delu še potrebujejo podobno usposabljanje. Mnenje iz vprašalnika in razgovori na zaključnih razpravah pa narekujejo drugačen pristop k organizaciji izobraževanja. Programe izobraževanja bi morali izdelati na osnovi raziskanih problemov pri delu v posameznih sredinah, izvedeni pa bi morali biti v manjših skupinah, s tem da bi udeleženci izobraževanja prej dobili gradivo, da bi se lahko ustrezno pripravili in bi tako zaživel seminarski način dela. USPOSABLJANJE DELEGATOV V aprilu in maju smo v sodelovanju s centrom za samoupravljanje izvajali usposabljanje novo izvoljenih delegatov za samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela. Namen tega usposabljanja je bil, da delegate pripravimo za opravljanje delegatske funkcije v tem mandatnem obdobju. Na posvetih, PcnH°S*myzne TOZD so se odločile, da zmanjšajo število prvotno razpisanih šti-aiJ> m sicer: 28 obdelovalce kovin: ^ lOZD energija tU/D vzmetarna ^ i,OZD pnevm. stroji TOZD stroji in deli 28 VEKŠ ali ekonomsko fakulteto: — DS PFS od od od 4 na 2 na 9 na od 21 na 2 štipendiji 0 štependij 5 štipendij 15 štipendij poslovne finance od 2 na 1 štipendijo Za jP^bor za kadre je izjemoma potrdil naknadni razpis štipendij in ugodnosti raževanje °b delu, in sicer: Ds . v za gospodarjenje — za redni študij: ~~ diplomirani inž. elektrotehnike-računalništvo in informatika 4 štipendije TOZD RPT — za izobraževanje ob delu: ^ VEKŠ I. stopnja marketing (raziskava trga in analize) 2 delavca TSS strojnik — konstrukter 1 delavec sftVZBENOEKONOMSKO in rokovno izobraževanje DELOVODIJ no d'?a5u in aprilu je potekalo 14-ur-‘iokji- enockonomsko in strokovno Matn^cyanje delovodij iz TOZD je-<3, jei’, JekloIivarna, valjarna, kovačni-°todia vzmetarna, stroji in deli, ^a, pnevmatični stroji, indu-Ulni 1 noži, energija, komerciala, ka- te2calno orod'e’ ETS’ SGV in jal j2 ,te- Smoter izobraževanja je izha- kot n bi jo opravljajo delovodja. Q0rSanizatorji proizvodnega pro-Vek. nr,iSče tcga procesa pa je člo-Pta^i ei°vodje nimajo v vsakdanji °Ptavka le s stroji in tehnolo- gijo, še več oziroma pretežno imajo opravka z ljudmi. So torej tista struktura, ki ima od vseh v tovarni največ neposrednega stika z delavci. Daje jim naloge, kontrolira delo, pomaga pri težavah, motivira, spodbuja in sooblikuje medosebne samoupravne odnose v skupini. Znano je, da je funkcija delovodje prerasla nekdanjo funkcijo; samoupravni položaj delavca, organizacija in delitev dela so to nekdanjo funkcijo »mojstra« spremenili. Vemo pa, da v praksi povsod ni tako, ker delovodje za tako funkcijo niso usposobljeni. Klasični šolski program jim tega znanja ni dal v zadostni meri. Ravno to vrzel, ki nastaja med znanjem, ki so ga delovodje pridobili v šoli, in potrebami za uspešno upravljanje funkcije, smo želeli s tem in z naslednjimi oblikami izobraževanja izpolniti. Program družbenoekonomskega in strokovnega izobraževanja delovodij sta obravnavala in potrdila poslovodna konferenca in odbor za kadre in splošne zadeve pri DS ZR in je zajemal naslednja področja: — Delo, lastnina in samoupravljanje, čas: 1 ura, predavatelja: Verovnik Tončka in Šavc Samo. — Družbenoekonomski odnosi delavcev v združenem delu, čas: 2 uri, predavatelj: Pešl Maks. — Človek in medsebojna razmerja, čas: 1 ura 30, predavatelj: Zafošnik Milan. — Organizacija dela, čas: 4 ure, predavatelj: Žnidar Janez. — Psihološka načela vodenja, čas: 2 uri, predavateljica: Gladež Eleonora. — Alkoholizem, čas: 1 ura 30, predavateljica: Mičovič Alenka. — Zaključna razprava, čas: 1 ura 30. — Test znanja, čas: 2 uri. Program smo izvedli v organizaciji kadrovske službe. Kadrovanje so opravili v temeljnih organizacijah. Udeležba delovodij na izobraževanju je 90%, od 247 kadrovanih delovodij je izobraževanje zaključilo 223 delovodij. Za dokaj uspešno udeležbo gre zasluga resnemu pristopu h kadrovanju v temeljnih organizacijah in tudi kadrovski službi, ki je nekatere delovodje obveš- NAŠI UPOKOJENCI _________________ZAHVALA _ Ob nenadni in tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata žeta Smrtnika se zahvaljujemo vsem, so nam v težkih trenutkih nesebi<-n° pomagali. Se posebej se zahvaljujemo sosedom, govornikom ter godbi, sodelavcem tozda jeklarna in vsem, kj 80 ga v tako lepem številu pospremili n* njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Konrad Praznik, roj. 15. 2. 1925, v železarni od 5. 8. 1946, nazadnje v jeklolivarni kot ključavničar. Star. upokojen 24. 5. 1982 Hinko Papež, roj. 7. 9. 1924, v železarni od 5. 8. 1949 dalje, nazadnje v tozd stroji in deli kot žagar. Star. upokojen 30. 4. 1982 Jožef Vasle, roj. 27. 8. 1928, v železarni od 1. 9. 1953, nazadnje v tozd kontrola kakovosti kot kontrolor odkovkov. Inval. upokojen 31. 5. 1982 ZAHVALA Ob smrti dragega moža Alojza šaka se zahvaljujem vsem, ki so ga lepem številu spremljali na njegovi28 nji poti. Zahvaljujem se sosedo^ znancem in sodelavcem za darov _^ vence in cvetje. Posebej se zahvaljuj tov. Štručevi za pomoč ter sosedom tolažilne besede. Enako se zahvaljuj^ tov. Levarju za pomoč, tov. Levovm in g. župniku pa za lepa govora. Žalujoči: žena Terezija in sin Mati811 z družino Martin Petrovič, roj. 28. 4. 1932, v železarni od 17. 1. 1951 dalje s presledki, nazadnje v tozd vzme-tarna kot pomožni delavec. Inval. upokojen 3. 4. 1982 Konrad Ledinek, roj. 9. 2. 1933, v železarni od 22. 8. 1949 dalje s presledki, nazadnje v tozd jeklarna kot prvi jamski delavec. Inval. upokojen 17. 4. 1982 ZAHVALA IZREKI Svoboden je tisti, ki breme premoženja nosi s potrpljenjem. Pojasnjevanje je znak slabosti teksta. Kdor pride na pogreb svojega soseda oblečen v svoje najboljše oblačilo, bo v trstju na poroki svojega sina. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem varnostne službe za> spominsko darilo, sindikatu in ZB NOV pa za izkazano pozornost. Vsem skupaj želim še naprej vliko sreče pri delu in delovne uspehe. Vili Kuštrin Izdaja delavski svet železarne Ravne kot mesečni v nakladi 5500 Izvodov. Ureja uredniški odbor: J°' že Gruden, Sead Karadza. Tomaž Kem, Marjan Kolar« Olga Radovič Glavni in odgovorni ured' nik Marjan Kolar Telefon 861 131, Int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. od^j 36. čl. zakona o obdavčenj proizvodov in storitev v pr°" metu (Uradni list SFRJ« * J 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS 421-1/72 prosto plačila Pr°' metnega davka Fotografije za to številk0 s g, prispevali: S. Jaš, F. Rotf Wlodyga in oddelek za ranje. ki so potekali ločeno po področjih delovanja, so predstavniki strokovnih služb SIS oz. občinske skupščine^ podali organiziranost in delovanje interesne skupnosti oz. zbora združenega dela, srednjeročni program dela s posebnim poudarkom na programu dela za leto 1982. Temu je sledil razgovor delegatov z delavci strokovnih služb, ki sta ga vodila tov. Prislanova ali tov. Leskošek. Najbolj številno so se usposabljanja udeležili delegati za zbor združenega dela — 150. Najslabša je bila udeležba pri delegatih za telesnokulturno skupnost — 43. Pri ostalih interesnih dejavnostih se udeležba giblje od 65 do 90 delegatov, tako da mislimo, da so 803 delegati, ki so se usposabljanja udeležili, dobili solidno osnovo za uspešno delovanje v tem mandatnem obdobju. Zenelj Nuraj, roj. 15. 4. 1942, v železarni od 1. 10. 1964 dalje v tozd valjarna, nazadnje kot žer-javovodja. Inval. upokojen 30. 4. 1982 Ob izgubi naše mame, babice in P babice Marije Knez se iskreno zahva ^ jemo vsem, ki so darovali ven|ce cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Sinovi in hčerki z družinami Stanko Tamše, roj. 25. 3. 1938, v železarni od 16. 7. 1956 dalje v tozd kovačnica kot kladivovodja. Inval. upokojen 2. 5. 1982 ZAHVALA b. Ob boleči in nenadomestljivi i2®^ naše drage žene, mame in ome Hoti Karničnik se iskreno zahvaljujemo v ^ sorodnikom, sosedom, prijatelje111^ znancem, ki so nam v teh težkih nutkih stali ob strani, nam lai. Jnjj lečine in jo pospremili na njeni za poti’ . re. i» Hvala vsem, ki so darovali ven zasuli njen grob s cvetjem. Iskrena ^ la sosedom za izkazano pomoč, rl govorniku Panziju za besede ob s ,f su, sodelavcem TOZD SGV 1 , ^ ževalci in TOZD Jeklovlek za ^ sožalja in darovane vence. Žalujoči: mož Tone, hčerka in sin Jože z družinama Ivo Akrap, roj. 16. 1. 1929, v železarni od 22. 4. 1954, v tozd je-klolivarna, nazadnje kot brusilec na rafami. Inval. upokojen 30. 4. 1982 Frančiška Konič, roj. 24. 3. 1924, v železarni od 1. 2. 1943 dalje s presledkom, nazadnje v tozd komerciala kot evidentičarka odpreme. Star. upokojena 10. 5. 1982