it Sigpl ge \r ' '*S sklepi za razvoj laboda Med najpomembnejše sklepe zadnje seje skupnega delavskega sveta spada vsekakor ocena poslovanja za leto 1975, verifikacija integracijskih programov in obravnavanje pripomb na gospodarski načrt za leto 1976. Čeprav bomo kmalu na zborih delovnih ljudi obravnavali uspešnost poslovanja vsakega tozda v letu 1976 in odločali o delitvi dohodka, je bila ocena poslovanja OZD LABOD in pregled stanja konec leta neobhod-na, da bi se delegacije iz tozdov lažje izrekle o pripombah in predlogih za uskladitev gospodarskega načrta za leto 1976, o katerem je že v decembru tekla beseda na zborih v TOZD. Iz poročila glavnega direktorja povzemamo le nekaj ugotovitev: Restrikcije pri uvozu surovin in pomožnih materialov, ki so bile ekonomsko nujne, če smo hoteli zaustaviti razkorak med uvozom in izvozom, so nam zaradi časovnih neskladnosti in neselektivnosti zaustavile 4-odst. porast planirane produktivnosti. - Zlasti v II. polletju je prišlo do večjih težav na domačem trgu, ki še niso povzročile resnejših problemov v našem podjetju, moramo pa računati s posledicami. ki se bodo pokazale šele v I. polletju 1976. - Čeprav rastejo stroški poslovanja, življenjski stroški, zakonske in pogodbene obveznosti hitreje kot smo začrtali v planu za leto 1976 in hitreje od resolucije ekonomskega razvoja države, smo spričo razmer na tržišču in zaradi zakonskih ukrepov cene naših izdelkov za II. polletje 1975 znižali na raven 31. XII. 1974, kar predstav- Dolg Laboda do Kostanjevice bo, kot kaže, letos poravnan. S posojilom Laboda za izgradnjo Iskrinega obrata bo tudi ta kraj dobil svoje. Takale pa je bila šivalnica v Kostanjeviškem gradu (slika desno) lja več milijonov din manj dohodka. Velike težave so nastale pri osvajanju novih proizvodov za izvoz, ker nismo dobili dovoljenja za uvoz specialnih strojev, čeprav bi istočasno lahko kupili neodgovarjajoče stroje iz uvoza za dinarska sredstva. — Izvoz je spričo večanja poslovnih stroškov vse manj rentabilen; to velja tako za izvoz na Zahod, kot na Vzhod in v dežele v razvoju. Letos smo povečali izvoz v SZ, prvič osvojili kupce na Madžarskem in razširili izvoz v afriške države. Bruto izvoz je bil vreden preko 11 milijonov Sdin, neto devizni priliv pa je samo pri srajcah presegel 2 milijona dolarjev, ali 24 % več kot lani. Celotni dohodek bo dosegel 30 milijard Sdin. - Pričakujemo, da bomo dosegli spodnjo mejo pričakovanih skladov in osebne dohodke v višini 2.800 din na mesec. Kot šibka točka je bilo omenjeno informiranje kolektiva, ki je zapoznelo in nepopolno. Prav tako pa je bila spričo integracijskih procesov v stalnem dopolnjevanju tudi samoupravna organiziranost. Skupni delavski svet je pozitivno ocenil prizadevanje skupnih služb in učinkovitost poslovanja OZD LABOD kot celote. K temu je treba tudi prišteti napore odgovornih delavcev v OZD in tozdu Ločna pri integracijskih procesih. — Nadalje je delavski svet verificiral pripojitev konfekcije ROG Novo mesto k tozdu Ločna in zadolžil skupne službe, da poskrbijo za realizacijo sklepov o sanacijskih sredstvih in da čimprej najdejo usmeritev na enoto 44 delavk v Adlešičih. — Prav tako je skupni delavski svet ugotovil, da so izpolnjeni pogoji iz sanacijskega programa za pripojitev TIP-TOP Ljub- ljana v sklop OZD LABOD. Pravno-formalna pripojitev je bila izvedena 1. januarja 1976 s tem, da dosedanji organi TIP-TOP samostojno odločajo o potrditvi zaključnega računa za leto 1975 in predložijo pri-pojitveno bilanco. To pa jih zadolžuje, da poskrbe za kritje izgube iz leta 1975, ki je bila že predvidena ob sprejetju sanacijskega programa. Ko je skupni delavski svet ugotovil, da bosta v bodoče delovala dva proizvodna programa — perilo šport in vrhnja oblačila — je ustrezno tej usmeritvi obravnaval pripombe kolektivov na gospodarski načrt posameznih tozdov in OZD LABOD za leto 1976, ki predvideva 2.200 zaposlenih in preko 50 milijard Sdin celotnega dohodka. Večino pripomb je sprejel in dal napotke strokovnim službam, da sestavijo dokončni predlog gospodarskega načrta tozdov in OZD za leto 1976, o katerih se bodo tozdi odločali v mesecu februarju. Skupni delavski svet je tudi sprejel statutarni sklep o postopku za sprejemanje samoupravnih aktov in pravilnik o volitvah v organe upravljanja. Kljub temu da bi spričo izvedenih integracij kazalo čimprej opraviti volitve organov upravljanja, je skupni delavski svet odločil, da bodo volitve organov upravljanja na nivoju posameznih tozdov in OZD LABOD po sprejemu zaključnih računov za leto 1975, predvideno v mesecu marcu. — Poleg navedenih odločitev je sprejel še 14 sklepov iz področja SLO, kadrovskih vprašanj, skupne porabe, investicij, verificiral zapisnike delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb in podobno. ZDRAVKO PETAN v keniji se bo začelo Po pooblastilu Lisce, Jutranjke in Laboda so predstavniki Jugotekstila, ki je tudi član konzorcija, podpisali pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja in o izgradnji tovarne konfekcije v Keniji. Dokončni podpis pogodbe bo v Jugoslaviji, potem ko jo bodo odobrili pristojni zvezni organi in ko bo kenijska stran zagotovila kredite za obratna sredstva. Pričakujemo, da bi gradnjo lahko pričeli v aprilu in da bi tovarna pričela obratovati v začetku 1977. Do takrat bo treba poleg izgradnje objekta v Keniji in nabave strojev poskrbeti predvsem za šolanje strokovnih kadrov. Tako se bodo v drugem polletju letos usposabljali v Lisci, Jutranjki in v Labodu bodoči kenijski brigadirji, mehaniki in tehnologi. Po pogodbi bo direktor tovarne Jugoslovan, prav tako tudi tehnični vodja. Oba bosta morala delati v Keniji najmanj štiri leta. V prvem letu uvajanja bi pomagali še: vodja krojilnice, vodja šivalnice in vodja mehanične službe, ki bi bili prav tako Jugoslovani. V tovarni, ki bo imela 200 zaposlenih, bodo tekli trije programi: program moških srajc (Labod), žensko perilo (Lisca) in otroška konfekcija (Jutranjka). Vsi potrebni kadri iz Jugoslavije so že izbrani. Iz Laboda se je prijavil en kandidat za vodjo mehanične službe, in bil sprejet. Za vodjo krojilnice je bil sprejet kandidat iz. Lisce, za tehničnega direktorja in za vodjo šivalnice pa zakonca, oba konfekcijska inženirja iz Mure. O poteku gradnje bomo še poročali. ZDRAvKO PETAN moda 76 Za nami je ljubljanski sejem „MODA 76“, znanilec novega poslovnega leta. Spet smo se zbrali tekstilni proizvajalci iz vseh strani Jugoslavije. Če hočeš kaj pomeniti na področju mode, moraš biti prisoten na tem sejmu. Labod je letos zaradi združitve s TIP-TOP razstavljal na drugem razstavnem prostoru kot prejšnja leta. Prikazali smo artikle, ki jih bo v prihodnjih treh mesecih že moč dobiti na trgu, medtem ko novih artiklov, ki jih pripravljamo za sezono ,,jesen-zima 76“, nismo razstavili. K temu so nas prisilile izkušnje iz prejšnjih let, ko so nekatere druge firme kopirale naše novitete. Na zunaj res nismo blesteli; to tudi ni bil namen naše prisotnosti na sejmu. Lahko pa smo ponosni ob ugotovitvi, da je bil naš paviljon od jutra do večera poln kupcev. Tega smo veseli, saj se je pokazalo, da tudi brez prevelikega reklamnega pompa in zunanjega blišča nekaj pomenimo kot proizvajalci. Pravega komercialnega uspeha — naročil ni bilo, toda to smo vedeli že prej, saj so kupci v glavnem kupili blago za prvo četrtletje že jeseni; sedaj jim ga pošiljamo po zaključnicah in v skladu s postavljenimi roki. Kupcem smo se predstavili tudi z novim ŠPORT PROGRAMOM in z njim poželi precej pohval. Iz pogovorov s poslovnimi partnerji smo prišli do zaključka, da smo leto 1975 uspešno zaključili, saj nismo imeli pripomb na stare zaloge naših izdelkov in tako trgovina lahko sprejema nove količine, ki jih sedaj pošiljamo. Opaziti je bilo, da naši trgovci previdno čakajo na novi zakon plačevanja, ki bo začel veljati 1. IV. 1976. Kljub temu smo se že skoraj z vsemi večjimi kupci dogovorili tudi za termine zaključevanja. Govor je bil tudi o novem načinu kreditiranja naših proizvodov, saj je jasno, da v današnji težki situaciji vsi iščejo blagovne kredite, nekateri pa tudi investicijske. Huda konkurenca zahteva, da prisluhnemo tudi tem željam kupcev. Kot smo pričakovali so bile pripombe na cene naših proizvodov. Nikakor namreč ne moremo v korak s cenami nekaterih drugih firm, ki „mečejo“ na trg velike količine proizvodov po smešno nizkih, nam nedostopnih cenah. Tako je na primer poprečna cena naše bele srajce 122 din, srajce v karo desenu 160 din, naša konkurenca pa' ponuja prvo za 63 din a Ženska ima v naši tovarni v organizaciji SLO vidno mesto. Marsikateri orožje ni več skrivnost. Usposabljamo se, da bomo pomagali s svojimi močmi braniti našo svobodo. drugo za 80 din. Vzrok za tako nizke cene je verjetno v nabavi velikih količin cenenega materiala iz Vzhoda, v enostavnih modelih in v poceni delovni sili. Tudi mi bomo prisiljeni razmišljati o tem, kako priti do čim cenejše proizvodnje, toda tu smo postavljeni pred dilemo, kajti naš ugled nam ne dopušča, da stremimo le za cenenostjo in enostavnostjo, temveč moramo ostati nosilci mode in kvalitete, čeprav morda to vedno ni najboljše za naš žep. Kot vsako leto je bilo letos veliko polemik okoli tega, koliko koristi je prinesel ta sejem našim proizvajalcem, kaj je pokazal potrošnikom, ali je termin v sredi januarja res najbolj primeren in tako dalje. Kljub kritikom moramo priznati, da nam je nekaj le dal: pokazal je vsaj grobo sliko mode za letošnje leto, predvsem pa omogočil proizvajalcem in trgovcem izmenjavo mnenj o poslovanju v preteklem in tekočem letu. Naj še enkrat poudarim; za nas je bil sejem uspešen, saj je pokazal, da smo cenjeni in iskani v poslovnem svetu, da smo v samem vrhu v svoji stroki in to nam vliva upanje za naprej, saj se moramo zavedati, da nam prihodnost ne prinaša prav rožnatih časov. DAMJANA JAKŠE lanski izvoz naj bo spodbuda Naporom za povečanje izvoza se je v letu 1975, kakor prejšnja leta, pridružila tudi naša OZD ,,LABOD“. Lahko mirno trdimo, da smo se iz leta v leto uspešnejše vključevali v mednarodno delitev ter v letu 1975 pristali na rekordnih 2.108.902 dolarjev realizacije. Poglejmo doseženi izvoz — neto devizni priliv za obdobje 1970 - 1975: Leto Komadi 1970 920.289 1971 938.468 1972 1.046.506 1973 1.127.067 1974 1.421.057 1975 1.569.528 Iz pregleda vidimo, da smo v komadih izvozili za 1,7-krat več, vrednost v dolarjih pa je kar za več kot petkrat večja. Z leti trdega dela smo torej prihajali do kvalitete, večjih izkušenj in si tako tudi po svetu pridobivali vedno več kupcev. V Holandijo, Zah. Nemčijo in Francijo smo izvozili za 1,813.279 dolarjev; v Madžarsko za 4.990; v Kenijo, Nigerijo, SSSR, ČSSR pa za 289.953 dolarjev. Skupaj za 2.108.902.00 dolarjev. V tem pregledu ni zajet izvoz Tip-Topa in Roga v Novem mestu, ki bosta v tem letu povečala naš izvoz. Leto 1975 je bilo še posebej uspešno in je nekakšna prelomnica tudi po tem, da smo prvič izdelali in izvozili večjo količino popolnoma naših srajc. To pomeni, da smo izvozili okoli 100.000 srajc iz domačih tkanin ter pomožnih materialov in tako iztržili preko 310.000,-dolarjev. Tukaj moramo posebej poudariti izvoz naših TIP-TON srajc na Madžarsko, saj ni bilo tam praktično večjega mesta, kjer niso naše srajce našle pot do trgovine in potrošnika. Lanski napredek, kot tudi širši interesi bodo v letošnjem letu zahtevali posebne napore, da te uspehe še presežemo. Letošnji načrt predvideva, da bomo izvozili okrog 1.700.000 srajc. Vodilo nam mora biti v letošnjem letu še posebej kvaliteta izdelkov in izpopolnjevanje predvidenih rokov izdelave. Upravičeno pričakujemo, da bomo letos napravili še večji prodor na nova tržišča. Uspeli smo že navezati sodelovanje z znano firmo iz Holandije, ki prodaja športna oblačila in jeans program ter ima prodajno mrežo tudi v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Španiji. Za začetek naj bi zanje izdelali iz naših tkanin športne srajce v vrednosti 450.000,- H tl. Z dobro kvaliteto bomo sodelovanje zanesljivo lahko še razširili. Naj ob koncu poudarim, da bi bil večletni trud proizvajalcev in vseh ostalih za čim uspešnejši izvoz lahko kaj kmalu brez učinkov, če se ne bomo še naprej prizadevali za visoko kvaliteto izdelkov, kompletnost in točnost pošiljk ter ustvarjali solidne poslovne odnose. BORIS ŽAGAR USA dol. 392.572.00 501.602.00 727.872.00 902.710.00 1.414.202.00 2.108.902.00 v enotah tip-top raste storilnost Čeprav nam zaradi omejitve uvoza strojev v II. polletju 1975 ni uspelo nabaviti vseh potrebnih šivalnih strojev, smo vendarle v veliki meri izpopolnili strojni park in z nakupom likalnih strojev za tozd Temenica odstranili zadnjo večjo oviro za prehod na storilnost, ki naj bi se merila po normah MURE iz Murske Sobote in RIA z Reke. Zato smo se dogovorili za izhodiščno normo 210 minut za standardno moško obleko brez uporabe avtomatov, ki pridejo v poštev pri velikih serijah, kar pa v našem programu ni v načrtu. Kljub že omenjenim težavam se zlasti v mesecu decembru in januarju kažejo vidni uspehi storilnosti. V mesecu decembru in januarju je preseglo normo v enoti Ljubljana 66 % šivilj, v Idriji 52 % in v Temenici 49 % šivilj. Nedvomno kaže ta podatek tudi prizadevnost delavcev in spoznanje, da kdor v Labodu pridno in dobro dela, tudi več zasluži kot marsikje drugje. Želimo, da bi vsi posnemali najboljše, pri tem naj bi pomagala tudi dobra organizacija in predpriprava proizvodnje. ZDRAVKO PETAN Dne 23. 12. 1975 se je sestal širši družbenopolitični aktiv v tozdu Delta Ptuj, na katerem so sodelovali delegati zbora združenega dela, delavski svet, predstavniki sindikata, mladinske organizacije, delavske kontrole, komisije za kršitev delovnih dolžnosti in člani Zveze komunistov. Po izčrpnem dnevnem redu smo sestavili konkretne zaključke in sklepe z zadolžitvami, obenem pa smo ocenili uresničitev sklepov predhodnega sestanka. Delegati zbora združenega dela ZZD so govorih: tov. Žunkovič o tržnem redu na tržnici v Ptuju, tov. Krničar o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976, Maroh Vera o družbenem dogovoru o združevanju in uporabi sredstev krajevne skupnosti. Izvolili smo tudi delegata, ki bo zastopal mnenje celotnega kolektiva v zboru združenega dela SO Ptuj. Seznanili smo se z osnutkom plana za leto 1976, na katerega smo dali določene pripombe. Tovarišica direktorica nas je opozorila na upoštevanje zakonskih predpisov glede nočnega dela žensk, predvsem v likalnici in prikrojevalnici, zato smo bili mnenja, da je treba za izredne potrebe po dodatnem nočnem delu priskrbeti dovoljenje. Vsak dnevni red družbenopolitičnega aktiva zajema točko „Aktualna problematika v tozdu". Posebej smo opredelili stabilizacijska prizadevanja v tozdu, s konkretnimi številkami smo ugotovili, da nas stane dve-urni sestanek DS ali kakšnega drugega aktiva v delovnem času 1600 din, v celem letu bi izgu- bili za sestanke 12—13 starih milijonov. Ugotovili smo tudi, da smo zaradi nedoseganja norm v tekočem letu izgubili mnogo dohodka, da je 27 - 30 takih delavk, ki ne dosegajo 80 %, in 30 takih, ki dosegajo samo 80 100 % norme. Prepričani smo, da imamo rezerve in da moramo stabilizacij- ska prizadevanja sproti ocenjevati, pomanjkljivosti in nepravilnosti pa sproti odklanjati. Tov. Kranjc, predsednik komisije za družbeno samozaščito, nas je seznanil o vlogi vsakega posameznika s področja družbene samozaščite. Zelo kritično in samokritično smo ocenili delo sindikata. Ugotavljamo, da bo potrebno mnogo več sodelovanja z delavci in poudarjamo, da se morajo vsi interesi delavcev in vsi družbenopolitični interesi izražati ravno v sindikatu. Zato bo potrebna zainteresiranost vsakega posameznika, da iznese problem in predlog sam preko svojega delegata na dnevni red sindikalne organizacije. Šele takrat bo akcijski program program neposrednih proizvajalcev in šele takrat bo ustvarjalen. Mladinska organizacija v največji meri poglablja sodelovanja z družbenopolitičnimi organizacijami v KS Rogoznica. Dne 22. decembra so sodelovali Belovič Drago, Golc Milena in Lesjak Anica na oddaji ,,1’okaži, kaj znaš". Odgovarjali so na vprašanja iz NOB in letošnjega športa ter dosegli drugo mesto. Ugotovili smo tudi, da moramo oceniti delovanja vsakega mladinca v tozdu, ugotoviti vzroke za neaktivnost posameznikov in jih aktivirati. Z občinskim komitejem ZSMS Ptuj smo dne 23. 1. 1976 organizirali v prostorih naše tovarne javno tribuno, na kateri so sodelovali predsedniki, sekretarji in blagajniki osnovnih organizacij ZSM ptujske občine. Obravnavali smo Sodelovanje in povezovanje tozdov s krajevno skupnostjo. inHrjpHk * .! - 1 . i 1 ■ V - * ! -fflr /■ - fig Mladim so vrata v tovarno Laboda vedno odprta. Med njimi so prav gotovo tudi naše bodoče sodelavke in sodelavci. Na sliki: obisk pionirjev v tozdu Ločna. Člani ZK poudarjajo, da je potrebno organizirati idejno izobraževanje v tozdih. Predlagano je bilo, da uredimo knjižnico v novi sejni sobi, kjer bi se nahajala strokovna, marksistična in pojudna literatura. Vsekakor pa je možno sodelovanje s potujočo knjižnico. Aktiv se bo vsestransko angažiral za čim doslednejše izvajanje ustavnih načel, sklepov 5. seje CK ZKS, kjer je poudarek na izobraževanju, pravicah in dolžnostih vsakega posameznika. Naša primarna naloga je vsakega posameznika zainteresirati za ustvarjanje in delitev dohodka in združevanje tega za skupno in splošno porabo. Samo s polno zainteresiranostjo vsakega proizvajalca bomo krepili socialno varnost sebi in naši samoupravni ureditvi. STANE GOLC obnovitev strojnega strojnega parka v ločni, libni in delti Ena od pomembnih zahtev vzdrževanja strojne opreme v vsaki tovarni je vsekakor redno obnavljanje strojnega parka. Za nakup novih strojev ali opreme se je potrebno odločiti predvsem: 1. Če je strojna oprema že toliko obrabljena, dajo z rednim vzdrževanjem ne moremo več obdržati v stanju, ko omogoča še kvalitetno izdelavo. 2. Če je stroj ali naprava tehnično že tako zastarel, da na njem ne moremo več ekonomično proizvajati. 3. Če seje za določene proizvode pojavila na svetovnem ali domačem tržišču nova tehnologija, ki daje enako ali boljšo kvaliteto izdelkov kot prejšnja z manjšimi stroški. 4. Če začnemo proizvodnjo novih izdelkov, ki zahtevajo nove stroje. 5. Če se delovni kolektiv poveča, kar zahteva nabavo novih delovnih sredstev. Pri vsaki investiciji za novo opremo je lahko prisoten eden od naštetih faktorjev ali pa več hkrati. Poglejmo, kakšne stroje smo nabavili v Labodu v decembru 1975 in januarju 1976 in zakaj smo se odločili za takšen nakup. Predvsem gre tu za nakup večjega števila šivalnih strojev in avtomatov firme NECCHI preko jugoslovanskega kooperanta, tovarne BAGAT iz Zadra. Ti stroji so namenjeni za zamenjavo in dopolnitev obstoječega strojnega parka, ter za povečanje števila delovnih mest v tozdu Ločna zaradi združitve s Konfekcijo ROG. Kupili smo: - navadni brzošivalni stroj z quiek stroj, motorji — šivalni stroj za šivanje gumbnic 400- 100 - šivalni avtomat za prišivanje zapestnikov UAN 835 — avtomat za prišivanje žepov UAN 15315 - avtomat za našivanje gumbnic UAN 1611 - dvojček za našivanje gum. in zap. 1405 Skupaj Ločna Libna Delta 25 20 - 5 9 4 5 17 11 6 3 1-2 4 1-3 1 - - 1 Tako so sedaj postavljeni šivalni avtomati tudi v tozdu Delta, ki pri sedanji organizaciji proizvodnje in proizvodnem programu, ki je predviden za Delto, potrebuje takšne avtomate. Nekaj bi povedal še o šivalnem avtomatu za prišivanje zapestnikov UAN 1875. Trenutno imamo samo en tak avtomat, in to v Ločni. To je nov proizvod firme NECCHI, preizkušen do sedaj samo v Italiji; podobne avtomate izdeluje tudi firma Duerkopp, uporabljajo pa jih v DTR Zagreb. Podoben stroj je razvila firma PFAFF, ki pa še nima serijske proizvodnje. Novost je predvsem ta, da fotocelica krmili dolžino zatrditve in konec operacije. Pri oteženi operaciji bi moral biti ta avtomat za 290 % bolj produktiven kot navaden stroj, kar pa je že tehten razlog za nakup. O kvaliteti samega avtomata še ne moremo govoriti, ker se ta lahko ugotovi šele po določenem času obratovanja. Vsekakor bo nekaj začetnih težav. Vendar lahko rečemo, da tehnološkim zahtevam stroj ustreza, tako glede kvalitete, kot glede hitrosti. Kako pa bo z obvezami in zastoji, se bo še pokazalo. Verjetno bo potrebno veliko več vzdrževanja kot pri navadnih strojih. Sicer nam pa mora biti jasno, da čimbolj je stroj tehnično kompliciran, tem večja je možnost okvar. Vendar nam pregorena signalna lučka na stroju ne sme biti znamenje, da je stroj slab. Poleg navedenih strojev je bilo preko firme Bagat nabavljenih še nekaj strojev, ki so montirani v Ločni in so dejansko na preizkušnji. To so predvsem stroji, katerih kvalitete še ne poznamo, zato smo jih vzeli na enomesečno preizkušnjo; če nam bodo ustrezali, se bomo odločili za nakup, sicer jih bomo vrnili. Že sedaj lahko rečemo, da nam stroj z igelnim transportom ne ustreza, ker ne daje zahtevane kvalitete in ga bomo vrnili. Ravno tako ne ustreza dvoigelni stroj za prišivanje rokavov, pri katerem namerava firma NECCHI zamenjat nekaj delov v glavi, da bo prirejen za naše operacije. Razen že omenjenih strojev NECCHI pa smo za tozd Libna kupili nekaj šivalnih strojev UNION special in Duerkopp. Gre predvsem za stroje s prekrivnim šivom (ueberdeck) in cik-cak stroje. Take stroje zahtevata nova proizvodna programa ženskih in otroških jersey srajc Bleyle in ženskih spalnih srajc Schisser, ki ju je tozd Libna Krško že uveljavljanje novih družbeno- ekonomskih odnosov Člani OO ZK skupnih služb so 25. 12. 1975 razpravljali o predlaganih osnovah za razpravo 5. seje CK ZKS glede uresničevanja družbene vloge in krepitve ZKS. Takoj po novoletnih praznikih 6. in 7. 1. 1976 pa se je sestal CK ZKS z namenom, da oceni uresničevanje dosedanje in bodoče družbene vloge ZKS v boju za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Vseskozi se je čutil osnovni napotek za bodočo akcijo: otresti se protislovij materialnega in družbenega razvoja z mobilizacijo delovnih ljudi, organiziranih v družbenopolitičnih organizacijah. To je nujno, ker je celotna družba sredi procesa socialistične samoupravne preobrazbe družbenoekonomskih odnosov. Zato morajo osnovne organizacije sindikata postati tisti subjekti, ki se bojujejo za položaj, kakršnega jim je namenila ustava. Zelo pomembna je vloga komunistov v delovanju sindikata, kakor tudi to, da člane ZK kadrujemo v vrste sindikalnih vodstev. Analogno temu sledi, da je prva naloga, da tudi sindikati bolj skrbe za sprejem novih članov v ZK. Tako bodo tudi osnovne organizacije sindikata prispevale k uresničevanju kongresnega sklepa o ustvarjanju delavske večine v ZK in k čim tesnejši povezanosti te organizacije z delavskim razredom. uspešno upeljala v svojo proizvodnjo. Še nekaj besed o tem, zakaj smo se usmerili v šivalne stroje in avtomate firme NECCHI. Za to je več razlogov, ki bi jih skušali na kratko opisati. Med prvim naj omenim poslovno sodelovanje naše tovarne šivalnih strojev Bagat iz Zadra in italijanske firme NECCHI. To sodelovanje se je razvilo do stopnje, ko je zadrska tovarna začela osvajati proizvodnjo nekaterih tipov industrijskih šivalnih strojev; tu gre predvsem za stroje, ki jih pri nas že poznamo, to je klasa 835—261. Poleg osvajanja celotne proizvodnje določenega stroja pa gre tu še za izdelovanje nekaterih delov pri ostalih klasah za firmo NECCHI. Torej si tovarna Bagat s svojo proizvodnjo za firmo NECCHI omogoča uvoz ostalih vrst strojev NECCHI, ki jih še nimamo v svojem programu in jih lahko na jugoslovanskem trgu prodaja za dinarska sredstva in na kredit. Vsekakor je takšno sodelovanje koristno in še posebej dobrodošlo v razmerah, ko je jugoslovanska zunanjetrgovinska bilanca negativna in ko se mora na zvezni ravni odobriti vsak devizni nakup. Vsem je znano, v kakšnih težavah smo bili v letu 1975, ko je bilo potrebno za vsak uvoz strojev in rezervnih delov zvezno dovoljenje. Zato je jasno, da je bilo možnost nabave strojev NECCHI nujno izkoristiti, zlasti še, ker gre tu za stroje, ki so enakovredni renomhanim firmam ali celo boljši. Na koncu naj omenim še to, da je tovarna BAGAT pripravila predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih, pravicah in obvezah na področju razvoja proizvodnje in servisiranja industrijskih šivalnih strojev in ga predložila poslovnemu združenju tekstilne konfekcije Jugoslavije v obravnavo in podpis. V samoupravnem sporazumu je nakazan bodoči razvoj tovarne Bagat glede proizvodnje industrijskih šivalnih strojev in bodočih poslovnih odnosov s firmo NECCHI, ki programsko zajema naslednjih 10 let. S podpisom tega sporazuma si bo tovarna Bagat zagotovila načrtni razvoj, razen tega pa pomeni ta sporazum tudi konfekcijskim tovarnam garancijo za nadaljnji razvoj. Jasno je, da takšnen sporazum ne sme zapirati širšega razvoja naše konfekcijske industrije, tako glede tehnologije, produktivnosti ali kvalitete. VLADIMIR ŠKRINJAR ******************************** *****}.*********** * ★ ne bojimo se visokih zaslužkov, ki so rezultat dela je v novoletnem intervjuju poudaril predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak glavnemu in odgovornemu uredniku lista RAD. Vprašanje: Znano je, da so se sindikati v priplavali na 7/ kongres, /.lasti pa v minulem letu vztrajno zavzemali za dosledno delitev siedstev za osebne dohodke po delu in po rezultatih dela. Ali sle zadovoljni s tem. kar smo dosegli doslej? Odg.: S tem, kar smo dosegli na področju pridobivanja in delitve dohodka ter delitve sredstev za osebne dohodke, smo lahko zadovoljni le delno. Res je, da smo med pripravami na kongres in na kongresu samem opozorili na precej bistvenih vprašanj glede pridobivanja in delitve dohodka. Odločno smo povedali, /a kaj se zavzemajo sindikati in v katero smer bodo obrnili akcijo ... Naša stališča so dovolj znana, vendar naj jih kljub temu ponovim: zavzemamo se za dosledno delitev po rezultatih dela, za to. da tisti, ki bolje delajo. tudi več dobijo, brez limitov pri zaslužkih. Zavzemamo se za stimuliranje dela in /a degradacijo nedela. To je izhodiščna točka na poti k večji produktivnosti dela in k povečanju proizvodnje in k izboljšanju njene kakovosti. . . ★ ★ V novih samoupravnih spora- * zumih mora biti poudarek na $ rezultatih dela, na dohodku. J Zdaj je glavno, da ta načela ★ vgradimo v samoupravne spora- * zume delovnih organizacij in £ osnovnih organizacij združe- ★ nega dela. To je v tej fazi tudi * najpomembnejša naloga sindi- J kalnih organizacij. Šele potem * bomo lahko rekli, da smo delo * opravili dobro - in še to s po- J gojem, da v vsakem okolju * izoblikujejo lastna merila, ki * bodo stimulirala delo in rezulta- J te dela in ki ne bodo omejevala * zaslužka, doseženega na tej * osnovi. Tako bomo ustvarili po- * goje za več pozitivnih posledic. * -judje se bodo tesneje povezali ★ o svojo delovno organizacijo, { ■ 'olj učinkovito bodo opravljali * udi svoje samoupravljalske ★ .unkcije. { * * ★ Vprašanje: * Cernu morajo sindikati po- * svetiti v prihodnjem letu več * pozornosti in kaj bi radi sporo- J čili članom te naše najbolj ★ množične organizacije delovne- * ga razreda? J ★ ★ ★ odg.. f Aktivnost sindikatov je treba * usmeriti tako. da bomo uresni- ★ čevali tisto, o čemer smo govo- * rili doslej. Vse to nas še čaka v J prihodnjem letu. Ne kaže poza- ★ biti. da bo leto 1976 hkrati tudi * prvo leto novega petletnega pla- J na, ko bomo začeli uresničevati * naloge resolucije o ekonom- J skem razvoju. Za sindikalne * organizacije je zlasti pomemb- * no, da si prizadevajo konkretno * uresničevati naloge, ki izhajajo J iz te resolucije. Toliko bolj, ker * bo treba še v naprej odpravljati £ mnoge ostanke starih odnosov. * V tem smislu bo leto 1976 ne- * kakšno prehodno leto pri * ustvarjanju takšnega položaja * združenega dela in delavskega * razreda, kakršnega zahteva usta- * va in kot ga zahtevajo sklepi 10. * kongresa ZKJ. Pred nami je boj J za večjo produktivnost in za vse * tisto, kar i/ nje izvira, na kar J smo opozorili tudi na predzad- J njem plenumu ZSJ. To je trajna * naloga sindikatov in vsega sindi- * kalnega članstva. Zdi se mi, da J bo to tudi najpomembnejša na- ★ loga sindikatov v novem letu. J V prepričanju, da bomo v J prihodnjem letu dosegli nove ★ pomembne zmage v bitki za * uresničevanje ustavnih načel. * želim članom sindikata in vsem ★ delovnim ljudem vse najboljše. * Naj bo srečno novo 1976. leto! * ★ ftiM-it************** +**+*+)M-*********)«+iM-++*****+*** * sindikalna lista za 1976 Sindikalna lista, ki jo poznamo že od leta 1974 dalje, je dokument, v katerem so zapisana stališča o tistih vprašanjih, za katere se sindikati Slovenije prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Sindikalna lista ni normativni akt, vendar njena stališča postanejo obvezna za udeležence samoupravnih sporazumov od tistega trenutka dalje, ko postanejo sestavni del samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in ustreznih samoupravnih splošnih aktov udeležencev. V tem primeru veljajo za kršitev teh določb sankcije, ki so določene v samoupravnem sporazumu. Naš gospodarski plan za leto 1975 je v celoti upošteval določila sindikalno liste in določila smo ludi dosledno izvajali. O osnutku sindikalne liste 1976 smo razpravljali na tribunah v mesecu decembru, sedaj pa je ta lista že sprejeta. In kaj nam prinaša novega.’ Naj navedem nekatere glavne novosti: Najnižji osebni dohodek (za normalni delovni učinek) znaša najmanj 60^ povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v lanskem letu. Usklajevanje osebnih dohodkov s porastom življenjskih stroškov je možno le v okvirih, ki jih določa resolucija o družbenoekonomski politiki za leto 1976 in po osnovah in merilih samoupravnega sporazuma. Določena je najnižja in najvišja meja akontacije osebnega dohodka pripravnikov. Individualni poslovodni organ in drugi vodilni ter vodstveni delavci ne morejo prejemati plačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo). Izjemoma je možno plačilo za tako delo le v primeru, ko pristojni samoupravni organ tako sklene za vsako delo posebej. Osnova za obračun nadomestila za bolovanja se vsake tri mesece realizira. Dnevnice in službena potovanja v državi so povečana od 140,- na 150,— din. Stroški za prenočevanje pa se lahko krijejo v breme poslovnih stroškov do največ 170, din po računu oz. do 75,- din brez predložitve računa. Nadomestilo za ločeno življenje lahko znaša na mesec največ 1.250,- din. K stroškom prevoza na delo in z dela mora delavec sam prispevati največ 40,- din mesečno. Regres za prehrano med delom lahko znaša največ 250,— din na mesec na delavca. - Sredstva za regresiranje letnega dopusta se oblikujejo v višini najmanj 1.000. din in največ 1.200, din na delavca. Vsa stališča sindikalne liste so upoštevana v predlogu našega gospodarskega plana za leto 1976, vendar jih bomo lahko začeli izvajati šele, ko bodo vnešena tudi v samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke konfekcionarjev SR Slovenije. To pa bo predvidoma že v začetku meseca februaija. JOŽE FABJAN tudi letos v zamudi Judi letos se je zgodilo to. česar smo sicer že navajeni iz preteklih let, da začenjamo poslovno leto ne da (bi nam bile znane obveznosti, kijih bomo za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti plačevali iz osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij 7-diVženega dela. Predvidoma bodo stopnje prispevkov in davkov dogovorjene ali določene do konca februarja, veljale oz. uporabljale pa se bodo gotovo od 1. 1. 1976 dalje. To po-meni, da bomo do meseca marca plačevali prispevke po dosedanjih stopnjah, v mese--u marcu pa ponovno delali poračun". Kljub temu da predstavlja ta vsakoletni ..poračun" v vseh temeljnih jn drugih organizacijah združenega dela obsežno delo, ki gaje treba opraviti skoraj vedno v nadurnem času, nam ne uspe, da bi se rešili teh vsakoletnih zamud JOŽE FABJAN iz ankete mladih proizvajalcev Na pobudo konference ZSM Labod je bila v drugem polletju 1975 izvedena anketa, ki je zajela 414 zaposlenih do 27. leta starosti. Število anketiranih po tozdih je bilo sledeče: Delta 117 Libna 184 Ločna 101 DSSS 12 Skupaj: 414 Posebej zanimiv je podatek, da ima popolno osnovno šolo le anketiranih v tozdu Delta 43,9,% v tozdu Libna 72,3 % v tozdu Ločna 56,8 % Željo po izobraževanju je izrazilo le: oseb v tozdu Delta 25 v tozdu Libna 47 v tozdu Ločna 47 DSSS 7 Skupaj: 126 anketiranih Stanovanja od podjetja pričakuje 87 anketirancev, in sicer: 14 anketiranih garsonjero, 28 anketiranih enosobno stanovanje, 45 anketiranih več sobno stanovanje. Kot najvažnejše probleme mladih so v anketi zapisali: stanovanjski 91 primerov, izobraževanje 32 primerov, vzgojno varstvo 10 primerov, ostalo 42 primerov. Anketa, ki jo je kadrovska služba poslala vsem tozdom, zajema še več drugih zanimivih podatkov. Mnenja smo, da analiza ankete ni namenjena samo mladim, marveč bi morali vsi člani, zlasti pa organi upravljanja in družbenopolitične organizacije aktivno poseči pri razreševanju vprašanj mladih proizvajalcev. Za to je anketa bogato gradivo. ZDRAVKO PETAN Likanje v težki konfekciji je izred(1° težko opravilo. Vročina je še veliko hujša kot pri srajčarjih. Posnetek je iz likalnice tozda TIP TOP v Ljubljani. labod* 11.febr. 1976 mali ek= onoms Ieksik on Po zadnjem pisanju o različnih sistemih gospodarjenja nas zanima, kakšen sistem gospodarjenja ali gospodarski sistem prevladuje pri nas. Najprej moramo ugotoviti, da imamo pri nas mešano gospodarsko ureditev, sestavljeno iz treh sistemov ali sektorjev: - iz najmočnejšega družbenega (kolektivnega) sektorja, kateremu je blizu zadružni sektor ter - iz drobno lastninskega sektorja, prevladujočega le v nekaterih dejavnostih, kjer je pomembnejše ročno delo in osebna ustvarjalna dejavnost. V družbenem (kolektivnem) sektorju je danes približno 80 % vseh osnovnih sredstev v gospodarstvu. Pogovorimo se najprej o našem družbenem sektorju. Kakšne vrste gospodarskega sistema je ta sektor? Ta sistem bomo opredelili z nekaj pridevniki, ki naj označijo bistvo tega sistema: - je kolektivni sistem, zato ker temelji na skupni (ne zasebni) lastnini proizvajalnih sredstev ter na kolektivnem upravljanju s sredstvi in proizvodnjo; - je samoupravno kolektivni sistem, ker se delovni ljudje svobodno združujejo po delitvi dela v samostojne delovne skupnosti zaradi skupnega proizvajanja; - j« decentralizirani, podjetniški, tržni sistem, ker odločajo o tem, kaj, koliko, kako, za koga proizvajati samostojne gospodarske organizacije na podiagi podjetniškega računa in trga; - je sistem, ki temelji na delu kot poglavitni kategoriji produkcije in delitve; - je načrtno usmerjani sistem, ker skupna lastnina oziroma skupni interesi združenega dela v nacionalnem in zveznem okviru zahtevajo tudi skupno načrtno usmerjanje gospodarskega razvoja v celoti, da bi se zavarovali pred rušilno silo slepega delovanja tržnih zakonov in da bi tako vnaprej ustvarjali čim ugodnejše razmere za družbenoekonomski razvoj. Rekli smo, da gre za (nacionalno) skupno, družbeno lastnino nad proizvajalnimi sredstvi. Kdo je potem lastnik? Zastavili smo zelo pomembno vprašanje. Lastnina resda zahteva lastnika. Lastnik neke stvari pa je tista oseba, ki ima izključno pravico, da z njo razpolaga, da jo izkorišča (uporablja, upravlja) in uživa koristi od nje. Kdo je potem lastnik sredstev v družbenem sektorju? Vidite, pravega fizičnega lastnika ni. Lastnik je institucionaliziran v različnih splošnih, predvsem predstavniških družbenih organih. Ta lastnik pa ne more opravljati produkcije funkcije. Ima pa pravico, da prenese ekonomsko pravico upravljanja (uporabe) na koga drugega oziroma na dele (to je kolektive) družbene celote, tako da seveda ti izkoriščajo (upo-rabijejo) sredstva v skladu z zahtevami oziroma koristmi lastnika (to je družbe kot celote). Torej je pri nas v družbenem sektorju lastnik sredstev (v pravem pomenu besede) najširša družbena skupnost, ki zaupa dele teh sredstev organiziranim delovnim skupnostim, če te izpolnjujejo in dokler izpolnjujejo ne le vse ustavne in druge pravne predpise o načinu gospodarjenja (kot volje družbe kot lastnika), ampak tudi z njimi gospodarijo kot dobri gospodarji ter delijo prigospodarjeni dohodek po ustavno proglašenem načelu, to je po delovnem prispevku. Dobro gospodarjenje ni le interes posamezne delovne skupnosti, ampak tudi interes najširše družbene skupnosti, saj ima od tega koristi tudi celotna družba. Seveda je to čista teorija. V praksi bodo prav gotovo t marsikaka večja ali manjša neujemanja s ■ takšno ustavno proglašeno normo. Prihodnjič pa kaj več o sredstvih in kapi- Lr stran 6 labod* 11. febr. 1976 stran 7 Tako je bilo prizorišče „boja" za točke na kvizu znanja. Kljub temu da je minilo že nekaj časa od tega lepega dogodka, je še vedno živ med nami. adlešiči k induplati Če bo uspelo dobiti najnujnejša sredstva za sanacijo in razvoj enote v Adlešičih, kjer dela sedaj 44 šivilj, se bo ta enota že z aprilom pripojila k Induplati Jarše. Tako so se v sredini januarja dogovorili predstavniki krajevne skupnosti Adlešiči, skupščine občine Črnomelj, delovnega kolektiva enote Adlešiči, OZD Induplati Jarše in OZD Labod Novo mesto. Predlog sanacijskega programa, ki ga je sestavilo naše podjetje in ki nakazuje rešitev tudi za dejavnost Roga v Novem mestu, ki se je vključil v tozd Ločna, in za enoto v Mokronogu, predvideva za Adlešiči izgradnjo 1000 m2 novih proizvodnih prostorov. V začetku bi bilo zaposlenih 100 delavcev, po razširitvi pa 200. Proizvajali naj bi šotore in camp opremo. Investicija v zgradbo in opremo je ocenjena na 7,200.000 din, za obratna sredstva pa 3,500.000 din. Krajevna skupnost Adlešiči se je obvezala, da bo brezplačno poskrbela za komunalno urejeno stavbišče (zemljišče, ceste, vodovod, kanalizacijo in priključek na električno omrežje), kar bo vredno okrog 2 milijona din. Preostalih 8 milijonov din naj bi bili lokalni bančni viri, sredstva za razvoj nerazvitih področij in sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine in republike in drugi krediti. Če bodo sredstva zagotovljena do konca februarja, bi bil pričetek gradnje že spomladi, otvoritev pa za dan republike, 29. novembra letos. Labod je tudi pripravljen prevzeti izvedbo investicije v svojem imenu in za račun Induplati Jarše, če bi zaradi določenih pogojev tako bolj odgovarjalo. Tudi Labodu se preko enote v Adlešičih ponuja priložnost, da prispeva k hitrejšemu razvoju teh krajev v Beli krajini, kjer je bila zibelka partizanstva. ZDRAVKO PETAN več za rekreacijo Prizadevanja, da bi v našem podjetju v bodoče načrtno skrbeli za rekreacijo in oddih članov kolektiva, sovpadajo s programom Zveze sindikatov Slovenije, ki predvideva pospešitev rekreacijskih zmogljivosti. Tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak je ob nedavnem obisku v Novem mestu dejal: „Skrbite tudi za delavce, ne le za stroje!“ Poleg akcije, ki je stekla že v lanskem letu, ko smo namenili 75 milijonov Sdin za nakup zemljišča in za komunalno ure-(fltev za 150 ležišč na otoku Mali Lošinj, je sedaj poslan v razpravo predlog o ustanovitvi rekreacijskega centra Labod na pobočju Orlice v Sromljah, le 8 km od našega tozda Libna Krško. Pobudo in možnost za ustanovitev tega centra je dal tozd Libna, ki je kupil tri ha zemljišča, kjer je tudi kmečka hiša in gospodarsko poslopje, ki ga je možno koristno preurediti za rekreacijske namene. Namen tega centra bi bil predvsem nuditi enodnevni oddih ne samo članom kolektiva, marveč tudi njihovim družinskim članom. Poleg obilice sadja in grozdja na prisojni strani orliškega pogoija, je od tu tudi izredno lep pogled na Spodnje Posavje tja do Zagreba na vzhodu in Kočevskega Roga na zahodu. Le tri ure hoda je do rojstnega kraja maršala Tita, Kumrovca. Okoliški kraji so znani iz dobe kmečkih uporov in Matije Gubca, na Krškem polju so izkopanine starega rimskega mesta Noviodumum, na hribu Libna je bila keltska naselbina, pri Krškem gradimo prvo atomsko elektrarno v Jugoslaviji. V predlogu je ocenjeno, da bi bilo za začetno fazo treba vložiti 50 milijonov Sdin sredstev, 50 milij. Sdin pa bi lahko pri- spevali člani kolektiva z delom pri urejanju centra. Glede na lokacijo in začetne možnosti ocenjujemo, da bi odgovaijala sledeča angažiranost posameznih enot: tozd Libna Krško 25 %, tozd Ločna Novo mesto 25 %, tozd Delta Ptuj 10 %, tozd TIP-TOP Ljubljana 10%, tozd Temenica Trebnje 5 %, skupne službe Novo mesto 10 %, skupne polrebe Laboda 15 %. Center naj bi usmerjal odbor, v katerem bi bil po en član iz vsake enote ustanoviteljice. O poslanem predlogu naj bi se delavci izjasnili ob sprejemanju plana za leto 1976 in ob delitvi sredstev po bilanci. BREZ BESED sistemizacija delovnih mest Z letnim planom bomo določili delovna mesta in število izvajalcev nalog na posameznem delovnem mestu ter število točk kot vrednostno postavko za obračun osebnih dohodkov. Ta odločitev je osnova za začetek naše naslednje naloge pri urejanju medsebojnih razmerij, ki je v tern, da sklenemo sporazum o sistemizaciji delovnih mest v tozdih in DSSS. Poleg tega, da nam to nalaga predpis, je to nujno s stališča sodobne organizacije dela in razvoja samoupravnih odnosov. Tozdi in DSSS so osnovne organizacijske, samoupravne in pravne oblike (deli) v OZD. Nadaljnja organizacijska in samoupravna razčlenitev je nujen pogoj za uspešno delo in gospodarjenje. Razčlenitev tozd in DSSS na osnovne organizacijske enote (brigade, obrate, oddelke in podobno) in razčlenitev teh na nižje organizacijske enote vse do samostojnih služb ter delitev dela v najnižjih organizacijskih enotah nam daje podlago za določitev delovnih mest. Delovno mesto torej zajema naloge oziroma pravila, ki so med seboj povezana v tej meri, da njih opravljanje na enem delovnem mestu daje največji učinek. Nekatera delovna mesta so po svoji naravi enostavna, ker ne zajemajo vodstvenih ali vodilnih opravil, pri vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih pa ima delavec posebne delovne dolžnosti in obveznosti. Delovno mesto zajema naziv delovnega mesta, ki izhaja iz vsebine dela; opredelitev, ali gre za vodilno oziroma vodstveno ali pa drugo delovno mesto; delo (naloge, opravila), ki jih opravlja delavec na delovnem mestu, ter potrebne delovne izkušnje in druge pogoje glede delovne sposobnosti, ki jih mora imeti delavec, ki zaseda konkretno delovno mesto. Brez prej navedene delitve dela ni mogoče priti do teh zaključkov. Poleg tega so tako predeljena delovna mesta osnova za ugotavljanje odgovornosti posameznika, za opravljanje dela, za določitev delovnih pogojev, za vrednotenje del oziroma opravil na delovnih mestih in za uveljavljanje samoupravnih pravic. Upoštevajoč navedena dejstva nam ne bo težko priti do zaključka, da sistemizacija delovnih mest resnično zavzema posebno pomemben položaj pri organizaciji vodenja delovnega procesa in pri uveljavljanju samoupravnih pravic. Pri sistemizaciji delovnih mest poznamo dve skrajnosti; ena je v tem, da enačimo delovno mesto s posamezno operacijo (drobljenje organizacije dela), druga pa v tem, da določamo za posamezno delovno mesto prevelik obseg delovnih nalog, ki zahtevajo različne delovne sposobnosti, kar povzroča nepreglednost v organizaciji dela. Verjamem, da so nam posledice teh skrajnosti poznane, zato moramo skrbeti, da se izognemo takšnim odločitvam pri urejanju naših razmerij. Pripravljamo osnutek samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest v vseh tozdih in DSSS. Sporazum bo zajel tudi strokovno usposabljanje in pripravništvo, kar je na nek način vezano na kvalifikacijsko strukturo, ki izhaja iz sistemizacije delovnih mest. Prepričan sem, da bo vsak posameznik dal svoj prispevek k urejanju tega področja, ko bomo osnutek dali v javno razpravo. DIMITAR PERIC Zmagovalni tozd Libna prejema čestitke in prehodni pokal. pozdrav glasilu Glasilu Labod je postalo s 1. 1. 1976 tudi glasilo delovne skupnosti TOZD Temenica. Upamo, da bomo prav s tem glasilom postali bližji drug drugemu in seveda našli v njem vse, kar nas zanima in kar pravzaprav moramo vedeti drug o drugem, saj bomo le tako lažje reševali skupne težave, ki jih je vedno preveč. V glasilu hi radi kaj več slišali o tem, kako drugi tozdi rešujejo stanovanjsko problematiko, kaj so naredile komisije samoupravne delavske kontrole in kaj več o samem delu posameznih tozdov. Pri nas v Temenici težav, žal, ne manjka, upamo pa, da smo enkrat za vselej prebrodili vse krize, ki so spremljale podjetje TIP TOP, oziroma še prej MODNA OBLAČILA. V situaciji, v kateri smo se znašli v lanskem letu, smo izgubili tudi precej delavcev, ki jih bo potrebno spet pridobiti, če hočemo realizirati plan, postavljen za letošnje leto. Tudi naša strojna oprema je že precej zastarela. Treba jo bo obnoviti Prav te dni pri nas montirajo nove likalne naprave, ki nam dajejo precej upanja, da se bo kvaliteta likanja naših izdelkov izboljšala. Stare likalne naprave so bile že popolnoma dotrajane. Nabavljene so bile leta 1965 pri neki nemški firmi, ki jih je že izločila iz svoje uporabe. Kljub temu so nam morale tako dolgo služiti in razumljivo je, da je bilo potrebno zaradi tega tudi več truda naših delavk. Težave se nam pojavljajo tudi pri naših kupcih, kajti vemo, da je konkurenca na tržišču velika in prav zato je potrebna velika natančnost pri izdelavi naših artiklov, če hočemo zahtevanega kupca obdržati. Problemov ni malo in tega se zavedamo. Skušali bomo narediti vse, da jih vsaj omilimo, v kolikor jih ne bo možno takoj rešiti Prizadevali si bomo še izboljšati organizacijo dela in delovno disciplino. Vse to pa bo rodilo dobre rezultate le, če se bo vsakdo izmed nas čutil res odgovoren za svoje delo. Pripis uredništva: Dragi sodelavci, hvala za pobudo, ki ste jo dali s tem prispevkom za pisanje z različnih doslej resda zanemarjenih področij. Upamo, da bodo to vašo pobudo povzeli naši dopisniki v tozdih. ravnodušnost pa taka... Jožica je proizvodna delavka kot še cela vrsta drugih s tem ali drugim imenom, z dobrimi in manj dobrimi navadami in lastnostmi. Vse delajo bolj ali manj zadovoljivo, toda med njimi so nekatere tudi take, ki svoje delo razveljavljajo, razvrednotijo z odnosom, do „tovarniške", to je družbene lastnine, ki je v naši samoupravni družbi last delovnih ljudi. O takem, slabem in nerazumljivem odnosu do pravzaprav svoje lastnine v tovarni in neenakim odnosom, do svoje lastnine doma, razmišlja naša delavka, ko nehote opazuje in čuti ravnodušnost nekaterih sodelavcev. Razmišlja in se vprašuje približno takole; kot pravi sama: Pride v službo in dela tisto, kar pač mora delati. Sicer pa je ravnodušna (flegma), nobene stvari se ji ne zdi škoda, saj je „družbeno“. Vidi, da se sodelavka muči, da delovni proces ne teče tako, kot bi moral in da se dela škoda. „Eh, pa naj teče -tako" zmajuje z gLivo in rameni - „saj se ne dela meni škoda. Bodo že uredili tisti, ki so „za to postavljeni". Hudiča! Vsaj obvestila bi pa lahko tiste, ki so ,,za to postavljeni", pa nič! Z materialom ravna brezbrižno, kot, da se je nič ne tiče, na sejah pa zahteva visok osebni dohodek. Ko pa ta ista delavka pride domov, ji je vsega škoda. Pazi na porabo, čistočo in na vse, karkoli je njena last. Vse lepo in prav, taka skrbnost doma, toda kaj, ko pa v službi čisto drugače, mačehovsko ravna z družbenim imetjem, z lastnino, ki je sestavni del njene življenjske ravni. Mar se resnično ne zaveda, da je družbena stvar tudi njena, naša? Mar taka delavka, s tako neodgovornim ravnanjem do družbene lastnine ne škoduje sama sebi in drugim, se sprašuje delavka Jožica? Menda ji ni potrebno posebej odgovarjati, saj je v njenem vprašanju tudi že odgovor . . . M. T. seminar za sindikalne delavce Obiskovala sem dvomesečni politični seminar za sindikalne delavce od 22. 9. do 22. 11. 1975. Seminar je že šestič organiziral Center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZS in ZSMS. Tečaj je bil v motelu Jasnica pri Kočevju. Zbralo se nas je 29 in kar 9 iz naše občine. Bili smo večinoma delavci iz neposredne proizvodnje. Tečaja smo se udeležili z eno samo željo, da bi se čimveč naučili. Učni program je bil zelo obširen. Predavanja so bila dopoldan in popoldan. Sam program pa je bil razdeljen na dva dela. Prvi, temeljni del, je obsegal ekonomiko, samoupravljanje, zgodovinske vede. Drugi del, ki je bil seminarski, pa nas je seznanil s subjektivnimi silami, individualnim delom ter programiranjem. Samoupravljanje je bila tema. za katero je bilo predvideno kar 120 ur seminarja. Za vsak predmet smo dobili primerno gradivo, tako da smo se lahko pripravljali za končno testiranje. Kljub obsežnemu programu smo še našli prosti čas, da smo v klubski sobi sedli pred televizor ali prebrali kakšno knjigo iz naše knjižnice. Imeli smo tudi svoj stenski časopis, v katerem smo redno poročali o svojem delu. Bavili smo se tudi s športom. Bili smo organizatorji tekmovanja v streljanju z malokalibrsko puško; tekmovali smo z vojaki, strelsko družino iz Kočevja in še z nekaterimi drugimi člani delovnih kolektivov. Sodelovali smo tudi z vojaki vojašnice „Mirka Bračiča" iz Ribnice in se z njimi pomerili v šahu, rokometu, nogometu, kasneje pa smo jih tudi obiskali v kasarni, kjer smo se seznanili z njihovim življenjem. Obiskovali smo tudi kulturne prireditve. Ogledali smo si tudi dramo v Mestnem gledališču v Ljubljani. Obiskali smo osem delovnih organizacij, kjer smo si ogledali proizvodnjo in imeli razgovore s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Najbolj mi je v spominu ostal obisk pri rudarjih v Trbovljah, kjer sem kar dve uri v popolni rudarski uniformi preživela v jami. Zaključno prireditev so nam dne 22. novembra s kulturnim programom pripravili učenci gimnazije iz Kočevja in pripadniki JLA iz Ribnice. Prepričana sem, da nisem osamljena z idejo, da bi morali tudi v Sloveniji misliti na to, da si v bližnji prihodnosti zgradimo dom, katerega namen bi bil nuditi vsem samoupravljalcem potrebno pomoč pri družbenopolitičnem izobraževanju delavcev — samoupravljalcev. NEŽIKA KARAŠ Libna, Krško ne pozabimo! Na zadnjih zborih delovnih ljudi smo določili samoupravni sporazum o varstvu pri delu. Ker smo vnesli določene spremembe, smo morali izdelati prečiščeno besedilo. Tozd oziroma DSSS bo dobila približno 20 izvodov tega sporazuma, ki naj jih zaradi uporabe razdeli tako kot je določeno v statutarnem sklepu. Obenem bomo dali pismene izjave, ki smo jih dolžni podpisati vsi, da bi bil sporazum veljavno sklenjen. Prepričan sem, da nam je kot samoupravljalcem znano, da to ni samo naša pravica, ampak tudi obveznost, ki jo moramo izpolniti, da ne bi v naše delo posegli pristojni državni organi. Če smo na zborih glasovali „za“, ko smo določili sporazum, bomo tudi podpisali izjavo, da se strinjamo s pravicami in dolžnostmi, ki jih ta ureja. Skupni delavski svet je na svoji seji dne 6. 1. 1976 na podlagi soglasja zborov delovnih ljudi sprejel statutarni sklep o določitvi postopka pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov in poslovnik o volitvah delegatov in organov upravljanja. Ko bomo razmnožili prečiščeno besedilo teh aktov, jih bomo dali v uporabo. Statutarni sklep določa, da se za pripravljanje samoupravnih aktov imenuje skupna komisija, v katero vsak tozd in DSSS določijo po enega člana. Sestava komisije se lahko spreminja glede na področje, ki se ureja- DIMIT AR PERIČ Recitatorska skupina v Novem mestu se vse bolj uveljavlja na kulturnem področju v podjetju in izven njega V lanskem letu so se naši recitatorji večkrat uspešno predstavili z recitali v okviru proslav ob državnih praznikih. Eden večjih uspehov je bil tudi nastop na garnizonskem tekmovanju „IZ POBEDE U POBEDU", ki je bil v Novem mestu, kjer se je skupina predstavila z recitalom Ivana Krajnca ..REPUBLIKI V POZDRAV" (na sliki). pred akcijo Odbor za SLO in Štab za CZ „LABOD“ je imel 22. 1. 1976 svojo prvo razširjeno sejo v tem letu. Na dnevnem redu je bilo: 1. Letno poročilo o ljudski obrambi in zaščiti 2. Praktični način realizacije učnega načrta za enote CZ, ki ga je osvojil Republiški svet SRS za SLO Najprej je odbor ugotovil, kako se uresničujejo dogovorjeni sklepi in naloge, sprejete na prejšnjem sestanku dne 18. 11. 1975, na katerem so prisostvovali vsi direktorji TOZD. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno naslednje: 1. Izvršena je organizacijska struktura NZ in CZ v smislu 71. člena Zakona o LO in ustrezno resoluciji X. Kongresa ZKJ, ki določa naloge SLO. 2. Potrjeni so sklepi o imenovanju: a) Koordinacijskega odbora in odbora za SLO b) Poveljnika štaba in štaba CZ c) Vodilni kader in ustrezne enote za našo delovno organizacijo, katere bodo pravočasno ukrepale za zaščito delovnih ljudi in materialnih dobrin, oziroma za zaščito prebivalstva v krajevni skupnosti in gmotnih dobrin pred napadi vseh vrst. S tem je realizirana temeljna naloga, ki je omogočila korak naprej v aktivizacijo širšega kolektiva v družbeni zaščiti in samozaščiti. STANJE ZAPOSLENIH OB KONCU LETA V TOZD LOCNA NOVO MESTO V letu 1975 se je preko Zavoda za zaposlovanje na priučitev za industrijsko šiviljo v tozdu Ločna na novo zaposlilo 62 delavcev, od tega 30 deklet. Tozd je zapustilo med letom 31 delavcev. S priključitvijo Roga je bilo stanje zaposlenih v tozdu Ločna konec leta 519 delavcev (od tega 42 v obratu v Adlešičih). poziv krvodajalcem Občinski odbor RK Novo mesto — komisija za krvodajalstvo, je na svoji 2. seji dne 22. 1. 1976 razpravljala med drugim o planu krvodajalstva v letu 1976. Planje sestavljen glede na število zaposlenih v TOZD, ki so na območju transfuzijske postaje Novo mesto. Tako naj bi mi predvidoma dali 100 krvodajalcev. Vsled tega pozivamo vse zaposlene v Novem mestu in Trebnjem, da se odzovejo tej humani akciji in prispevajo svoj delež v prostovoljno krvodajalsko akcijo. Kri se odvzema vsak torek od 6. - 14. ure. Vendar pa, da ne bi predolgo čakali prihajajte raje kasneje med 10. in 12. uro. V kolikor ste že pozabili! Dan, ko ste kri dali Vam je plačan in ste prosti, le v TOZD oddaste potrdilo! Na seji je bilo poudarjeno, da smo v zelo kratkem času dosegli relativno velike rezultate na področju obrambne sposobnosti posameznika in enote kot celote. Enota narodne zaščite je dobro seznanjena s konceptom splošne ljudske obrambe, spoznali so teorijo in prakso narodne zaščite. V odnosu na znanje, ki so ga imeli pred organiziranim poukom, so veliko pridobili. V tem letu sledi podobna akcija za usposabljanje vseh organiziranih splošnih in specializiranih enot v naši delovni organizaciji. Ta naloga ni lahka, ker zahteva dobro organiziranost in izurjenost CZ pri usposabljanju delovnih ljudi, ki so vključeni v enote oziroma štabe CZ. Na seji je bilo poudarjeno, da se po izpeljanem učnem načrtu CZ izpeljejo tudi praktične vaje do 30. 10. 1976, v katere bodo vključeni vsi člani odbora za SLO, člani štaba za CZ in vse enote vključno s kurirji. To bo dokaz, kako OZD „LABOD“ uresničuje družbene naloge in naloge X. Kongresa ZKJ ter V. seje ZKS. Odbor se bo sestal ponovno 16. 2. 1976 in obravnaval osnutek razvojnega načrta za obdobje 5 let (1976-1980) Strokovni sodelavec MILAN ILIČ še bolj odgovorno V soboto, dne 7. 2. 1976 se je sestal politični aktiv celotne tovarne. S te seje objavljamo samo kratek povzetek o pomembnejših vprašanjih. Analizo ekonomskega položaja in grupacije in naše tovarne je podal tov. Zdravko Petan. Pri tem je posebej poudaril prispevek „Laboda“ za sodelovanje pri realizaciji programa naše grupacije, ki sojih pripravile gospodarske zbornice ter naša strokovna združenja. Dana je bila tudi podrobna ocena integracijskih procesov v naši tovarni za minulo leto. Aktiv je ugodno ocenil dosedanja prizadevanja na tem področju. Člani družbenopolitičnega aktiva so se posebno zadržali na vprašanjih v zvezi z odgovornostjo do kvalitete proizvodov, reševanjem kadrovskih vprašanj, nagrajevanjem pri delu, bolniškem staležu, moralnih kvalitetah nekaterih članov družbenopolitičnih organizacij itd. Poseben poudarek je bil dan akcijam kot so: — hitrejše in bolj organizirano sprejemanje samoupravnih aktov v OZD in TOZD — bližajoče se volitve v organe upravljanja v TOZD in OZD — letnim skupščinam družbenopolitičnih organizacij — skrbi za rekreacijo delavcev ter — praznovanju 8. marca Glede praznovanja 8. marca — dneva žena je aktiv sprejel naslednja stališča: Praznovanje letošnjega praznika 8. marca naj bo organizirano tako, da bi s kvalitetnim kulturnim programom v tovarnah ali izven njih na svečan način dali posebno obeležje temu prazniku. Na teh proslavah naj bodo tudi razdeljene nagrade jubilantom. Glede na vsakoletne različne želje tistih, ki dobijo na dan 8. marca priznanje za 10-letno delo v tovarni, je aktiv sprejel stališče, da se vse nagrade izplačujejo v gotovini. Kot posebno nalogo so člani družbenopolitičnih organizacij, navzoči na tem sestanku, določili, da morajo vse družbenopolitične organizacije izdelati svoje lastne akcijske programe. Osnova za izdelavo programov so smernice, sprejete na sestanku aktiva družbenopolitičnih organizacij. ANA GUTMAN V 73. letu starosti je skromno in tiho preminila Ana Gutmanova, delavka, ki je prišla v podjetje že s prvim dnem ustanovitve, leta 1921. Vseskozi je vztrajala v tovarni in se v njej tudi upokojila. Bila je ponosna na tovarno in njen razvoj. Tudi kot upokojenka je vseskozi sodelovala s strokovno službo. Tako smo jo poslednjič v svoji sredini poslušali ob praznovanju 50-letnice Laboda. Tedaj je bila še vsa čila in sveža, kot da ni vse svoje življenje trdo in uporno delala. Vse, ki smo jo poznali, je presenetila vest, da nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz vrst naših upokojencev zvesto sodelavko. Lahka naj ti bo slovenska zemlja, draga tovarišica in sodelavka! Ohranili te bomo v trajnem spominu. - Staro leto se je umaknilo novemu, z njim pa je prišla tudi skrb za obdaritev otrok naših delavcev. Odločili smo se, da bi tokrat obdaritev organizirali samostojno in upamo, da nam je to s skromnimi sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, tudi uspelo. S praktičnimi darili smo obdarili tudi otroke iz posebne šole Krško, nad katero ima naš TOZD patronat. Spomnili smo se otrok umrlih članov našega kolektiva. MARIJA ZUPANC Tiho in skromno je odšla, kakor da nam je hotela prihraniti to zadnjo bolečino — slovo. Draga Marija Zupanc, vsi tvoji prijatelji in znanci smo onemeli, ko smo izvedeli kruto resnico. Vse prezgodaj te je smrt iztrgala iz vrst naših upokojencev. Bila si ena izmed njih, ki so dali svojemu narodu vse, kar je od njih v najtežjih dneh zahteval in kar so mogli dati Izgubili smo zvesto in neumorno sodelavko in predsednico upokojenskega društva. Vsi, ki smo jo poznali, in vsi, ki smo z njo kakorkoli sodelovali, vemo, da je bila revolucionarka in družbenopolitična delavka, žena in mati Slava njenemu spominu! brodolomci Vedno znova nas vznemirjajo vesti: ta ladja je nasedla, onega so opetnajstili, zaprt je zaradi goljufije in tako iz dneva v dan. Čestokrat si ob tem mislimo: glej ga trapca! Na tako naiven način so ga dobili. Nasedel je, norec. In vseeno nasedamo. Nasedamo vsak dan, bolj kot ladje, predvsem pa bolj naivno. Včeraj sem čisto po naključju prišel na sled stari goljufiji. Na listu papirja je napisano: „ VERIGA“ Ta veriga je prišla iz Vene-zuele, napisal jo je ST Witen, misionar iz Južne Amerike. Ker mora narediti ta veriga pot okoli sveta, moraš poslati 20 kopij identičnih. Pošlji jih svojim prijateljem, starim znancem........ čez nekaj dni boš dobil presenečenje. Poglej primer: Cihstanin sin je prejel verigo leta 1953. Topimi je naročil, naj piše in pošlje 20 kopij. Čez nekaj dni je prejel milijon dolarjev. Charles Brand, vojaški uslužbenec, je prejel verigo, pozabil nanjo, v nekaj dneh pa izgubil službo. Znani Hove je prejel verigo in ji ni verjel ter jo vrgel proč. Deset dni kasneje je umrl. Noben razlog naj je ne pretrga. Naredi 20 kopij in jih pošlji! V 9 dneh boš dobil presenečenje. Ne pošiljaj denarja! Napiši v kot C-GE. Zamisli si molitev. Zaupaj v koga z' vsem srcem in znanjem pa se ti razve svetla pot. Ta molitev je bila poslana na dobro v sreči. Originalna kopija je prišla iz Nizozemske. Do sedaj je bila 3 x okoli sveta. Sreča ti je bila poslana. Srečo boš dobil v štirih do 10 dneh, ko to dobiš. TO NI ŠALA. Dobil boš po pošti Pošlji 20 kopij tega pisma ljudem, za katere misliš, da potrebujejo srečo. Pisma moraš odposlati v 96 urah. Ameriški oficir je dobil 60 tisoč dolarjev, pa jih je izgubil, ker je pretrgal verigo. Prosim pošlji 20 kopij in glej, kaj se bo zgodilo 4. dan. Dodaj svoje ime pod zadnje in spusti prvega na vrhu, ko boš napisal. HVALA IN VSO SREČO!" Pod pismom je seveda navedeno precej imen, med njimi morebiti tudi kakšno iz Laboda. Dragi moji sodelavci Se vam ne zdi, da je vsak komentar odveč? Pa vi, ki se smejite tem, ki so nasedli, ali niste morebiti na drug način tudi vi brodolomec? Če niste, napišite, lepo vas prosim, pismo z gornjo vsebino na moj naslov. Garantiram vam, da boste dobili srečo v štirih do desetih dneh. Samo podpišite se na pismo, navedite družinske razmere, svoje privatne težave (tudi zakonske pridejo v poštev) ter vse ostale obteževalne okoliščine. Vse to je potrebno za to, da bom vedel, koliko kilogramov sreče vam bo zadostovalo za vašo srečo. Pozdrav Srajčko * - AIR MAH W * * PAR AVION / ~Ačvyn sif Ččo/p/A TAKJETA POSTAL "VI STA COLOH" •W>rj \ P' -htficr- /t. gU* /IaU ~ rra,ie s/l$ 2T o-tU-v te A /Hm * v ista compieia desde la TOrre Latino^merican^. Complete vievv from the Latin American Tovver. JElBp £** M6xiCO. Foto: Salvador Femati ■■ ■ a------r • ^ * črt (K- jColeccIone Tarjeta* Postalei! - Slovenski oktet se nam je, kot ponavadi, javil iz svoje turneje, to pot iz Mehike. Vsem članom ansambla za pozornost iskrena hvala. - Na dvodnevnem delovnem obisku seje dne 19. in 20. januarja mudila v Novem mestu delegacija prijateljske in pobratene občine Bi-hač. Obiskala je tudi naši delovni organizaciji. Predstavniki te občine so se predvsem zanimali za naše delovne uspehe, razvoj samoupravnih odnosov in nadaljnji plan razvoja. Upamo, da smo jim dali izčrpne in zadovoljive odgovore - za kar sta bila seveda posebej odgovorna tov. Milan Bratož in tov. Milena Žagar - kajti dobili smo zahvalno pismo, ki ga je podpisal predsednik skupščine občine tov. ing. Milan Ke-ča. - Mika Spiljak, ki se je pet dni mudil v Sloveniji, je dejal, da je aktivnost sindikalnih organizacij v naši republiki zelo visoka in da si bo treba tudi letos prizadevati za boljše nagrajevanje dela in inovacij. hih vprašanjih, katere od njih in kako bodo stregle tem avtomatom, smo to pridobitev sprejeli vsi z velikim zadovoljstvom in obeti. S pomočjo italijanskih monterjev, prevajalke in z zavzetnostjo naših mehanikov in drugega strokovnega kadra smo delavke pripravili na ,,prve prijeme". Vključile so gumbe in avtomati že delajo s polno paro. Krst je za nami, želimo, da bi avtomati delovali brez pogostejših zastojev in da bi služili namenu: poleg kvalitetnejše izdelave povečati kapacitete šivanja, kar se bo prav gotovo poznalo v celotnem kolektivu. «2* - Inšpektor republiškega inšpektorata dela tov. Franjo Belak je ob obisku v tozdu ločna ponovno opozoril na pomanjkljivosti, ki so skorajda v celoti rezultat malomarnosti in neupoštevanja navodil. Poseben problem predstavljajo ščitniki proti vbodom prstov na šivalnih strojih, založenost hodnikov in dostopov do elektroomaric s škatlami in podobno. To pot je vse minilo le z opozorilom, prihodnjič pa bodo gotovo izrečene denarne kazni. - Priprave na letno konferenco OOS TOZD Libna. Kot povsod po Sloveniji se tudi v tozdu Libna resno pripravljamo na redno letno konferenco OOS. To je čas, ko je potrebno podati članstvu sindikata poročilo o minulem delu sindikalne organizacije in hkrati predložiti plan dela za prihodnje leto. „ Peklenski stroji? “ so se spraševali ob pogledu na rdeče, zelene, modre lučke in gumbe, cevke in cevčice, s katerimi so opremljeni novi stroji - avtomati, ki smo jih prejšnji teden namestili v proizvodno halo tozda Delta Ptuj. To so: - trije avtomati NECCHI za izdelavo gumbnic na prednjih delih, - dvojček NECCHI za izdelavo gumbnic na zapestnikih - dva avtomata NECCHI za naši-varue žepov. Poleg vprašujočih, morda nezaupljivih pogledov proizvajalk, ti- Pred nedavnim so tovarno v Novem mestu obiskali delavci iz skupnih služb tekstilne tovarne No-voteks. Ogledali so si proizvodne prostore in se podrobno seznanili z življenjem in delom Laboda. Iabc;d LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto